O razrednlh katalogih in matlinih listlh Ob mnogih primernih in neprimernih prilikah in primerih se poudarja potrcba in nujnost štednje. Z ozirom na štednjo so se znižale tudi nagrade poslovodjem krajevnih šolskih odborov vkljub istoeasnemu povcčanju njih dela in odgovornosti. Koso sp uvajali novi razredni katalogi, se ni mislilo na štednjo v blagajnah krajevnih šolskih odborov, sicer bi ostali pri cenejših, praktičnejših in preglednejših matičnih listih, ki bi jih !e sodobnim pedagoškim in psihološkim zahtevam primerno izpopolnili. Dokler mno'4i davkoplačevalci zmorejo komaj za obresti zaostaIih davkov, dokler obeine le s težavo in mnogokrat z veČjimi zamudami izplačujejo prispevke krajgvnim šolskim odborom, in dokler so mnoge nujne šolske zadevc radi pomanjkanja sredstev nerešene, je nujna štednja tudi pri tiskovinah. Izvod matičnega lista stanc 1 din. Matični list služi osem šolskih let. Pola razrednega kataloga stane 1.50 din. 1 pola je uporabna le eno šolsko leto. Razredni katalogi so neprcgledni. Matični list nam je vedno nudil jasen pregled o učenčevih uspehih ali neuspehih tekoni vseh šolskih let. Zadnja stran matičnega lista je bila namenjena beležkam o učiteljevih opažanjih pri učencih in o njih domačih razmerah. Pri večini matičnih listov je osta!a ta stran prazna, ali pa le izpolnjena s sodbami in obsodbami, pohvalami in krepostmi učencev v eni ali dveh bescdah. Namen zadnje strani matičnega lista je gotovo bil, v kratkih obrisih prikazati značilnosti učenca in njegovega okolja. da bi novi razrednik ob pričetku šolskega leta ne stal pred učenci kot pred novim svetom, ampak bi iz teh beležk na zadnji strani matičnih listov že več ali manj spoznal učence in njih domače razmere, ter bi se lahko hitreje, laže in uspešneje poglobil v njih nadaljnje spoznavanje in bi lahko izvajal najprimernejšo in najuspešnejšo vzgojno aktivnost. Učitelj, ki bi učil v zadnjem šolskem letu, bi imel pred seboj že toliko snovi o učenčevem razvoju in o njegovem domačem okolju, o vplivu šole in drugih činiteljev na učenčev razvoj, kakor tudi o učenčevih posebnostih, da bi ga lahko uspešno vodil do pošolske dobe, do izbire poklica in nadaljnje izobrazbe. Olajšano bi mu bilo tudi sodelovanje s starši, saj bi iz beležk o domačem okolju spoznal tudi njihova svojstva. Na zadnji strani sedanjih matičnih listov je to neizvedljivo, ker ena stran za vseh asem let otrokovega razvoja je toliko ko nič. Tudi so vprašanja z ozirom na vzroke razvoja te ali one dobre lastnosti ali slabosti pri učencu nepopolna. Vsaka krepost ali napaka ima svoj vzrok. Šele z upoštevanjem tega bo naša sodba približno pravilna in vzgojni akt uspešen. Samo navedba pregreška ali dobre lastnosti je za mislečega vzgojitelja premalo. In morda ni čudno, da je ostajala ta 6tran prazna, oziroma je bil le seznam večjih napak in odlik, ki so našle tu najvišjo sodbo. Zadnja stran matičnega lista naj bi se preuredila za opis učenčevega duševnega in telesnega stanja v razvoju ob izstopu iz šole. Vsako šolsko Ieto naj bi se v matični list vložila posebna popisna pola za dotičnega učenca. ¦ Popisna pola bi morala imeti določene rubrike za opis otrokovih domačih razmer (gospodarske, higienske, duševno - duhovne razmere), za opis ostalega okolja, v katerem se otrok še sicer nahaja (tovariši, družba), za otrokovo telesno stanje in razvoj (višina, teža, obseg prsi, zobje, zaostalost — vzroki), za njegovo duševno stanje in razvoj (razvoj dispozicij in okolje, itd.) in o njegovem izživljanju v šoli (razmerje do součencev. do šolskega dcla, do razredne skupnosti v delu; kako ga razvija šolsko delo — umsko in čustveno). Uvedba matičnih listov naj bi postala zopet obvezna, a izpolnjevanje popisnih pol za vsako šolsko leto naj bi se prepustilo prosti volji in zanimanju učiteljstva. Vestno izpolnjevanje teh popisnih pol zahteva od učitelja mnogo opazovanja v šoli in izven nje, poznavanje psihologije, kritično razsodnost in mnogo časa. Učitelju, ki bi se resno lotil tega dela, naj bi se omogočilo to delo od elementarnega razreda do zadnjega šolskega leta tako, da bi pričel z novinci. Le z večletnim delom bi bili možni trajncjši uspehi in uspešnejša pomoč učenčevemu razvoju. Na tem delu bi tudi lahko temeljilo delovno poročilo učitclja pripravnika pri polaganju praktičnega učitcljskega izpita. To poročilo bi bilo dokaz praktičnega dela in dobre uporabe teorijc, nc pa ponovitev teorije, od katere nima nihče mnogo pozitivnega. Pedagoško tcorijo in znanost razvijajo in ugotavljajo znanstvcniki. Učitelj bodi praktik in mu naj teorija služi predvsem kot ena izmed priprav in pomoči za praktično delo. Na učiteljišču si pridobiva teoretično znanje kakor ga predvidevajo učni načrti, ko pa prične učitelj z delom z mladino v razredu, si mora sam dopolniti vrzeli v poznavanju teoretičnega znanja z ozirom na značilnosti njegovega praktičnega dela, katerega uspehi zahtevajo še to in ono teoretično znanje. To teoretično znanje, ki je v zvezi z učiteljivimi aktualnimi problemi praktičnega dela, naj bi se pričakovalo in upoštevalo pri praktičnem učiteljskem izpitu. Čas in sile. ki se potrosijo pri neplodonosnem izpopolnjevanju razrednih katalogov, bi sc mnogo plodonosncje uporabil v vestnem izpolnjevanju popisnih pol matičnih listov. Šiv.