Leto III
Maribor, četrtek 11. marca 1920.
St. 58.
cDržavn*
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6‘50 mesečno. .	Četrtletno	K	19"50-
Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6-—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Telefon uredništva St. 276, uprave St. 24.
Nitti obljublja popuste.
D’ Annunzio prorokuje. — Sklepi francoskih sindikalistov. — Nitti v Rimu.
0 naših valutnih špekulacijah.
Posledice nevarnih valutnih špekulacij, ki so jih zagrešili različni gospodje, pred vsem pa finančna ministra Ninčič in Jankovič so bile doslej še nekako prikrite ter niso posegle globoko v naše gospodarsko življenje. Nesrečne operacre g. Ninčiča so nam prinesle prvič poplavo potvorjenožigosanih bankovcev avstroogrske banke, ki so bili tiskani večinoma po prevratu. S tem je naraslo število našega papirnatega denarja ter mu vzelo pred inozemskimi financami ves oni ugled, ki ga je prve tedne še nekako imel. Kurz naših žigosanih bankovcev je vedno bolj padal, dokler ni končno ostal nekako Stabilno, če vzamemo curiško borzo za merodajno, v razmerju 100—4, to se pravi, da dobimo za 100 jugoslovenskih kron štiri švicarske franke, včasih malo več, včasih malo manj. Je sicer res, da so tudi valute drugih držav na nevtralnih denarnih trgih od časa preobrata pa do danes občutno padle, toda primeroma je to padanje s padanjem naših kron še vedno normalno, dočim smo mi že davno pod normalo.
Peter Li st.
Povesti iz našega parka.
Našega Vuka prvi in zadnji izlet v svet.
(Vsem mladim psičkom v opombo in svarilo). (DaljeJ
Navadno je prav nezaupno dvignil svoj gobček, in njegov bratec ie storil ravno tako; vedela sta namreč, da bo sledilo sedaj nekaj zelo neprijetnega; naša gospa je navadno prijela enega ali drugega za sprednje tačice in ju je dvignila v zrak; to pa je bilo Vuku in njegovemu bratcu. ;?elo neprijetno; tudi v naročju nista rada sedela; še manj pa jima je bilo všeč, če ju je kdo prijel za ona vabljiva navihana ušesa; takrat je Vuk vselej zamižal in je pokazal celo zobe v znamenje, da tega ne mara- In vendar se je nam zdelo da ga to nič ne boli; saj smo mu hoteli s tem pokapati, kako ga imamo radi- On pa vsega tega ni hotel, celo iedi ni sprejel iz rok; mi smo se tolažili s tem, da bo vse to prinesla s seboj vzgoja Vendar se je zdelo, da bi se tudi Vuk rad igral z nami, seveda ne tako, kot smo mi hoteli; in v tem ga je posnemal tudi njegov bratec; ako namreč nismo pazili na njega, se je začel vspenjati
Temu dotoku potvorjenožigosanih bankovcev ie hotela poznejša vlada napraviti konec. Dala je tiskati koleke s katerimi je hotela, po češkem vzorcu, opremiti naš papirnati denar. To naj bi bile nekake »varstvene znamke« naše finančne firme. To je bilo jako lepo in prav, možje, ki so to odredili so imeli najboljše namene in delali so v dobri veri, da s tem koristijo naši valuti. Ideja je bila torej dobra, da bi se bili natisnili za celo državo enaki koleki in ne trojni, različni. Zakaj nam je bilo treba pokazati celo na teh ubogih kolekih naš bolan separatizem? Zakaj so dobili Slovenci svoje, Hrvati svoje in Srbi zopet svoje koleke ? Poleg tega bi se bili morali ii "koleki tiskati v eni sami tiskarni in ne enobarvno.
Posledica tega nesrečnega tiskanja kolkov je bila ta, da smo dobili že koj prve dni po kolekovanju falsifikate. Kakor prej žigosanje, tako in še mnogo bolj katastrofalno je poseglo v vrednost naše valute koleko-vanje. S poprejšnjimi krivo žigosanimi bankovci ljudje vsaj sitnosti niso imeli. S sedanjimi kolekovanimi pa smo toliko na slabšem, da se pravi kolek od nepravega jako težko loči, ter da človek v večini slučajev, ko prejme denar ne ve, je li dobil pravega
ali ne. Poleg občutnega padanja na inozemskih denarnih trgih nam je prinesla ta druga špekulacija tudi to, da našega denarja v inozemstvu noče nihče več sprejeti, ker se noče izpostaviti riziku, da sprejme mesto pravega potvorjen denar. Poznano nam je par pozitivnih slučajev, kjer so ljudje zamenjali tuje valute za našo, prišli v Jugoslavijo v dobri nadi, da imajo v žepu lepe tisočake, pa so imeli samo potvorjen papir. Tako jih je ta druga špekulacija pripravila ob vse težko pridobljeno premoženje. Na drugi strani pa se je različnim židovskim tihotapcem posrečilo vtihotapiti v našo državo cele milijone potvorjenih bankovcev ter tako obogateti na škodo našega narodnega premoženja. Je sicer res, da je bilo mnogo takih tičkov zasačenih, in o teh so nam naše stražne oblasti poročale; kedo nam je pa poročal o onih, ki so srečno prešli naše meje?
