19 V Portorožu je od 11. do 18. sep- tembra 2014 potekalo 65. zaseda- nje Mednarodne komisije za kitolov (International Whaling Commission, IWC), ki je v svetovnem merilu eno izmed osrednjih teles za vprašanja raziskovanja in varstva kitov in del- finov. Zasedanje je gostila Republika Slovenija, kot član delegacije RS pa je na zasedanju sodeloval tudi Tilen Genov, ustanovitelj in predsednik društva Morigenos – slovenskega društva za morske sesalce, ki že 13 let uspešno deluje na področju raz- iskovanja in varstva delfinov v slo- venskem morju. Tilen, ki je leta 2014 dopolnil 30 let, je zaposlen na Univerzi na Primorskem kot raziskovalec v Znanstveno- raziskovalnem sredi- šču in kot asistent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in infor- macijske tehnologije. Diplomiral je iz biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, nato pa z odli- ko pridobil naziv magister znanosti o morskih sesalcih na Univerzi St. An- drews na Škotskem, kjer sedaj nada- ljuje z doktorskim študijem. Če se najprej naveževa na nedavno zasedanje Mednarodne komisije za kitolov: kakšna je vloge te komisije in kaj ima pravzaprav opraviti z del- fini? Mednarodna komisija za kitolov skrbi za izvajanje Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova, ki jo je ratificirala tudi Republika Slovenija. Države pogodbeni- ce se delijo na tiste, ki se zavzemajo za popolno ali delno prepoved različnih vrst kitolova, ter tiste, ki se zavzemajo za različne oblike trajnostnega kitolo- va. Komisija odloča predvsem o kvo- tah za ulov kitov in ukrepih za njihovo varstvo. Temeljni namen konvencije je ureditev in ne prepoved kitolova, kljub temu pa je komisija leta 1982 sprejela moratorij, s katerim je ustavila komer- cialni kitolov z namenom obnovitve prelovljenih populacij. Pod določenimi pogoji je še vedno dovoljen kitolov, ki ga izvajajo domorodna ljudstva za namene samooskrbe. V praksi se izvajata še dve obliki kitolova, ki sta izven nadzora ko- misije. Prva je t. i. »znanstveni kitolov«, ki ga omogoča sama konvencija, njego- vo izvajanje pa je v izključni pristojno- sti držav pogodbenic. To vrsto kitolova izvaja Japonska. Druga oblika kitolova je uveljavitev pridržka na moratorij, kar izrabljata Islandija in Norveška. V zadnjih nekaj letih so na zasedanjih ko- misije vedno bolj pogoste tudi druge te- me o varstvu populacij kitov in delfinov, npr. preprečevanje neželenega ulova v ribiško opremo in trčenj kitov z ladja- mi, problematika onesnaženja ter dru- ge grožnje kitom in delfinom. Komisija je tako v svetovnem merilu eno izmed osrednjih teles za vprašanja raziskova- nja in varstva kitov in delfinov. Delfini spadajo med kite, zato je komisija pri- stojna za vprašanja, povezana z njimi, čeprav nekatere države (npr. Japonska in Norveška) menijo, da mali kiti (npr. delfini) ne sodijo v njeno pristojnost. Čeprav je v zadnjem času o tem veli- ko slišati, se še najdejo nejeverni To- maži, zato najprej vprašanje: ali del- fini živijo tudi v slovenskem morju? Da, delfini živijo tudi v slovenskem morju. Edina stalna vrsta pri nas je ve- lika pliskavka ( Tursiops truncatus), ki je večini ljudi znana iz nadaljevanke Flipper. Še pred 12 leti nismo o tej po- pulaciji vedeli ničesar. Danes pa lahko rečem, da po zaslugi dela društva Mo- rigenos vemo že kar precej. Delfini se tu zadržujejo vse leto in naše vode upo- rabljajo za opravljanje vseh življenjskih potreb: prehranjevanje, počitek, druže- nje, razmnoževanje in skrb za mladiče. Nekateri delfini se pojavljajo redno, drugi zgolj občasno, letno pa to obmo- čje uporablja od štirideset do sto živali. Čeprav so slovenske vode le majhen del njihovega območja domovanja, so za nekatere delfine pomembne. Nekatere osebke, med drugim tudi samice z mla- diči, pri nas opažamo že 12 let zapored, in to prav vsako leto. Zato je pomemb- no, da tudi v Sloveniji ohranjamo njihov življenjski prostor. intervju: tilen GenOv Pogovarjala se je Nina Uratarič Tilen Genov, ustanovitelj in predsednik društva Morigenos. 