QBD Gm-etf/ska borzno posredniška družba dM. Vaš posrednik pri prodaji in naicupu vrednostniii papirjev Kt/ro.ška 3 J, 4(m Kranj tel.: 04 280 10 40, 2 HO 10 17. 2SO JO 30 !(iks: 04 2H0 10 J2 KRANJSKA VARNOSTNA DRUŽftA 1^1 J UIU j aotooi ' iLmmi ALARMNI SISTEMI VAROVANJE PREVOZI DENARJA SVETOVANJE DEŽURNI CENTER (04) 20 15 100 OBTB QEas gm»- ELEKTRONSKA BANKA za občane, zasebnike in pravne osebe Gorenjska^ Banka Banka po,*lnhoni Leto LVII - ISSN 0352 - 6666'- št. 02 - CENA 300 SIT (16 HRK) Kranj, petek. 9. januarja 2004 Štiri od petih slovenskih biatlonk, ki so nastopile na sredini šprinterski tekmi svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki, bodo danes nastopile v zasledovalnem teku. Članica kranjskega Merkurja Tadeja Brankovič (št. 6) si 49. mestu. Boljša, sedma, je bila Nemka Katrin Apel (št nI opomogla od bolezni, zato je pristala šele na 24). Pokljuka - Rudno polje na Pokljuki je ta teden prizorišče tekem za svetovni pokal v biatlonu. Na sredini tekmi v ženskem sprintu (7,5 km), ki si jo je v sončnem vremenu ogledalo približno tisoč gledalcev, ni bilo presenečenj. Zmagala je Norvežanka Liv Grete Poiree s časom 22:32,6 (1), druga je bila Nemka Uschi Disl, tretja pa vodilna v svetovnem pokalu Francozinja Sandrine Bailly. Slovenke so razočarale, saj je bila še najbližje točkam Dijana Grudiček na 38. mestu. Poleg nje so se na današnji zasledovalni tek uvrstile še Teja Gregorin (42.), Tadeja Brankovič (49.) in Andreja Mali (55.). "Leže nisem zgrešila, žal pa se mi je pri drugem streljanju stoje zataknil naboj, kar me je vrglo iz ritma in zato sem dvakrat zgrešila. Po osvojitvi naslova državne prvakinje sem psihično precej bolj trdna," je dejala najboljša Slovenka Dijana Grudi- ček, ki se danes nadeja, da se bo prebila med dobitnice točk. Od naših biatlonk ima nekaj > realnih možnosti za nastop v nedeljskem skupinskem štartu le še Andreja Mali, ki pa bi morala nujno priti do novih točk, zato je ta možnost težko uresničljiva. Včeraj so v sprintu v neokrnjeni konkurenci nastopili še biat-lonci (nastopil je tudi Norvežan Ole Einar Bjoerndalen). Prvič letos je za slovensko reprezentanco nastopil 21-letni Tržičan Klemen Lauseger, poleg njega pa še preizkušeni reprezentantje Janez Marič, Marko Dolenc ter brata Matjaž in Jože Po- klukar. Rezultati tekme do zaključka redakcije še niso bili znani. Marič in Dolenc imata sicer realne možnosti, da nasto-. pita tudi v nedeljo. Danes je ob 14.15 uri na vrsti ženski zasledovalni tek, jutri ob 13. uri pa moŠka zasledovalna tekma, na katero se je uvrstilo najboljših šestdeset z včerajšnje tekme. Zadnji dan, v nedeljo, sta na sporedu Še skupinska starta, na katerem bosta nastopili najboljši trideseterici v svetovnem pokalu. Biatlonke se bodo na progo podale ob 10.30 uri, bia-tlonci pa ob 12.45 uri. Simon Šubic, foto: Tina Doki Sava še povečala delež v Gorenjski banki Sava je lastninski delež povečala s 33,3 na 38,6 odstotka. Kranj - Konec minulega leta so zaznamovale tudi nekatere pomembne finančne transakcije, o katerih pa je javnost zvedela na prvi delovni dan novega leta. S popolno obnovo so pridobili štiri sodobno opremljene učilnice in večnamenski prostor, ki bo namenjen tudi športni vzgoji. Škofja Loka - Učenci prvega razreda devetletke osnovne šole Škofja Loka - Mesto so z novim letom začeli pouk v povsem prenovljenih prostorih starega vrtca Čebelica na Novem svetu. Z obnovo, ki je bila vredna 147 mil^onov tolarjev, so pridobili štiri nove učilnice, ki so vse sodobno oprem^ene z