Kraljestvo Srbov, Hrvatov ia Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Naredba Njega kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 7. januarja 1919., s katero se odobruje ostavka poverjenikov Narodne vlade za Slovenijo v Ljubljani:	drja. Ivana Tavčarja, drja. Karla
Trillerja, inž. Vladimira Remca, drja. Lovra Pogačnika, drja. Pavla Pestotnika, drja. Vekoslava Kukovca in Antona Kristana. (Glej Uradni list XLVIII.)
Naredba Njega kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 8. januarja 1919., s katero se Josip Po.gačnik, prejšnji predsednik Narodne vlade za Slovenijo, odlikuje z redom sv. Save druge vrste.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
nikovi podatki pravilni — deželna vlada za Slovenijo, v nasprotnem primeru pa priglasitelj.
§ 5.
Vsak avtomobil (motocikel), o katerem sedanji lastnik ne bo mogel dokazati, kar zahteva § 4., bo smatral avtoreferent za demobilizacijsko blago in; ga bo zaplenil.
§ 6.
Avtomobili (motocikli), ki prihajajo iz ostalih delov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, potem iz tujih držav ter ostanejo več nego 14 dni na ozemlju Slovenije, se morajo istotako prijaviti pri avtoreferentu deželne vlade; o tem dobe lastniki pismeno potrdilo, oziroma, če ostanejo trajno v Sloveniji, našo evidenčno številko.
§ 7.
Iz „Službenih Novin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 1:
Odredba Njega kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 7.decembra 1918., s katero se sprejemlje ostavka ministrstva Pašičevega ter imenuje ministrstvo Protičevo. (Glej'Uradni list XXVIII.)
Naredba	Njega	kraljevske	Visokosti	prestolonaslednika Aleksandra	z dne 7.decem-
bra 1918., s katero se narodna skupščina, sklicana leta 1916. na Krfu, sklicuje v Beograd na dan 10. decembra 1918.
Naredba	Njega	kraljevske	Visokosti	pre-
stolonaslednika Aleksandra z dne 10.decembra 1918., s katero se Ivan Hribar, član slovenskega narodnega sveta v Ljubljani, imenuje za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Pragi.
Naredba	Njega	kraljevske	Visokosti	pre-
stolonaslednika Aleksandra z dne 26. decembra 1918., s katero se predpisuje začasna uredba o organizaciji in formiranju železnic v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Načrt zakona o ministrstvu za narodno zdravje.
Naredba finančnega ministra z dne 7. ja-, nuarja 1919. glede zamenjavanja bankovcev avstro-ogrske banke.
Naredba finančnega ministra z dne 7. januarja 1919. o denarnem prometu po kliringu in žiro-računu.
Številka 2:
Proglas Njega kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 24.decembra 1918.: „Mojemu Narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev“. (Glej Uradni list XXXIII.)
Naredba Njega kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 10. januarja 1919., s katero se za čas, dokler se ne vrne s poseta Njega Veličanstva kralja Petra I. v domovino, pooblašča ministrski svet, da ga zastopa v ustavnih mejah.
Naredba ministrskega sveta z dne 10. januarja 1919., a katero se razglaša zakon o izenačitvi starega in novega koledarja.
Naredba Njega kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 24.decembra 1918., s katero se Charles J. Vopicka, amerikanski izredni poslanik in pooblaščeni minister na dvoru Srbov, Hrvatov in Slovencev, odlikuje z redom Belega orla prve vrste, vice-admiral Aargehese Cusand Visconlti pa z redom Belega orla prve vrste z meči.
Številka 3:
Objava z dne 27. januarja 1919., da je Njega kraljevska Visokost prestolonaslednik Aleksander po posetu Njega Veličanstva kralja Petra I. odpotoval v Pariz.
Objava pisarne dvornega maršalata z dne 13. januarja 1919., da je Njega kraljevska Visokost prestolonaslednik Aleksander ob smrti sina Njega Veličanstva kralja Velike Britanije odredil enotedensko dvorno žalovanje.
Naredba Njega kraljevske Visokosti pre-sfolonaslednika Aleksandra z dne 7. ja-niiarja 1919., s katero se odobruje ostavka Josipa Pogačnika, predsednika Narodne vlade za Slovenijo v Ljubljani, ter postavlja za predsednika deželne vlade za Slovenijo dr. Janko Prejc, za podpredsednika pa dr. Gregor Žerjav. (Glej Uradni list XLVIII.)
446.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo,
s katero se odrejajo prijave in označba vseh avtomobilov in motociklov na ozemlju Slovenije.
§ l-
Vsak avtomobil in motocikel brez ozira na vrsto in rabnost mora biti najpozneje do dne 3 0. aprila 1919. prijavljen avtoreferatu deželne vlade za Slovenijo, ki bo vodil evidenco vseh avtomobilov in motociklov na ozemlju Slovenije.
Prijave na tiskovinah, ki se dobivajo pri avtoreferatu, je kolkovati z 2 K; prijave državnih in vojaških oblasti so kolka proste.
Označba, navedena v § 3., in evidenčna tablica (§ 2.) morata biti na vsakem avtomobilu (motociklu) najpozneje do dne 31. majal919. pritrjeni na predpisanem mestu, drugače se bo lastnik kaznoval z globo do 600 K, oziroma z zaporom do šestih tednov.
