t,- ■.. 1 vuki-ujsek, zelem, uradn.
Vintl, Tirol.
St. 75.
v irsiu v sredo 19. septembra 1883.
Tečaj VIII

Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
■T »dlDMtt
■ EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sredo in tabvto o poludne. Cena za vse loto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta X gld. KO kr. — Posamezne Številko se dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Trst« po & kr.. v Borici in v AidavISi«! po 6 kr. - Naroc.ntne, reklamacije in lnserate prejema Opravulitvo »vla ZoRta 5.«
Vsi doptti se pošiljajo Uredništvu »vt« Tor rent®« »Nuova Tipografla;« v«uk mora biti frankiran. Rokopisi ore? posebne vrodnosti se ne vračajo. — Imeratt (razne vrste naznanila in poslanice) se zaraSunijo po pogodbi — prav uun6; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
12. september 1683.
(Konec).
Da bi bili Turki zmešnjavo in obup, kateri je vladal na Dunaji, porabili in začeli pravilno obleganje, ter prej ko mogoče naskočili mesto, v malo dneh bili bi v resnici dobili Dunaj v svojo pest. Tako pa so se brez pravega uzroka obotavljali in poveljnik dunajske posadke, hrabri Rii-aiger Stahremberg je imel časa dovelj, da popravi in Se bolj vtrdi tu in tam uže porušeno obzidje in dobro orga-nizuje odpor proti vsakemu naskoku. Turki so mej tem skoraj ves mesec iffubili in se po 40 dneh komaj toliko približali Lftvel-evemu braniSču (bastijonu), da so mogli naskakatiga; a vojaki, meščani in Študentje so te turške naskoke tako hrabro odbijali, da so morali vsako ped zemlje plakati se stotinami mrtvih in ranjenih, ali pri vsem tem so morali hrabri branitelji 3. septembra 1683 zapustiti braniiče, katero so Turki uže 4. septembra s podzemeljskimi minami popolnoma razprSili; prav tako je branišče cesarskega grada (Burgbastei) 6. septembra skoraj popolnoma zrušila močna turSka mina. Ker so si torej Turki napravili uže dva vhoda v mesto, moralo bi bilo zdaj mesto pasti, ako bi bil Kara Mustafa zaukazal občen naskok, kajti avstrijski vojaki in meščani so bili uže upeSani, dunajsko prebivalstvo je trpelo strašnega glada, začela se je tudi kuga, ki je vsak dan pobirala na stotine ljudi, sploh ni bilo več mogoče držati se. Toda nezmožni vezir je pustil stvar iz oka, naskakal je mesto le z 3 do 4000 vojaki, ker se je nadejal, da se Dunajčani sami
Podlisteh.
Popotna pisma.
[Spisala Antonija Kobler.)
m.
»Kedor je truden, Naj gre spat, Jaz pa bom budila, Ljubega bom Šakala, Pri oknu bom sedela«.
Krapina na Brvalkem 7. avgusta.
Čudite se, kaj ne, da sem iz Štajerske zaSel uže n:i Hrvaško! ne bojte se, nisem
ErISel iskat zdravja svojim udom, ker so vala Bogu zdravi. Gredoč z sv. Gore nem videl ter srečaval ljudi peš in na vozeh, ki so hiteli dalje, in na moje prašanje »kam?« odgovarjali so mi prijazno: V Krapino v toplice. Spomnil sem se takoj, da je te daleč znane hrvaške toplice v prejšnjih letih rad obiskoval baron Geba, In da si gotovo tudi letos krepča in mehča otrpnele ude, ako še živi, v Krapinskih toplicah in morebiti je pri njem, kakor vsako leto, hčerka Angelika, moja ljuba izgubljena Angelika.
Da, gospa, znano Vam je, da se top-ljenec poprime vsake bilke, katera plava na površju vode, da bi si otel živenjej tako sem se tudi jaz poprijel s pravo obupno h lastnostjo misli, da morebiti tukaj najdem njo, po katerej hrepeni moja duša, bolj nego hrepeni jelen po hladnej vodici. Tako sem toruj tukaj, in Vam pišem, od koder, gospa, niste pričakovali od mene lista.
udadć in da bo potem on sam Du-najčane ropal, namesto da bi jih oropali njega divji vojaki. 11. septembra spuščali so Dunajčani iz stolpa sv. Štefana rakete kot znamenje vojvodu Lotringskemu, da je priSlo do skrajne nevarnosti in da Dunaj pade, ako ne bo najhitrejše pomoči. Strašan kamen se je odvalil stiskanim Dunajčanom, ko so zapazili na hribu Kahlenberg pri Dunaju, da jim vojvoda z enakimi raketami odgovarja, da je pomoč uže prav blizu. Vezir je dva meseca uže oblegoval Dunaj, 18 krat so mej tem časom Turki naskočili mesto, a ne-skrbni in nezmožni Mustafa si je le roke mencal in ni zapazil, da se nedaleč od Dunaja zbira močna vojska, in res je v tem času prišlo vojvodu Lotringskemu. ki je imel še ne 30.000 mož pod svojim poveljem, še drugih 30.000 Nemcev in v zadnjem hipu zedinil se je s to armado tudi Poljski kralj Sobieski z blizo 25.000 mož hrabrih Poljakov. Da bi bil Mustafa poslal proti vojvodu Lotringskemu le 50 do 60.000 mož, ne bi bilo več mogoče to zedinjenje zaveznikov, a sam Bog ga je tako oslepil, dajo stal roke križem drž6 pred Dunajem. Zavezniki so se zedinili, da ima vrhovno povelje nad 80.000 mož broječe armade kralj Sobieski. Akoprem pa je bilo Turkov več nego še enkrat toliko, sklerioli so zavezniki, da se brez odlašanja vržejo na-nje. Na rano jutro 12. septembra, kadar so se uprav prikazali prvi solnčni žarki, bral je pobožni kapucin Marco d* Aviano, katerega je poslal papež k vojski zaveznikov, sveto mašo na vrhu Leo-poldovega hriba, kateri stoji mej Kah-lenbergom in desnim bregom Donave;
Dospel sem toraj sem v nadi, da najdem morebiti Angeliko, najel sem si sobo, katera ima razgled na prvo stran kopel-nega vhoda, da mi je mogoče opazovati vse goste, kateri hodijo notri in ven. Naj prvo sem se okrepčal z jedjo in kupico dobrega vina, potem pa sem legel, da bi se odpočil od daljnega pota, kateri sem prehodil, kakor stoji v programu mojega potovanja: popotuj peš.
Lebko si toraj mislite, da sem bil jako truden, in da sem tudi k malu sladko zaspal. Ko se prebudim, bilo je uže po/no po pobian, solnce je uie zahajalo za goro, prijetni hladni zrak pa je jel objemati zemljo ter vabil prijazno krapinske goste na sprehod pod milo nebo v hladnem ve. čeru. Tudi jaz bi rad zapustil soho, ter hitel na čisti večerni zrak, toda bil sem vtrujen. in noge so me bolele od daljne hoje, sklenol sem toraj, da ostanem v sohi, ter Vam pišem, predraga prijateljica, vse. kar sem videl in opazoval od sv. Gore do sem.