igralnimi kotički in izhodi na pokrite terase. Bogatejši pa so tudi za večnamenski prostor, ki bo med drugim namenjen izvajanju športne vzgoje. prihajali eno uro prej, imeli športno vzgojo v novem objektu. V letošnjem šolskem letu prvi razred devetletke obiskuje 72 učencev v treh oddelkih, na šoli pa še vedno deluje tudi en oddelek vrtca, v katerem je 24 otrok, ki bodo v prvi razred vstopili prihodnje šolsko leto. Na šoli so organizirali podaljšano bivanje, v katerega je vključeno 60 otrok, po besedah ravnatelja Marka Primožiča pa so poskrbeli tudi za varnost učencev vozačev, ki jih na poti z avtobusne postaje spremljajo učiteljice. ^ Mateja Rant, foto: Tina Doki Iz delniške družbe Merkur so sporočili, da so 29. decembra prodali 20.200 delnic Gorenjske banke ter kupili 1,45 milijona delnic NFD Holding in osem milijonov delnic NFD 1 ID. Iz družbe za upravljanje in financiranje Sava Kranj pa so isti dan obvestili javnost, da so na osnovi razpisa kupili 17.200 delnic Gorenjske banke in s tem postali 38,6-odstotni lastniki banke. Kot je povedal mag. Bine Kor-dež, predsednik uprave Merkurja, so se za prodajo delnic Smrt ima rajši moške Zavod za zdravstveno varstvo Kranj je pripravil analizo umrljivosti prebivalcev Gorenjske leta 2002. Gorenjske banke odločili zaradi razpršitve finančnih naložb in v dogovoru s Savo. Prodali so približno tretjino lastninskega deleža v banki, še vedno so zadržali 12-odstotni delež, ne izključujejo pa možnosti, da bi ga v prihodnje spet povečali. Na vprašanje, ali od nakupa delnic NFD Holding in NFD 1 ID pričakujejo boljši donos kot pri bančnih delnicah, je Kordež odgovoril, da gre pri tem za podobna pričakovanja. V Savi so se za nakup še dodatnih delnic Gorenjske banke odločili, ker ocenjujejo, da je to dobra kapitalska naložba. Delež bodo v prihodnje še povečali, če bodo delnice naprodaj po primerni ceni. C.Z. Učenci I. razreda devetletke so od septembra gostovali v najetih prostorih v dijaškem domu, s čimer so se na šoli izognili izmenskemu pouku. Obnova prostorov se je začela julija po izselitvi vrtca. "Od stare stavbe je ostalo le nekaj nosilnih zidov, vse ostalo pa je zgrajeno na novo," je razložil župan Igor Draksler. Večino sredstev je zagotovila občina, del denarja, in sicer 13 milijonov tolarjev, pa je prispevalo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Poleg štirih sodobno opremljenih učilnic in večnamenskega prostora so uredili še jedilnico in kuhinjo, garderobe, sanitarije, prostore za zaposlene in skladišča. Večnamenski prostor bo v prvi vrsti namenjen poučevanju športne vzgoje, s čimer bodo rešili tudi roblem tega predmeta na šoli v olski ulici, saj bodo učenci, ki so do zdaj zaradi športne vzgoje Krai\j - Umrljivost je eden od najpomembnejših kazalnikov pri oceni zdravstvenega stanja prebivalcev, zato sojo na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj in Še posebej na oddelku za socialno medicino, analitike in promocijo zdravja podrobneje analizirali. Na Gorenjskem je leta 2002 unirio 1631 ljudi ali 8,3 na 1000 prebivalcev, kar je desetina odstotka manj kot leto prej. Gorenjska umrljivost je med najnižjimi v Sloveniji, čeprav so razlike tudi med posameznimi deli Gorenjske. Na splošno je med moškimi višja umrljivost kot med ženskami. Najvišja umrljivost je na območju radovljiške upravne enote, najnižja pa na območju Škofje Loke. V upravnih enotah Jesenice, Kranj in Škofja Loka seje znižala, v Tržiču pa je ostala na enaki ravni. Umrljivost je bila sorazmerno visoka v prvem letu