V Ljubljani, dne 10. aprila 1919.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Dr. Žerjav s. r.. podpredsednik.
Golia s. r. Kristan s. r. Prepeluh s. r. Dr. Ravnihar s. r. Dr. Verstovšek s. r.
447.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo
glede vpoklica zdravnikov v vojaftko službo.
5 2
Vsak avtomobil in motocikel dobi na podstavi prijave svojega lastnika evidenčno številko in tablico, ki mora biti pritrjena pri avtomobilih na sprednji steni pred šoferskim sedežem, pri motociklih pa na vezniku sprednjih in zadnjih vilic.
§ 3-
Vsak avtomobil mora imeti spredaj in zadaj po dosedanjih predpisih (§ 32. naredbe bivšega avstrijskega ministrstva za notranje zadeve z dne 28. aprila 1910.) napravljeno in pritrjeno tablico s črkama „S1“ in evidenčno številko, ločeno od črk s kratko prečno črto.
Številke do 999 so arabske, tisoči se označujejo z rimskimi številkami; na primer: Sl — 905.
Za motocikel zadošča ena tablica s črkama „Sl“ in z evidenčno številko, pritrjena, kakor je predpisano v § 32. citirane naredbe. Številko pri-deli avtoreferent, pričenši z eno, in sicer ločeno za avtomobile in motocikle.
§ 4.
Vsak lastnik avtomobila (motocikla) mora dokazati, da je bil avtomobil (motocikel) že pred dnem 28. oktobra 1918. njegova last, oziroma da ni bil pred označenim dnevom last bivše avstro-ogrske vojne uprave.
V dvomljivih primerih avtoreferent ali njegov zastopnik izvrši ogled avtomobila (motocikla). Stroške trpi — če se izkaže, da so last-
Da se urede zdravniške zadeve v Sloveniji, se glede vojaških zdravnikov v izpopolnitev sklepa 60. seje deželne vlade za Slovenijo z dne 12. februarja 1919. določa to-le:
1.	) Vsi aktivni vojaški zdravniki morajo brez izjeme služiti dalje.
2.	) Pri četah in vojaških bolnicah naj se dobe zdravniške moči na ta način, da se s civilnimi zdravniki, ki so v istem kraju kakor čete in vojaške bolnice, po možnosti sklenejo pogodbe, da prevzamejo tudi zdravniško službo pri vojaštvu.
3.	) Vrhu tega se lahko vpokličejo v začasno vojaško službovanje vsi zdravniki na slovenskem ozemlju do 50. leta, v prvi vrsti pa tisti, ki sploh še niso služili ali pa so služili le kratek čas, potem tisti, ki so služili ob vojski v svojem bivališču in tako utrpeli relativno najmanjšo škodo.
4.	) Vsi zdravniki, ki sedaj služijo pri vojaštvu, morajo služiti še tako dolgo, da se oproste.
Izmed prošenj za oprostitev se bodo vpošte-vale najprej prošnje tistih, ki so najdalje časa služili, potem tistih, ki so služili v svojem predvojnem bivališču, dalje tistih, ki niso služili vso vojsko, in nazadnje eventualno prošnje tistih, ki sploh še niso služili.
Vpoštevali se bodo seveda tudi interesi javne zdravstvene službe.
V Ljubljani, dne 11. aprila 1919.
Dr. Brejc s. r.
448.
Naredba poverjeništva za javna dela v Ljubljani
o ustanovitvi komisije za usposobljenostne preizkušnje kinooperaterjev.
Člen I.
Za izvrševanje usposobljenostne preizkušnje operaterjev za strežbo projekcijskih priprav ob prirejanju javnih predstav s kinematografom, ki je predpisana v § 11. ministrskega ukaza z dne 18. septembra 1912., št. 191 drž. zak., se za upravno ozemlje deželne vlade za Slovenijo postavlja komisija v Ljubljani.
Člen II.
Člani te komisije so: stavbni svetnik inž. Viktor Skaberne kot predsednik in prof. inž. Turnšek kot izpraševalni komisar, odnosno stavbni svetnik inž. Jan Čapek kot predsednikov namestnik in višji stavbni komisar inž. Jos. O t a h a 1 kot namestnik izpraševalnega komisarja.
Člen III.
Taksa z.a preizkušnjo znaša 40 (štirideset) kron. ki jo mora kandidat obenem s prošnjo za pripust k preizkušnji poslati predsedniku komisije v! Ljubljani.
Poleg tega mora kandidat sam ob svojih stroških preskrbeti in pripraviti za praktične usposobljenostne poizkušnje potrebni lokal, projekcijsko pripravo, električni tok in druge pripomočke.
Čas in kraj preizkušnje naznani kandidatu iz-praševalna komisija.
Izpričevala izdaja gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani.
Člen IV.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
V Ljubljani, dne 23. marca 1919.
Kristan s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
St. 1060/pr.
Pozi? predsedništva deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani in delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v LJnbljani o ureditvi plačevanja zavarovalnin (zavarovalnih premij) na podstavi veljavnih zavarovalnih pogodb inozemskih zavarovalnih drnžb.
