K deželnozborskim volitvam na Kadar so v teku kake važrrše volitve po nagih pokrajinah, takrat nastane po fa-rovžih živahno gibanje, ker tam se postavljajo in odobravajo kandidatjc, in takrat se govori izredno mnogo o slogi. Tako je na Kranjskem, pri nas na Goriškem, in tako je tudi na Štajerskem sedaj, ko stojijo pred durmi deželnozborskih volitev. Z izbranimi besedami se je priporoCevala v farovških listih štajerskim Slovencem sloga, da.sloga je potrebna, da le ta jih more ediniti in rešiti pred nemško poplavjo, le v slogi se morajo postaviti kandidatje in le v slogi je izvoliti poslance, same krščanske može, ki poljubljajo »gospodom* mastne roke ter se bojijo »liberalnih* časopisov, kakor se boji hudič križa. Le v slogi, le složno na delo S tako prikujejo, aH kadar so najbolj glasni, kako da treba složno delati, takrat najbolj rušijo slogo prav Usti, ki jo oznanjajo. Taki so povsodi. Na Kranjskem kakor na Goriškem in sedaj na Štajerskem kričijo ob takih prilikah o slogi, ali čim bolj kričijo, tim bolj delajo razdor med ljudstvom, ker pač, hvala Bogu, ni prav povsodi takih ljudi j, ki gredo slepo za črno suknjo. Štajerski Slovenci so uproženi v jarem klerikalizma. Tam gori vlada katoliška duhovščina še povsem absolutno. Kdor ni njej všeč, ta naj se nikari ne pripravlja na kako kandidaturo ali na kako važniše mesto v politiki. Nekaj takega se je pokazalo tudi ob pripravah za predstoječe deželnozborske volitve. Res, da so postavili »v slogi" v Celju kandidate za deželni zbor, ali ta .sloga" je bila odvisna le od volje duhovnikov. Oni so odločevali, kdo naj se postavi in kdo ne, posvetnjaki so smeli reči le: da. Ali nad tisto »slogo", v katere znamenju so bili postavljeni kandidatje, je viselo nekaj v zraku. Duhovnika Žičkarja so postavili za kandidata v brežkem okraju že poprej, shod v Celju ga je smel le potrditi. Vrhu tega pa ni bilo v5K duhovniku Antonu Korošcu, uredniku »Slov, Gospodarja" v Mariboru, da ni bil postavljen kandidatom. In tu je začela intriga. Takoj je vzel pero v svojo posvečeno roko in ozmerjal je shod v Celju in »liberalne* odvetnike-kandidate v »Slovencu*, češ, da se ni postopalo prav pri sestavi kandidatov. Seveda, ako bi bil postavljen tudi on, bi se bil odpeljal z mirno dušo v Maribor in ne z gnjevom v srcu; kajti vse, kar je čveknii o liberalizmu, je puhla laž, ker izvestni štajerski odvetniki so tako »liberalni*, da ubogi slovenski kmet v kaki pravdi proti škodoželjnemu katoliškemu duhovniku v politični suknji ne more dobiti slovenskega odvetnika za zastopnika,,., Začela je intriga na intrigo, »Slovenec* pravi »zmešnjava na zmešnjavo". Po farovžih v ljutomersko - ormožkem okraju so začeli migati, in kandidat dr. Fr. Rosina, ki je bil vsprejel kandidaturo, se je začel umikati in se je umaknil, kakor pišejo po »Slovencu", Premalo duhovnikov je bilo med kandidati, in zato mora tudi Korošec med nje, »Domovina* ga je sicer okrcala, ker ruši slogo, ali rušenje se je nadaljevalo, dokler ni bila klerikalna »sloga* pošteno razrušena. Sedaj ponujajo v javnosti Korošcu kandidaturo, da se eujG lepše: da jo je sprejel iz rok ljudstva, da ga je poklicalo ljudstvo — dočim je istina, da je on kandidat klerikalne intrige; manever so uprizorili prav zvito po tisti sloveči taktiki, v kateri so klerikalci mojstri..,. Seveda se vrši vse to v znamenju sloge, in kdor reče, da ne, tisti pa ruši slogo J! Upamo, da ti klerikalni volilni manevri odprejo oči marsikateremu možu na Štajerskem, da bo videl vso gnjilobo tiste »sloge", s katero strašijo politikujoči duhovniki po lepi Štajerski deželi. Pod to »slogo* se krčijo meje, svobodomiselnejše slovensko ljudstvo beži v okrilje »Štajerca*, ker pri slovenskih prvaških krogih zadobi milost le oni, ki je pokoren farovžu, Nemci pritiskajo od vseh stranij, farovški gospodje za pravo narodno delo ne ganejo rok, »liberalci" ne smejo, in tako plavajo štajerski Slovenci pod zastavo »sloge* naprej v nemško morje! Ali res ni mož v zeleni Štajerski, ki bi se postavili po robu tudi domačemu sovražniku ter mu zaklicali: Do tu in ne dalje! Dogodki ob sedanjih volitvah kličejo glasno po obrabi proti sovražniku v domači hiši, kajti ako pojde tako naprej, nastopi Štajerska pot Koroške, ako je ni že nastopila. »Bratovščine* ne rešijo mej, tam je treba drugačnega dela, kakoršnega pa, kakor nas učijo izkušnje, ne smemo pričakovati iz fa-rovžev sedanje dobe.... Boj klerikalizma! doni po Kranjskem, doni po Goriškem; kedaj se zjasni tudi pri bratih Štajercih?! Morda že po teh volitvah?! Kdor dvigne bojno zastavo proti klerikalizmu, tisti bo pravi dobrotvorec štajerskega slovenskega ljudstva, se ve ako jo dvigne, dokler je še čas, __________ DOPISI. Iz BHJ, — (Nas kurat — častni občan.) — V* nedeljo 19. t. m„ torej na praznik »posvečevanja cerkva", je imel kurat Roječ pridigo, v kateri je lepo opisoval, kako je cerkev hiša božja, v kateri se ne sme nič posvetnega govoriti ne misliti; vse posvetno se mora zunaj pustiti. Nekateri prihajajo v cerkev, da gledajo po drugem spolu itd. — Skratka: Prav dobra pridiga, kakor tiče in radi slišimo. Ljudje so govorili: No, danes pa je gospod dobro povedal! Tako jo bilo v nedeljo 19. t. m.! — Ali v 8 dneh je sam kurat pozabil na svoje lepe nauke. Dn6 26. t. m. pri t opoldanski službi božji pa je držal »Sočo* v rokah in čitai dopis iz Bilj ... o tistih jezuitih. Dejal je tudi, &c »Soča* vedno o njem piše in ga ubrekuje .... Dalje je v cerkvi zahvalil starešinstvo, ker ga je izvolilo častnim občanom. Škof ga je hotel prestaviti iz Bilj, ker ima tu preveč dela, da bi šel na mir, pa je raje ostal tu in bo delal za blagor ljudstva. Hvalisal je samega sebe, kako je čist in pošten, da še danes smrdi cerkev od tolike hvale. Ali tičejo take reči v cerkev? Ali niso to samo posvetne reči ? Ali se hiša božja ne onečaščuje s takim posvetnim govorjenjem? K njegovim trditvam nekoliko opazk (ker v cerkvi mu ne moremo ugovarjati, pa naj še tako debelo farba): Nage starešinstvo šteje 18 mož. Od teh jih je bilo v seji 14. Ko je dal župan na glasovanje predlog, da se podeli Rojcu častno obcanatvo, je eden starašina odšel; od 13 je dobil Roječ 9 glasov — in 4 so glasovali proti. Eden naprednjak, ki je pozneje sam povedal, je glasoval le po pomoti za predlog. — Roječ je dobil torej pravzaprav le 8 glasov od — 18 starasin. Glejte, tako je pridobil kurat Roječ častno občanstvo v Biljah. Ali ni sramotno zanj, da sprejema tako izvolitev? No, po vrhu se še zahvaljuje v cerkvi, Nič ga ni več sram! Da kurat Roječ ni odšel na prav dobro županijo Z g o n i k, po kateri se mu je sko-ininalo (dohodki so namreč mnogo večji!), vemo pa dobro, zakaj se je tako zgodilo, Zgo-ničanje so sega namreč branili