Zrak v sobi pa je bil jako soparen, odprem toraj okno, da bi mi nasproti pihljala čista sapica in mi hladila vroče čelo, pri tem delu pa se sklonem č*>z okno ozrem se na sprehajalce, kateri so se pod mojim oknom počasi sprehajali in zapazil sem, gospa, mej drugimi mojega znanca barona Gebo. — Mislite si, gospa, kuko sem bil radostno iznenađen, Če prav sem za to sem prišel, da ga najdem in z njim Angeliko. Toda Angelike ni b:lo ž njim oni večer, in uže sem jel misliti, da sem se morebiti zmotil. Toda ne, osorni mož mi je bil preveč v spominu, da hi ga iz *
kralj Sobieski sam je mašo služil in po končanej božjej službi pred vso armado svojega sina proklical viteza in to v spomin na najvažnejši dan v njegovem kraljevem živenji. Zdaj so topi petkrat ustrelili v znamenje, da se bitka začne. Kralj Sobieski je svoje vojake po dvakrat vozil okolo Kahlen-berga, da je Turke bolj plašil in jim kazal, da ima za seboj, močno vojsko. Na desnem krilu so se naprej pomikali Poljaki pod poveljstvom kralja samega, v središču so bili Nemci pod poveljem volilnih knezov bavarskega in saksonskega, levo krilo pa je zasedla avstrijska vojska pod poveljem vojvode Lotringskega. Veliki vezir so je vrgel z veČino svojih vojakov z ve-iko silo na zaveznike, ob enem pa je naprej bombardiral mesto na vso moč. Osoda Dunaja, Avstrije, Nemčije, mogoče vse zapadne Evrope, odločevala se je v tej strašne j bitki. Prvi so prišli s Turki skup Poljaki in sicer pri Neu-stift-u in Dornbach-u, kder je zapovedoval sam veliki vezir in je okolo sebe zbral janičare in sploh vsa najboljša turška krdela. Strašno je bilo klanje, vojaki so padali na obeh straneh kakor muhe, a hrabri Poljaki so se sicer prav počasi, a vendar pomikali naprej, in okolo poludne so Poljaki uže vrgli nazaj Turke do onkraj gozda pri Dornbachu. Manj odpora je našla avstrijska armada na levem krilu pri Nussdorfu in Heiligen-stadt-u blizo Donave; centrum pa je tudi napredoval pri Diiblingu, Do četrte ure popoludne so bili Turki potisnem nazaj do svojega tabora ; branili so junaško to zadnje svoje zavetje, ali tema in hitrost zaveznikov je pomnožila njih obup in ob 7. uri
so zapustili v divjem diru tudi tabor. Nad 10.000 Osmanov je ležalo mrtvih, in ker je vezir moral popustiti ves živež in vse dragocenosti, katere so se nahajale v šatorih tabora, dobili so zavezniki v roke silno bogat plen; tri sto kanonov, 1500 šatorov, 9000 voz z municijo in živežem, vojno denarnico nad 2 milijona goldinarjev, šator vezirjev, ki je bil sam z vsemi dragocenostmi v njem nahajajočimi se, vreden blizo 1 milijon gold., vse skupaj v vrednosti skoraj 10 milijonov gold. prišlo jo v roke zaveznikom in ves ta plen so zmagovalci precej mej soboj razdelili. Delež poljskega kralja samega je znašal nad 4 milijone gold., kar je bilo za tiste čase toliko, kakor denes 40 milijonov. Da je nastalo na Dunaju in po vsej Avstriji vsled te zmage nepopisljivo veselje, to si lehko misli vsakdo, posebno Če pomisli, kako so Turki po Avstriji divjali; le v letu 1683 so Turki sd seboj iz Avstrije v sužnost odvedli 50.000 otrok, 16.000 mož, 11.000 žen in 15.000 doraslih deklet, vseh stanov, tudi mnogo iz najviših aristokratičnih družin, potem so neusmiljeno pustošili in naredili škodo na milijone in milijone, kajti kamor je stopil Turek, ni leta in leta nič veČ rastlo. Da so bile na Dunaj i zbog srečne rešitve velikanske slav-nosti, to je umevno. Ljudstvo je zmago nad Turki slavilo par tednov, cesar sam se je zopet vrnol na Dunaj in se tam posebno kralju Sobioskemu zahvalil za najzdatnejšo pomoč; ljudstvo pa je Sobieskega slavilo, kakor od Boga poslanega rešitelja in dekan starodavne cerkve sv. Štefana na Dunaju je v svojej pridigi, v katerej je slavil zmago nad Turki, začel z be-
mej tisoč ljudi ne spoznal, spoznal sem ga, saj se je le malo spremenil, le zdelo se ml je, da mu je obraz Še mrzleji, še bolj trd, brala in lasje, uže prej sivi, bili so sedaj popolnoma beli.
Sprehajal se pa vendar ni sam, če tudi Angelike ni bilo pri njem; spremljal ga je mož srednjih let, suhega obraza, temnih brk, navadnih, skoraj mrtvih oči; zdel se mi je človek nepriljuden, polno strasti, in videla se mu je na prvi pogled ista malomarnost, katera je lastna onim, za katere nema svet nič več novega, nič zanimivega; z eno besedo: grof Caprini je človek, ki ni mrzel, ne gorak, ampak ga vsak rad vrže iz ust, po evangeljskih besedah.
Tak se mi je zdel barona Geba ta spremljevalec na prvi pogled, in tudi do sedaj še nisem spremenil svojega me-nenja o njem.
Da nisem bil oni večer, ko sem prvjč vi'lel po dolgih letih zopet Geho in njegovega spremljevalca, zmožen Vam pisati, ,'ospa, temu se gotovo ne ču iite; tudi danes Vam ne morem druzega pisati, nego to, kar mi napolnjuje dušo in srce; la bi Vam. kraje opisoval, in njih prebivalce, prosim Vas, gospa, tega nikar ne zahtevajte, ker mi ni mogoče; ves moj svet, o katerem se sučejo moje misli, veš ta svet je in ostane Angelika, za vse drugo ni prostora ni v glavi, ni v srcu.
O vem, gospa, da se togotite, ker sem Vam vendar sveto zagotovil, da Vam vse natanko popišem, vse kraje, katere prehodim, vse ljudi, katere bom videl, pa moj Bog, kakor rad bi Vam ustregel, ne mo-
rem, ker vse mi je Izginolo i/, glave, ne vem več, kakšni so kraji, jedva to še vem, da ima tukajšnji kmet košuljo Čez bele hlače, in da so dekleta jako mična, in imajo sploh črne oči, lepe dolge lase, in vendar še nisem nobene lepše videl, nego je Angelika. — Vsaj meni se tako zdi, da nema nobena lepšega, ne milejšega pogleda od nje, da, Angelika, ona ima edina pogled, kateri ini prodira v dno duše, kateri mi pretresa vse živce, in me navdaje z rajskim veseljem, pa tudi z nepopisljivo žalostjo — da je za me izgubljena — na večno. —
Angelikine oči pa so tudi mile, lepo modre, kakor da bi zrle v me dve nježni spominčici, kateri se ne morete zbrisati iz spomina; in ako so katerikrat v koga tako ljubo in milo gledale, kakor v me. preverjen sem, da jih mora zmirom videti pred soboj, kakor jih vidim jaz, in mora nebote biti slep in gluh za vse drugo, kar vidi in kar se godi okolo njega.
Se-li torej še čudite, gospa, da sam pozabil na vse drugo ? Vam ne morem o krajih druzega pisati, nego: »In kamor so oko ozre, Povsod se mi nov svet odpre ; Tudi tukaj solne« gre okrog. Dolino vidim, hrib in log » itd. Ali pa je pri nas, v lepej Kranjskej, solnce svitlejše? naše zvezde inilejŠe ? ali je nas hrib in log zelenejši, nego tukaj? ne vem, jaz nemam za drugo ni misli, ni pogleda, nego za Angeliko. Pa kaj Vam vse to pišem? saj ne poznate bitja, za katero se jaz tako navdušujem, in ne čudim se Vam, da se smehljate, ko čitate
EDINOST.
sedami svetega Janeza Evangelista: >Jn Bog je poslal človeka, ta se je imenoval Janez«. S tem je hotel reči, da je sam Bog poslal Sobieskega, da kristijanstvo reši turškega jarma. Zgodovina nam vse to bileži in zastonj je vse prizadevanje židovskih listov, da bi otemnili slavo poljskega kralja Sobieskega. Po nekoliko dneh so zavezniki šli za pobitimi Turki, Sobieski jih je zagnal tudi izpred Požuna, in akoprem je turški sultan poslal drugo leto potem novo vojsko in nove vojskovodje in se je stvar plela šo skoraj 16 let, to je skoraj do leta 1700, pri vsem tem so Turki od leta do leta bolj zgubljavali tla na Ogerskem. Tako jo padla Buda v 1. 1686, potem ko so v njej Turki 145 let gospodarili, zopet v cesarske roke; 12. avgusta 1687 je vojvoda Lotringski Turke pri Mo-haču popolnoma pobil prav na tistem kraju, kder je ogerski kralj Ljudevit 160 let poprej zgubil proti Turkom odložilno bitko in živenje. Avstrijska vojska se je odslej vedno manj ali več srečno vojskovala s Turško in Turki so zgubivali vedno več krajev na Ogerskem; leta 1688 so zgubili Erdeljsko in šo tisto leto so avstrijski vojaki z naskokom vzeli Belgrad, nravi ključ v Turško državo. A zopet je za malo časazablesketala turška zvezda. Cesar Leopold jo imel posla na Renu proti Francozom, katerih kralj je bil skrivni zaveznik Turkov in zato ni mogel postaviti proti Turkom zadostnega števila vojakov. Starega in fizično in duševno slabega sultana Mohamed-a IV. so odstavili, na njegovo mesto pa postavili njegovega brata Solimana III. Pod njim je turški vojski zapovedoval bolj zmožni vezir Mustafa KGprili iz uže znane slavne rodbine. Ta vezir je začel vojno proti Avstriji z največjo silo in jo res zopet Turčiji podvrgel Belgrad in Erdelj. V Belgradu so Turki barbarično posekali vso zajeto avstr. posadko (10.000 mož). A uže leta 1691 je avstrijska vojska pod poveljstvom mejnega grofa Ba-denskega Turke mej Slankamenom in Petrovardinom popolnoma potolkla; sam vezir je obležal mrtev in 20.000 Turkov ž njim ; a tudi avstrijskih vojakov je padlo nad 12.000, iz česar se more soditi, kako junaško so se bili na obeh straneh. Manj srečni so bili boji avstrijskih čet proti Turkom naslednja leta, dokler se ni pojavil veliki vojskovodja princ Eugen Sa-vojski, kateri je uže pri oproščenju
moj list; pa ne bojte se, Va5 smehljaj me nikakor ne žali, jaz se ne jezim, le smi-jajte se, umeti me tako ne morete, še manj pa z menoj čutiti; čutiti hi le mogli z menoj, ako hi bili kedaj v živenju tako ijubiii, kakor ljuhim jaz; tega pa niste, ali pa ste brez boja dosegli, kar ste želeli, in Vam se ni bilo treba odrekati ljubečemu bitju, torej ne morete umeti, kaj je brez upa ljubezen.
Ako bi nje ne bil zopet videl po dolgih letih, ko se mi je uže skoraj zacelila rana, le zvedel bi bil, da je omožena, pozabil bi njo morebiti bil, in bi bil živel zopet mej drugimi ljudmi, sedaj pa, ko sem videl, da sicer omožena, in vendar nesrečna, da ako tudi druzemu žena, vendar ni pozabila mene, ter mi v srcu vedno zvesta ostala; duha ne more nobena sila razdvojiti tako neusmiljeno, kakor je razdvojila najini bitji. Neusmiljena osoda je mej nama naredila globoko brezdno, katerega oe moreva prekoračiti, da bi drug druzega ne potegnola se so-boj v brezdno sramote. — Tako morava živeti, videti se vsak dan, biti preverjena o gorečej ljubezni, in vendar brez upa v prihodnjost!