Mnogi državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, živeči v Sloveniji, ki imajo zavarovalne pogodbe z inozemskimi zavarovalnicami, vsled ukinitve nakazničnega prometa, oziroma prometa s poštnohranilničnim uradom na Dunaju, ne morejo plačevati v zadnji dobi dospe-vajočih zavarovalnin (zavarovalnih premij), ker ne vedo, je li ali kje so v našem kraljestvu upravičene vplačilnice, kjer bi pravoveljavno izpolnjevali svoje pogodbene obveznosti.
I.
Nekvarno poznejši ureditvi pravnega razmerja inozemskih zavarovalnic, ki opravljajo svoje posle na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, se pozivljejo vse zavarovalne družbe in kakorkoli imenovana njih zastopništva, ki so do sedaj opravljala zavarovalne posle na ozemlju Slovenije, da najkesneje dp dne 2 5. aprila 1919. v Uradnem listu pod „Raznimi objavami“, in sicer vsaka zavarovalna družba zase, priobčijo lastno „Izjavo“, v kateri naj naznanijo občinstvu, kje je zavarovalnine, dospe-vajoče za račun družbe, pravoveljavno vplačati na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter naj izjavijo, la bo družba izjemoma smatrala vplačila zavarovalnin, zakesnela zaradi izrednih prometnih in drugih razmer, za pravočasno vplačana, ako se plačila tekom treh tednov po priobčitvi dotične izjave zvrše pri imenovani vplačilnici, in da zavarovanci zaradi sedanje zakesnitve svojega vplačila ne bodo trpeli nobene škode.
TL
Vsi oni državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, živeči na ozemlju Slovenije, kateri imajo zavarovalno pogodbo s kako inozemsko zavarovalno družbo, se pozivljejo, naj do dne 2 5. aprila 1919. zasledujejo „Izjave“ zavarovalnih družb v Uradnem listu. Ako zavarovalnica, s katero ima stranka zavarovalno pogodbo, ne bi pravočasno priobčila izjave, predpisane v odstavku L, naj stranka najkesneje do dne
5.	maja 1919. na nekolkovani vlogi predsed-ništvu deželne vlade za Slovenijo javi točne podatke zavarovalne pogodbe, in sicer: firmo in naslov zavarovalnice, svoje ime in svoj naslov, zavarovalno panogo (življenje, požar itd.), številko zavarovalne police, zavarovalni znesek, znesek in dan dospelosti zavarovalnine (zavarovalne premije), nadalje, kdaj, na kateri naslov in kako (poštna nakaznica, položnica poštno-hranilničnega urada na Dunaju h kontu št. . . .) je bila v zadnjem času vplačana zavarovalnina ali pa vplačan obrok, preden se je prekinil na-kaznični promet.
V	tem primeru bo izkušala deželna vlada za Slovenijo skupno z delegacijo ministrstva financ ukreniti, kar je treba, da se stranka obvaruje škode, ki bi jo sicer utegnila zadeti brez njene krivde.
V	Ljubljani, dne 9. aprila 1919.
Podpredsednik :	Delegat finančnega ministra :
dr. Žerjav s. r.	dr. Savnik s. r.
Lzpremembe v osebju.
Namestništveni tajnik Friderik Loger v Budvi je sprejet kot vladni tajnik v službo deželne vlade za Slovenijo in prideljen v službovanje poverjeništvu za notranje zadeve.
Za provizorne deželnovladne koncipiste na dosedanjih službenih mestih se imenujejo vladni konceptni praktikanti: dr. Fran Bratina v Mariboru, Mirko Brezigar v Ljubljani, Ivan Forčesin v Ptuju, dr. Lovro Hacin v Velikovcu, dr. Fran Krašovec v Celju, dr. Anton Kodre v Kočevju, Anton Kosi v Ptuju, F'ran pl. Levični k v Brežicah, dr. Dioniz Maraž v Mariboru, dr. Anton Megušar v Kranju, Ivan Milač v Velikovcu, Franc Mramor v Novem mestu, Fran Pezdič v Radovljici, dr. Ciril Pfeifer v Ljubljani, Pero Popovič v Brežicah, dr. Mirko Potočnik v Mariboru, dr. Jelko Ravnikar v Ljubljani, Fran Rodošek v Slovenj gradcu, Anton Svetina v Črnomlju, dr. Janko Šiška v Krškem, Ivan Šubic v Celju, dr. Janko Vidic v Radovljici, dr. Ivan Vidmar v Celju, dr. Vladimir V i d-mar v Ljubljani, Mihael Zavadlal v Ljutomeru, dr. Ivan Zobec v Slovenjgradcu.
Golia s. r.
•• ■'
Strokovnim nadzornikom za risanje na vseh srednjih šolah in učiteljiščih Slovenije je do nadaljnje odredbe imenovan Anton Koželj, profesor na državni realki v Ljubljani.
Nameščeni so:
na državni realki v Ljubljani kot učitelj za matematiko in opisno geometrijo profesor F'ranc Jeran, prideljen državni realki v Ljubljani; kot stalni učitelj verouka dr. Peter Šorli.
na državni gimnaziji v Kranju kot učitelja za zemljepisje in zgodovino Franc Stopar, profesor v Kranju, in dr. Vinko Peterlin, na-mestni učitelj na L državni gimnaziji v Ljubljani ;
na L državni gimnaziji v Ljubljani kot učitelj za telovadbo s prejemki X. činovnega razreda Josip C o p, namestni učitelj na slovenski trgovski šoli v Ljubljani.