20 Praviš, da ste pri nas identificirali že okoli 150 delfinov. Kako pa jih lahko ločite med seboj – zdi se namreč, da so vsi enaki? Metoda, s katero ugotavljamo številč- nost delfinov in druge vidike njihove biologije, je fotoidentifikacija. Delfine fotografiramo in jih med seboj ločimo po naravnih oznakah, kot so brazgotine in zareze v hrbtnih plavutih. Vsak delfin dobi ime, ki predstavlja njegovo edin- stveno identiteto. S fotoidentifikacijo lahko ugotavljamo velikost populacije delfinov in spremljamo njihovo števi- lo skozi čas. Tako lahko opazujemo, ali se populacija veča, manjša ali ostaja enako velika. Prav tako lahko s to me- todo ocenjujemo in preučujemo letno stopnjo preživetja, stopnjo rodnosti, razširjenost in razporeditev delfinov, vzorce pojavljanja, migracije, vedenje, socialno strukturo, rabo habitatov in pogostost posameznih delfinov na po- sameznih območjih. S fotoidentifikacijo lahko opazujemo in preučujemo tudi kožne bolezni pri delfinih, proces ce- ljenja ran, odraščanje mladičev in oseb- nost posameznih delfinov. Ta metoda je neinvazivna, saj delfinov ni treba ujeti ali se jih dotikati. Delfini nikakor niso vsi enaki, saj se ne razlikujejo le po pla- vutih, temveč tudi po značaju. So delfini ogrožena vrsta oziroma ali so v našem morju zaščiteni? Delfinov je 36 vrst (ta številka se še vedno spreminja, predvsem zaradi novih spoznanj s področja genetike). Nekatere vrste so ogrožene globalno. To pomeni, da za celotno vrsto obsta- ja nevarnost, da izumre. Tak primer je novozelandska kratkogobčna pliskavka ( Cephalorhynchus hectori), vrsta delfi- na, ki jo najdemo le okoli Nove Zelandi- je. Obstajajo tudi vrste, ki globalno niso ogrožene, so pa v nekaterih delih sveta lahko ogrožene posamezne populacije. V biološkem smislu namreč ne gledamo le na vrste kot takšne, temveč tudi na populacije v različnih delih sveta, kar se odraža tudi na mednarodnem Rdečem seznamu ogroženih vrst. Tak primer je velika pliskavka, ki globalno ni ogrože- na kot vrsta, vendar je v Sredozemlju opredeljena kot ranljiva. V Sloveniji je opredeljena kot ogrožena in tudi zakon- sko zavarovana. Žal to ne pomeni, da je dobro zaščitena tudi v praksi. Delfini so med drugim tudi pokazatelji stanja okolja, v katerem živijo. Ali lah- ko glede na prisotnost delfinov sklepa- mo, da je naše morje v dobrem stanju? Da in ne. Delfini so lahko dobri bioin- dikatorji ali pokazatelji stanja okolja, vendar zadev ne moremo posploševati. Razumeti moramo, kaj nam lahko sta- nje populacije pove in česa ne. Redna prisotnost delfinov v našem morju je seveda dober znak, saj pomeni, da je ta ekosistem sposoben vzdrževati popula- cijo velikih plenilcev, kot so delfini. Isto velja za dejstvo, da se vsako leto v tej populaciji pojavljajo nova rojstva. Ven- dar pa to samo po sebi še ne pomeni, da je naše morje v dobrem stanju. Na primer, naše analize vsebnosti onesna- ževal v tkivih delfinov kažejo, da so nji- hove ravni precej visoke – ravno