O, jaz dobro vem, kaj mi odgovorite. Vi porečete: »Beži, vrni se urno zopet mej svoje prijatelje in znance!«
Toda jaz ne morem, prikJenen sem tu na močno verigo; ker moja najboljša prijateljica, najboljša znanka je Angelika, ona pa je srečna, da sem jaz tukaj; in jaz ? da, jaz sem srečen, presrečen, In vendar, kaj mi je ta sreča brez upa? Ako bi bila Angelika umrla, molil bi na njenem grobu — in bil bi zadovoljio, »ko
Dunaja, leta 1683 junaško boril se kakor prostovolec v avstrijskej armadi; — on je odločil uže 14 let neprenehoma trajajočo vojno. Leta 1695 je nastopil vlado sultan Mustafa II. in so je sam postavil na čelo svojim vojakom. Leta 1697 je naskočil pri Petro-varadinu dobro zataborjenega princa Eugena; a ker je videl, da nič ne opravi, obrnol se je proti Erdelju, da od tam prodre v gorenjo Ogersko. To je zasledil princ Evgeti in se hitro odpotil sč svojo vojsko za sovražnikom, ki jo uže nekoliko prekoračil reko Tiso in pri Centi je 11. septembra 1697 princ Eugen Turke v velikanskej bitki popolnoma pobil. Sultan Mustafa sam je komaj odnesel živenje, avstrijska vojska pa je dobila zopet bogat plen, ki je bil spravljen na 9000 vozeh in 60.000 kamelah, vse skup v vrednosti mnogih milijonov. Vsled te zmage so zapustili Turki Erdeljsko in skoraj vso Ogrsko in sultan je bil primoran sklopiti Karloviški mir leta 1699, vsled katerega je cesar dobil nazaj skoraj vso Ogrsko, Erdelj, Slavonijo, Srern itd. Tako sijajno je cesar Leopold izšel iz 15 let trajajočega hudega boja; skoraj vsa sedanja Avstrija jo bila oproščena najkrutejšega sovraga, ob enem pa je cesar vpokoril tudi uporne Madjare, kateri so od te dobo zgubili vse pred pravice in se niso več upali ustavljati Habsburškej dinastiji. Princ Eugen in general Laudon sta potem v začetku 18. stoletja še večkrat merila se s turško silo, uzela sta Turkom Belgrad, večidel Bosne, Albanije, katere dežele je Avstrija zopet zgubila, dokler so se ustanovile sedanje meje avstrijskega cesarstva.
Pred očmi imajo zdaj naši čitatelji kratek pregled najznamenitejših bojev Turkov in Madjarov proti Habsburškej državi, in kaj se jim kaže, ako presojajo vse te istinite dogodbe*? Razvidijo, da so bili Slovani v prvej vrsti ono ljudstvo, katero je ohranilo Avstrijo in nekoliko tudi Evropo propada, oziroma turškega barbarstva, da so pa Madjari vedno le Turkom držali roko, da so vsled tega uže večkrat zapravili stare previlegije, katere so jim zagotovili njihovi kralji iz Arpadove, Anjou-ove in habsburške dinastije. A ne lo Poljaki, temuč tudi Srbi, Hrvatje in Slovenci in vsi drugi Slovani so dajali največe kontingente avstrijskim vojskovodjem, da so ž njimi pobijali Turke in koliko so pretrpeli vsi južni Slovani od krutosti Turkov,
bi tudi mene zagrnola bela smrt z mrtvaškim prtom. Ako bi se bila omožila iz ljubezni do svojega soproga, in bila srečna na njegovej strani, jaz bi jej ne zavidal sreče, sicer bi bil ojaljen, a vendar miren, v zavesti, da je ona srečna in zadovoljna.
Kaj pa sedaj, ali naj se jezim ali žalujem ? ali naj od veselja vriskam, da me Še vedno tako ljubi, kakor me je nekdaj ljubila ? Ali naj točim solze, da je za me izgubljena, da je žena možu, katerega ne ljubi in «a ne more ljubiti, in da tudi on nje ne ljubi, ker je človek preveč samo-Ijubne narave, da hi mogel na svetu še kaj druzega ljubiti, razen sebe? Snčen in nesrečen s^m ob enem, vem, da je vsa ljubezen brez vspeha, Angelika me sedaj vstrajno ne more več osrečiti, vem: ko likor dalje ostanem tukaj, toliko nesreč p.iši in uničen se moram povrnoti nazaj, in vendar ne morem drugače, kakor biti tukaj, uživati srečo njene navzočnosti saj toliko časa, kolikor mogoče. Jaz sem preslab, pa tudi nečem se odtegnoti sladkej in srečnej sedajnosti, katera me je s ča robno močjo objela, ter me ne pušča do nobenih misli, do nobenega spoznanja. Jaz živim kakor v sanjah, ob, da bi le dolgo trajale 1 Po določni barona bodo še ves mesec avgust tukaj, in tu li september, ako bode lep, potem pa se tu li jaz povrnem nazaj, za ta čas pa imam i tako odpust.
KoneČno pa naj Vam še, draga prijateljica, popišem, kako sem se sešel z Angeliko; vem, da Vas to zanimiva, ker ženska ste dovolj, da ste tudi radovedni.
(Konec prih.)
kolikokrat so ti požigali njihove de.-Žele, skrunili njih devico in koliko tisoč slovanskih otrok, starcev, žen in junakov so odpeljali oni v sužnost, kder so vsi ti ubogi ljudje strašno poginoli. In za vse te žrtve za kri-stijansko civilizacijo nemajo Velik o-nemci nobene besede, nobene hvale ; ampak bi hoteli posnemati Turke in uboge Slovane še dalje trpinčiti pod farizejskim geslom napredka in liberalizma. Oni se rogajo sedanjej avstrijskej vladi, ker so vsaj nekoliko prizadeva, da se Slovanom le strašno polagoma zgodi pravica, hoteli bi ti novošegni barbari, da se zatr<5 Slovani z še slabšimi sredstvi, nego so jih rabili Turki. A zapomnijo naj si oni in še marsikateri drugi v Avstriji odločujoči krogi, da srca nema za Avstrijo in civilizacijo tisti, ki se z veseljem ne spominja 12. septembra 1683; a da nehvaležen je tisti, kateri ob enem ne priznava Slovanom večjega dela te slave. Gorje pa Avstriji, ako bi nastopila z Velikonemci pot največe ne-hvaležnosti! To bi bila pot v pogubo !
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar jo podelil ministru za deželno bran, grofu \Velsersheimbu, red Železne krone prve vrste.
Cesar je 15. t. m. opoludne na Dunaji odprl razstavo grajičnih umetnosti, ter jo potem natanko ogledal.
Srbski kralj je 16. t. m. prišel na Dunaj, cesar ga je povabil na obed, pri katerem je bil tudi španski kralj, potem srbsko in špansko poslanstvo. Srbskega kralja na Dunaji posebno odlikujejo ; pri obedu mu je bil odkazan sedež na cesarjevej desnici. Danes pa sta se oba kralja odpeljala v Horaburg k vojaškim vajam.
Srbskemu kralju je naš cesar podelil vlastništvo c. k. 97. pešnega polka, ki jo v Pulji, in kralj je poslal temu polku telegram, ki se tako-le glasi: Po milosti njegovega veličanstva vlastnikora 97. pešpolka imenovan, smatram za prvo i naj prijetnejšo dolžnost, pozdraviti nove svoje tovariše. Polku poveljnik, polkovnik Nem-čič, se je zahvalil brzojavno: Polk je ponosen, da nosi ime njegovega veličanstva.
Ker je dunajski občinski svet na dvestoletnico osvobojenja mesta Dunaja popolnom i pozabil, namesti nje pa obhajal stavbeno slovesnost, zato se te slovesnosti niso udeležili cislitavski ministri, dvorni krogi, noben general, noben minister skupnih zadov in noben državni dostojanstvenik.
Na Dunaji se je 16. t. m. slovesno odprla prva češka ljudska šola, — in Dunaj so ni še podrl*
Na Dunaji je 17. t. m. 120 de-lalcev, ki so delali v založnicah »Unionbanke«, odpovedalo delo, ker jim niso hoteli povišati dnine.
Zgornje-avstrijski deželni zbor se je zadnji pondeljek odprl.
Kako svobodoljubni so ustavoverci, kaže zopet to, da jo moravski deželni odbor z vsemi glasovi nasproti edinega glasu dr. Šroma zavrgel predlog tega odbornika, naj se petakarjem dovoli volilna pravica.
GaliŠki deželni zbor se je odprl 15. t. m. Deželni maršal Zyblikievizc je v svojem govoru naglašal, da sedanja sestava deželnega zbora dokazuje napredujočo socijalno zrelost kmetskoga ljudstva, ker je mnogo volilnih okrajev kmetskih občin izvolilo poslance, ki so na višjei socijalnoj stopnji. Deželni namestnik Zaleski se je gorko spominjal zaslug prejšnjega deželnega namestnika, ter rekel, da bo delal po njegovem vzgledu
in se prizadeval, pridobiti si zaupanje cesarja in dežele. On je poudarjal, da je Galicija, kar je napočila ustavna doba, vsestransko z velikim vspehom napredovala in da bo napredovanje naloga vseh poklicanih krogov.