življenja, nato pa je padala in se po 20. letu znova dvigftila, najbolj pa po 65. letu. Umrljivost dojenčkov je bila 4,1 umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih otrok, kar je več od slovenskega povprečja. Gorenjci so umirali predvsem zaradi bolezni srca in obtočil, raka, poškodb, zastrupitev in bolezni dihal ter prebavil. Delež umrlih zaradi raka se je zvišal. V analizi so tudi ugotovili, da so prometne nesreče najpogostejši vzrok smrti v starosti med 15. in 19. letom, kot pomemben vzrok za nasilne smrti pa se v tej starosti že pojavlja samomor, ki med vzroki nasilnih smrti prevladuje do 65. leta starosti. Jože Koši\jek m ro O O vO nO f\j m o o J»'''®« « o N ^ V O GERLITZEN - OSOJŠČICA veliko smučišče v bližini Beljaka, izvoz z avtoceste »Villach • Ossiachersee«. Moderne žičnice, dolge in urejene proge, umetni sneg, raj za celo družino. S smučarsko karto dobite 50% popusta pri vstopnini za terme Warmbad Villach/ Beljak! Smučarske karte s popusti za posameznike, družine in skupine: SKiPASS TRAVEL Kranjska Gora apartmaji Garni, cel. 04-582 10 00 in na avtocesti pred karavanskim predorom, pri SKIPASS TRAVEL •U« tel. 04-586 1531. www.skipasstravel.si i.. f^mi^ tot profesionald progah svt^^ KLEI NKI R^mETH 26 vlečnic, najdaljše koroške smučarske proge s skupno dolžino preko 90 km v zelo obsežni in sončni smučarski regiji Nockberge. 95 snežnih topov pa jamči, da je vedno dovolj snega. 100% sne^a na progah - 100% wellness v toplicah Wellness ponudbe veljajo od 6. do 19. decembra: pri 6-dnevni smučarski karti je vstop v toplice brezplačen. tel.: -»^434240/82820-bergbahneneski-thermen.com www.VondenPistenindleThermen.com ^ Vse vrste smučarskih kart s popustom: < SKiPAss Kranjska Gora-apartmaji Garni, tel. 04-582 10 00 ITRAVf. in na avtocesti pred karavanškim predorom, pri •u. tel. 04-586 1531, www.sklpasstravel.sl I ÜAf^ ICLEINKIK^mEIM GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Petek, 9. januarja 2004 V ljubljanski mestni občini bodo do 6. februarja zbirali podpise za referendum o gradnji džamije v Ljubljani ob Cesti dveh cesarjev. Ljubljana - Gradnja džamije v Ljubljani je zadnja leta prvovrsten politični problem, ki seje še posebej zaostril konec lanskega leta, ko je ljubljanski mestni svet sprejel odlok o lokaciji za islamsko versko in kulturno središče ob Cesti dveh cesarjev na območju Viča oziroma ljubljanskega baija. Nasprotniki gradnje na tej lokaciji in gradnje džamije nasploh so grozili z referendumom in grožnjo začeli v začetku letošnjega leta uresničevati. V torek, 6. januarja, so začeli na upravnih enotah na območju mestne občine Ljubljana zbirati podpise za referendum o omenjenem odloku in posredno džamiji. Ljubljan- ska županja Danica Simšič je določila enomesečni rok za zbiranje podpisov. Pobudniki za referendum morajo do 6. februarja zbrati 10.787 podpisov, kar po oceni glavnega pobudnika za referendum Mihaela Jarca ne bo problem. Pobudniki referenduma poudarjajo, da muslimanom ne odrekajo pravice do prostorov za svoje versko delovanje, za kar pa nova džamija ni edina rešitev, ampak bi zadostovalo že večje število molilnic. Če bodo v Ljubljani zbrali dovolj podpisov podpore za referendum, sta županja Danica Simšič in mufti islamske verske skupnosti v Sloveniji Osman Džogič napovedala vložitev za- KOTIČEK ZA NAROČNIKE Naročnina za leto 2004 Spoštovane naročnice in naročniki! Leto 2004 bo izjemno delovno. Vsi veČji prazniki pridejo na soboto in nedeljo, prazničen bo seveda velikonočni ponedeljek, na