Provizorna učitelja na državni realki v Gorici, prideljena državni realki v Ljubljani, Franc Ferjan in Andrej Verbich sta imenovana
“ pr!,va "5itelia'	Dr. Verstovšek s. r.
Pri gozdarskem odseku poverjeništva za kmetijstvo so imenovani: gozdarski asistent inž. Josip Kenda na Bledu za gozdarskega oskrbnika v IX. činovnem, razredu; računska oficiala Rudolf Tomšič in Ivan Srebrnič v Ljubljani za računska revidenta v IX. činovnem razredu; računski asistent Anton Eržen v Ljubljani za računskega oficiala v X. činovnem razredu. Za
gozdarska praktikanta sta imenovana: inž. Ignacij Pelhan za gozdarsko politično službo v Mariboru in inž. Alojzij Rus pri gozdarskem ravnateljstvu v Ljubljani. Prda, Ka,a„ s ,
Pravni praktikant Maks Petrič v Novem mestu je imenovan za avskultanta.
Kavčnik s. r.
Višji šolski svet je razpustil krajni šolski svet pri Zgornji Sv. Kungoti ter z vsemi njegovimi posli poveril gerenta Martina Volavška, posestnika na Kozjaku.
Karolina Potoschnig, učiteljica v Brežicah, je odpuščena.
Z ozirom na potrebe narodnega šolstva sta iz službenih ozirov začasno premeščena: Ciril Pregelj, 'začasni učitelj na okoliški deški šoli v Celju, v enaki službeni lastnosti na mestno deško šolo v Celju; Josipina Tratnik, učiteljica ročnih del v Petrovčah, za učiteljico ročnih del na dekliško meščansko šolo v Celju.
Fran Likar, šolski voditelj na Slapu pri Sv. Luciji, je imenovan za začasnega strokovnega učitelja na deški meščanski šoli v Celju.
Sušnik s. r.
Abiturient Franc Otrin je imenovan za carinskega praktikanta.
Dr. Savnik s. r.
Št. 3277.
Razpis.
Pri zdravilišču v Rogaški Slatini se oddado po javnem razpisu za zdraviliško dobo leta 1919. nastopni trgovski prostori proti navedenim letnim najemnim zneskom :
1.	) Zdraviliška restavracija za 5000 K.
2.	) Hotel „Pošta“ za 8000 K.
3.	) Trgovina z mešanim blagom v „Tržaški hiši“ za 3000 K.
4.	) Brivnica in česalnica v „Zagrebški hiši“ za 700 K.
5.	) Trgovina z delikatesami za 1000 K.
6.	) Trgovina z galanterijskim blagom za 1000 K.
7.	) Knjigarna za 500 K.
8.	) Trgovina z zlatnino in srebrnino za 500 K.
9.	) Trgovina z urami za 200 K.
10.	) Krojaška trgovina /a 300 K.
11.	) Trgovina z modnim blagom (Kokoschi-neggov paviljon) za 1200 K.
12.	) Paviljon za prodajo peciva za 200 K.
Navedene najemninske zneske je smatrati za
najmanjše ponudke; vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke.
Glede morebitnega prevzema inventarja, kolikor je last dosedanjih najemnikov, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom.
Ponudbam, katere naj se vlože do dne 2 0. aprila 1919.
pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani, je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti dokaze: 1.) o strokovni usposobljenosti, 2.) o narodnosti in 3.) o zadostni višini obratne glavnice.
Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo zdravilišča v Rogaški Slatini, oziroma so tam razvidna.
V Ljubljani, dne 10. aprila 1919.
Poverjeništvo za javna dela.
Odobritev učne knjige.
Ivan Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega; slovstva. L Od začetka do marčne revolucije. V Ljubljani, 1917. Založila Katoliška bukvama. Cena 3 K 50 v.
Ta knjiga je odobrena kot pomožna knjiga za srednje šole, dekliške liceje in učiteljišča. (Odlok poverjeništva za uk in bogočastje z dne 4. aprila 1919., št. 1619.)	__ Verstovšek s. r.
Razglasi vojaških oblasti.
S. 800/19.
Tiralica.
Zoper pešca Jožefa Fabjana, rojenega leta 1887., pristojnega v Podgoro, okraj Gorica, ki
je dm- 7. aprila 1.1. pobegnil iz vojaške pralnice za raonture v Vevčah, teče tu preiskava zaradi zločina tatvine in ubega.
Jožef Fabjan naj se prime in s primerno eskorto izroči vojaškemu zaporu v Ljubljani; o tem naj se pismeno obvesti podpisano sodišče, sklicevaje se na tusodno tiralico S. 800/19.
Vojaško sodišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 14. aprila 1919.
Razglasi drugih uradov in oblasti,
St. 1099/3 iz leta 1919.	805 3—1
Razglas
glede oddaje tobačne glavne zaloge v Ljubljani, Mestni trg št. 18.
Tobačna glavna zaloga v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 18, spojena z založno trafiko in prodajo specialitet, se s tem razpisuje v oddajo po javnem natečaju.
Imetnik prodaje je dolžan prodajati vred-nostnice kolkovnega dohodarstva in upravičen prodajati poštne vrednostnice.