Na Hrvatskem se je ljudstvo pomirilo, nič več se ne Čuje o izgredih. Vnanje dežele.
Angleški časnik »Standard« poroča, da ste Nemčija in Avstrija sklenoli sklicati kongres, na katerem se bo posvetovalo o splošnem raz-oroženji in da ste Italija in Španija vdeleštvo uže zagotovile. Da bi to le res bilo !
h Cetinja se poroča, da se princ Jurij Karadjordjević poroči s prin-cesinjo Olgo, hčerjo rajnkega Črnogorskega kneza, Danila.
V	Sojtji se je 17. t. m. odprlo izvenredno sobranje. Knez je v pre— stolnem govoru hvalil rodoljubje poslancev, ki so bili sklicani, da presodijo in potrdi železniško pogodba in povračilo troškov Rusiji za zase-denje dežele, ter je dostavil, da bo vedno njegov edini cilj varstvo in neodvisnost Bolgarije.
V	Novomoskovskem na Ruskem so bili zadnje dni napadeni židje; Kozaki so mir storili.
Angleški minister Oladstone je prišel 17. t. m. v Kopenhagen, ter je kralj njega i njegovo rodbino na obed povabil.
Poročila iz Pariza trdć, da pogajanje francoske vlade s kitajsko zastraa Tonkina vspešno napreduje i da se ie nadejati, da se povoljno izvrši; angleški Časniki pa donašajo naspvotna poročila. Veijetno je, da Angleži šČujejo Kitajce zoper Francoze.
Francozi so 1. septembra v Ton-kinu vzeli vtrjeno mesto Daj, ter so se 2. septembra vtaborili v Palani; zgubili so v boju 54 mož, sovražnik pa 1000 mož.
V	Kantonu so Kitajci napadli evropsko naselbino, poro pali in požgali mnogo zalog; vstal je tudi boj mej njimi in bilo je več ljudi usmr-tenih in ranjenih. Povod temu napadu je bil ta, da je nek lukni stražnik ustrelil necega Kitajca. Kitajski vojaki so evropsko naselbino zasedli; vendar vlada velik strah, ker so
Kitajci na Evropce zelo razdraženi.
Deželni zbori.
Deielni zbor gorilki. V 7. seji. vtorek, 18. t. m. je pred vsem poslanec Rajmuud MohorčiĆ interpeliral vlado zaradi kmetijskega potovalnega učitelja za Primorsko, kateri ne zna slovensko. — Potem je zbor sprejel računske sklepe Štipendijskega in od-veznega zaloga za 1882 in proračuna obeh zalogov za leto 1884.
Za kanaliziranje tržiške rovaui dovoli zbor podpore 600 gld.
Nadalje je dovolil devetim dijakom višjih šol letno podporo po 80 in 50 gld., in dva je priporočal za deželne štipendije. Prošnja Leopolda Pagona za podporo izročila se je deželnemu odboru.
Pri načrtu postave zastran razdelitve občinskih zemljišč občin Planina, Gorenje Novake in Dolenje Novake je poslanec Povše predlagal, da se pri S 15. v razdelitvi zemljišč katastralne občine Planine izbriše, da imajo občinarji steze in poti 15 let brezplačno po raz leljenih prostorih prepustiti, ampak da mora ta pravica zx vs dej brezplačno obveljati. S tein dostav-koin se sprejme postava za prvo občino, za druge dve občine pa brez vsacega do-stiivks
Zadnja točka dnevnega reda je bila »stavbeni red za mesto Gorico«.
Pri §§. 17., 29 in 35. predlaga gosp. Ir. Roje nekatere dostavke, kateri pa ne obveljajo; postava je bila sprejeta z majhnimi popravki poročevalca Gasserja.
Prihodnja seja bo 19. t. tn., oh 1 uri popoludne.
Kranjski deželni tfor je pričel 17. t. m. zopet svoje zborovanje.
Predsedoval je dež. glavar grof Thurn. Spominjal se je v nagovoru veselega dogodka v cesarskej rodbini, ter naznanil, da je deželni odbor pri tej priliki sporočil
E D I ti O S T.
cesarju in cesarjeviču naiponižnejšo čestitko, ki so jo cesar, eesarjevič in ce*ar-jevičina blagovoljno sprejeli, ter deželnemu zastopu sporočili svojo zahvalo. Tudi se je spominjal 600letne slovesnosti, pri katerej so se prebivalci mej soboj skušali, kdo lepše in iskrenejše cesarju pokaže svojo ljunezen, zvestobo in u danost. Zahvalil se je nazadnie vsem. ki so se trudili in sodelovali Dri tej priliki, in izrekel željo, naj bi enaka vzajemnost in složnost, kakor se je pri tej prdi ki pokazala, zmerom navdajala prebivalce Kranjske, ter sklenol s trikratno »Slavo« pre-svitlemu cesarju in njegovej rodbini, ki je navdušeno odmevala mej poslanci.
Za tem se je prebral in potrdil zapisnik zadnje seje. in g. deželni glavar naznanil, da je cesar potrdil od zadnjega zbora skleneni postavi glede uhožnih farnih zavodov in uničevanja predenice po deteljah. Tudi se je prebralo mnogo do-šlih peticij in drugih dopisov.
Dr. Zamik je stavil samostojni predlog, naj se štatut ljubljanskega mesta vzame v pretres, in naj se v ta namen izvoli poseben odsek. (1. deželni glavar naznani, da ta predlog postavi na dnevni red prihodnje seje, ter dr. Zamiku da priliko, ga utemeljiti.
Potem so bili po prvem branji izročeni razni računi za leto 1882 in proračuni za leto 1884 dotičnim odsekom.
Zadnja točka dnevnega reda je bila
{»oročilo deželnega odbora o letošnjih vo-itvah deželnih poslancev. Deželni glavar grof Tburn želi, da bi se ta točka odložila za prihodnjo sejo. Poslanca dr. Zar-nik in dr. Svetec pa se upirata temu in zbornica sklene, tudi to točko rešiti danes. Na to poročevalec gosp. M urnik opomni, da je to poročilo sestavil še prej-Snji deželni odbor in kot tako naj se tudi sprejme; sedanji odbor se ne sklada z vsemi v njem navedenimi razlogi.
Potrdo se potem volitve poslancev: Karola vit. Bleiweisa-Trsteniškega in Luka Bobiča, Ivana Krsnika, Karola Kluna in Blaža Moharja, dr. J. Poklukarjja, dr. Val. Zamika in dr. Vošnjaka, Mateja Lavren-renčiča, Viljema Pfeiferja, Luke Sveteca, dr. Jurija Sterbenca in dr. Fr. Papeža, Karola Rudeža in Primoža Pakiža, dalje mestnih: Petra Grassellija in dr. Alfonsa MoSeta, vit. Jos.^Schneidta, dr. H. Dolenca, prof. Fr. Sukljeta, Jos. Brauneta in O Detelje, kakor tudi volitev kupčijske zbornice, grofa Tburna in g. Murnika.
O volitvi v Crnomlji, od koder je prišlo več protestov proti izvolitvi gosp. Deu-a, ter v Tržiči (mej dr. Samcem in
frofom Thurnom), deželni odbor poročila e le pod d.
Za pretres volitev v velikem posestvu se izvoli po predlogu dr. Papeževem poseben odsek petih udov, v kateri so bili izvoljeni: Svetec (načelnik), baron Apfal-trern (podpredsednik), Krsnik (zapisnikar), dr. Zurnik in dr. Papež,
Predsednik potem sklene sejo, nazna-niv8i, da bo ptinodnja seja v pondeljek, 25. t. m. Mej tem pa bodo zborovali in posvetovali se odseki.
Dopisi.
Iz Brkinov« 14. sept.
Bival sem nekoliko dni po opravilih pri svojih prijateljih v prijaznih Brkinskih vasicah, v Mislečeh, Vatovljah, Jordanah, in sem slišal ljudstvo govoriti, kako ji in je bil ljub in kako da je ljudstvu žal za odšlim čast. gosp. Miho Subrom, kakor so to uže v »Edinosti« pisali.
Danes pa imam omeniti, kako lepo in dostojno so zopet sprejeli dne 6. t. m. sedanjega novega kaplana čast. gosp. Antona Zajedela. Mnogo ljudstva iz Vatov-ske kaplani je je šlo njemu naproti in ga veselo mej pritrkovanjem zvonov sprejelo in spremilo v cerkev i farovž.
Slišal sem, da namerjavajo v Vatovljah za bližnje vasice osnovati »bralno društvo«. Rodoljubi in možje! prav je tako, le na noge, ker imate vsa| v nedeljah in praznikih čas, da se zatečete v »bralno društvo«, ki vam lahko mnogo duševno in materijalno koristi.
Letina se je v Brkinab sploh slabo Obnesla, kajti žita je malo, krompir je slab, objeden od črvov, sadje in vino, glavna pridelka v Brkinah, slabo kažeta za našega kmeta, ker grozdje počasi zon, Jabelk, hrušek je malo, čeŠplje so letos le po zavetji v jarkih, ter jib prekupci plačevajo po 3 gld. star cent in vodijo v v Gorico ali Brdo.	Brkinovič.
Iz, Sežanskega okraja, 13. sept.