to pa je nekaj, kjer so lahko delfini dobri po- kazatelji stanja okolja. Ker so delfini na vrhu morskega prehranjevalnega sple- ta, se strupene snovi kopičijo v njihovih tkivih. S spremljanjem koncentracij teh snovi v delfinih lahko torej spremljamo prisotnost teh onesnaževal v morskem ekosistemu. Skratka, različni vidiki bi- ologije in ekologije delfinov nam lahko podajo vpogled v različne vidike stanja njihovega okolja. Na terenu z raziskovalnim plovilom in glavnim orodjem – fotoaparatom. (foto: Ana Hace) Delfini se med seboj razlikujejo po naravnih oznakah, po katerih jih lahko tudi prepoznamo. Za to v društvu Morigenos uporabljajo metodo, ki se imenuje fotoidentifikacija, kar pomeni, da delfine fotografirajo. Vsakega identificiranega delfina nato poimenujejo. (foto: Tilen Genov) Delfini se v našem morju zadržujejo vse leto in naše vode uporabljajo za opravljanje vseh življenj- skih potreb: prehranjevanje, počitek, druženje, razmnoževanje in skrb za mladiče. (foto: Ana Hace) 21 Kaj pa še ogroža delfine tako pri nas kot najbrž tudi v drugih morjih? Kite in delfine ogroža vrsta človeških aktivnosti. Nekatere grožnje so speci- fične za nekatere vrste ali populacije, večina groženj pa je skupnih večini ki- tov. Ponekod se kite namensko lovi. V nekaterih primerih (npr. Islandija in Norveška) gre za kitolov v prehranske namene, podobno kot ribolov, v drugih (Japonska) pa se kite lovi v tako imeno- vane »znanstvene namene«. Predvsem to početje je zelo vprašljivo, saj lahko o kitih izvemo mnogo več na druge na- čine. Ponekod se kite ubija tudi iz obje- stnosti, bodisi zaradi mnenja, da škodu- jejo ribištvu, bodisi iz drugih neznanih razlogov. To se zaskrbljujoče pogosto dogaja tudi v Jadranu. Verjetno največja grožnja kitom po svetu je zapletanje v ribiške mreže in drugo ribolovno opre- mo. Seveda stvari ne moremo posplo- ševati, saj ponekod največji problem predstavlja določen tip opreme, ki pa na druge vrste ali na drugih območjih nima tovrstnega vpliva. Ponekod je pro- blem tudi prekomerni ribolov, ki lahko vodi v pomanjkanje hrane. Čedalje ve- čji problem predstavlja podvodni hrup (ladijski promet, uporaba različnih so- narjev, gradnja objektov v morju itd.), ki kitom onemogoča sporazumevanje, orientacijo ali iskanje hrane ter pov- zroča stres, vpliva pa tudi na njihov plen. Vznemirjanje s plovili lahko kite prežene s pomembnih območij za pre- hranjevanje ali počitek, trčenja s plovili pa imajo lahko tudi usodne posledice. Nanje prav tako negativno vpliva one- snaženje. Odpadki predstavljajo nevar- nost, ker se lahko kiti vanje zapletejo ali jih zaužijejo, kemično onesnaženje pa lahko vodi v zastrupitev, oslabitev imunskega sistema, nesposobnost raz- množevanja ali povečano smrtnost. Se pripravljajo kakšni ukrepi za iz- boljšanje stanja morja? Ali Morige- nos pri tem sodeluje? Morigenos sodeluje pri različnih ukre- pih za izboljšanje stanja morja na raz- lične načine. Na formalnem nivoju sodelujemo v procesih, povezanih z Na- turo 2000 in evropsko morsko strategi- jo, predvsem v obliki spremljanja stanja populacije in identifikacije ter oprede- litve pomembnih območij za delfine in morske želve, pa tudi pri operativnem programu za razvoj ribištva, pripravi akcijskih načrtov za varstvo delfinov in morskih želv, v preteklih letih pa smo pomagali sooblikovati tudi nekatere uredbe v slovenski zakonodaji. Prav ta- ko vse podatke o morskih sesalcih, s ka- terimi Slovenija izpolnjuje svoje poro- čevalske obveznosti do