Ta zaloga je glede tobačnih izdelkov splošne tarife in splošno dopuščenih režijskih specialitet pridodeljena v dobavljanje tobačni tvornici v Ljubljani in mora s temi izdelki zalagati z lastno založno trafiko vred 257 trafik.
Vrednostnice kolkovnega dohodarstva se morajo dobavljati pri finančni deželni blagajni v Ljubljani, poštne vrednostnice pa pri glavnem poštnem uradu v Ljubljani.
V enoletnem času od dne 1. januarja 1918. do dne 31. decembra 1918.se je v tej zalogi pridode-Ijenim prodajam oddalo tobačnih materialij za 4,317.243 K 4 v kupne cene, v založno trafiko pa po konsumentski (tarifni) ceni računjeno za 355.571 K 63 v; založniku je pripadel trafikant-ski dobiček v znesku 35.557 K 16 v.
T’rodaja vrednostnic kolkovnega dohodarstva je v gorenjem enoletnem času vrgla 1837 K kosmatega dobička, prodaja poštnih vrednostnic pa 433 K 40 v kosmatega dobička.
Vse stroške, spojene z opravljanjem razpisanih eraričnih komisijskih poslov, trpi zdra-žitelj sam.
Natančnejši podatki o dosedanjih donosih prodaje in o stroških, katere je imel prejšnji imetnik prodaje, so razvidni iz izkazov o dohodkih in bremenih, ki so razpoloženi pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani ali pri pri-glednem okrajnem vodstvu finančne straže Ljubljana II v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5, I. nadstropje.
Vendar erar ne jamči, da bi bil donos tudi v bodoče tolikšen, kakor je naveden v tem naznanilu in v izkazih o dohodkih in bremenih.
Za tobačno glavno zalogo se more imetniku prodaje proti položitvi predpisane varščine na zahtevo dovoliti materialni kredit do višine predpisane najmanjše zaloge 70.000 K.
Ponudba se mora napraviti po določilih predpisa za oddajanje trafik.
Razpisani erarni komisijski posel se sme izvrševati le na svojem dosedanjem postavišču ali pa v drugi pripravni hiši v Ljubljani, in sicer na Mestnem trgu, potem v Stritarjevi ulici, na Ma-r'.i'nem trgu, v Prešernovi in v Selenbttrgovi ulici, na Dunajski cesti do Kmetske posojilnice in na Kongresnem trgu. Zahtevajo se veliki, svetli in zračni prostori.
Opravljati se mora samostojno.
Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov imajo ob gotoviii pogojih brezpogojno prednost pred vsemi drugimi prosilci.	,
Takim prosilcem se podeli prodaja brez ozira na ponudbe ostalih ponudnikov proti odstotni proviziji štirideset (40) stotink od prodaje na debelo.
Ti torej nimajo v svojih ponudbah staviti ni-kakega ponudka, ampak se morajo zgolj izjaviti, da so zadovoljni s prejemki, določenimi v razglasu.
Ostalim ponudnikom je označiti zahtevane opravninske odstotke od denarne vrednosti iz zaloge oddanega tobačnega materiala.
Ponudniki sev lastnokoristsvare, naj ne ponujajo previsokih povratnih dobičkov in naj ne zahtevajopre-nizkih opravnin, ker ni upati, da bi se ponuđeni povratni dobiček znižal ali da bi se zahtevana opravnina zvišala.
Jamščina znaša 40.000 K. Položiti se mora, preden se ponudba izroči, pri finančni deželni blagajni v Ljubljani v pupilarnovarnih, neiz-žrebnih vrednostnih papirjih ali pa se mora plačati v gotovem denarju po poštnočekovnem uradu v Ljubljani s položnico ali pa z davčno plačilnico.
Ponudbe je napraviti na predpisani uradni tiskovini, pravilno jih je kolkovati in podpisati ter jih najpozneje do dne; 12. maja 1919. ob desetih dopoldne v zaprtih in zapečatenih uradnih zavitkih vročiti vodji podpisane prodajne oblasti.
Ponudbe, katere niso napravljene na uradnem obrazcu, se kot nesprejemljive ne vpoštevajo.
Javna ponudbena obravnava se bo vršila pri podpisani prodajni oblasti v komisijski sobi št. 10 natančno ob zgoraj napovedani uri.
Ponudniki morajo s svojimi ponudbami celih šest mesecev izza dne ponudbene obravnave ostati pri besedi.
Predpis za oddajanje trafik in dotični drugi predpisi se morejo vpogledati pri gospodarskem uradu finančnega ravnateljstva v Ljubljani in pri priglednih okrajnih vodstvih finančne straže, ali pa se lahko kupijo po določenih cenah.
Tiskani uradni ponudbeni obrazci in zavitki se dobivajo pri teh uradih brezplačno.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 10. aprila 1919.
Cw 4, 5, 6/19—1.	802
Oklic.
Zoper drja. Marijana Herlingerja, posestnika hotela v Lovrani, je podala pri deželnem sodišču v Ljubljani stavbinska družba „Krainische Baugesellschaft“ v Ljubljani menične tožbe zaradi 33.000 K, 12.000 K in 16.000 K s pripadki.
Na podstavi teh tožb so se izdali menični plačilni nalogi z dne 12. in 13. aprila 1919., opr. št. Cw 4, 5, 6/19—1.