Čebelarstvo se je letos na Krasu kaj slabo obneslo; spomladi je lepo ka/.alo, rojičev je bilo skorej preveč, starci so dali po tri in Še po štiri roje, in ker je bila tisti Čas dobra, izvrstna paša. zaro-dile so čuda trotov, teh požeruhov, tako da so jim na zadnje vse požrli in več starcev je popolnoma izumrlo, mladiči so se bili dobro napravili, pa julija meseca je bilo deževno vreme, avgusta pa je suša pritisnola, ajda se je bila posušila, in ni mogli cvesti, septembra je bilo neke dni ugodno vreme, tako da bi si bile vendar nekaj za živež pridobile, pa lakomnost
nekih kraških posestnikov je kriva, da tudi ta čas ni bil ugoden za-nje. Vsi ti ljudje, ki toliko umejo Čebelarstvo, kakor zaje na boben, privlekli so s Kranjskega na stotine izstradanih panjev na Kras, in celo v take kraje, kder ni bilo skoraj nič ajde, in tuje hučele so na naše panje kakor ljuti sovražniki planile.
Naše uboge domače čebele, namesto da bi bile v miru svoj živež spravljale, morale so doma ostajati in svojo domovino sovražnika stražiti in na smrt se bojevati, tako da je pred čebelnjakom vse Črno čebel ležalo. Ali je tako postopanje pravično in lepo od posestnikov, da tuje živali sem jemljo na škodo domačim Čebelarjem, ki se vse leto s bučelarstvom bavijo in skrbč, nazadnje je pa ves trud zastonj, in vse veselje po vodi splava?
In tudi še zdaj, koje paša popolnoma prenehala, puščajo še tukaj tuje panje, da domače ropajo. Ali ne bi moglo c. k. glavarstvo in občinski poglavarji na to paziti, ker uže leta 1796 je bila dana postava ali dvomi ukaz za koroško deželo, da tuje čebele sejmajo pripeljati na pašo dan po Velikem Šmarnu, odpeljati zadnji čas en dan po Malem Šmarnu, tako govori »Čebelarček« slovenski, izdan od družbe Sv. Mohora.*)
Tukaj na Krasu se nobeden ne meni za postavo, so celo občinski glavarji, ki to roparstvo podpirajo, samo da pride par so Ido v v občinsko blagajnico, pa na škodo domaČim čebelarjem.
Izpod Kolovrata, 22. avg.**)
V novejšem času se mnogo čita v različnih časopisih o Židih. Tudi vrla • Edinost« št. 69 t. 1. slika nam v uvodnem članku postopanje Židov proti drugo-vercem, osobito proti kristijanom. Res žalostno, sramotno in nečloveško je, kar židovska vera svojim vernikom dovoljuje. Svojega bližnjega na premoŽenji škodovati, v to dosego porabljajo vsako Še tako nepošteno in ostudno sredstvo, da, celo kriva prisega proti kristijanom Židu vesti ne obteži. Zato smemo to versko kasto po vsej pravici imenovati »philoxero« človeškega društva. Ogibajmo se dakie tega škodljivega mrčesa v Človeškej podobi in ne pustimo, da bi se nas kedaj v kakej zadevi prijel. Sicer ne rečem s tem, da bi ga morali s fizičnimi močmi zatirati, kakor ga želć na Ruskem, Ogerskem in tudi v Nemčiji uničiti na ta način, kar to je proti našej veri. A ker vemo, da je Žid naš in vsake prave omike sovražnik, ki se ne d& poboljšati, posebno v tem ne, da hi več tako pohlepno ne škilil na premoženje svojega bližnjega, ponavljam, ogibajmo se ga, kakor se on trdovratno ogiba križa.
Obžalovanja vredno je pa, da še nekateri katoliški kristijanl, ki iščejo pravice s pravdami pri sodnijab, izbirajo si zagovornike židovske odvetnike, čeprav se dandenes ne manjka drugih odvetnikov, katerim vsaj njih vera ne pripušča, da bi svojim klijentom tako lahkovestno kri in mozeg izsrkovali. Še bolj obžalovanja vredno je pa to, da se je celi) nek čestiti gospod na Goriškem, reete Kanalskem, dal v nekej pravdi grabljlvim Židovskim rokam v pest, Se ni udaril dotični gospod s tem činom sam po obrazu? Se to vjema z njegovo službo ? Nikakor ne, kajti to še slabodejno vpliva na druge, ker jim je to v slab izgled, kar je večkrat slišati pri njih pogovorih.
Opazovalec.
Iz Lvova, 14. septembra.
(iSobieski-j ev jubilej v Lvovu.) Včeraj se je končalo praznovanje Sobieski-jevega jubileja. Začelo se je 11. sep. tembra z črno mašo na spomin kralja Jana III. in junakov, ki so v bitki pod Dunajem smrt storili; siužila se je v ka-tedralnej cerkvi, v katerej je bila postavljena krsta. Popevai se je čudolepi »rebrnem« Cherubini-ja, ki je pretresel poslušalce ; sodelovalo je na koru nad 100
* Leta 1879 je bila sklenena za vse Primorsko postava za čebelarstvo. § 5 te postave se glasi:
§. 5. »Čebele, ki se iz vnanjih krajev pripeljejo v katero katastralno občino samo na začasno (medonosno) spomladansko, poletno ali jesensko pašo, pa da jih čebelar ne misli stalno tura pustiti (vnanje-tuje čebele), morajo s županovo dovolitvijo postaviti se na takem mestu, da so na vse strani od domačih ali od čebel sosedne katast.ralne občine, pa tudi od tujih, v to a}i ono občino uže poprej pripeljanih, oddaljene najmanj 1200 metrov v ravnini, na gričih (brdih; pa najmanj 1800 metrov.
Izjemno sme župan omenjeno daljavo za tretjino zmanjšati, ako se — glede na to, ali je uže v občini več ali manj domačih ali vnanjih čebel — ni bati. da bi tem čebelam bilo to na škodo, ali, ako k temu pritrdijo čebelarji, katere to zadeva.
Kar je Župan na podlagi tega paragrafa določil, mora v občini naznaniti.
§ 6. pa pripoveduje pašo za čebele v slučaju, ko bi tuje čebele delale škodo grozdju in sadju. Će torej kaj krivde v tem obziru, morete se pritožiti pri dotičnih županstvih, čc pa ta n« storć, kar je potrebno v obrambo domačega čebelarstva, pa se pritožite pri c. kr. okrajnem glavarstvu.
Uredništvo.
*') Radi obilega gradiva zakasnelo
Ured.
osob. Po maši je pevsko društvo »Lulria« pelo Makarevičev novi zbor »Salve Re-gina«.
Tudi v sinagogah so se opravljale služIte božje, in sicer v vseh treh.
Popoludne je bila slovesna seja na »ratušu«, kder je mestni gospodar (župan) odlično občinstvo pozdravil, potem pa znani državni poslanec dr. Euz. Czerkaw-skv slavnosten govor govoril.
Da je svojo nalogo izvrstno spolnil, to se umeje pri tako učenem in politično izurjenem možu samo ob sebi (on je profesor modroslovja na tukajšnjem vseučilišču in imajo ga za največjega pedagoga v Avstriji.) Za njim je Še Lucjan Tatomir govoril.
Slovesna predstava igre »Odsiesz Wiedna« (Kešitev Dunaja) Rapacki-jeve je končala slavnosti prvega dne. Da-si je ta igra dobila v Krakovem prvo nagrado, pa vendar ni kaj posebno zadovoljila občinstva, ker nema skoraj nobenega dejanja, nego same refleksije; pričakovalo se je od pesnika več.
Za drugi dan, ko je slavnost vrhunec dosegla, osnovala se je »prostovoljna straža meščanov«, brojeČa 400 udov, ki je imela teško nalogo. Nebo seje zjasnilo in solnce je pokazalo prijazno lice, »jakby chciato tismiechen swyrn usvvietnič swisto narodove«. Mesto se je praznično obleklo, dostojno velikega zgodovinskega dne. Mnogo hiš, posebno na »Rynku« je bilo okrašenih s zastavami; prodaj alnice vse zaprte, samo tu pa tam je lukal kak poželjivi Žid skoz na pol zaprte duri.
Slavnost se je začela s zahvalno mašo v katedralnej cerkvi; služil jo je biskup Moravvski z veliko asistenco; mešani zbor pod vodstvom Jarecki-ga je pel mašo Kurpinskega. Po dokončanej bozjej službi je vse odlično občinstvo in 34 društev v poprej določenem redu se čez »Rynek« napotilo do hiše Poninskega, ki je bila nekdaj last Sobieskih (Rynek je velik glavni čveterovoglat trg, ki od vshodne strani na zapadno nekoliko visi; hiše večidel s tremi nadstropji. Sredi Rynka je pozidan velik, tudi čveterovoglat »ratasz« z jako visokim stolpom; na vsakem oglju je Ženska podoba iz marmelna; levovski Rynek daleko prekosi krakovski). Mej kraljevsko hišo in ratušem je bil postavljen oder za visoke dostojanstvenike; ko se je bilo vse občinstvo zbralo, zapelo je društvo »Harmonia« pesem »Triumf So-bieskiego«. Potem je spregovoril mestni gospodar Dobrowski o kralju Janu III., čegar zgodovinska dejanja se ozko dotikajo mesta Levova. Po govoru Dobrow-skega se je odkrila plošča iz črnega mar-melja, na katerej je napisano: »Tu miesz-hal Jan Sobieski« (mieszbal-prebival). Po dokončanem aktu pred kraljevsko hišo so šli na »Wysoki zamek« (precej visok grič tik mesta, od koder je krasen razgled na vse strani). Tam se je bil v velik kamen vsekal ta napis : »Na polach Zniesienia, widocznych z tego wzg6rza, Jan III. Sobieski, kr&l Polski, razgromil z 3000 husarji dna 25. sierpnla 1675 40000 Tatarow i oswobudzil Lwow od najazdu. Czcac (časteč) pamieč bohaterskiego obro-ncy Polski i chrzescijanstwa, Rada miasta Lwowa w dwuchsetna rocznice odsieczy Wiednia, dnia 12. wrzesnia 1883 položila ten kamien.«
Dr. Teobaid Seminski razlagal je pomen te zmage; povedal je, da tuji strategi Sobieske-ga zarad tega Štejejo mej najženijalnejše vojskovodje vsega sveta. Po tem govoru se je navdušeno pela pesem »Jeszcze nie zginela«. S tem je bila slovesnost na »Wysokem zamku« končana.