ponedeljek pride tudi dan spomina na mrtve - 1. november. Med tednom bosta tako le dva praznika, na torek dan upora - 27. april in na petek dan državnosti - 25. junij. Gorenjski glas bo zato v letu 2004 izhajal brez premora. Na oba praznična dneva med tednom bomo izid le premaknili, da ne boste ostali brez svojega priljubljenega časopisa. V letu 2004 bodo tako izšle 104 številke Gorenjskega glasa, dve več kot lani, od tega 52 torkovih in 52 petkovih številk. S ceno Časopisa seveda lovimo lansko inflacijo, torkova številka poslej stane 200 tolarjev in petkova številka 300 tolarjev. Naj vam zaupamo, da smo ceni zaokrožili na polni Števili tudi zaradi tega, da jih bomo lažje delili, če se bomo že med letošnjim letom odločili za pogostejše izhajanje Gorenjskega glasa. 1. Letna naročnina (januar - december) - 52 torkovih številk po 200 tolarjev 10.400 tolarjev polna naročnina 26.000 tolarjev - 25 % popust 6.500 tolarjev letna naročnina s popustom 19.500 tolarjev 2. Polletna naročnina (januar - junij) - 26 torkovih številk po 200 tolarjev 5.200 tolarjev - 25 petkovih številk po 300 tolarjev 7.500 tolarjev polna naročnina 12.700 tolarjev - 20 % popust 2.540 tolarjev . polletna naročnina s popustom 10.160 tolarjev 3. Trimesečna naročnina (januar, februar, marec) - 13 torkovih številk po 200 tolarjev 2.600 tolarjev - 12 petkovih številk po 300 tolarjev 3.600 tolarjev polna naročnina 6.200 tolarjev - 20 % popusta 1.240 tolarjev trimesečna naročnina s popustom 4.960 tolarjev 4. Mesečna naročnina (januar) - 4 torkove številke po 200 tolarjev 800 tolarjev - 4 petkove številke po 300 tolarjev 1.200 tolarjev polna naročnina 2.000 tolarjev - 20 % popusta 400 tolarjev mesečna naročnina s popustom 1.600 tolarjev Popust priznavamo naročnikom - posameznikom, ki redno plačujejo naročnino. Ponujamo vam različne možnosti plačila naročnine, ii^berite si takšno, ki vam najbolj ustreza. V zadnjem času se vas je kar precej odločilo za mesečno naročnino, saj so tako stroški razporejeni na vse mesece v letu. Mnogi vztrajate pri letni ali polletni naročnini, največje še vedno trimesečnih naročnin. Če želite spremeniti način plačevanja, nam pišite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Našo naročniško službo lahko pokličete tudi po telefonu Številka 04/201-42-41, Ireni povejte svojo naročniško Številko (da se ne bi kdo pošalil na vaš račun) in spremenila vam bo naČin plačevanja tako, kot boste želeli. Naročnino seveda lahko plačate tudi v naši naročniški službi na Zoisovi 1 v Kranju (nasproti sodišča, ob Hervisu in Sparu). Pryet-no presenečei\je čaka naše naročnike, ki v naši naročniški službi plačajo letno naročnino. Spoštovane naročnice in naročniki! želimo si, da ostanete zvesti Gorenjskemu glasu. VaŠo zvestobo nagrajujemo z letopisom Gorenjska, z mesečno revijo Moja Gorenjska in s tedensko televizijsko prilogo TV okno, vsak mesec vam brezplačno objavimo tudi mali oglas. Dragocen je vsak naročnik. Kolikor več vas je, toliko boljši je namreč lahko Časopis. Ostanite z nami, da bomo lahko Še naprej za vas beležili čas. Marija Volčjak hteve za ustavno presojo referendumskega vprašanja. Ocenila sta, da morebitni referendum ne bo napeijen le zoper predvideno sedanjo lokacijo, ampak proti gradnji džamije v Ljubljani nasploh na kateri koli lokaciji. To je po njunem mnenju kratenje ustavnih pravic muslima- v nom. Se posebej ostro nasprotuje gradnji ljubljanski odbor Slovenske ljudske stranke. Njegovi predstavniki so na konferenci za novinarje pojasnili, da bi džamija