V obrambo pravic drja. Marijana Herlingerja se postavlja za skrbnika gospod dr. Oton Fet-tich-Frankheim, odvetnik v Ljubljani. Ta skrbnik bo zastopal imenovanca v oznamenovanih pravnih stvareh na njega nevarnost in stroške,, dokler se dr. Marijan Herlinger ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek II., dne 12. aprila 1919.
Cg I 7/19—6.	799
Oklic.
Jožefu Zemljiču v Celju, sedaj neznanega bivališča, je vročiti v pravni stvari Jožefa Casla zoper Jožefa Zemljiča, tekoči pri okrožnem sodišču v Celju zaradi 2829 K s pripadki, zamudno sodbo z dne 29. januarja 1919., opr. št. Cg I 7/19—2, s katero se je toženec Jožef Zemljič obsodil plačati znesek 2829 K s 6%nimi obresti od dne 1. novembra 1919. dalje in pravdne stroške 82 K 40 v, vse v 14 dneh pod izvršbo.
Ker je bivališče Jožefa Zemljiča neznano, se mu postavlja za skrbnika v obrambo njegovih pravic gospod dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju. Ta skrbnik ga bo zastopal v oznameno-vani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se Jožef Zemljič ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 7. aprila 1919.
Cg I 8/19—6.	798
Oklic.
Jožefu Zemljiču v Celju, Graška cesta št. 22, sedaj neznanega bivališča, je vročiti v pravni stvari Jožefa Časla, posestnika in trgovca v Okonini, p. Ksaverij, Savinjska dolina, zoper Jožefa Zemljiča v Celju, tekoči pri okrožnem sodišču v Celju zaradi 5000 K s pripadki, zamudno sodbo z dne 29. januarja 1919., opr. št. Cg I 8/19—2, s katero se je toženec Jožef Zemljič obsodil plačati tožniku znesek 5000 K
s 6%nimi obresti od dne 15. oktobra 1918. dalje in pravdne stroške 68 K 60 v, vse v 14 dneh pod izvršbo.
Ker je bivališče Jožefa Zemljiča neznano, se mu postavlja za skrbnika v obrambo njegovih pravic gospod dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju. Ta skrbnik ga bo zastopal v oznameno-vani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se Jožef Zemljič ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 7. aprila 1919.
Vr IX 189/19.	804
Preklic.
Tiralica za Josipom Schmidtom z dne 18. februarja 1919., Vr. IX 189/19, zaradi hudodelstva poneverbe v škodo krušne centrale v Celju je preklicana.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek IX.,
dne 10. aprila 1919.
T 38/19—4.	795
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Matija Perz.
Matija Per z, rojen dne 24. maja 1877. v Salki vasi, oženjen, posestnik v Klinji vasi št. 11, je dne 4. maja 1911. odpotoval s parnikom „Finnland“ Red Star-družbe v Ameriko in ni dal od tega časa nobenega glasu več od sebe. Po do-šlih poročilih se je med viharno vožnjo ponesrečil.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24. obč. drž. zak., se uvaja po prošnji njegove žene Marije Perzove v Klinji vasi postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa gospodu Josipu Samidi v Klinji vasi, ki se obenem postavlja za skrbnika, kar bi vedel o pogrešancu.
Matija Perz se pozivlje, naj s^ zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 30. aprilu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 12. aprila 1919.
C 40/19—1.	787
Oklic.
O tožbi Janeza Lužarja v Skrilu h. št. 7 zoper zamrlo Marijo Lužarjevo ravnotam, odnosno njene neznane pravne naslednike, zaradi zastaranja in izbrisa terjatve v znesku! 294 K s pripadki se je odredil narok za ustno sporno razpravo na dan
2 3. aprila 1919.
ob devetih dopoldne pri podpisanem sodišču v sobi št. 7.
Toženki postavljeni skrbnik gospod Gašper Skok v Črnomlju jo bo zastopal v tej pravni stvari, dokler se dediči ne zglase pri sodišču.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II., dne 2. aprila 1°19.
A 387/18—15.	761 3—3
Oklic.
Dne 24. junija 1918. je umrl v Rajhenburgu tesar Ivan Cassermann, ne da bi bil zapustil poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali in katere osebe bi mogle nastopati kot dediči. Zato se pozivljejo vsi tisti, ki bi utegnili uveljavljati dedno pravico, naj to store tekom enega leta od spodaj označenega dne pri podpisanem sodišču; izkažejo naj svojo dedno pravico in se oglase za dediče, ker bi se sicer zapuščina, katere skrbnik je redar Franc Franchetti v Trbovljah, razpravljala samo z onimi, ki bi oddali dedno izjavo in bi izkazali dedno pravico, ter bi se zapuščina tudi prisodila le-tem. Kolikor bi pa zapuščina ne bila pokrita z; dednimi izjavami, ali če se ne bi nihče zglasil, bi kot brezdedna zapadla v prid državi.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek I., dne 30. marca 1919.
Nc I 489/19-1.	Razglas.	777
Pri podpisanem sodišču se hranijo že nad 30 let nastopni depoziti:
Te- koča št.	Konto št.	Sklad	Številka hranilne knjižice	Vrednost K 1 v		Hranjen od
1		Konkurzni sklad Janeza Kešeta		28.040, 996	1364	36	14. 2. 1888.
2	305	Judicialni sklad Marije Drofenikove		46.140	6	85	27. 5. 1878.