Te dve nesrečni špekulaciji nista zadostovali, pridružili so jima sedaj še tretjo. Ker ; se niso mogli ujediniti, kakšno bodi definitivno razmerje med krono in dinarjem, so se zatekli k rešitvi, ki se da označiti najbolje z onim starim pregovorom, naredili so tako, »da bo volk sit in ovca cela«. Na nove dinarske novčanice so natisnili enako število
na stole in na noge, obesil se je s svoiimi ostnimi krempeljci damam na krilo, začel ie grizti namizni prt, če ga ie dosegel in njegov bratec mu je v vsem vedno sledil. Mi smo te Šale radi sprejemali, dokler se ie nam ljubilo; ko smo ga nagnali, je potuhnjeno izginil iz sobe in se je prav nagajivo smejal; njegov bratec je šel seveda takoj za njim.
Tako sta živela Vuk in njegov bratec pri nas, dokler ni prišel oni lepi zimski dan, ki je postal usoden za Vuka in za nas- Pri obedu se je še Vuk sprehajal po naših sobah in gospa ga je nehote prijela za njegova navihana ušesa.	i
»Ti, ti, ti.«
Vuk ni rekel nič. Malo je odprl gobček, kakor da ga boii, pokazal je zobe in je gledal s svojimi otroškimi očmi, kakor da bi se hotel igrati z nami- Toda mi smo odhajali na sprehod in smo poslali Vuka in niegovega bratca na vrt, da se tam po volji naletata in naigrata. Dan je bil mrzel toda zimsko solnce je sijalo zelo prijetno. Pri tem je Vuk zapazil, da so vežna vrata odprta in predno je mogel kdo opaziti, je izginil skozi nje v pa k pred hišo. Njegov bratec mu pri ,tem ni sledil; mogoče se je zdel sam sebi premajhen, da bi šel skozi ona velika vrata ven v neznani svet.
Vuk pa je stopil na ulico in j# zagledal pred seboj prosto pot; skočil je par ko-| rakov in že je bil v parku, kjer je celo par ptičkov pobegnilo pred njim, ko so ravno iskali zrna po tleh. To je Vuku zelo ugajalo, kajti doslej se ga ni še nihče bal. Obstal je na mestu in je gledal, kako so ptički zleteli na drevo. Drevesa okrog so bila lepa in visoka in Vuku se je zdelo to zelo imenitno. Pota po parku so bila bela, s peskom posuta in grmičje je rastlo ob njih. Toda Vuk je zletel naravnost preko trate in mu je zelo ugajalo, da nihče ne kliče za njim. Niti ozrl se ni, od kod je prišel. V svoji lehkomisel-nosti je tekel naprej v park, našel ie tam celo neko oglodano kost, ustavil se ie za trenutek ob nji in je zopet odhitel nar rej. Naenkrat pa je obstal, kajti proti njemu je letel velik pes. To je Vuka nekoliko pogrelo. Pes se mu je približal z zelo resnim obrazom, premeril ga je na dolgo in široko in se je ustavil ob njem. Vuk se je res bal za svoj lepi rujavi kožušček, ki ga je tako toplo grel v tej zimi; toda pes ni bil tako hud, kakor se je zdelo na prvi pogled; premeril je še enkrat trepetajočega Vuka in je odletel naprej skozi park, kakor da mu ni za njegovo družbo. S tem je bil Vuk popolnoma zadovoljen in se je natančneje ozrl po svetu, ki
kron v razmerju 1—4. Tako imajo Srbi svoj dinar, Hrvati in Slovenci pa svojo krono in vse to na enem in istem papirju. Toda poprejšnja vlada se da radi tega opravičiti, kajti tega ni storila ?ato, da bi za vselej določila razmerje med dinarjem in krono po ključu 1—4, ampak radi tega, ker ji je manjkalo zadostnega števila novih dinarskih nov-čanic za izmenjavo s krono al pari. Da bi bilo ostalo pri tem, bi bilo vsaj za nekai časa zavladalo v vprašanju naše valute nekako premirje, žal, prišla je nova vlada ter to premirje ukinila.
Eden glavnih pogojev srbskih radikalcev za sodelovanje s slovenskimi klerikalci in hrvatskimi starčevičanci je bilo to, da pristaneta ti dve poslednji skupini na to, da bodi definitivno jazmerje med dinarjem in krono 1—4. In oni, ki so poprej, ko so bili v opoziciji sami uvideli v tej relaciji vso velikansko škodo z neizmernimi posledicami, oni so iz svojih strankarskih koristi sami na to pristali.