na vse kriplje, Grozili so celo s škandali, ako bi bil imenovan, in ob dohodu bi našel prav čudne »slavoloke*, da bi gotovo pobegnil, — Zato je ostal v Biljah, Skoleco'rnno naj bi po« hladilo — častno občanstvo. Torej vie vkup le nevredna komedija, ki duhovniku ne dela časti, Ali ni tako, gospod Roječ? Domače in razne novice. Naše priloge. — Zaradi jutrišnjega praznika Vseh Svetnikov je izšla »Soča* že danes, petek 31. oktobra, brez običajne priloge, ker je naša tiskarna preobložena z delom, da dnevi niso dovoli dolgi in je treba vedno delati še čez čas po noči. Zato pa bo prihodnjo soboto zopet velika priloga na 4 straneh. Za veliki lepak (urniki železnic, paro-brodov in pošt) je na razpolago le še par oglasov. Kdor prej pride, prej melje. Imenovanji. —- Naš rojak g. Josip P a v 1 i če k je imenovan c. in kr. poročnikom pri pešpolku št. 16. v Zagrebu. Predsedništvo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu je imenovalo konceptnega praktikanta Janka Macaka finančnim kon-cipistom. B*CT "tf® 11 & »Tft TJ®'11 ll Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal IL Sieukiewiez. — Posl. Podravski. (Dalje.] vin. Drugega dne se Jurand ni izogibal Zbiška, niti ga ni oviral v uslugah, katere je skazoval potoma Danuši. Nasprotno je Zbišek, dasi jako žalosten svojem srcu, kaj pogostoma opazil, da «ga resnobni gospod iz Spihova gleda pogostoma kaj milo, da, celo tužno radi tega, da mu je moral dati tako nepovoljen odgovor. Mladenič pa -^ mu je tudi nekolikrat približal ter poskušal ž njim pričeti razgovor. Po odhodu iz Krekova se je za to kaj pogostoma našla priložnost, ker -ta oba spremljala kneginjo na konjih. Turand, ki je bil sicer zelo malobeseden, se je sedaj razgovarjal zelo rad; toda ko je hotel Zbišek poi z vedeti kaj več o onih tajnih ovirah, ki ga ločijo od Danuše, se je razgovor nakrat pretrgal in Jurandu se je lice zamračilo. Sam pa je jel Zbiška skrivoma ogledovati, kakor bi se bal, da bi se v čem ne bil izdal. Zbišek si je mislil, da kneginja \6 več o tem, torej je sklenil ob ugodni priliki poizvedeti kaj od nje, toda tudi ona mu ni mogla povedati mnogo novega. »To je še tajnost,« mu je dejala. »Rekel mi je to sam Jurand ter me prosil, naj ga ne izprašujem dalje. Gotovo je zavezan s kako prisego, kakor je to običajno med ljudmi. Toda Bog da, da pride to sčasoma na beli dan.« »Meni bi bilo na svetu brez Danuške tako, kakor psu na vrvici, ali medvedu v jami,« odvrne jej Zbišek, Nobene radosti, nobene tolažbe, marveč samo ječanje in vzdihanje. In jaz bi s knezom Vitoldom odšel v Tavan, da me ondi ubijejo Tatarji. Toda poprej moram odpeljati strica domu, potem pa strgati z Nemcev one tri pavove kitice, kakor sem bil prisegel. Nemara me pri tem ubijejo, kar bi mi bilo celo ljubše nego da bi gledal, da mi je prevzel Danuško kateri drugi.« Kneginja ga pogleda s svojimi prijaznimi, pla-vimi očmi ter ga vpraša začudena: »Ali bi ti to dopustil?« »Jaz ? Dokler še srce vtriplje v meni, so to ne zgodi, k večjemu tedaj, ako bi mi usahnila roka, da bi no mogla sekire več držati.« •Nil, vidiš!« »Da! Toda kako jo hočem vzeti zoper očetovo voljo?« Na to reče kneginja, kakor sama sebi: »Vsemogočni Bog I Mar se to ne zgodi večkrat!« Na to se obrne k ZbiŠku : »Mar volja božja ni močnejša nego očetovska? Ali kaj je rekel Jurand? »Ako bo to božja volja, pa jo dobiš.« »Torej vidiš!« »To mi je poleg vaše naklonjenosti, milostljiva gospa, jedina tolažba.« »Mojo naklonjenost imaš, DanuŠka pa ti tudi ostane zvesta. Še včeraj sem jej rekla: »Danuška, ali hočeš res zapustiti .Zbiška ?« In odgovorila mi je: »Jaz hočem biti snmo Zbiškova, ali pa nobenega drugega.« To jo sico! *<* zelena jagodica, toda kar reče, to ostane kakor pribito, ker je to plemiška hči. Njena mati je bila tudi taka.« Bog daj to!« reče Zbišek. Samo pazi, da ostaneš tudi ti mož-beseda, kajti marsikateri mladenič je veternjak, obljubuje sicer večno ljubezen, pa takoj jame dvoraniti drugi, da ga niti na vrvici ne moreš vzdržati. To je izdajstvo. Govorim ti čisto resnico.« <*•»* »Bog bi me PiOi'al kaznovati za to!« zakliče vneto Zbišek. »Nu, pazi torej! Kadar strica odpelješ domu, pridi zopet na naš dvor. Tu se ti nakloni priložnost, da dobiš ostroge, potem pa bomo videli, kaj nam Bog da. Danuša med tem odraste ter po volji božji pride k spoznavanju. Že sedaj te ima jako rada — drugače ne morem reči — ali vendar te ne ljubi tako, kakor ljubijo odrastla dekleta. Nemara ti postane sčasoma tudi Jurand naklonjen, kajti vidim, on te ima jako rad in bi ti prav rad vstregel. Pa pojdeš tudi ti v Spihov in potem z Jurandom ob enem na Nemce; nemara se ti dobi prilika, da mu skažeš kako uslugo in ga pridobiš za sebe.« .- * ' »Milostljiva kneginja, to sem že itak mislil storiti, toda z vašim dovoljenjem mi pojde to dokaj ložje;« Ta razgovor je močno obodril Zbiška. Toda že na prvi postaji se je Matijčevo stanje toliko shujšalo, &t. 113- V Gorici, v petek dne 31. oktobra 1902. v Tečaj XXXII,. se nahaja v Gospoald ulici §t 7 v Gorioi v L mtdstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki daa od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnišlvo se nahaja v Gosposki ulici šl. 11.. Naročnino in oglase je plačati loco Gorlou. »opisi naj »e poSIIjaJo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge refli, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le npravuistvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od cSoSe« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soca» in »Primorec« se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulici 5u Jellersitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tohakarni LavrenSiS na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra. iabrSCek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in ^al. Izhaja trikrat na teden r šestih Izdanjlh, u sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje iz danje opoldne, reieruo izdanje pa ob 3. uri po poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogam ter s .Kažipotom* ob novem letuvred po posti pre jetnana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6(50 pol leta........6 „ 60 „ , , 3-30 četrt leta.......3 , m „ , , 1-70 Posamične Številka stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902;-do preklica izhaja ob sredttl in sobotah ob U uri dopoludne. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki olio 5tv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabričok vsa! dan od 8. ure zjatraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. do 12. ur«. Sa naročilu brez doposlaue narodnim se ne ozi tss. Oglasa In poslanica se računijo po pent-vrstas če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krafc 6.is>,YSftk; vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Brke po prostore — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. -Za oblika in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgc vornost. Tržaški namestnik grof CtbSss se je povrnil v torek zveCer s svojega dopusta v Trst ter je prevzel zopet vodstvo namest-ništva. Kakor se vidi, so bile vse vesti o odstopu grofa Goessa neresnične. N6, tista sodba, katero imamo o grofu Goessu, ostane, ostane pa tudi grof Gcess. Ne smemo pač pozabiti niti za trenotek, da živimo v deželi neverjetnosti! Taja odlikovanja. — Njegovo Veličanstvo cesar je dovolil, da smejo naslovni orožniki postajevodje Josip Ne Ca s, Fran Pogorelec in Ernest Žlebnik kakor tudi orožnik Fran Ru ž i C k a sprejeti in nositi srebrni križec za zasluge z meči, ki je pridjan nadvojvodsko-nasauskemu vojaškemu in ci-—viluemirTedu za zasluge. Naš rojak gospod M. Sorll, dosedanji voditelj glavnih postnih uradov v Ljub-Ijani, je imenovan definitivntm ravnateljem na svojem dosedanjem mestu. Povodom tega imenovanja so priredili postni uradniki gospodu Šorliju serenado ter banket, na katerem so se slavile njegove vrline in na katerem se je pokazala ona priljubljenost, katero uživa g. ravnatelj pri svojih uradnikih. Z izredno disciplino je povzdignil poštne urade v Ljubljani do iste popolnosti, s ka-koršno se ne morejo kmalu kje dragodt ponašati. Slavljencu je došlo obilo brzojavnih čestitk, med njimi tudi čestitka dvornega svetnika pl. F e 1 i c e 11 i j a iz Trsta. T e. fer. aLadomljo xa upodoblja-jočo umetnost sta sprejeta letos dva Slovenca : Gvidon Birola in Makso Koželj. K^marska zadruga. — Kakor smo poročali, se je odpovedal g. Fr. Marzini pred-sedništvu te zadruge, ker poklicane oblasti baje nočejo iti na roko zadrugi v taki meri, kakor želi predsedništvo. Skušali so pripraviti g. Marzinija do preklica odpovedi, toda ostal je trden pri svojem sklepu. Radi tega je primorana zadruga izvoliti si drugega predsednika. V tako svrho bo dne 18. novembra t, 1. zborovanje. — Ta zadruga, kakor obstoji, je bila neka prisiljena reč. V Gorici je krčmarjev več Slovencev nego Lahov ter par nemških hotelirjev. Da bi se zvezali Slovenci v zadrugo ter potegnili nase druge, ni šlo, kakor smo poročali svoj čas, zadruga z vso strogo laško upravo pa zopet, kakcr se vidi, ne more vspavati. Ni zanimanja ne od ene ne od druge strani, na slovenski strani nič odločnosti, le pokorje-vanje Lahom, na laški pa brezbrižnost in tisto bagateliziranje obrti, katero je v Gorici doma! Potem pa si pomagajte! Pošta t farovžu. — V Srednjem za Ročinjem so imeli v farovžu poštni nabiralnik. Tam je ostalo pred kratkim, kakor smo poročali, neko važno ekspresno pismo, katero se je dostavilo stranki mnogo prepozno in še le potem, ko je prišla sama iskat pismo. Poštna uprava seveda kaj takega ne more trpeti in je zategadei vzela iz onega farovža nabiralnik. — Saj smo pravili že to- likokrat, da poštam v farovžih ni zaupati, da tam ni zanesljivosti za take reči. Saj je še drugih ljudij, ki znajo tudi opravljati tak posel, pa navadno vestnejše nego farovškil Obrtni nadzornik, inženir Pelegrini, je pregledoval pred par dnevi v Gorici 17 tvornic male industrije, kjer se rabijo raotori. Namen pregledovanju je bil ta, da se prepriča, ali so uvedene povsod« varstvene odredbe, kakor jih predpisuje zakon. Nadzornik se je prepričal, da večina teh tvornic ne odgovarja predpisom zakona. Vrhu tega lepo število delavcev nima niti svojih delavskih knjižic. Tako je v istini, drugače pa hvalisajo na vse pretege, kako je preskrbljeno za delavca po takih tvcrn?c*h, in ako se pripeti kalrarnesreča; jer^rar fcrhr^ seveda: le delavec! Tečaj za kr ojače. — Na inicijativo tukajšnje trgovske in obrtne zbornice se otvori dne tO. novembra t. 1. tečaj za pouk v krojaški stroki. Obiskovalcev tečaja sme biti največ 30, najmanj tO. Tečaj bo trajal do 6. decembra letos. Podučevalo se bo vsaki dan popoludne po 6 ur, v soboto po 3. Oglasiti se je za tečaj do 5. novembra pri trgovski in obrtni zbornici. Poak v krščanskem nauku na Ajševici. — Krščanski nauk v šoli na Ajševici podučuje kromberški g. nune, naš stari prijatelj. Poprej je poučeval v petek in soboto dopoldne, aH sedaj se je odredilo, da se ima poučevati jedna skupina zjutraj, druga pa popoldne, ker se je pokazalo, da je tako edino prav. AH gosp. nuncu to ni všeč, kakor nam poročajo. Prvo skupino še opravi, ali druga pa ostaja bres nauka. Ljudje so radi tega razburjeni ter pravijo: ali naj uči ali pa pusti tistih 400 K, katere dobiva za ta pouk. Tudi ako je kaj stebejše vreme, ga ni ne blizu ne poleg, ko bi mu vendar dobro storilo iti »na špas* četrt urice. — »Prim. List' strašno natančno nadzoruje učitelje, ali vršijo svoje dolžnosti ali ne; naj bi nadzoroval in javno karal tudi tiste gg. nunce, ki zanemarjajo pouk v krščanskem nauku ali ne zanemarjajo pa kronic, katere prejmejo za to lahko delo 1 — G. Pahor v Krombergu je strašno goreč bojevnik v vinogradu Gospodovem, ki ustanavlja zadnji čas tudi bratovščine, ali kljubu tej gorečnosti mu očitajo zanemarjanje pouka v krščanskem nauku. Čudno, prečudno! G. Pahor! Kaj pravite, na to? Z Ustja na Vipavskem nam poročajo, da je glede na občinske volitve delovala klerikalna stranka z vso silo, aH je pogorela. Posebno trije, A. St., A. K. in A. B. so hoteli biti župan in podžupani s pomočjo župnijskega upravitelja. A. K. se je bil zavezal dati svojim volilcem 3 hekte vina, A. St. pijačo ves čas volilne dobe, in agitiral je po vseh vaseh, kjer so se nahajali davkoplačevalci, A. B. pa je obljubil 60O K, ako ga volijo županom. Ali žalostno se je sponeslo tem klerikalnim možakom; kajti niti vpliv župnijskega upravitelja, niti dane obljube niso dosegle nikakega vspeha, ampak izvoljeni so bili možje narodno-napredne stranke Anton Bratlna županom, Stibitj Ignacij podžupanom, ter drngt starašine vsi narodno-napredne stranke. Volitve so torej za klerikalce skončale jako žalostno. No, zato pa jim je preskrbel g. nune misijon. Od danes pa do 8. novembra je napovedan misijon v Ustji, da razložijo gg. misijonarji, kako strašno so grešili oni možje, kateri so volili naprednjafce v občinski zastop In ne tistih .krščanskih" mož, katere so priporočali iz farovža! Ali kakor nam pišejo, ne .spreobrnejo" nobenega, ampak se bodo le kakor po navadi pri tem raisijonir strigkr klerikalne ovce. Vomik, kt Je nevaren ženskam. — Neka Marija K. se je vračala iz Kanala v Gorico. Voznik 27-letni Jos. Belinger iz ulice Vogel jo je bil povabil, naj prisede, da jo popelje v mesto. Med potjo se jej je sladkal, ali ona ga je zavrnila, na kar jo je objel s silo, in kdo ve, kaj bi se bilo še zgodilo, da ni prišel poleg