Na večer je bila razsvitljava, za tu-kajšnj razmere prav lepa; z razssvitljavo v Trstu, ko je bil cesar tam povodom razstave, pa se ni mogla meriti: tukaj pa tudi lega ni za to. Najlepše je bila raz-svitljena kraljevska hiša Poninskih in pa hdtel Krakovski.
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar* Cesar je iz svojega premoženja podaril 200 gld. za popravo kapucinske cerkve v sv. Križu na Goriškem.
Tržaške novosti. Mestni zbor je imel v soboto tajno sejo, v katerej je podelil službo Revoltella-vega muzeja gosp. Alfredu Tomincu, sinu rajneega konser-vatorja, imenoval profesorjem na rnestnej gimnaziji suplenta J. Pernecker-ja, dejal v pokoj učiteljico J. Ghezzo in Imenoval učiteljicam na mestnih ljudskih šolab g. J. Jurza, G. MafiTei in G. Damiri.
Konfiskacije. Ta teden so bile v cvetu konfiskacije; »Našo Slogo« so konfiscirali v prvej in drugej izdaji in tretja ni bila dovoljena. Zaplenjenje se je vršilo zarad dveh pesmi, ki so bile v hrvatskih listih in tudi v »Slobodi«. — Konfiscirana sta bila te dni tudi »L' Indipendente« in »L' Alabarda di Trieste«.
Skandali lte\ konca in kraja. Znano je, kak škandal dela tržaška »faalobarda«; ta list je napadel skoraj vse tukaj izhajajoče liste; a dobil jih je prav močnih po nosu; posebno pa so se spravili na glavnega urednika, dr. Ciatto-a, znanega tržafikega »Don Juan-a«, katerega sta
»Gittadino« in »Tagblatt« strašansko prala.
—	Dr. Giatto si v svojej jezi ni mogel drugače pomagati, nego da je urednika »Tagblatta«, g. Hjlberga, na velikem trgu od zadej s palico napadel. A policiia mu je precej bila za petami in ga je odvedla v luknjo, pa le za malo časa ; spustili so ga zopet in zdaj bo dr. Giatto imel pravdo s »Gittadinom« in z urednikom •Tagblatta«. Vsako mesto mora imeti svoje »Don Juane«, v Trstu jih imamo vse polno, a prvaštvo gre na vsak način dr. Giatto-u. Človek torej lebko postane imeniten na razne načine; če uže ni Aleksander, pa utegne biti Herostrat. A najlepše je to, da hočejo taki gospodje, ki se po ulicah pretepajo, Slovencem vcepavati kulturo.
Ruska kometa nStrelok« je v pondelek priplula iz Napolja v našo luko. Na gradu so jo pozdravili z 21 strelom iz kano-nov. Korveta ima 11 kanonov, 180 mož. Poveljnik jej je kapitan Skridloff. Včeraj je korveto obiskal namestnik, katerega je korveta tudi pozdravila z 21 pokom iz kanonov.
Nesreče. Na Lloydovem parobrodu »Castor« je prav pred odplavanju v Kaikuto razpočil se mali parni kotel in in je ta eksplozija oba kurjača, Dalmatinca Milassictia in Dejaka, tako močno poškodovala, to je, oparila, da sta oba nekoliko ur potem umrla v tukajšnjej bolnici. — Parnik je zarad tega vsejedno ob svojej uri odplui.
V kamenolomu v Vrdelji je delal 40 letni Matej Pečar iz okolice, a ko je delal posuje se nanj iz visočine cela plast zemlje in ga zakoplje. Uuozega so komaj odko-pali, a poškodovanega na glavi, na hrbtu in prsih, da,so ga morali precej peljati v bolnico. — 19 letni zidar Miha Krasnič. okoličan, padel je v ponedelek z grušta na hiši pomorske vlade na tlak in se je tako poškodoval, da so ga morali nesti v bolnico.
Bolnega na ulici je našla v saboto policija v ulici Torrente kmeta Antona Ko-pačin-a iz Postojne ter ga precej odvedla v bolnico. — Našli so te dni pri sv. Ani bolno na tleh ležečo ubogo kmetico iz okolice kakih 30 let staro gluhonemo. Ubožico so pripeljali v bolnico.
Tepeii. Tudi zadnjo nedeljo so se v Trstu prav dobro pretepali, v tepežu so bili ranjeni ti le: Kašaj Ivan 22letni barvar iz Ljubljane, Ivan Kelič, 50 letni mesar iz sv. Mihela na Notranjskem, tega so nekda 4 lumpje napali brez vsacega uzroka, potem Jakop Revllacqua iz Brazzana na Furlanskem.
Tatvine. Nekemu lesnemu meSetarju v »Via Gommerciale« so te dni neznani tatovi pokradli skoraj vso obleko. — Zad« njo soboto v noči so neznani tatovi vdrli v stanovanje nekega železniškega uradnika v »Via Amalia« in mu odnesli mej tem, ko je nekda spal, več obleke in uro, vse skupaj v vrednosti 75 gld.
Razpisane službe. Razpisana je služba davkarskega višjega inšpektorja, oziroma inšpektorja za Primorsko, potem službe računskega oficijala in računskega asistenta tudi za Primorsko. Dotični morajo mej drugim dokazati tudi znanje deželnih jezikov, prosilci morajo vložiti prošnje pri tukajšnjem finančnem vodstvu najdalje v štirih tednih.
I£lel na Prošek, kateri je zadnjo nedeljo napravila tržaška čitalnica, jako dobro se je sponesel. Zbralo se je fte precej čitalničarjev, Hrvatov in Slovencev; večina teh se je peljala po železnici do Miramara in od tod po stopnicah hrib prekoračila; drugi pa so se peljali po voznej cesti. Pridružili so se veselej družbi nekateri driigi gospodje, počastil jo je državni in deželni poslanec, gospod Nabergoj; prišli so tržaški pevci in tudi nekateri iz okolice. In tako ni manjkalo zabave, ki se je promenila v pravo narodno veselico; donele so domaČe pesmi in zvenele so čaše mej navdušenimi nazdravi pozno v noč v gostilnici gosp. Ba-lanča, ki je izletnike lepo sprejel in v splošno zadovoljil ost pogostil.
Predsedništvo delalskega podpornega društva naznanja čestitim članom društva, da je svojedobno vpisalo se mej čestilce zarad veselega dogodka v cesarskej rodbini pri tukajšnjem c. k. namestniŠtvu.
Delalsko podporno drušivo bode 30. t. m. slavilo obletnico blagoslo-venja svoje zastave. Zjutraj ob pol devetih se napoti društvo zastavo in godbo v cerkev sv. Jakoba, kder bode slovesna sv. maša. Popoludne pa bode slavnost in slovesno predajenje traka ženskega oddelka društvenej zastavi v velikem prostoru nasproti javnega vrta (Fondo Ralli).
—	Trak je denes dospel iz Ljubljane in je razstavljen v društvenej pisarni, kder si ga morejo ogledati družahnice in družabniki. — Delo gospe Marije Drenikove je kaj krasnega, tacega okusnega in krasnega traka do sedaj nismo videli v Trstu na nobenej zastavi. — Gospa Drenikova zasluži torej, da jo javno pohvalimo in gorko priporočamo za enaka dela vsem društvom in cerkvenim predstojništvom. Vidi se, da tudi slovenske roke kaj znajo in zatorej naj se Slovenci poslužujejo do-
I O I N O S T.
mačih rok, kder je dokazano, da so tako, če ne bolj spretne, nego pa tuje.
Pekovsko društvo »Jadranska zarja« je imelo v nedeljo pri Judt-manu« lepo, močno obiskano veselico v spomin 12. septembra 1083. G. Kralj je govoril o pomenu imenitnega dneva, napisalo se je cesarju in cesarskej rodbini in pevci so peli razne domače pesni. Hvalevredno je. da se naši peki zbirajo v taka poŠt na društva, katera blaŽe srce in bistre um. Le tiko naprej za vrlima voditeljema pekov. .Tnišekom in Kraljom.
l*r«Ml porotno sorintjo je stal v pondelek 55 letni Ig. Bognar iz Plzna, palir pri c. k. pohorskem poveljstvu, zatožen, da
apodjft ika Palese-a osleparil za 611 gld, ož je izrezal s tem, daje trdil, da cnu je g. Pde-se to svoto posodil in porotniki so ga spo/.nali nekrivega, akoprem je bilo celo dokazano, da je zatoženec izročil Palesft-ju neko ponareja no nakaznico. — Včeraj j • obsodila porotna «=odnija kmečkega fanta Matevža Lovrečiča iz Trušk v koprskem okraju zarad uboja na 3 leta teSke ječ». — Ko je bilo opasilo v Ku-bedu je ta fant druzega fanta nekega Antona B sec-a iz Bazovice zarad nekega dekleta, torej iz ljubosumnosti, napadel in tako močno na glavi ranil, dajeBasec vsle f le rane umrl.