Iz Beograda še ni uradnega potrdila o tozadevnem sklepu nove vlade, pa tudi de-menti čakamo zaman. Trenutek pa so spoznali takoj skušeni finančniki ter takoj začeli izvajati posledice. O tem jim ni bilo treba posebno študirati, uporabiti jim je bilo treba samo podobno prakso italijanskih v zasedenem ozemlju. Ono, česar smo se najbolj bali, ono že nastopa. Krona izginja, čeprav je še vedno za spomin, da se ne pozabi njenega imena, natisnjena na novih novčanicah Narodne banke, na njeno mesto pa stopa dinar v razmerju 1—4. Trgovci so že začeli čitati na novih novčanicah samo dinarsko označbo ter prezirati kronsko. Posledica tega je, da raste kar čez noč cena blagu iz kron na dinarje v razmerju 4—1.
Tako smo prijadrali končno v jako nevaren položaj, katerega rešitev je deloma odvisna od vlade, deloma pa presega njeno moč. Naravno je, da se bodo morale temu primerno spremeniti tudi vse plače iz števila kron v enako število dinarjev, toda kje vzeti te dinarje, ko jih niti natisnjenih ni toliko? Vlada in vsi drugi delodajalski krogi se bodo temu uprli; nastal bo ljut boj med name-
ga je obdajal; videl je okoli in okoli visoka drevesa, ptički so letali po njih in po potih skozi park so šli ljudje. Vuku se je zdelo vse to zelo zanimivo in je pozabil na svoj dom in na bratca, na našo kuhinio in na nas. Odhitel je naprej. Tam na klopi je sedela stara gospa in poleg nje majhen, maihen psiček. Vuk se je temu psičku takoj pribli žal, ker je bil manjši od njega; tudi psiček je takoj dvignil ušesa in je hotel iti Vuku naproti; toda stara gospa je psička zadržala in je Vuka napodila; Vuk sicer tega ni bil vajen v svojem življenju, razumel pa je takoj, da ga stara gospa ne mara. Pogledal je pomilovalno na malega psička in je zavil proti cesti, ki je vodila ob parku. Tam so drdrali vozovi, kočije, automobili in Vuk je gledal to vožnjo s svojimi radovednimi očmi z nerazumljivimi občutki.
(Konec prih.)
Pepeluh.
(K sobotni premijeri.)
Pepeluh je slovenski nar. junak. Po svoji naravi je podoben onemu ruskemu Iliju Muromcu, ki poseda doma in leži na peči, dokler ne dobi čudotvorne sile, ki ga potem vodi do junaških dejanj. Tudi Čehi imajo podobno pravljico, njih junak se Ime-
ščenci in delodajalci, boj, ki bo zaposlil na obeh straneh vse moči in ki se bo v dosego svojega cilja posluževal vseh sredstev. Da bode končno vlada skupno z vsemi delodajalci istotako propadla, kakor je propadla italijanska, o tem ni dvoma; toda v času boja bo škoda, ki jo bodo trpeli uslužbenci o-gromna in nenadoknadna. Posledica tega boja pa bo, da bo na zunanjem denarnem trgu padel ugled našega novega denarja istotako, kakor je padel ugled starega in naša nova valuta bo istotako slaba, kakor je bila stara, z enim samim razločkom, da se ne bo dala tako lahko potvarjati. Radi tega pa ne bomo trpeli le mi, ampak v isti meri tudi Srbi. Njihova trdovratna zahteva po izmenjavi 1—4 bo natepla še najbolj njih same, ker jim bo uničila istotako dinar, kakor bo uničila nam krono.	—r.
Dnevne vesti.
Demokratska vlada je napela vse svoje sile, da zaduši verižništvo in navijanje cen in priznati moramo, da se je tem pijavkam ta čas slabo zgodilo. S spremembo v deželni vladi pa so verižniki in navijalci zopet ponosno dvignili svoje glave in cene so kar čez noč poskočile. V Ljubljani so konštatirali koj prvi dan po soremembi vlade, da so cene poskočile. Isto pa smo konštatirali tudi že v Mariboru.
Stjepan Radič, katerega je kakor smo poročali spustil novi hrvatski ban dr. Laginja na svobodo, je, kakor poročajo hrvatski listi, že zopet začel rovariti proti edinstveni državi. Baje obiskuje kmete, nekdanje svoje somišljenike, ki so se dali zapeljati od njegovih demagoških besed, ter jih pripravlja na ustajo. Taki so sadovi nove reakcijonarne vlade prvi teden, kar nas je osrečila.