drugi voznik, neki Devetak. Belinger je na lo od jeze, da je moral odnehati, podbodel konja, da je prevrnil voz ter je povozil ono žensko. K sreči se jej ni zgodilo nič hudega, ali ni dosti manjkalo, da ni zdrknila v Sočo. Belingerja so zaprli. Zanimiva obravnava se je vršila 27. t. m. v Trstu. Obtožena sta bila Anton Bole in Ivan Zega iz Koprive na Krasu radi po-greška volilne prevare. Bole je povedal pri obravnavi, da je šel z voznikom Zego k vo-lilcu Jurci v Nabrežino po pooblastilo za občinsko volitev ter mu je povedal, da bo volil za narodno-napredno stranko. Jurca je bil s tem zadovoljen, samo vedeti je hotel, ako odda tako pooblastilo tudi njegov prijatelj Gulič. Bole je šel z Zego h Guliču, kateri je bil takoj pripravljen dati pooblastilo, ali ker niso imeli pri roki ne peresa ne črnila, je rekel, naj podpiše ali Jurca aH Bole. Jurca je na to podpisal svoje pooblastilo, Guličevo pa Bole. Zega je volil s pooblastilom Jur-čevim, z Guličevim pa neki Furlan. Kot priče sta bila poklicana Gulič in Jurca, ki sta izpovedala, da sta bila zadovoljna, da se voli z njihovima pooblastiloma za napredno stranko ter da sta dala pooblastili le vzajemno. Namestništvo je razveljavilo občinske volitve prav radi teh dveh pooblastil, češ da je Guličevo ponarejeno, Jurčevo pa pridobljeno po zvijači. Obtoženca sta branila dr. RybaF in dr. Slavik. Dr. Rybaf je povdarjal zlasti, da po obč. volilnem redu obtoženca nista mogla dati nikomur pooblastila, in ker nista bili pooblastili zavrnjeni kot sploh nedopustni, je to le nepoznanje jamega zakono-vega določila od strani volilne komisije in namestništva. Oba obtoženca sta bila seveda oproščena. Giedč jezikovne strani na tej obravnavi je opomniti, da so bili vsi pravdni akti razven obtožnice slovenski, pa tudi obtožnica se je pojasnila slovenski. Dr. Rybaf je zahteval, naj se vrši obravnava-skozi in skozi slovanski, zapisnik in razsodba naj bosta tudi slovenska. Sodni dvor pa je pod predsedstvom Pederzollija to odklonil ter dovolil le, da se je s pričami in obtožencem govorilo slovenski, češ, da brez nove odredbe svojih višjih ne more spreminjati dosedanjega postopanja. Taka je jezikovna ravnopravnost. v naših deželah! Pred sodniki je stal 4l-letni drvar Jos. Krivec z Lokvij, obdolžen goljufije. Dne 27. okt. 1901. je dobil Ivan Rebec v Zar grebu iz Lambacha na Koroškem pismo, da pridejo 7 delavcev in pisec Ivan Kolenc delat k njemu; treba pa je, da mu pošlje naprej K 240-— Rebec je to svoto poslal, sprejel jo je tudi Iv. Kolenc, ali o delavcih potem ni bilo ne duha ne sluha; kajti Usti Kolenc je bil obdolženec Jos. Krivec, ki si je s tujim imenom prigoljufal 240 K. Obsodili so ga na 2 meseca trde ječe. Ubogi delavci! — V torek je odšlo večje število delavcev iz Medeje pri Gradišču ob Soči v Furlaniji s trebuhom za kruhom po širokem svetu. Doma ni dela, zatorej jim ni kazalo drugega nego oditi po svetu. Pravijo, da so namenjeni v Transval. Doma so pustili družine; v kakem stanju, si je lahko misliti. Profesorji In politika. — Češki vse-učiliščni profesor dr. Palackv je stopil v pokoj ter je bil odlikovan z redom železne krone. Ko se je šel za to zahvalit k cesarju, mu je rekel cesar, da mu je ljubša, ako se visoki šolski profesorji bavijo več z znanstvenim delovanjem nego s politiko. Na sedanje razmere ni ostalo brez vpliva delovanje in prizadevanje nekaterih profesorjev na političnem polju. — Nemški profesorji so stali za časa obstrukcije v zbornici poslancev v prvih vrstah, in visokošolski profesor Pfersche je vihtel takrat nasproti Cehom celo nož. — Kaj pa pravijo h gorenji opazki cesarjevi naši klerikalni profesorji Berbuč, Kos, Sintel itd., ki so vsi strastni politiki, žurnalisti in preganjalci naprednih življev?! Mislijo si pač: Bog je visoko a car daleko, mi pa ostanemo, kakor smo b'li. Razpisana služba. — Razpisana je služba pisarja pri tukajšnji okrožni sodniji. Zahteva se znanje deželnih jezikov. Diurnum znaša K 2'40. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda vabi na redni občni zbor, ki bode dne 6. nov. ob 2. uri popoludne v Biljani. Vspo-red po pravilih. Službe Išče umirovljen orožniški podčastnik. Zmožen je slovenskega, hrvatskega in italijanskega jezika. Želi nastopiti službo kot pomožni uradnik v kaki pisarni. — Ponudbe na naslov: K. L. na upravništvo »Soče" v Gorici. Zgubljeno. — Pretekli ponedeljek je zgubil nek voznik z Brji zavoj z razno drob- da je bilo treba ostati in počakati, da pridobi vsaj nekoliko moči za daljše potovanje. Dobra kneginja Ana Danuta mu je prepustila vsa zdravila in obliže, kar jih je imela pri roki, toda sama je morala Iti dalje, vsied česar sta se oba viteza iz Bogdanca morala posloviti od njenega dvora. Zbišek je padel kakor je bil dolg In širok najpoprej pred noge kneginji, potem pa Danuši, kateri je prisegel še enkrat svojo zvesto vitežko službo ter jej obljubil dospeti čim prej v Tehanov ali v Varšavo. Končno pa jo je objel s svojimi močnimi rokami, dvignil jo kvišku ter jel klicati z ginjenim glasom: »Spominjaj so me, moja najljubša cvetka, spominjaj, moja zlata ribica.« Danuša pa, objemši ga tako, kakor mlajša sestra objema svojega ljubljenega brata, je pritisnila svoj topi nosič k njegovemu licu in prelivajo aolze, debele kakor grah, ponavljala: »Nočem iti v Tehanov brez Zbiška! Nočem iti v Tehanov!« Jurand je to videl, toda ni se razsrdil, marveč se celo sam prisrčno poslovil od mladeniča, in Ko je že sedel na konju, obrnil se je še enkrat k njemu ter rekel: »Ostani z Bogom, pa brez vsake zamere !« »Kako naj bi vam kaj zameril, ko ste Danušin oče?« odvrne vneto Zbišek. j In sklonil se je k njegovemu stremenu, Jurand pa mu je krepko stisnil roko ter dejal: »Bog ti daj srečo v vsem. Ali razumeš?« Na to je odšel. Zbišek je razumel, koliko naklonjenosti je bilo v poslednjih njegovih besedah, in vrnivši se k vozu, na katerem je ležal Matija, je dejal: »Glejte, on bi tudi hotel to, toda nekaj ga pri tem ovira. Vi ste bili v Spihovem ter imate bister razum, poskusite spomniti se, kaka ovira bi to bila.* Toda Matija je bil v resnici hudo bolan. Vročnica, katera ga je kuhala od jutra, so je do večera toliko povečala, da ga je jela zapuščati zavest, in namesto tega, da bi odgovoril Zbišku, ga je gledal kot kak čudež ter ga vprašal: »Ali kje toliko zvonijo ?