ogrozila varnost in povečala tveganje za prebivalce Ljubljane, Slovenije in Evrope. Skrajne islamske skupine naj bi uporab- ljale take objekte za organizacijo svojih terorističnih mrež, saj se v njih izognejo nadzoru policije. Tako bi tudi džamija v Ljubljani širila infrastrukturo Al Kaide in drugih terorističnih organizacij ter povečala nedovoljeno trgovino z mamili. Teroristične organizacije se namreč v veliki meri financirajo z denarjem od preprodaje drog. Sociologi, družboslovci in raziskovalci slovenskega javnega mnenja ocenjujejo, ali se je nestrpnost Slovencev do Neslovencev in drugačnih po narodnosti, veri in drugih značilnostih povečala ali ne. Do drugačnosti naj bi bili Slovenci bolj občutljivi že zato, ker smo tudi sami kot narod majhni in ogroženi, o domnevno posebej povečani nestrpnosti pa so mnenja različna, čeprav gre za pojav, do katerega ne moremo biti brezbrižni. Vzdržati se je treba dejanj, ki bi povečevala katerokoli nestrpnost in notranjepolitične konflikte. Na to je opozoril predsednik republike dr. Janez Drnovšek po pogovoru s skupino uglednih pravnih in ustavnih strokovnjakov. Treba je najti sporazuni o izhodu iz pravne in politične zmede. Na stališče predsednika republike se je v sredo odzval predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič. Ugotovitev predsednika dr. Janeza Drnovška, da bi bil referendum o izbrisanih nesmiseln in škodljiv je označil kot pritisk na ustavno sodišče in podporo stališčem Združene liste in Liberalne demokracije. Jože Koši\jek Predsednik Rop o razvoju Gorenjske Predsednik vlade mag. Anton Rop je sprejel pokroviteljstvo nad letošnjim tekmovanjem v poletih na smučeh v Planici Kranj - Predsednik vlade in Liberalne demokracije Slovenije mag. Tone Rop in minister za informacijsko družbo dr. Pavle Gantar sta se med ponedeljkovim obiskom v Kranju udeležila tudi prve letošnje seje izvršnega odbora gorenjskega pokrajinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije, ki ga vodi poslanec v državnem zboru Jelko Kacin. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so v več-urnem klepetu s predsedniki gorenjskih lokalnih odborov, gospodarstveniki in župani obravnavali vladne načrte za leto 2004 in gorenjske razvojne projekte in priložnosti. Predsednik vlade mag. Anton Rop je predstavil letösnje vladne načrte, v katerih bo dana posebna pozornost izpeljavi davčne reforme, uresničevanju programa za učinkovit vstop v Ev- ropsko unijo in evropski mehanizem menjalnih tečajev pred prevzemom evra, kar bo zahtevalo varčevalno gospodarsko politiko in zniževanje rasti cen. Vlada bo še naprej podpirala regionalne razvojne projekte, kar je še posebej pomembno za Gorenjsko, ki zadnja leta razvojno zaostaja za drugimi regijami v državi. Predsednik vlade je podprl dosedanje aktivnosti pokrajinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije pri gradnji avtocest in državnih cest in pri reševanju drugih aktualnih razvojnih vprašanj, kot so pospešitev gospodarske rasti, izgradnja regionalnega centra za ravnanje z odpadki, povezovanje turističnih krajev, širitev mreže šol, izgradnja tehnoloških in podjetniških centrov ter nekaterih drugih problemov. Predsednik vlade mag. Anton Rop je še posebej pohvalil napore kranjskogorskega župana Jureta Žerjava pri reševanju problemov v Planici in ponudil tudi svojo pomoč. J.K., slika: Gorazd Šinik Strankarske novice Novoletno srečanje Združene liste - Na novoletnem srečanju članic, članov, simpatizerk in sim-patizeijev Združene liste socialnih