Neposredno pred polomom. O grozni usodi, ki se bliža avstrijski republiki piše graška „Montags-Zeitung" takole: Ne radi tega ker zasjužijo dunajski mizarski in čevljarski pomočniki 40000—50000 K letno, ampak radi tega ker oni uradniki v nižjih razredih, ki imajo le 24 000 K letne plače absolutno ne morejo živeti, zahtevajo, da se jim plača zviša, ker drugače morajo poginiti. S povišanjem plač uradnikom pa bi, po proračunu finančnega ministrstva, narasli državnih izdatki za najmanj 7 in pol milijard, ker je vseh državnih uradnikov v republiki okrog 214.000. Ves državni dohodek pa znaša sedaj komaj štir in pol mili-
nuje »Hloupy Hanza« t. j. »Glupi Honza«. Honza je isto ime, kakor naš Janez. Tudi Honza dolgo polega doma, toda njegova usmiljenost do berača mu da v roke čudo-tvorno silo, odide po svetu, pride na kraljevski dvor in postane kraljevski zet.
V	tem oziru so Muromec, Pepeluh, Honza pravi slovanski junaki, ki dolgo žive tiho in skromno, toda ko dvignejo svoje sile — postanejo iz njih junaški vitezi. Zdi se, da je hotel narod v teh junakih pokazati samega sebe. Koliko let je ležal ogromni Ilija Muromec na ruski zemlji — in zdaj se dviga. »Glupi Honza« je obhodil ves svet in si je priboril svojo država. In Pepeluh? Kako dobro slika tu narodna pravljica zanemarjenega tretjega sina, ki se mu vsi posmehujejo, celo lastna dva brata.
Brata predstavljata javnost, strankarstvo — Pepeluh pa je narod. V njem leži toliko dobre sile, ki je nihče ne pozna: šele ljubezen do očeta, ki živi v Pepeluhu, prinese narodu na peči odrešenje. Slišal sem to pravljico v mladih letih na dolenjskem, pravil jo je moj stari sosed, ki je bil sploh dober pripovedovalec o starih časih. Ostala mi je tako živo v spominu, da sem se zopet in zopet vračal k nji. Dobro sem poznal Ptpeluha in njegovo življenjsko filozofijo, h kal sem mu primerne obleke. Nazadnje je vzrastla ta bajka v petih prizorih na po-
'»rde. Država pa nima za skrbeti samo za u admke. ampak za š< sto in sto diugih stvari. Dos(ej znaš, primanjklaj 9—10 miluard Irron, do konca leta bo pa znašal najmanj 20 milijard. Koliko časa to še lahko traja ? Če bi se vsem premožnejšim ljudem odvzelo vse premoženje, bi se s tem krizo le malo ublažilo, nikakor pa ne odstranilo. Polom ie blizu. To je strašna situacija, tem strašnejša še radi tega, ker ni nobene rešne poti in nobenega upanja na pomoč. — Tak ie položaj Avstrije in vendar se najdejo tudi v Mariboru ljudje, ki so se preobjedli jugoslovenskega kruha ter si žele v deželo stradanja in propadanja. Mi bi jim to srečo ne zavidali.
O plačah. Zgoraj smo prinesli poročilo graške „Montags-Zeitung" o plačah v Avstriji. O tem predmetu razpravlja tudi dunajska ^Arbeiter-Zeitung" v eni svojih zadnjih številk ter priznava, vkljub temu, da je glasilo socijalno-demokratske st»anke, da je plačilno razmerje med delavstvom in inteligenco nenaravno in krivično. Uradnik zasluži v Avstriji 24 000 K letno, čevljarski pomočnik pa 50.000 K. Isto procentuelno razmerje vlada tudi v naši državi. Vsak najslabši rokodelec ali navadni delavec zasluži veliko več nego človek, ki se je moral 15 let mučiti po zatohlih šolskih sobah. Kam nas bodo privedle te razmere? Kedo bo še študiral? Tu se konča ves napredek, vsaka kultura. Zato, da bo, ko bo prejadral petnajst d< Igih šolskih let s 25 letom zaslužil trikrat manj kakor njegov tovariš, ki je začel služiti že s 16 letom, za to se bo vsak lepo zahvalil. Kdor še študira, je blaznež, ki se mu vsi pametni ljudje lahko v obraz smejejo. Potem nas pa še proletarski baroni nazivjiejo „buržuje."
Koroški plebiscit. Kdor je naš in ima
na Koroškem, glasovalno pravico, naj javi svoj naslov Narodnemu svetu za Koroško v Velikovec, Glasovalno pravico pa imajo v pasu A brez razlike spoja vsi tisti, ki so bili: 1. 1. 1. 1919 stari najmanj 20 let. 2. ki so na dan 1. I. 1919 stalno bivali v katerikoli občini pasa (A in B) in ki poleg tega izpolnijo enega izmed sledečih treh pogojev: a) morajo biti v pasu A rojeni ali b) ki stalno bivajo v pasu A, že od 1. 1. 191 i, ali pa c) so v katerikoli občini pasa A pristojni. Analogni so pogoji za glasovalno pravico v pasu B.