« Zbišek se je prestrašil, ker mu je prišla na misel, da kadar bolnik začuje zvon, je to znamenje, da se mu že bliža smrt. Ob enem si je tudi domislil, da bi utegnil starec umreti brez duhovnika, brez izpovedi ter tako priti, ako ne naravnost v pekel, pa vsaj za dlje" časa v vice; zrto je sklenil, da odpotuje ž njim takoj dalje, da dospe do kake župnije, kjer bi mogel Matija sprejeti zakramente umirajočih. In tako so potovali dalje vso noč. Zbišek je sedel na vozu, pokritem s senom, ter prečul pri njem do j jutra. Sedaj pa sedaj ga je napajal z vinom, s katerim ga je bil preskrbel za to pot trgovec Amilej, in katero i je žejni Matija pil poželjivo, ker mu je to prinašalo očividno olajšavo. Po drugi steklenici se mu je že vrnila zavest, po tretji pa je zaspal tako trdno, da se je sklonil Zbišek večkrat nadenj, da se je prepričal, če že mari ni umrl. Pri pomisleku na to ga je prevzemala globoka žalost. Do tega časa, ko je prišel v Krakovu v zapor, ni razumel, kako močno ljubi svojega strica, kateri mu je bil v življenju oče in mati. Toda sedaj je to dobro vedel ter čutil ob enem, da ostane po njegovi smrti na svetu brez sorodnikov, in izvzemši opata, ki; je imel Bogdanec v najemu, celo brez prijateljev in! brez pomoči. Ob enem mu je prišlo tudi v glavo, ako Matija umre, da bodo tega krivi Nemci, radi katerih' bi bil skoro sam že izgubil glavo, kateri so ugonobili! ves njegov rod in Danušino mater ter še dokaj ne-| dolžnih ljudij, ki jih je poznal in slišal o njih. Ali se nahaja — je dejal — v kraljestvu še kak človek, kateremu bi oni ne bili prizadjali krivice in kateri ne bi koprnel po maščevanju nad njimi ? Tu se je spomnil Nemcev, proti katerim se je bojeval pod Vilnom, in pomislil si je, da v vojni Tatarji gotovo niso bolj surovi nego oni in da drugega takega n&roda bržkone ni na svetu. Še le svit mu je pretrgal te trpko misli. Nastajal je jasen, toda hladen dan. Matijcu je bilo očividno nekoliko bolje, ker je že pravilnejše in mirnejše dihal. Sprebudil se je še le tedaj, ko je že solnce dobro ogrevalo svet, odprl oči ter dejal: »Odleglo mi je. Kje pa smo?« »Bližamo se Olkuši, veste li, tje, kjer kopljejo srebro.« »Ako bi imela to, kar je tu v zemlji, takrat bi lahko znovičjpozidala Bogdanec« sOčitno je, da vam je bolje,« odvrne smehljaje se Zbišek. »Zares, tega bi zadoščevalo za zidan gradič. Nil, kmalu dospemo v župnišče, kjer nas sprejmejo gotovo gostoljubno in kjer se boste mogli spovedati. Vse je sicer v božjih rokah, toda najbolje je, kadar ima Človek vse v redu.« »Grešen človek sem in kaj rad se hočem pokoriti,« odvrne Matija. Sanjalo se mi je po noči, da so mi zlodji pulili škornje z nog ter da so nemški govorili med seboj. Hvala Bogu, da mi je odleglo. Ti si tudi zaspal nekoliko, kaj ne?« »Kako naj bi spal, ko pa sem vas čuval?« »Pa se vlezi vsaj sedaj nekoliko. Ko pridemo tje, te zbudim.« »Toda meni ni za spanje!« »Ali kaj ti brani?« Zbišek pogleda z začudenimi očmi strica. njavo iz Gorice do Brji pri Rihembergu. Ako je kdo našel, naj se oglasi v našem uprav-ništvu oziroma pri g. Antonu Pečenko na Brjah. Kegljaškl klnb. — Kegljanje drevi ob navadnem času namesto jutri, ker praznik. Listnica. -— G. B. v Š. Poslanega poziva ne moremo priobčiti. Rešite stvar privatno. — G. L. v T. Prejeli. Nerabno. — V Podgoro: Ne moremo priobčiti. * Razgled po svetu. Državni zbor. — (Dalje), t- jE«?; D a s z y n s k i je povdarjal, da_ je. dolžnost I vseh opozicijonalnih strank, da se bavijo z gospodarskimi razmerami dveh milijonov galiških kmetov. Večina štrajkujočih je bila Malorusov in nasproti njim so bili poljski veleposestniki. Zato se je spremenil ta boj tudi v narodni boj. Poljski poslanci so se obrnili do nemške vlade Korberja, tega zagrizenega sovražnika poljskega naroda, ter ga prosili, naj se proglasi v Galiciji izjemno stanje. Na to je govornik ostro grajal poljsko upravo ter izkoriščevanje ljudstva. V Galiciji nastane socijalna revolucija, ako veleposestniki ne opustijo misli, da bi pozvali iz drugih I dežel tjekaj 5000 poljedelskih delavcev. Poljsko plemstvo je skušalo celo naščuvati poljske kmete proti maloruskim. Ministerski predsednik je trdil na to, da so uplivali na dogodke v Galiciji tudi politični motivi. Branil je vojake ter trdil, da so štrajkovci zagreše-vali tudi nasilstva. Izjavil je tudi, da se vladar ne more postavili v bran proti Poljakom, ki so se izkazovali vsaki čas s svojim patriotizmom ter niso nikdar zašli z ustavnega pota. Ako bo hodil maloruski narod po isti poti, sme tudi on računati na podporo zakona. Posl. M a r c h e t je predložil interpelacijo gledč carine na laška vina. Uvozna carina naj se zviša od gld. 3#20 na gld. 12. Druge državo, ki uvažajo vino v našo državo, naj znižajo carino na njih vina na 12. gld. Posl. B r e i t e r je interpeliral gled6 upora kaznencev v Ivovski kaznilnici. Vzrok uporu tičijo v slabi hrani in poostrevanju kazni. Naj se odpošlje tje odposlanec pravosodnega ministerstva, ki preišče nepristojnosti, da so odpravijo. —- Maloruski posl. Kos je kriti-koval postopanje političnih oblastij proti štrajkovcem. Neki politični uradnik je priporočal stotniku, naj kmetom ne prizanaša, naj jim naredi škodo in naj ne postopa strogo z vojaki, ako storijo kaj ženam in hčerkam štrajkovcev. G l o m b i n s k i je trdil, da je bil štrajk le pojav narodnega boja med Poljaki in Malorusi ter je vabil vso krivdo na maloruske kmete. Posl. Ghoc je stavil interpelacijo, po kateri naj bi se častnikom prepovedalo pozivati na dvoboj poslance radi izjav, katere storijo v izvrševanju mandata. Nikolaj V a s i 1 k o je napadal Poljake ter rekel, da si bodo Malorusi prizadevali pojasnovati gališke razmere v Vseh mrtvih dan. Zopet pojejo zvonovi visoko pesem o smrti. Glasno doni preko sveta, spominjevaje sleherno človeško bitje, da se mu nekoč približa ura, ko izdahne zadnji dih na površini zemlje, ko ga zapusti moč življenja ter ga odneso za vselej iz hiše..... Neizrečno trdne so vezi, katere nas vežejo na zemljo, in kako so trdne, se vidi pri marsikaterem človeku, čimbolj se bliža koncu svojega življenja. Misel na smrt, misel na ločitev od naših dragih, katere zapuščamo, misel na prelepo življenje na sploh pretrese temu in onemu mozeg in kosti — in vendar se moramo ločevati. Neprestano se vrši ta proces. Novi vstopajo v življenje, drugi se ločujejo. Vsi smo iz zemlje in vsi se vračamo vanjo. Blagor onemu, kdor ostaja hladan, kadar zre smrti v oči, gorje tistemu, ki se muči in topi v solzah in britkostih, ko stoji pred ločitvijo od tega sveta I Zvonovi pojejo. Danes jih čuje vsak, kajti iz teh zvokov zveni pesem o smrti; zveni tako glasno in tako občutno, da se odpirajo tem glasovom celo najtrša srca, ona srca, ki so navadno mrtva za vsak vzviše-nejši občutek. Zvonovi pojejo in vzbujaj tisočere spomine, nebroj mislij se poraja v teh hipih po človeških srcih, in pred naše oči stopajo obrazi onih, kateri so bili naši ali smo stali ž njimi v kaki zvezi, dobri ali slabi. Čuti, ki nastajajo ob teh spominih, so najrazličnejše vrste; so taki, ki pravijo, oh, javnosti. — Včeraj so šo govorili Gnievvocz, I Daszvnski, Globinski itd, o razmerah v Ga- j liciji. Trg. minister Gall je odgovoril na celo J vrste interpelacij. Prih. seja 6. novembra, j Nor načrt Jezikovnega zakona. — Na desnici v državnem zboru se trudijo j baje pripraviti neki modus, po katerem bi j bilo mogoče Cehom stopiti z vlado v pogajanja glede jezikovnega vprašanja. Izdelali so ngfcak.načt v to svrho, ki obsega* 6 paragrafov, TT**sTovejoT|*T!.