Evropske unije in različnih mednarodnih konvencij in ki so osnova za morebitne ukrepe, zago- tavljamo v našem društvu. Na podlagi teh podatkov je Evropska komisija tudi zaključila, da naša država ne izpolnjuje vseh zahtev za varstvo velike pliskavke pri nas, čeprav je to pomemben habitat za vrsto. Zato upamo, da se bo tudi to sčasoma izboljšalo. Po drugi strani pa med »ukrepe« spada tudi izobraževanje in ozaveščanje javnosti ter vključevanje javnosti in lokalne skupnosti v projekte varstva morske biodiverzitete. Ko pogovor nanese na delfine, se lju- dje pogosto najprej spomnijo na Fli- pperja, nekateri omenijo, da so jih videli »nastopati« v enem od zaba- viščnih vodnih parkov, spet tretji pa z navdušenjem povedo, da so z njimi plavali. Kakšno je tvoje mnenje o to- vrstnih dejavnostih? Moje mnenje nikakor ni pozitivno, pravzaprav v tem vidim velik problem. V prvi vrsti gre za izobraževalni pro- blem. Takšni »delfinariji«, še posebej pa razne predstave z delfini, podajo gle- dalcem popolnoma napačen vtis o teh živalih. Prikazujejo jih, kot da so doma- či ljubljenčki in se v naravi igrajo z žo- gami. Drugič, gre za problem dobrobiti živali. Te živali se v naravi neprestano gibljejo, v ujetništvu pa so omejene na majhen bazen. Verjetno tudi človeku ni prav, če je celo življenje omejen na eno sobo. V naravi se delfini lahko odloča- jo, s kom se družijo, njihove skupine pa imajo ponavadi kompleksno ureditev. V delfinarijih delfine namečejo skupaj ne glede na to, od kod prihajajo. Če se ne razumejo, se šibkejši nima kam V Sloveniji je velika pliskavka (Tursiops truncatus) opredeljena kot ogrožena in je tudi zakonsko zavarovana. (foto: Ana Hace) Delfini so divje živali, zato ne sodijo v ujetništvo. Njihov edini pravi dom je morje, v katerem lahko svobodno živijo. (foto: Tilen Genov) 22 umakniti. Ljudje tako cenimo svobodo, da smo bili zanjo v različnih obdobjih v zgodovini pripravljeni umirati. Toda te svobode včasih ne znamo privoščiti drugim bitjem na našem planetu, ker je za nas denarni dobiček bolj pomemben. Nenazadnje pa so delfinariji tudi var- stveni problem. Mnogi delfini po delfi- narijih po svetu so še vedno ujeti iz div- jih populacij, kar v nekaterih primerih vodi v upade populacij. Verjetno ste že slišali za slavne poboje delfinov na Ja- ponskem, kajne? No, ti poboji gredo z roko v roki z delfinariji. Kako? Delfine se ujame, večino se brutalno pobije, nekaj pa se jih »reši« in jih za velike vsote proda delfinarijem, zato da lahko potem izvajajo neumne predstave ali pa »zdravijo« ljudi. Vsakdo, ki želi obiskovati takšne ustanove, bi moral najprej pomisliti, ali res želi podpirati takšno krvavo početje. Problem je v tem, da ljudje ne vidijo, da je karkoli narobe, saj so živali vendar videti srečne, kajne? Ta slavni nasmeh je delfinom prinesel veliko gorja. Ljudje mislijo, da se neprestano smejejo in da to odraža njihovo zadovoljstvo. Resnica pa je, da je ta izraz stalen in nima pove- zave s čustvenim stanjem. Prav tako je zelo razširjeno prepri- čanje, da delfini rešujejo ljudi pred morskimi psi. Je res kaj na tem? Da in ne. Veliko je primerov, ko se je to zgodilo. Vendar to ne pomeni, da to ve- dno storijo. Morigenos deluje že 13 let – kateri so glavni sadovi vašega dela? Prvič, prav gotovo izboljšano znanje. Pred našim raziskovanjem o delfinih v Sloveniji ni bilo znanega praktično nič; razen tega, da se »občasno« poja- vijo. Danes vemo, da so delfini tukaj stalnica in pravzaprav vemo že kar ne- kaj o