Trgovski gremij v Mariboru naznanja mariborskim trgovcem, ki potujejo v trgovskih zadevah na Čehoslovaško, in želijo tam priporočila generalnega konzulata, naj se prej oglasijo pri gremiju, da jim da potrdilo o njih lSti-nitosti. Kdor pride brez tega potrdila k gene-ralnemo konzulatu v Prago, ga isti ne bo priporočal.
stelji v praški bolnici, ko se je narod — Pepeluh boril za svojo deklaraciio. To je bila njegova čarobna piščalka, ki ga je vodila s peči na svetovno tekmo za svoje kraljestvo. Takrat se je pisala ta pesem sama po sebi. Pepeluh je znan tudi po Goriškem, ker ga navaja Gabršček v svojih pravljicah iz soških planin Našel sem ga pozneje tudi med ruskimi nar. pravljicami pod istim imenom.
Ali ga poznaio Jugoslovani vsi — ne vem. Po svoji naravi je torej Pepeluh več nego navadna bajka; oni, ki ga bodo gledali s priprostim srcem, ga bodo razumeli in bodo v njem spoznali — junaka s peči
z zlato zvezdo na čelo. Dr. Iv. Lah.
• *
*
V	»Pepeluhu« sodeluje ves moški igralski ensemble, vanj so vpleteni razni plesi in melodrami. Plese je naštudiral plesni učitelj Pečnik. »LYbella«-gavotte Ludvika XIII* plešeta sestri Božica in Matica Markač, sledi »Ples palčkov«, pleše 8 otročičev po glasbi Castaldija. Potem sta še dva plesa in sicer »Pies odalisk«, glasba Lohrla, plešejo 4 dame in soloplesalka Danica Savinova in »Ples harlekinov« po glasbi Ruprechta, plešejo g. Jakob Pečnik, Rado Železnik in gdčna. Danica Savinova. »Pepeluh« se uprizori kot noviteta prvič v soboto 13. marca 1920.
Uradniška menza. Z ozirom na našo1 se je jima hotel izogniti, hoteč kreniti proti predvčerajšnjo notico smo naorošeni, da ob- Sv. Kungoti. Tedaj pa sta možakarja planila javimo, da se uradniška menza ni zaprla,^nanj, ga zgrabila za goltanec in vrgla na tla.
__i. j -	•	a...	j?	je	_	‘T	ia	oHon	rkViHnl^tral	c	nocttn	nr\	nlaui
ampak da obstoja tudi še nadalje. Tudi govorica o velikanskih pasivah baje ni resnična. Sicer se pa vrši v par dneh izredni občni zbor, kateremu bo prisostvoval tudi vladni zastopnik in na katerem se bodo rešila vsa tekoča vprašanja V slučaiu, da se menza res zapre bodo dobili vsi oni, ki so plačali za ta mesec naprej diferenco takoj izplačano. O zaključkih občnega zbora nam ja obljubljeno poročilo.
Tobažna trafika v Mariboru, Perkova ul. št. 20 je do 30. sušca 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 3616 K 37 v. Položiti se mora pred-no se ponudba izroči K 350 jamščine.
Aretacije zaradi ponarejenih bankovcev. Zadnje dni so v Zagrebu aretirali več oseb, ki so hotele zamenjati ponarejene tisočake za nove kronsko-djnarske bankovce. Med dru-
Ležečega je eden obdelaval s pestjo po glavi, drugi pa mu je jemal iz žepov denar, uro in nož. Da sta ga še bolj oplašila, mu je eden zagrozil: »denar ali smrt!«
Dolgo časa ni bilo od storilcev nobenega sledu. Potem pa je orožništvo zvedelo, da je viničar Černčec bil v nekakšni zvezi s tem ropom. Ko so ga prijeli, je izpočetka tajil, ko pa je videl, da »se gre za res«,, je izpovedal, da on sicer ni nič kriv, ampak dva druga, da pa se boji ju izdati, ker sta mu nagrozila. Povedal je, da sta tisto noč prišla k njemu neki France Brafek in Miha Dokel, da so šli potem na Bračkov dom, kjer sta si roparja razdelila plen. Bračkota so kmalu dobili in je bil radi tega zločina že obsojen pred tukajšnjo poroto. Dokel pa je neznano kam izginil. Usoda pa je tudi njega doletela. Pobegnil je iz vojaškega taborišča v Knittel-
gim je bil v pondeljek aretiran tudi neki Hafner,i feldu in še tisto noč s svojimi tovariši v ki je prinesel v zameno več sto tisočakov s sekovskern^ samostanu vkradel strojni jermen ponarejenimi kolki. Izjavil je, da je dobil te tisočake večinoma od lastnika „Velike kavane"
v vrednosti 4000 K. S tem so bežali v Gradec, jermen prodali in — Dokel je prišel pod Lauša. ki je bil na to istotako aretiran, a po- ključ vojaške oblasti. Po prevratu pa so ga zneje zopet izpuščen.	12 Npe^uPm Urh?0	*
Junlke za 17.000 kron jei prodala neka izpočetka je vse tajil, niti tistega že posestnica v^ Podgori pred kratkim	, kaznovanega tovariša Bračkota ni hotel po-
Hrvatu. Sijajne kupčije se je tako ve 1 ,	. znatj(	{Ucji	pri5 ne |^ecj tem je zelo
jo je šla tako namočit. Na njeno ve	*	zbolel. Danes sedi, čeprav komaj 30 let star,
nadenje pa ji gostilničar, ko je hotela p , p0p0in0ma obnemogel in propal na zatožni pove, da so vsi bankovci ponarejeni. 'J klopi in — prizna vse. Njegov zagovornik, posestnica je vsa obupana javila g g.cer znanj zgovorni gospod dr. Haas, ni imel orožnikom.	povoda niti ene besede izgubiti v zagovor
Zagoneten dvoien samomor Jugoslovan- svojega klijenta. Tudi drž. pravdnik dr. jančič ske zakonske dvojice na Dunaju. V četrtek jma jahko stai{§če.