~ DeŽeInT**jeziki v zmislu § 19. državnega osnovnega zakona so tisti jeziki, ki so v deželi navadni v enem kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru. — § 2. Kakor v deželi navadne je v zmislu zakona smatrati jezike tistih narodnosti, ki v dotičnem kraljestvu ali deželi tvorijo vsaj dvajsetino skupnega prebivalstva in bivajo poleg tega vsaj v eni občini kakor avtohtonno prebivalstvo. — § 3. Država se poslužuje na svojih funkcijah deželnega jezika. Deželni zakonodaji je pridržano, da izda pobližje predpise o rabi deželnih jezikov v j uradu, šoli in javnem življenju, kakor sploh' za izvedenje člena 19. državnih osnovnih zakonov. Dokler ne bodo izdani taki predpisi, mora skupna vlada izdati provizorične odredbe v zmislu navedenega člena XIX. — § 4, Uravnava rabe jezikov v državnem zboru in na centralnih oblastih, kakor tudi v posamičnih strokah uprave, tičočih se vse države, spada v kompetenco državne zakonodaje, vendar pa bodi raba deželnih jezikov zagotovljena vsakemu državljanu v vsej instanfni poti in tudi na omenjenih centralnih in upravnih organih. — § 5. Narod-n o s t j e določiti po dopolnilnem ljudskem štetju postanju kakorbo dne 31. decembra 1902. Vlada se j pooblašča, da v tem pogledu izda j potrebne predpise. Izdati je s p o-I sebnim zakonom kazensko pravna j določila v preprečanje zlorab in J vplivanja po vodom ljudskega štetja. — 6. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljen. Izvedenje so nalaga skupnemu ministerstvu, Kfirber je dobil baje nalog, skrbeti za to, da pomiri Cehe! Duhovnik, rušitelj zakonsko sreče. — Ta žalostna dogodba se je vršila na Dunaju in kaže v svetli luči, kake nasledke rodi celibat, katerega naši klerikalci tako močno hvalijo. Učitelj veronauka v dunajski ljudski šoli v Kohlergasse, kooperator Fran Lorbeck je obedoval pri šolskem slugi Juriju Plattnerju, ki je živel s svojo ženo Ivano kaj srečno. Toda to srečo je razdrt Lorbeck. Ta sveti mož je kmalu začel zasledovati mlado ženo. S poeetka ga je odločno zavrnila, toda svojemu možu ni povedala ničesa, ker se je bala, da ne bi ta nadležnega Lorbecka odpodil in bi s tem izgubili zaslužek. Toda katehet je silil vanjo vsak dan, da, vsako uro. Vsak prosti trenutek je porabil, da je prišel v Plattnerjevo stanovanje in nadlegoval ubogo ženo. Pri svojem čemu je umrl moj oče, moja draga mati, moja skrbna žena, moj ljubi rnož, naš zlati otrok, so pa tudi taki, ki pravijo, eh, prav je, da ga je vzela smrt, saj je bil le za napoto na svetu, ali bil je le prava nesreča ljudem; ali zopet nastajajo občutki, prečudni občutki pri spominu na moža, ki se je bojeval z besedo in peresom za svete narodne pravice, katerega so, dokler je živel, preganjali, podili po ječah, zasramovali in mu pljuvali v grob, sedaj pa ga vse čisla. In kakor bi hotelo človeštvo odvaliti od sebe krivdo, da ga je krivo sodilo, so mu postavili težak spomenik na grob, da ne more vstati iz njega ter se prikazati ljudstvu, katero bi trepetalo pred njim radi krivic, katere mu je zadalo.... Zvonovi pojejo in trkajo na človeške vesti, katere se budijo. Nikdo ni tako trd, da bi se mu vest nikdar ne zbudila. In če mu jo kaj zbudi, mu jo zbudi spomin na smrt. Bogatin je provzročil z nečloveškim ravnanjem na stotine prezgodnjih smrtij onih, ki so mu skladali bogastvo. V siromaštvu so umirali prezgodaj, žrtve bogatinove pohlepnosti po zlatu, uboge žene so vile roke v obupu, otročiči so jokali, možje pa so ležali, nepremično, in proti mraku so jih odnašali po skrivnih delih mesta v zemljo. Ti današnji zvonovi pa tako milo pojo, in vmes med tem petjem slišiš glasove, kakor da bi čul odmev tistega gorja, katero je provzro- čila smrt takih nesrečnikov..... Vesti pa se budijo, in nikako zlo ne ostane nemaščevano. Vse se kaznuje na svetu! Vest se vzbuja ob zapeljevanju se je posluževal svojega du- » bovškega stanu kot močnega pomočnika. Zatrjeval ji je, da molitev in spoved zopet vse popravita. Konečno se je I žena udala duhovnikovi poželjivosti, in kmalu se je razvilo pravo ljubimsko razmerje. Spočetka sta bila jako oprezna, kmalu sta I vso opreznost pozabila, in konečno je Plat-tner vse izvedel. Ubogega moža je prevzela grozna divjost. Začel je svojo zapeljano ženo na najhujše načine pretepajti iu jo" je"pnsuu7 da mu je vse povedala. Toda najhujše je bilo, da je žena porodila hčerko kot sad pre-šestovanja z duhovnikom. Plattner ni imel več miru, Cele dneve in cele noči je blodil izven doma, a ko je prišel domov, je pretepaT svojo ženo, Konečno je delal take nastope, da je bil odpuščen iz službe. Vsled grozne nesreče, katero je pretrpel, se ga je konečno polastila blaznoBt, tako da so ga morali zapreti v norišnico. Toda tudi zapeljano ženo je zadela huda kazen. Ko ao ji moža odpeljali v norišnico, je prišla v grozno bedo. j Njen zapeljivec je bil prestavljen drugam, kajti ni bilo mogoče, pustiti ga še nadalje na starem mestu. Šolski otroci so namreč pripovedovali razne podrobnosti o njegovem razmerju. Po svojem prestavljenju se ni več brigal za svojo žrtev, a ko ga je Plattner tožila radi očetovstva, se je zavezal, pla- I čevati mesečno 10 gld. za otroka. Res je i dobila enkrat 100 gld., toda od tedaj se ni ! več oglasil, tako da živi žena sedaj v najhujši bedi, brez zaslužka in brez pomoči. — Grozna žaloigra to, kaj P Zona spreleti človeka, ako pomisli, kako je katoliški duhovnik tako zločinsko zapeljal zakonsko ženo in pahnil tako celo družino v najhujšo bedo in nesrečo, glavo te družine pa celo blaznosti v naročje, — on pa je brezskrbno in veselo odlctel nekaznovan, ne-spokorjenl Kar prestavljen je bil drugam, da ondi lahko začne »od začetka" s katero drugo. In vendar bo ta lopov še dalje učil otroke krščanski nauk l On jo na varnem, on je nedotakljiv, ker nosi črno suknjo! In na koga pada odgovornost na vse to? Mari ne na one, ki so obsodili katoliškega duhovnika v spone celibata, katerim ni mar, dajo ta institucija zakrivila že toliko nesreč in zločinov, da se le rimskemu klerikalizmu dobro godi! Ljudstvo pa spi in ne vstane zoper one pobeljene grobove, ki so znotraj polni smradu in gnusobe! Odmevi zagrebških Izgredov. — Kr. hrvatsko-slovensko-dalmat. dež. vlada odredila je z naredbo od 27. oktobra 1902. št. 5400/Pr., da se ima Škoda, katero so trpeli pojedinci o priliki zadnjih demonstracij v Zagrebu in cenilne stroške v skupnem znesku 51.074 K 20 stotink poplačati s 3.5# doklado na predpis direktnegn davka za !. 