: s	—	Izvršilni sklad Martina Topliška		27.991, 981	290	59	4. 4. 1879.
4	307	Izvršilni sklad Antona Lipoška in Marije Lipoškove .	.	46.172	14	46	18. 4. 1879.
5	309	Izvršilni sklad Semendroviča, Janeza Jagodiča in Lovrenca				
		Kolarja		47.429	5	20	17. 7. 1879.
6	310	Izvršilni sklad Mihe Groblška in Marije Groblškove .	.	46.161	24	34	11. 2. 1880.
7	312	Judicialni sklad Katre Sučeve		46.200	51	12	21. 10. 1880.
S	313	Izvršilni sklad Mihe Bevcerja in Mice Beveerjeve .	.	.	46.165	36	84	22. 10. 1880. j
9	314	Judicialni sklad Andreja Kokola in Andreja Suca .	.	.	46.201	38	60	23. 10. 1880.
10	317	judicialni sklad Jurija Hajnška in Jere Hajnškove .	. .	46.285	95	16	18. 6. 1881.
! h	318	Skrbstveni sklad Franca Lorgerja in Alojzija Jezovška	46.282	48	82	2. 7. 1881.
12	319	Judicialni sklad Jožefa, Franca, Valentina, Martina Drobniča				
		in Terezije Drobničeve		46.221	13	22	14. 7. 1881.
13	320	Skrbstveni sklad Jakoba Peršeta		46.141	14	—	19. 8. 1881.
14	321	Izvršilni sklad davčnega urada in Antena Siatenška. .	.	46.142	12	12	30. 8. 1881. 1
IS	322	Zapuščinski sklad Urbana Mastnaka	 Judicialni sklad Leopolda VVeinerja in Janeza Semendroviča	27.850	29	94	16. 7. 1886.
16	324		46.170	26	70	26. 9. 1882.
17	326	Judicialni sklad Jožefa Rihterja		46.169	18	4-2	7. 10. 1882.
18	327	Judicialni sklad Jerneja Cokla		46.164	34	88	14. 10. 1882.
19	329	Judicialni sklad Antona Založnika		46.168	82	32	20. 10. 1882.
20	330	Skrbstveni sklad Antona Rupnika		46.267	5	64	4. 12. 1882.
21	331	Izvršilni sklad Franca Wenedikterja		46.166	18	38	10. 2. 1883.
22	334	Izvršilni sklad Marije Palirjeve		46.676	34	52	27. 9. 1883.
23	336	Izvršilni «klad Antona Fermeta in Martina Kramerja .	.	46.167	16	14	20. 11. 1883.
24	336	Zapuščinski sklad Valentina Andrliča		48.746	20	10	14. 1. 1884.
25	338	Skrbstveni sklad Martina Ojsterška		27.919	14	86	26. 7. 1886.
26	—	Zapuščinski sklad Marije Juteršnikove		28.041, 997	1021	12	19. *. 1885.
27	—	Judicialni sklad Ane Ojsterškove		27.996, 985	576	89	13. 6. 1884.
1 28	347	Judicialni sklad drja. Janeza Orosela		46.220	24	40	S. 7. 1886.
29	348	Skrbstveni sklad Antona Drača		28.458	25	68	22. 11. 1886.
30	35»	Skrbstveni sklad Urše Rihterjeve		27.767	62	82	21. 9. 1886.
31	351	Skrbstveni sklad Janeza Škorjanca		28.736	97	44	22. 1. 1887.
32	362	Izvršilni sklad Šimna Pirša		46.281	30	08	26. 8. 1887.
33	353	Izvršilni sklad Jožefa, Jakoba Ocvirka in Jožefe Ocvirkove	32.072	54	43	27. 9. 1888. 1
34	354	Skrbstveni sklad Tomaža Grilca		42.362/1 štaj. hran.	91	59	14. 12. 1887.
35	368	Skrbstveni sklad Antonije Bakerjeve		46.256	4	18	30. 6. 1888.
36		Skrbstveni sklad Marije Mastnakove		■ominaie 200 K in gotovina 19 K 93 v, oboje v shrambi poštnohranilnič-			
			nega urada; številke		še	
			niso znane			16. 3. 1888.
Neznani, oziroma neznano kje bivajoči lastniki teh depozitov se pozivljejo, naj tekom enega leta, šestih tednov in treh dni uveljavijo svoje pravice do teh depozitov, sicer bi se izrekli za zapadle v prid erarju.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek L, dne 5. aprila 1919.
C II 51/19—1.	789
Oklic.
Zoper Miho Gregorčiča iz Strelca, čigar bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Novem mestu Martin Gregorčič, posestnik v Družinski vasi, zastopan po drju. Josipu Globevniku, odvetniku v Novem mestu, tožbo zaradi izbrisa terjatve ▼ znesku 1200 K.
Na podstavi tožbe se je določil narok za ustno sporno razpravo na dan
1. m a j a 1 919.	'
ob devetih dopoldne pri podpisanem sodišču v sobi št. 30, pritličje.