demokratov je predsednik območne organizacije stranke mag. Jernej Žagar govoril o uresničevanju letošnjega programa stranke in o bližnji vključitvi Slovenije v Evropsko unijo. V prihodnje bo namenila stranka posebno pozornost razvoju Gorenjske kot celote in posameznih občin. Združena lista se pospešeno pripravlja na volitve v evropski paiiament in na volitve v državni zbor. Gorenjska LDS o delovnem in finančnem načrtu - Na seji izvršnega odbora gorenjskega pokrajinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije, ki jo je vodil predsednik Jelko Kacin, udeležil pa se jo je tudi generalni sekretar stranke Peter Jam-nikar, so govorili o programu dela in finančnem načrtu za prihodnje lelo. Ustanovili so delo- vne skupine za okolje, prostor, ekologijo in energetiko, za gospodarstvo, podjetništvo, obrt in turizem, za javne finance in monetarno politiko, za kmetijsko politiko, za kulturo, za lokalno samoupravo in notranjo politiko, za prometno infrastrukturo in za šolstvo, šport in otroško varstvo. Govorili so o pripravah na evropske in državnozborske volitve ter poudarili, da morajo Gorenjsko zastopati ljudje, ki bodo sposobni uveljavljati njene interese. Finančni načrt odbora za prihodnje leto znaša 500.000 tolarjev, ki jih bodo porabili za organizacijo razprav o problematiki kot so ceste, gospodarstvo, sociala in okoljska politika. Naloge stranke so enake nalogam vlade, te pa so izpeljava davčne reforme, regionalizacija in decentralizacija, priprave na sprejem evra, uspešno gospodarjenje, varčevanje, zniževanje inflacije in rasti cen. Svetniki Nove Slovenije glasovali proti proračunu - Svetniki Nove Slovenije v občinskem svetu Radovljica Janez Resman, Ladislav Eržen in Avgust Mencinger so na seji občinskega sveta glasovali proti sprejetju občinskega proračuna za leto 2004. Razloge za zavrnitev je pojasnil vodja svetniške skupine Janez Resman. Dejal je, da je proračun nepregleden in zavajajoč. Kljub govoru o. gospodarski naravnanosti iz gradiva ta ni razvidna. Predvideno je preveliko zadolževanje obČin. V proračunu so netočni podatki o prihodkih in vrsta drugih nepravilnosti. Se pa svetniki Nove Slovenije zavedajo, da ob brezhibno delujočem in ubogljivem glasovalnem stroju na čelu z LDS kaj bistvenega v proračunu ne bi mogli spremeniti, je zapisal Avgust Mencinger. J.K. Borut Pahor govornik v Dražgošah Dražgoše - Na osrednji proslavi v spomin na 62. obletnico boja Cankarjevega bataljona v Dražgošah, ki bo v nedeljo, 11. januarja, ob 12. uri pri spomeniku v Dražgošah, bo slavnostni govornik predsednik državnega zbora Borut Pahor. Udeležence bosta na proslavi nagovorila tudi župan občine Železniki Mihael Prevc in predsednik organizacijskega odbora prireditve Zdravko Krvina. V kulturnem programu, ki ga bo povezoval Jože Logar, bodo sodelovali pihalni orkester iz Škofje Loke, lovski pevski zbor iz Medvod, pevec Zoran Predin in člani KUD France Ko-blar iz Železnikov. V Dražgoše bodo jutri in v nedeljo organizirani številni pohodi. Organizatorji prireditve prosijo, naj bodo pohodniki do 11. ure v Dražgošah in naj bodo zahtevnosti pohoda in vremenu primerno obuti in opremljeni, predvsem pa telesno sposobni prehoditi načrtovane poti. Za pijačo, hrano in prijetno počutje bodo poskrbeli domačini. V Dražgošah pričakujejo tudi letos več tisoč ljudi, saj je udeležba na proslavi znak spoštovanja spomina na padle in umrle partizane in domačine, obenem pa priložnost za uživanje v prijetni družbi in naravi. J.K. 1 Petek, 9. januarja 