1902., od katerega se plačuje občinska do-klada. V srajci je rojen, pravi „Sole" dr. Krstiču, ker je bil v min. julija kaznovan na tri mesece ječe, nekoliko kasneje zopet 1 I teh glasovih, ob teh spominih in ob tej sve-I tosti, ki plava danes nad nami, tudi tam, kjer bi je marsikdo ne iskal več. Misel na smrt in na one, ki so odšli pred nami v j zemljo, ta smrt je tudi izvrševalka pravice, j ki posega i v ono ozko celico, določeno do J konca življenja človeku, ki je zavratno napa-I del svojega lastnega očeta, ga ubil ter spra-¦ vil pod zemljo, predno ga je klicala tje narava. S Je pač tako čudno to naše življenje! j Večna uganka! Polno strastnega hrepenenja, j pregreh, neprestanega drvenja za srečo, J polno prevar in trpljenja, in tuintam kakor v I varanje, da se lažje trpi, je posuto z roži-I cami, iz katerih pa le prezgodaj izraste bo-I doče trnje, in tuintam je polno solnčnega I svita, za katerim pride toli temnejši mrak..... j Spominjamo se mrtvih. Stoječim sredi j polnega življenja so nas zatopile misli za hip j na grobove in na smrt, ali ko so odpeli j zvonovi, pa nas kliče življenje nazaj na delo I in borbo, kliče nas nazaj, da se pehamo J naprej vsak po svoje, dokler ne ugasne moč I-v naših tebsih, katera polože potem k drugim j v zemljo. Dolžnost nas vsakega je, stremiti za tem, da koristi človeški družbi ter I da po svoji moči prispeva k onim zgrad-I bam umetnosti in prosvete, katere si gradi j človeštvo. Ako ne stori vsakdo tega, ni vedno j njegova krivda. Trudili so se tako oni, ki so legli I pred nami v grobove, trudimo se mi isto-tako, in za nami se bo ponavljala naprej ta večna prememba. Mi korakamo naprej — proti grobu, onim, ki so že dospeli vanj, pa ' blagor jim! —-č. mesec in potem .zopet dva tedna, a rau je že trikrat bilo dovoljeno, da sme kasneje nastopiti kazen. Vrhu tega je dobil KrstiG nalog, da mora nemudoma nastopiti kazen, a je minulo že 14 dni, a Krstič je še vedno zunaj. Najbrže ima Krstic" mnogo opravila za volitve v občini Veprinac, kjer plačan od Lahov dela za laško stranko. Tudi mu je bilo dovoljeno prestati kazen v Voloskem, kjer se mu bo boljše godilo. Pač vsemogočna je Iaško-iredentovska kamora! Razveljavljen odlok. — Koroški deželni šolski svet je v svoji seji dne 20. septembra sklenil, da se petrazredna slovenska ljudska šola_ˇ_&,_Jakobu vRožnidolini na____ Koroškem razdeli v dvojezično, to je, nemško in slovensko. Proti temu odloku z dne 7. novembra 1901. št. 2545, se je šentjakobski krajni šolski svet pritožil na učno rainister-stvo, ki je nedavno razveljavilo ukaz dež. šolskega sveta ter odredilo, da ostane vse pri starem! Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov r Coljl bo imelo svoje VI. redno občno zborovanje v nedeljo dne 9. Hstopada t. 1. Pri zborovanju se bode razpravljalo v jednotnemu sistemu slovenske stenografije in ureditvi posredovanja za službe. Društvo je odposlalo vsem odvetniškim in notarskim pisarnam na Primorskem, Kranjskem, Koroškem in Štajerskem zapisnike zaradi nabave statistike v njegovem področju službujočih odvetniških in notarskih uradnikov, Podporno drnštvo za slovenske vl-sokošolee nn Dunaju bode imelo 14, svoj občni zbor v petek 14, novembra t, I, v dvorani »Slovanske Besede«, Dunaj, I, Brau-nerstrasse 7,, I. nadstropje. Začetek ob 6, uri zvečer. Vspored: Nagovor predsednika; poročilo tajuikovo, blagajnikovo, preglednikov, volitve, slučajnosti, Društvo .Zvezda* m Dunaja priredi v nedeljo dne 2. novembra t, 1, v dvorani »Wiener Ressource", Dunaj, I, Roichsrats-strasse 3, svoj zabavni večer s prijaznim sodelovanjem gospice Marice Luzarjevo na glasoviru, koncertne pevke gospice Ido S c h o n t a go v e, gospodov akademikov Avg. Loitgeba in I. Sajovica, pevskega zbora slov. akad. društvo .Slovenije" pod vodstvom gosp. Več. Kalana in društvenega pevskega zbora pod vodstvom g. pevo-vodje V. Krušiča. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Prijatelji društva dobro došli! Na Nizje-Avstrijskem so zmagali pri volitvah za deželni zbor v kmečkih občinah kršč. socijalisti, kateri so dobili od 21 mandatov 20. Doslej so imeli od teh 20 mandatov 14; za 21. mandat pa treba ožje volitve. Farovški listi pišejo o zmagujoči krščanski misli, ali treba poznati te pristaše Luegerjeve, katerih krščanstvo pravnic ne ovira v tem, da so zagrizeni sovražniki Slovanov! S takimi ljudmi se bratijo naši klerikalci, kar je pač nov dokaz, da jim je narodnost deveta briga! Gibanje Poljakov. — Te dni je bil v Berolinu velik shod tamošnjih Poljakov. Na tem shodu so sklenili ustanoviti veliko organizacijo vseh Poljakov, živečih v Bero-linu in po okolici. Novo društvo bo zahtevalo poljske duhovnike, da se v vseh katoliških cerkvah v Berolinu in po okolici uvedejo slovanske propovedi, in slednjič rabo poljskega jezika o krstih, porokah itd. Nekateri govorniki na shodu so izjavili, da je bolje, ako se poljskega otroka ne nese h krstu, nego da se ga krsti v nemškem jeziku. Snjiževnost. filkard KataHnlč - Jeretov: I n j e. (Od 1. 1887—1902.). Cena 2 K. — Prodaja pisatelj sam v Zadru. Mladi pesnik in pisatelj, ki je velik prijatelj slovensko-hrvatskega jedinstva, je zbral v prav lični knjigi dolgo vrsto sličic in črtic, pisane sicer v prozi, ali prošinjene z divno poezijo. Knjigo priporočamo prav toplo. Praktlseho Grammatlk der kroatt-sehen Sprache. — Na ogled smo dobili drugo izdajo te knjige, ki je izšla v zalogi znane H^rtlebnove tvrdke, kot zvezek knjižnice za jezikoslovje. Obsega temeljne pojme bratskega nam jezika in je torej praktična tudi za Slovence. Cena 1 gld. 60 kr.______ r^arol praščil^, pekovski mojster in sladdičar v Gorlei na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d, Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Trgovina modnega blaga 1 Čistilna voda Ji J* J0 0 0 „ReaIe" iz vrelcev Mathias, lastnina MaitoHija v Budimpešti je toplo priporočena od prvin ta- in j inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: MHFHICft Anton Pucelj priporoča svojo brivnico v Gorici na Travniku in brivsko podružnico v ulici Tre Re, 16 Lekarna G. B, Pontonh Hajceneji izvir dobrih vešč popolnoma slovenskega, nemškega in italijanskega je/aka, pripraven za potovanje. Prednost imajo izvežbani v kožarski stroki. Lastnoročno pisane ponudbe na kožarsko tovarno And. Jakil v Rupl pošta Miren pri Gorici, j Sprejme se takoj • • • • • učenca za modne trgovini. Da se hrano in stanovanje oziroma nekaj plače. Zahteva se najmanj ljudsko šolo. Ponudbe sprejema J. Zarnik, trgovina z modnim blagom v Gorici, Gosposka ulica. : Anton Potatzky v Gorici' Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje Kupovallšce nlrnberškega In drobnega blag« ter tkanin, preje in nitij. ur Hanns Konrad, hm ir tir lhMtt — MmM it. 249. (Češko). Lastne delavnice ur in fine mehanike. Dobra ivin. ura iz niklja gW. 3-75 Fina srebrna rem. ura Fina srebrna verižica . . Uudilnik iz niklja . 