V obrambo pravic Mihe Gregorčiča se postavlja za skrbnika gospod Ivan Smolik v Novem mestu. Ta skrbnik bo zastopal toženca v ozna-menovani pravni stvari na njega nevarnost in
stroške, dokler se Miha Gregorčič ali ne zglasi pri podpisanem sodišču ali mu ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 9. aprila 1919.
A 214/18—20.	788 »—1
Poklic dediča neznanega bivališča.
Ivan K u n š i č, graščinski oskrbnik na Mirni, je dne 6. novembra 1918. umrl. Poslednja volja se ni našla.	1
Nečakinje zapustnikove: Antonija Hubist, Ivana Hubist, Katarina Hubist, Zofija Reiter in Adela Alpron, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljejo, naj se tekom enega leta od danes dalje zglase pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Antonom Kastelicem, trgovcem na Mirni št. 23, ki se je postavil za skrbnika odsotnih navedenih nečakinj.
Okrajno sodišče v Trebnjem, oddelek II.,
dne 11. aprila 1919.
Razne objave.
797	Otoj «tvja.
Južna železnica.
Železnica Dunaj-Pottendorf-Dunajsko Novo mesto.
Lokalni blagovni tarif, II. del.
Tarifiran je grozdnih pečkov.
S podaljšano veljavnostjo izza dne 1. februarja 1919. do preklica — če se ne natisne prej v tarifu samem — najdalje pa do dne 1. februarja 1920. se računa tovornina za grozdne pečke iz pozicije K—13—c (nemška izdaja tarifa) na progah južne železnice prejšnje Avstrije in na železnici z Dunaja do Pottendorfa - Dunajskega Novega mesta tako-le:
Za težo pod 5000 kg	Za težo vsaj za
	5000 kg 1 10.000 kg
	plačane tovornine na voz in tovorni list
II	A	j Sp. t. 1
Na Dunaju, dne 11. februarja 1919.; št. 576/C/1919.
Južna železnica.
77S	Tarifna znižba pri blagovnem prometu.
Razglaša				Znižuje se			Tarif, katerega se tiče znižba		Pripoznana tovornina (pristojbiaa)	Torej	Kako in kdaj	Listine, na katerih podstavi se nakazuje	Posebne opombe
kdo	in v čigavem imenu	za katero blago	na prevozni progi _ od I v		z nastopnimi pogoji	velja za dobo	označba	tovornina za 100 kg		znaša popust	se za-računja popust	popust, in rok, do katerega jih je predložiti	
Južna železnica, št. 7691/C 11918	•/.	Stavbni material (izjemoma stavbno orodje, oprava, ogrodje itd., ki je določen za zgradbo lokalne železnice od Göstritza v Andritz).*	1 vseh postaj južne železnice in njenih stranskih prog iz krajev prejšnje Avstrije l	Gradec, glavni kolodvor	*	Po navodilih, navedenih v ostalih rubrikah. Pošiljatve, naslovljene na firmo „Maschinenfabrik Andritz“, delniško družbo, ki je koncesionirana za zgradbo te lokalne železnice, morajo biti določene le za zgradbo lokalne železnice iz Göstritza v Andritz; to se mora navesti v tovornem listu. Odprava tvarin kot tovorno blago v množinah nakladalne teže uporabljenega voza ali plačilo tovornine za to težo. Naklada odpošiljalec, razklada prejemnik.	od dne 1. junija 1918. do preklica, najdalje do dne 31. decembra 1919.	•n 1 o CM *5 M O	različna	a)	od dne 1. junija 1918. do dne 31. avgusta 1918.: za razdaljo od 1 do 50 km: 0-38 v za 100 kg in 1 km -j- 11 v za 100 kg manipulacijskih pristojbin ; najnižja tovornina 16 v za 100 kg;** za razdaljo čez 50 km: 0-29 v za 100 kg in 1 km -J- U v ia 100 kg manipulacijskih pristojbi»; najuižja tovornina 30 v za 100 kg;** b)	od dne 1. septembra 1918. do konca decembra 1919.: za razdaljo od 1 do 50 km: 0-65 v za 100 kg in 1 km -|- 19 v za 100 kg manipulacijskih pristojbin ; najnižja tovornina 36 v za 100 kg;** za razdaljo čez 50 km: 0-50 v za 100 kg in 1 km -j- 19 v za 100 kg manipulacijskih pristojbin; najnižja tovornina 59 v za 100 kg.**	različno	ob povračilu	Tovorni listi, naslovljeni na reklamujočo sprejemno firmo, ki jih je najpozneje dva meseca po poteku dobe, za katero se je dovolil popust, poslati oddelku: Kontrola za prejemke, južna železnica na Dunaju. 		——■	V tovominah pod a) sta všteta tovorni davek in vojna doklada. Doklada na obratne stroške se zaračunja posebe, v tovominah pod b) sta všteta tovorni davek in vojna doklada; tudi so vpoštevane izpremembe tarifov z dne 1. septembra 1918. * Popust velja tudi za 25 % stavbnega materiala (izjemoma orodje, oprava, ogrodje itd.), ki se uporabi za zgradbo novega mostu na državni cesti čez Muro (Weinzettelbröcke). ** Ob prekinjenem poteku na progah južne železnice se tovornine, oziroma najnižje tovornine, za vsak del proge zaračunjajo posebe.
Natisnila Ig. pL Kleinmayr ti Fed. Bamberg v Ljubljari.