Za pogorelce v Korilnicl na Tolminskem darovali so razni dobrotniki v zadnjem času 149 gld. 75 kr., tako da se je .lo/.iaj nabralo za nesrečne Koritni-čane 397 s. Id. 15 kr. — Ne vemo, zakaj c. k. glavarstvo v Tolminu darove objavita v »Adriji«, in ne v kakem slovenskem listu. Radi bi vedeli, komu in čemu to služi
Policijsko. Te dni je zasačila policija v n.-kej kavarni dva silna, po vsej Italiji ziitna tatova, eden je iz Verone, drngi iz Genove, katera oba je uže bila prej sem naznanila italijanska policija. — To so dobiote, katere Trst dobiva iz obljubljene -težHe.
Bauka „Slavlja" sklenila je v drugem letošnjem četrtletji, t. j. od 1. aprili do 30. junija, 21079 novih zavarovanj za kapital 18,662.078 gld. 73 kr., za kar se |ej je plačalo zavarovalnine in pristojbin 516.036 gld. 66 kr. - Za škode se je izplačalo v tem času 154.596 gld. 51 kr. Denarni promet glavne blagajnice je znaŠai 2,319.567 gld. 26 kr., in od bank-nih kapitaiij bilo je v tem času vloženih 212.-.95 u'Id. 50 kr. v češko-inoravskih in galiskin založnicah in 1,175 550 gld. 34 kr. izposojenih na hipoteke. — Gasilne brlz-galnice jf oddala banka 5 občinam. — Od I. januarja do 30. junija t. 1. bilo je na novo sklenenih 30851 zavarovalnih po-godeb za kapital 29,973.750 gld. 90 kr., proti z-i v.i rovaln i ni in postranskim plačilom 863.098 gld. 42 kr. — Za škode se je izplačalo v prvem poluletji 234.022 gld. 99 kr. — Samoupravna društva za zavarovanje už tka in pokojnin postajajo čez-dalje boij priljubljena. Pristopilo jim je namreč do konca junija t. 1. 702 člena, ki so zavarovali užitkov in pokojnin za 130.74:! gld. 50 kr. in vpisali vlog 562.661 gld. 14 kr. — Zastopniška pokojninska zaloga imela je dokonča junija 1883 44o2 deležnikov, a njeno premoženje narastlo je na 34.6!7 gld. 93 kr.
Vredba plačila odvetnikom. Pravosodni minister dr. Pražak je zaukazal vsem deželuim višjim sodnijam, naj po dogovoru z odvetniškimi zbornicami sestavijo komi-ijo izmej svetovalcev višjih deželnih Kodnij in odvetnikov, da izdelajo načrt za odškodovanje odvetnikov v civilnih pravdah. Ti načrti se imajo ministru poslati najdalje do konca meseca oktobra, ker minister hoče uže v prvem prihod njem zasedanju državnemu zboru predložiti načrt dotičnega zakona.
J. Kraszevvski misli Nemčijo za vselej zapustiti, da se le njegova pravda konča, ter se preseliti v Italijo, ker mu je nemška gostoljubnost uže večkrat delala neprijetnosti.
Kolera v Egiptu je uže skoraj popolnoma prenehala, vsak dan zdaj umre za to boleznijo v vsem Egiptu nekoliko nad 20 ljudi; — torej je nada, da v kratkem popoli oma neha ta etraŠna bolezen.
Kmetje so hudiča ubili Poljski časnik »Kaliszanm« pripoveduje o junaškem boju, kateri so kmetje v vasi Dolani imeli s hudičem. Necega dne zvečer zagleda z dela domu idoč kmet iz vasi Dolani na polji zelo Čudno velikansko pošast, pobarvano z raznimi barvami in oblečeno v suknene trakove, na glavi pa je iinela veliko čelado. Pošast se ni ganola z mesta, ali majala in tresla se je, kakor kak pijanec. Kmet, ves prestrašen, beži v vas in pripoveduje ljudem, da zunaj na polji stoji strašna pošast, gotovo sam hudič. Več srčnih kmetov se oboroži z vilami in sekirami ter napoti na boj s hudičem. Kmetje so od daleč sovražnika klicali, ali on se ni oglasil, vendar pa se tresel na vsem životu; približajo se pošasti, ki je stala vedno na istem mestu, majala se in tresla. Zdaj skoči najpogumni.ši kmet k pošasti ter jej porine gnojne vile v trebuh, in glej I pošast se zgrudi i ne ostane druzega od nje, nego cunja. — Ubiti hudič je bil balon,
spuščen iz Poznanja i bilo je na njem zapisano, da dobi v darilo 50 mark, kdor ga v Poznanj nazaj pošlje.
Konj je iidal svoja tatova »Felinski Vjestnik« pripoveduje to-le dogodbo: »Nekemu kmetu je bil na tamošnjem semnju ukraden konj in brezvspešno se je trudil da bi zasledil konja ali tatu. Ko se je začelo temniti,.šel je domu. Po noči se zbudi, t^r meni, da je slišal svojega konja zarezgetati. Če tudi je mislil, da ss mu je sanjalo, vendar vstane, pogleda skoz okno in vidi konja, v voz vpreženega pred vrati Odpre vrata in zapazi razen konja in voza tudi dva na vozu speča človeka. Konj brez voditelja je zavil k domačej hiši i takoj tudi tatova sabo pripeljal.
Pasja zvestoba. Nedavno je umrl v Gormette v Belgiji grnjščak Le Flon, ki je imel izvrstnega psa i ga je zarad posebnih vsluir jako rad imel. Po pogrebu gosp. Le Flon je še tisti dan zginol pes. ki je bil pričujoč, ko so njegovega gospoda zakopavali, ter so ga morali z silo od groba odvesti. Precej so slutili, da je pes šel na pokopališče in res so ga našli na grobu, kder je zemljo odkopaval in dokopal uže skoraj do rakve. Odvedli so ga zopet domu, ali drugi dan se mu je posrečil zopet ubeg. Šel je zopet na grob ter začel zopet svoje delo; hotel je še enkrat videti svojega gospoda l Vsled tega so ga zaprli, misleč, da svojo žalost pozabi; ali od tega časa se ni nobene jedi več do-taknol ter je za lakoto poginol. IndiSka pšenica, v zadnjih časih dela amerikansko žito veliko škotfo dom. kmetijstvu in sploh vsem evropskim žitorodnitn državam. V malo letih pa utegne pšenica iz Indije celo amerikansko izpodrinoti, ker se je v Indiji od leta do leta več prideluje i nje dobrota ni manjša od amerikanske.
Listnica uredništva. G. J. Z. v P. Prosimo pustite polemiko z listom, ki se le smeši z dopisi od tukaj. Kaj pomenja to, ako kedo društvo I. denuncira, aa nI tako lojalno, kakor društvo II ? Kar »spicelček« svetuje nekemu društvu, to je ono uže davno storilo, da je le boljše pazil, ne bi bil tako blamiral sebe in svoj organ.
Tržno poročilo.
Kava — nespremenjeno stanje, tendenca najboljša.
Sladkor — slaba kupčija; cene se pomikajo nazaj.
Sadje — nekoliko več kupčije; nove fige v vencih stanejo gld. 16 do 17, op iša nova gld. 22, rozine nove pa gld. 28 do 36.
Olje — malo kupčije, pri vsem tem so cene trdne.
letrolje — stalno na gld. 10'/s.
DomaČi 'pridelki. — Fižol rudeči gld. 12'/2 do 13, bohinec gld. 14 do 141/,, koks gld. 157, do 16. Maslo gld. 93 do 100.
Seno — dobro konjsko gld. 1.20 do 1.50.
Borano poročilo,
Borsa jako reservirana, pri vsem tem niso kurzi državnih papirjev slabši postali, vendar je bila včeraj tendenca mlabova.
Dunajska borsa
dne 18. septembra. rSnotni drž. dolg v ban«ovcih 78 gld. 35 kr.
Enotni drž. dolg v srebru :8
Zlata renta......99
5% avst. renta .... 93 Delnice narodne banke . 835 Kreditne delnice .... 296 London 10 lir sterlin . . 119 Napoleon.......9
65 80
60 90 49
Postlano*
Opozarja se na denašnji inserat gcspoda Filipa Fromm-a.
VABILO
k
naročbi .Zgodovine štajerskih Slovencev".
•10 let bo uže, kar je bil Krempelj v Gradci (1844) na svitlo dal svoje »Dogo-divšme«. knjigo, katero je slovenski narod na Štajerskem jako rad prebiral. Dandanes je uže redko kje dobiti kakov iztis te knjige, iz kater« se je ondotno ljudstvo učilo in za svoj rod in jezik ogrevalo. — Namesto prirejanja 2. natisa Krempelj-novih »DogodivŠin« sestavil sem jaz novo »politično in, kulturno \godorino Štajerskih Slovencev, katero so mi nekateri odlični poznavatelji štajerske povestnice nekoliko uže pregledali, nekoliko jo pa še popravljajo. To delo nameravam v teku bodočega leta tudi izdati in sam založiti, toda le v tem slučaji, ako nahereni poprej dovolj naročnikov. V ta namen se torej danes obračam do vseh domoljubov, posebno štajerskih, z vljudno prošnjo, da bi mi naročnikov in naročnine (cena 1 gld.)' nabirati blagovolili.