'Ivrdkajeodlik« 1:11* zla1 n ir; srebrne svetinji irl7.n\!nh pi t-20 t -75 c. kr.orlom; . _____,i iz razstav ter tisoče Ilustrov*« cealk saatoaj! E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice Apollo POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljšo šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. . Svetinjiee. — Rožni venci. — Msišne I. njižiee. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga, za kramarje, krošnjarje., prodajalce pejmiho s in trgih m Christofle & CJ t® c. in kr. dvorni založniki !0Varlie Znanka tovarne Heinrieliliof Dunaj I. Opern Rfng 5. Težko posrebrnjeno |!f!i namizno orodje rn potodje vseh vrst |[i: (žliee, vilice, noži itd.) ^ Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosli. NajveCja izbera najlepših modelov. QfcF- Ilustrovan cenik na zahteva nje. —•S Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Podpisani priporoča slavnem* občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognnc, pristni kranjski brinjevec, domač? tropinoveo, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metoclovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v SemeniSkl ulici St 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. Božjast, Kdor trpi na božjasti, krčili in drug h nervozni'i boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobi a se zastonj in franko v Selmannen-Apoteke, Frank-furt a. M. Anton Pečenko ••'rlrin ulica S GORICA priporoča - Via 'iinrdirm 8 pristna bela JWf «ar briških, dai- in trna vina ,e^^^F maairiskiSa in ¦7. vipavskih, $&& ™ isterskili furlanskih, vinogradov. Dostavlja na ilotn in razpošilja po želuzniai na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od -"iti li rov naprej. Na zahtevo pošilja tudi lizon-a. Gana cmtrn« Pottraiba poiUna 3GS Nezaslišano! dov za samo gld. 190. 1 krr.sna, garant, dobroidoui ura ki leče 2t ur s pozlačeno veržco, 1 krasna verižica z orient, peri, mod. rakil. za dati e b (lisi kot zapolnica al okolo vra u, 1 k asnn cev za cigarete z jantarjem, 1 kravatna igla a Similis biijinom, I prstan z mit. dragim kamnom z.t gospode in dame, 1 kra na gainitn a obstojnima ;z gumbov za zapestnico, ovratnik in najuvnik iz gar. ?i"!o Dnuble-zlala s patentov zapiralotn, H lino platneno žep-e rute, 1 eleg. žepna pUlia priprava iz niklja z angl. mehanizmom, I lepo toaletno og!e la'o v olui z glavnikom 1 tina paiizna b oža za dame, 1 vezan .notes", 20 kom. za d ljisovanje, t lin peresni ročnik. 72 angl. peres »n Lc 250 domačih ko Islnih reči zastonj! Razpošilja po povzetju ali naprej poslanem zncHom cksjiorlna li5a G. Briiner. Krakovo, poštni predal št. 21. Kdor vzame 2 zavoja dam po vrhu 1 žepni nožič z dvemi rezili. t ur ne ugaja se vrne v denarju. Kranjski laneno oljnati firnež, pristen ••©•••• čisto kranjsko ianeno olje ••••••#••••••• sladko jedilno laneno olje ••••©•••••••••• I -------------- priporoča -------------- ! Adolf Hauptmann \ prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in kleja v Ljubljani. ##^##^^#^#^^#i*# B-g. gosp. Piccoli, Ljubi n Pri nekej gospej, katera je trpela dolgo časa na nervoznosti, sem vporabljal z izvrstnim vspehom Vaše železnato vino. Prosim torej, pošljite mi nadaljnih šest steklenic imenovanega vina. Dr. L. Farber c. kr. štabni zdravnik. Kaštelj štev. 19. V Gorici, 6. junija 1901. Je v razprodaji v lekarnah v Gorici, Tolminu, na Primorskem, v Trstu, Istri in Dalmaciji a K 2-40 steklenica. i Krasen slovenski skladni koledar za trgovine, obrti, urade, pisarne, šole in posameznike izide začetkom novembra v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonača v Ljubljani. Gena je vzlic okusni izdelavi zelo nizka, samo 70 vin. s pošto 20 vin. več. Prekupei dobe velik rabat in se na zahtevo dopošlje cenik. Trgovci porabijo istega lahko kot lepo novoletno darilo in se brezplačno vtisne njihova tirma. PP** Da ne bode, ako koledar kmalo poide prepozno, prosim gg. naročnike, da se čim preje oglase kjer se bode na take pri raz-pošiljatvi v prvi vrsti oziralo. ""'%<¦ »«•>«•»"<•>««¦><<¦> <8H *9>4'§>«šr»<9>*m9Xm*>i1Š*>*9><<9>><%><9+*9» Pfaff-ovi šivalni stroji JUU i5ai. v Corici ustanovljena tvrdka E. Riessssr, ? HhhsM ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Iraa veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Friporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. 4 pare čevljev za kron 490 Razpošiljam vsakemu štiri pare elegantnih . in močnih čevljev za slepo ceno.kron 4'90 in s*cor: 1 par m o Ž k i h če v 1 j e v in 1 par ženskih čevljev, rujave barve, na vrvico, z dobro obitimi podplati in najnovejšega kroja; nadelje 1 par modernih čevljev za gospode in 1 pa i' za dame z obšivon;, Miki in elegantni. Vse 4 pare za samo kron 4 90. Pri narocevanju zadostuje omeniti dolgost >v Ija. Razpošilja proti povzetju eksportna hiSa za čevlje ¦ ¦ ¦ Spingarn, Krakovo št. P. ' Krakovo. I Kar ne ugdja, se zamenja ali denar vrne. | Omotanje poššljntve se ne zaračuna. Peter Cotič, čevljarski mojster I v Gorici, v Gosposki ulici štv. 14 [ priporoča svojo ^H i Čevljarsko delavnico. Igi so najbolji. To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, iu Se ne ve kako so upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po nafi več kot 20-lctni posknSnji raznih tovarniških .strojev se prepričali, ; da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se nverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim. Pfaffevl šivalni stroji ^^^^^^^^ Pfaffovi šivalni stroji SrSfSSE?za to0 rab0 in >'\ Pfaffmii Šivalni efpilii so Pos<:bno pripravni zaumelno vezenje 1 riallUVI OlVailll 511 Ujl (recamirenje) ter se poučuje brezplaCno. \^J Pfaffovi šivalni stroji jL5l.0iiioffiott vsakotovarao' Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivaliie stroje. i zaloga Pfaffovih šivalnih in drugih strojev y ioriGi via Iunicipio štev. 1 SAUNKG & DEKLEVA. Popnivljitluica š!vninih strojev, dvokoles >'unsku ulieu 14. w m ms LINIMENT. GAPSIGI COMPDS. li RIchterjBve lektfne v Prajl pripoznano kot Izvrstno bol ublažujoce mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domačo zdravilno sredstvo vedno le v oriir. stekle-nlcab z našo zaščitno znamko s f)SI-DROJtt" namreč, iz H1UHTEKJLVR lokarne in vzame kot orislnivlnl Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Rieh!er|eva lekarna ,,pri zlatem levi^r«^ * pragi. f/rl EUzabetheraese St. 6. |U^