zvečer so v III. okraju na Dunaju našli ravna- Porotniki so obe glavni vprašanji na telja jugoslovanske komisije za vojni plen, dr. rQp jn fatvjn0 soglasno potrdili. 5 let bodo Engelharta m njegovo šogrogo mrtva v stano-: p0tniki preko Lajteršperga imeli mir pred vanju. Na lice mesta došla komisija je takoj i f)oklnom, če ne bo že med tem umrl v ječi ugotovila, da je bil izvršen dvojen samomor.
Dr. Engelhart, rodom iz Varaždina in po poklicu zdravnik, je najbrže najprej ustrelil svojo ženo Stanislavo, rojeno Mišič iz Kamnika na Kranjskem, nato pa še samega sebe. Ženo so dobili mrtvo v postelji, njega pa poleg postelje, s samokresom v roki. Dfa naboja sta bila prazna, štirje pa so tičali v samokresu Vzrok samomora je popolnoma neznan, ker nesrečneža nista zapustila nobenega pisma. Jugoslovansko poslaništvo, ki je bilo o dogodku takoj obveščeno, je poslalo na lice mesta posebno komisijo, da je izvršila lokalni ogled.
Tetaj za cirilico začne na Legatovem zasebnem učnem zavodu v Mariboru. Cirilica jc dandanes zelo važna za učitelja, uradnika in sploh za uslužbence javnih mest. Zatorej priporočamo ta tečaj posebno. Vpisovanje in pojasnila v Legatovem zasebnem učnem zavodu v Mariboru, Vetrinjska ulica 17, I. nadstr. Ravnatelj sprejema vsak dan od 11—12, in od 18 — 19 (6—7) ure
sindikalističnih organizacij na seji, dne 5. in 6. t. m. mnenje, da bi se moral z ozirom na svetovno gospodarstvo, sedanji mednarodni položaj spremeniti v mednarodni mir. Gospodarskega življenja ne smejo v bodoče obremenjati nikaki izdatki za vojne priprave. Organizirati se mora mednarodni mir Gospodarskega življenja ne smejo v bodoče obremenjati nikaki izdatki za vojne priprave. Organizirati se mora mednarodna razdelitev surovin ter dobiti podlaga za mednarodno izmenjavo blaga. Odbor je sklenil, da bo v mednarodnem svetu stavil predlog 6 podr-žavljenju in socijalizaciji produkcije in zamenjave blaga. Dalje se je pečal odbor s prehranjevalnimi vprašanji Avstrije in Madžarske ter sklenil ponovno apelirati na mednarodno solidariteto, v katerem bo pojasnil, da zahteva žalosten prehranjevalni položaj omenjenih držav, da zbere ves proletarijat celega sveta svoje sile, da mu odpomore. Dalje je sklenil opozoriti delavce vseh dežel na grozoviti beli teror na Madžarskem. Odbor poživlja v imenu človeštva vse antantne vlade naj prisilijo Madžarsko, da se ne bo več tako silno pregrešavala proti postavam pravice. V slučaju, da Madžarska tega ne bi storila se napove proti njej splošen bojkot. Odbor poživlja vsa osrednja vodstva, udruženja in organizacije, kakor tudi posamezne uslužbence pomorstva, železnic, pošt in brzojavov naj bodo pripravljeni, da na poziv odpovejo vsako delo, ki bi bilo direktno ali indirektno na korist madžarski vladi.
Nitti je obljubil popuste.
LDU Pariz, 10. marca. Kakor piše »Daily Telegraph«, je Nitti pri zadnjih neposrednih pogajanjih o jadranskem vprašanju
Zadnje vesti.
D’Annunzio se huduje.