njih, o čemer pričajo tudi objave v mednarodnih znanstvenih revijah. To je pomembno tako zaradi globalne- ga znanja o teh živalih kot tudi zaradi varstva konkretne populacije. Drugič, večja ozaveščenost javnosti. Mislim, da se danes mnogo več Slovencev zaveda, da pri nas živijo delfini in da niso zgolj nekaj eksotičnega, ter da razume, zakaj je to pomembno. Upam in verjamem, da zato več Slovencev ceni in spoštuje ta naš mali delček morja in da bodo zato kot narod bolj podpirali njegovo trajno- stno rabo. Tretjič, verjamem, da je drža- va začela delfinom in varstvu morja na- menjati več pozornosti tudi zaradi nas. Nenazadnje pa so sadovi našega dela tudi nova poznanstva, nova sodelovanja in nova prijateljstva, ki jih ne bi bilo, če nas ta dejavnost ne bi združila. Kako pa se je vse skupaj začelo? Sam sem delfine začel »preučevati« leta 1997 na Lošinju na Hrvaškem, ko sem bil še najstnik in so tamkajšnji projekt izvajali Italijani. Ker sem bil takrat še otrok, je šlo bolj za opazovanje, spozna- vanje in učenje kot pa resno preučeva- nje. Kljub temu pa sem se takrat prvič srečal z znanstvenim delom in mnogo ur dela ob priznanih znanstvenikih mi je podalo osnovo, na kateri sem kasneje dejansko začel tudi s pravim preučeva- njem. Po nekaj letih dela v tamkajšnjem projektu se je porodilo vprašanje, kaj pa delfini v Sloveniji. In tako se je leta 2001 rodilo društvo Morigenos, v letu 2002 pa začelo resno preučevanje, ko sem začel spremljati delfine v sloven- skih vodah. Takrat ni šlo več zgolj za opazovanje in učenje od drugih, temveč za zbiranje povsem novih podatkov ter učenje na lastnih napakah. Kmalu so se pridružili tudi drugi in tako se je sčaso- ma oblikovala ekipa društva Morigenos. Kakšna je ekipa Morigenos danes in kaj pravzaprav vključuje vaše delo? Ekipa je fantastična! Težko bi si zami- slil bolj zagnane in angažirane ljudi. Mi- slim, da vsi verjamemo v to, kar delamo, in da to delamo z veseljem. V društvu so se spletla prijateljstva, za katera sem prepričan, da bodo trajala vse življe- nje. Delo vključuje pravzaprav vse, od zbiranja podatkov na terenu, vnašanja podatkov, analize podatkov in pisanja znanstvenih člankov ter poročil do pre- davanj, priprave izobraževalnih tekstov, oblikovanja, sestankov, fizičnega dela ... Delo morskih in varstvenih biologov, še posebej pa tistih, ki se ukvarjajo z mor- skimi sesalci, je neizogibno multidisci- plinarno, saj je treba imeti znanja iz biologije, pomorstva, motoroznanstva, fotografije, računalništva, meteorologi- je, vodenja projektov, komunikacije itd. In kakšne so želje in izzivi za v pri- hodnje? Ne vem, ali imamo dovolj prostora ... Generalno gledano je želja in izziv vse- kakor izboljšano varstvo delfinov, mor- skih želv in njihovega okolja v sever- nem Jadranu. Specifičnih želja, ki vodijo k temu cilju, je seveda ogromno, izzivov pa prav tako. Poleg delfinov člani društva Morigenos pogosto srečajo tudi morske želve, katerih podatke prav tako zbirajo. Naleteli so tudi že na poškodovane ali bolne živali. Te so odpeljali v piranski akvarij, kjer so prejele ustrezno zdravstveno oskrbo in okrevale, nato pa so jih izpustili nazaj v morje. Na sliki glavata kareta (Caretta caretta). (foto: Tilen Genov) Delfini so precej radovedne živali in se radi pri- bližajo čolnom, če jih seveda ne vznemirjamo. (foto: Tilen Genov) Mednarodna komisija za kitolov je v svetov- nem merilu eno od osrednjih teles za vprašanja raziskovanja in varstva kitov in delfinov. (foto: Tilen Genov)