V Krškem 15. septembra 188-1
•l* Lapajne,
meščanske šole ravnatelj
slavnostni prapor, našim narodnim deklicam, slavnemu lokalnemu odboru v Postojni, vrlemu društvu »Sokol« v Ljubljani in Trstu, •Liri« v Kamniku, slavnim čitalnicam v Ljubljani, Šiški, na Vrhniki in v Postojni, slavnemu »bralnemu društvu« v Borovnici, »podpornemu društvu« in »Edinosti« v Trstu itd. itd. za izdatno in požrtovalno podporo mej snovanjem in izvršetkom notranjske slav-nosti I Sploh bodi slednjemu najtoplejša hvala, ki je kaj pripomogel do lepega, častnega in vidnega vspeha; imenom pi Se posebe p. n. gospodom : J. Deklevi, J. Dimniku. Iv. Lavrenčiču, A. Padarju in M. Petriču!
Le tako v vzajemnem, složnem delu je bilo mogoče, da kličemo lehko ponosom svojim sorojakom: storite i vi svojo vseslovensko dolžnost za naše središče
—	»Narodni dom« !
20. t. m. je zadnji čas, oglasiti se za dobitke notranjske loterije pri g. J. Lavrenčiču v Postojni. Prvi dobitek, »junico., zadel je »Narodni dom« z neprodanim lozom c. poverjenika Gruntarja v Lo-iratci. To in vse druge ostale raznotere dobitke prodi odbor na javnej dražbi v nedeljo ob Štirih popoludne v Postojni. Umeje se, da račun Se ni popolno pri kraji, vendar je upati oznanjenega uspeha
—	tisočaka.
02ji odbor notranjih rodoljubov.
Za	slovo!
Čuj em, da se	od neke farizejske atrani
razširja vest, češ,	moja službena prestava ,ki *
ml je nekakšna „po-
z Rakeka na Divačo kora".
Vedite zatorej vsi taisti in pometajte po-tolaženi pred svojim pragom, da mi je to po iskrenej volji in v največjo zadovoljnost, in da mi moje vodstvo deset in več let ni niti lasu zakrivilo ža vse moje narodno delo zvu-naj službe 1
In kje pa je Divača I? Kaj ni v Sloveniji 1 In na vsaki pedi te naše drage, a vedno še premalo pošteno ljubljene zemlje je dosti pro-
stora in prilike za delo dejanskemu rodoljubu !
Ob enem se po tej poti svojim bližnjim in daljnim prijateljem in znancem za slovč priporočam. Obdržite me v spominu takšnega, kakoršnega ste me gledali in spoznali z svojimi lastnimi očmi in svojim lastnim srcem, kajti nikdar no želim in nečem biti boljši, nego sem v resnici! Zivio narod in njeca boljša prihodnost!	*
Na Rakeku, 18. septembra 1883.
Ivan N. Resman.
Zahvala.
Za mnogo dokazov prijateljstva in sočutja o priliki bolezni in smrti moje nepozabljlve soproge
Marije Lulik
za mnogo lepih vencev in izredno število spremljevalcev pri pogrebu, izrekajo podpisani vsem naj prisrčnejo zahvalo. V Trstu dne 19. septembra 1893.
Žalujoči ostali.
AUGUST GASPARI,
PAKEK,
trgovec in posestnik
prevzema za naprej vsa spedicijska na-3- 1 ročila točno in ceno.
Nova tiskarna
Via Torrente. it 2. Nova tiskarna Via Torrente št. 2.
Eriporoča se si. uradnijam, društvom, Č, du-ovščini, odvetnikom, notarjem, itd. za na-ročbe vsakovrstnih uradnih in privatnih tiskovin,
posebno v slovenskem jeziku, katere izdeluje jako okusno in po nujnižjej ceni. — 100 vizit-nlo od 40 do (30 soldov.
Zahvalo
najiskrenejSo izreka podpisani odbor na podlagi svoje seje 14. t. m. p. n. vsem članom širšega odbora, blagodušnim darovateljem dobitkov za loterijo in lesa, za
Vozni red železnice za Trst.
0d I. julija 1883 naprej.
O d vo z iz Trsta.
M0 nS [""u""'	Ljubljano od tam
ramd) na Dunaj, Ba z Roko, i uljem, Bruckom. Zagrabom Beljakom. Celovcem, uo ztuiorn.
••MsaL.";stt""miv a »ssrsft; žs^sb,*-*;
P«to, Bruokom. Zagrebom, Karlovoom, Siskom. 5.00 popoludne (omni6i4# vtak) M., II III.) v Nabre«ino,
Vidom, Benetke, Milan, Rim C,— pnpiiludno poB/tii vfak) na Dunaj, zveza z Roko, Pelto. Bruckom, lisjakom, Zagrebom, Karlovcem, Siskom. Celovcem, Uolzanom 8.- »raBer [Vuri, i vlak) |I„ 11 III.) na Dunaj, zveza
s 1'ofito, Kanilo. Bruckom. ».10 JsroBer (m«Han „lak) {[., II., III.) v Ljubljano, Polo,
Bru k, »eljiik, Alo.	'
0.— zveBer (meS n Wok) v Nabrežino, Vidom, Bonotke, Milan.
Dolaz v Trst.
C.3- zjutraj (m<nuq t,;ak| (II., III.) iz Ljubljane, Beljaka,
Celovcu, 1'oio 7.30 zjutraj (omnf&j/s v/ak) iz Milana, Beufltk. 8.10 (k"*iski t>Jak) (I., II., HI.) iz PeSte, Dunaja. 10.38 (poKiii vtok) (I., IL, III.J iz DunaJs Roko, Siska,
Z greba, PtSte. 11.20 omntfmg-vfok) l/. Rtma, Milana Bez N .brežino. 0.83 zvečer (potoni vlak) (L, II., III.) iz Dunaja, Hrvatskega, Ogrskega. 7.45 zveCer (omttffrus viak) iz Kormin* Bez Nubrofino, 0,15 zvofier ('-r*ov/ok) iz Italijo Bess Nanrellno. 10.— zvefior (bnovlak) (L, II., III. iz Dunaja, Ljubljano
zveza z Reko. 12.55 v noBi (omnatu-utak) iz Italijo Bez Nabrelino.
Le za poskušnjo
znižana cena črnemu vinu od 48 na 44 soldov liter priporoča se gostilničar »A.1 cocchiere« v vla Media št. 530/581 za Inštitutom druga ulica. Pravo in najbolj Se črno istersko po 44 soldov, belo vino in moškat po 48 soldov.
3—2	S6 spoštovanjem
Franjo Bulec, gostilničar.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priproatn in naravno zdravilo je prava dobrodejna poinoB iu ni tr<-b» mnogih besedi, da se do-kaCe njihova Budnvita mnB. ce aa le rabijo nekoliko dni, olajSaJi In preženejo prav kmalu najtrdovrat~ niie ielodene bolesti. I-'rav izvrstno ,	vatrezajn inner beinorojde, prrti bo«
Jeznim na jotrik in a* vranici, proti Breve-niin boleznim in proti Klimam, pri Censkih mleBnih nadUinoatih, zoper beli tolt, bolj aut, zoper aroopok ter Biatije pokvarjene kri. One no preganjajo san o omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tndi pred vsako boleznijo.	10-6
Prodajejo h« v vseh glavnin lekarnicah na svotu; sa ■arofibo in roliijaive pa edino v Glumici OHšto/oUtti w Gortri, v Trnu t lekarni C. Zanitti i O. B. Ilovi* in O. B. Forahotchi. Ena staklenica stane 30 novcev.
, Varovati se ja pokvarjenih potnetkov, s katerimi so z»-volj želje po dobi&ku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobeno mofii in vrednosti.
Le jedenlsrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovioo prave cene omisli vsakdo izvrstno
uro.
Velikanska
razprodaj a.
Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zfdcle so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla za&asno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Washingtoiiake iepne ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirana in gilJoSirane icr so amerikanskega sistema.
Vse ure so natanko repasirane ter ga-rantujemo za vsako uro pet let.
V dokaz gotovega jamstva in atrogo ao-ildnostl, prevzamemo s tem dollnost javno, da vsako neprlstoječo uro nazaj vzamnmo in t drugo zamenjamo.
lOOO komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom. izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi el^ktrogalvanično pozlačene, z verižico, medaalijonom itd., preje jeden komad gl 25, zdaj ie gi 10 2o-lOOO komadov krasnih ur na sidro (an-krruhr) od srebrnega niklja, tokočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristanim ploščnatim steklom, natančno na aekunde repasirane; preje jeden komad gt. 21, xdaj le gll 7-26. IOOO komadov ur na valje (cilinder-ur) v eiljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem preje gl. 16, zdaj le gl. 6 60
lOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 13 lotneca srebra, odobrenega od o kr. denarnega urada, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gld. 27, zdaj pa samo gl 11.40. 660 komadov ur za dame od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega od o. kr, denarnega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najfineje pozlačene, pridjana je tudi benecijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl 16. IOOO komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega i3 lotnega srebra odobrenega od c kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri dA se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti ctui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gt. 36, zdaj pa neverjetno samo gl. 16. IOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. IOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode aH gospć, preje gl. lOO zdaj gl. 40.
660 komadov ur za stene v finem ematl okviru in z bilom, repasitane; preje komad gi. 6, zdaj samo gl. 3.75. 660 komadov ur z ropotcem, fino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeiuhren) priloži naj se tudi mala svota.
Nuslov:
40 (h m m - m m (k® w?
der	12-12
Uhrenfabrik FROMM, Wien, Obere Donaustrasse 107.
Lastnik, društvo a EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIČ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.