LDU Berlin, 10. marca. D’An-nunzio je imel na Reki strasten govor proti Angliji. Rekel je med drugim: Morda bomo vsi poginili pod
razvalinami, toda iz teh razvalin se bo SSSST''K dvignil duh, ki nas bo maščeval. Od se stvar uredila. Pričakuje se, da bodo ]ugo-sinfajnovcev pa do rdeče zastave, ki;sloveni nemudoma odgovorili na njegove
Mariborska porota.
Maribor, 9. marca.
\ sstni roparji na Lajteršpergu.
Od času koncem vojne je sicer prijazna cer' iz Maribora skozi Lajteršperg proti Pesnici ravnost zaslovela po predrznih cestnih ropi ’ in skrivnostnih umorih. Večina teh zločinov je ostala še do danes neizsledena, Sledovi kažejo pač le eno gotovo smer, na vojaške ubežnike, ki so se tod okrog potepali in so samotno cesto izrabljali za svoje namene. Enega teh zločincev se je orožništvu vendar posrečilo izslediti.
V noči 28. juliia 1917 je bil na tej cesti napaden in oropan France Kolarič iz Dobrenja. Popival je v predmestnih gostilnah in ko je zvečer zapustil Baumanovo gostilno na Lajteršpergu, sta se mu na cesti pridružila dva vojaško opravljena možakarja, ga vzela v sredo in pričela pogovor. Koiarič ju je videl že v Počehovi gostilni in tudi pozneje v Baumanovi gostilni. Obnašala pa sta se tako sumljivo, da
združnje v Egiptu pOlumesec s križem, se bo razumništvo uprlo proti izsesavanju neoboroženih narodov. Anglija, ki se je polastila Perzije, Mezopotamije, Arabije in pretežnega dela Afrike,
predloge.
Nitti v Rimu.
DKU Berlin, 10. marca. Rimski poročevalec „Vossische Zeitung" javlja: Včeraj' zju-
lahko tudi nam nnSHp ftnp rahlip ki trai ’e dosPel v Rim >ta!ilanski ministrski pred-lanKO tudi nam posije one raDlje, HI; sednik Nitti, katerega je na kolodvoru sprejel
Se niso obotavljali poklati upornike Vij^gj drugimi tudi angleški poslanik. Po poroči-Fmn+n	aL™ julijanskega časopisja stoji Nittijeva vlada
neposredno pred krizo. V senatu je bilo stavljeno vprašanje, ki zahteva, da se pojasnijo vzroki, zakaj niso izročile zavezniške države svojim parlamentom ratifikacijo st. germainske mirovne pogodbe.
Egiptu. Anglija je pohlepna država, ki se plazi okrog Carigrada, ki stremi za tem, da zasede tretjino kitajske in vse otoke Tihega oceana južno od ekvatorja. Država, ki ni nikdar sita, more tudi proti nam uporabiti enaka sredstva. Končno pa bomo vendarle ostale zmagovalci, ker se bodo pod to (?) zastavo zbrali uporniki vseh narodov. Dvignila se bo nova križarska vojska vseh tlačenih narodov proti temu roparskemu narodu, ki je včeraj izkoriščal vojno, danes pa hoče izkoriščati mir. (D’Annunzia nekaj peče in zgraža se nad Angleži, ni pa prav jasno s čim so se mu tako zamerili. Op. ur.)
Sklepi francoskih sindikalistov.
DKU Pariz, 10. marca. Kakor poroča »Humanitč« je izrazil odbor
Kondičijonelno priznanje Besarabije Romuniji.
DKU London, 10. marca. (Reuter). Vrhovni svet je sklenil, da prizna združenje Besarabije z Romunijo samo tedaj, če se romunska vojska umakne iz Madžarske na takozvano Clemenceaujevo črto.
Stavka v Moravski Ostrovi se širi.
DKU Praga, 10. marca. (ČTU). Po poročilih iz Moravske Ostrove se je stavka zelo razširila. V stavki se nahaja približno 27.000 rudarjev. V nekaterih oddelkih so nastali komunistični pokreti.
Turški pokolji v Armeniji.
LDU London, 10. marca. Lloyd George je včeraj izjavil v poslanski zbornici, da so po vesteh, ki jih je prejela vlada, v zadnjih tednih Turki poklali v Ciliciji nad 15.000 Armencev. Francoska vlada pošlje v Sirijo precejšnja ojačenja. General Couraud bo na ta način mogel ojačiti postojanke in preprečiti nadaljne pokole. Anglija pošlje svoje čele v Carigrad, odkoder jih bo po potrebi lahko uporabljala v azijski Turčiji, Palestini in Egiptu. Carigrajska posadka se poviša od 16.000 na 50.000 mož.
Boljševiki obvladajo celo Sibirijo.
LDU Berlin, 10. marca. »Deutsche All-gemeine Zeitung« javlja iz Helsingforsa, da so boljševiki zasedli Irkut 'k. Potemtakem imajo vso Sibirijo v rokah.
Razne vesti.
Produkcija bakra v Boru (Srbija).
Baker, ki ga dobivajo iz srbskega rudnika v Boru, je namenien za Francijo in Ameriko.
V	rudniku dela sedaj okoli 1500 ljudi. Za časa okupacije so ga izkoriščali Nemci. Zaenkrat je sklenjena pogodba s Francijo za 30 vagonov, ostalo dobi Amerika. V funkciji je sedai samo ena topilnica, pripravljajo pa se še tri Ko bo obrat popoln, se bo v vseh topilnicah proizvajalo dnevno 10 vagonov bakra v vrednosti 12 milijonov kron.	j
Naselitev rudarjev v rurskem o-krožju. Pruska deželna zbornica je v soboto prvič razpravljala o naseljevanju rudarjev v rurskem okrožju- Vlada zahteva za to 500 milijonov mark kredita. V rursko okrožje se naseli 150.000 rudarjev. To je naj večja naselitev, kar jih je Nemčija doslej izvedla. Stroški se bodo pokrili s povišanimi cenami za premog, kar bo »zneslo na leto eno milijardo mark. S to odredbo se bo produkcija znatno zvišala.
Francosko skladišče bo v Varšavi otvorila francoska vlada, da se olajšajo trgovinske razmere med Francijo in Poljsko.
Poljsko olje in oljnati proizvodi. Poljski listi poročajo o osnovi sindikata v Haagu za uporabo oljnatih proizvodov in za uvoz olja iz Poljske na Holandsko in v Belgijo.
Srebro. Nemčija bo vzela srebro iz denarnega prometa, da s tem odpomore deloma denarni in gospodarski krizi Plačala ' bo srebrni drobiž po ceni, ki daleč presega j nominalno vrednost, in sicer bo plačala za Isrfebrno niarko 6 in pol papirnatih, za stari ! tolar pa 21 in pol papirnatih mark. Bankovna 1 srebrna zaloga je padla na Nemškem od 330 milijonov na 21 milijonov. V posamezni marki je nekaj manj ko 5 gramov srebra.! Cena srebra je v Londonu 83 pene za unco. j Avstrijska »srebrna krona se ceni po sedanji vrednosti avstrijskih papirnatih kron na 36 kron, v prometu pa se plačuje znatno ceneje. Cena kovnega zlata je v prostem prometu 170.000 mark za 1 kg, po zakonu o valuti bi pa morala znašati 3280 mark.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska „Mariborska tiskarna'*, Maribor.
Mala oznanila.
•9	»!•«••••$•••••
ffladog kožarskog pomočnika
sa dobrim preporukarna išče kožarska radnja Svetozar J. Veselinovič, Beograd, Poenkareva ulica broj 20. Stupiti može odmah.	4—3
Nakupovalec in pre-jemalec
vsakovrstnega lesa se išče. Ponudbe pod
»lesno industrijsko druStvo"
na upravo tega lista.
5-3
Raznašalci časopisov
Skoro nova omara	ff	dobe	lep	zasluže*. Zglase
na* “ *	..Mariborskega
št. 5, pritličje desno.	delavca"
S 1. aprilom t. I. je nastopiti službo
občinskega tajnika
Plača 1920 K letno. Postranski zaslužek mogoč. Za to delo sposobni brivci in drugi rokodelci na krov 1 Ponudbe na upravništvo tega lista. _____	 2—1
Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za »Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
Prva jagodo«, tovarna pletenin
Lastnika: Šoštarič in Barta
Maribor, Gosposka ulica 5
priporoča cenj. trgovcem	3—3
svoje izdelke kakor moške in ženske nogavice, patentnoga-vice za otroke in odrasle itd.
Ceniki na razpolago!	Vzorci	se	poSljejo	po	povzetju!
ianeaiLiBaK:ena^eaMr3aaeHananair.K:zK-:HnT:T!T!T^
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
CENTRALA V LJUBLJANI
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju
Rezervni fondi nad 4,000.000 K
Obrestuje vloge na knjižice In na tekoči račun s 8 odstotkov brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s 8 In četrt odstotkov Čistih.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
K1KKKK at» . ISmSKlKlKKKStMlKlKlI
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive.
Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje in blago.
Izvršuje vse bančne transakcije.
Špedicijski oddelek:
Prevažanje vsakovrstnega blaga na mariborskem trgu,, Špedicija vseh vrst, zacarinanja, prevoz z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, vskladiščenja raznega blaga in pohištva.
Največje domače podjetje v Jugoslaviji!
99
Balkan"
Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba
o MARIBOR »
Pisarna: Cankarjeva ulica štv. 1
Telefon interurb. 375
Redne zveze z največjimi tu- in inozemskimi tvrdkami.
Blagovni oddelek:
Prodaja vsakovrstnega blaga na debelo, import ter eksport, prek-morska kupčija-
Komisija:
Prevzame se vseh vrst blago v prodajo.
■