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Svetovno prvenstvo v poletih KOMENTAR V m ogroženo Čeprav je do začetka svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v nasi Planici le še dober mesec, je v začetku tega tedna Miloš Kovačič odstopil z mesta predsednika OK Planica - Dela na letalnici pospešeno potekajo, pri naši Smučarski zvezi pa skusajo priti do dogovorjenega denarja. Ljubljana, Planica - Vrhunec letošnje sezone naj bi smučarji skakalci dočakali v dneh med 20. in 22. februarjem, ko bo Planica gostiteljica svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Čeprav se planiški organizatoiji trudijo, da bi bila letalnica pripravljena za tekmovanje, jim priprave na prireditev onemogoča pomanjkanje denarja, saj jim marketinška agencija APF v določenem roku ni nakazala dogovorjenega zneska. Prav zaradi nesporazumov med planiškim komitejem in APF pa je dal odstopno izjavo predsednik OKS Miloš Kovačič. *'Nam je izredno žal, da se je Miloš Kovačič odločil, da odstopi z mesta predsednika Organizacijskega komiteja Planica, vendar je to njegova osebna odločitev. Sam še vedno mislim, da se bo premislil in začeto delo oziroma svetovno prvenstvo izpeljal do konca," pravi direktor Smučarske zveze Jaro Kalan, ki je tudi prepričan, da se bodo priprave na februarsko svetovno prvenstvo v poletih v Planici nemoteno nadaljevale. "V začetku tedna so nas obiskali predstavniki Mednarodne smučarske zveze in na sestanku smo skupaj ugotovili, da priprave na svetovno prvenstvo potekajo po načrtih in ni nikakršnih razlogov, da tekme ne bi mogli izpeljati. Zato tudi mislim, da zaradi odstopa predsednika Miloša Kovačiča tekmovanje ni ogroženo," pravi Jaro Kalan, ki ima več skrbi s tem, kako do denarja, ki naj bi ga dobili za pripravo prvenstva od marketinške agencije APR "Gre za marketinške pravice, oziroma za pogodbo, ki jo je Smučarska zveza skupaj z OKS podpisala z agencijo APR Ta naj bi nam del denarja iz te pogodbe Kot pravijo naši reprezentanje na čelu s Petrom Zonto in Rokom Benkovičem (na sliki), ki sta trenutno v najboljši formi, se že veselijo dolgih poletovv Planici. nakazala do 15. decembra. Vendar pa je pogodba s strani Mednarodne zveze oziroma FIS, ki je tudi sopodpisnik te pogodbe, k nam prišla šele 17. decembra. Takrat smo lahko izstavili račun, ki nam bi ga že morali plačati, vendar pa nam ga do danes (7. januar) še niso plačali, čeprav so na mojo intervencijo večkrat obljubili, da bo plačan najkasneje do 5. januarja. Ker so bili te dni v Avstriji še prazniki, plačila zaenkrat še ni bilo, verjamem pa, da bo denar nakazan te dni, oziroma do konca tedna," pojasnjuje Jaro Kalan in dodaja: "Pogodba z marketinško vrednostjo 850 tisoč evrov je bila že pred leti podpisana, letos pa smo jo z nekaterimi popravki, predvsem pravnimi, dopolnih, problem je, da smo z njo "zaprli vrata" določenim sponzorjem. To pa ni krivda Smučarske zveze, ampak OK Planica, ki je takrat tako pogodbo sklenil. Je pa res, daje bil zraven sprejet dogovor, da bomo lahko imeli deset svojih sponzorjev. Sedaj APR na to ne pristaja, daje nam le nekaj prostora za svoje sponzorje, kar pa je za nas bistveno premalo. Zato se sedaj pogajamo, da bi podpisali nekakšno pismo o nameri, s katero nam bi APR dovolil dodatne prostore za oglaševanje domačih sponzorjev. Z njimi naj bi dodatno iztržili okoli milijona evrov, kar naj bi bilo zadosti, da bi prvenstvo finančno "pokrili" oziroma zaključili s primernim dobičkom," pravi Jaro Kalan, ki pojasnjuje tudi delitev denarja, ki so ga dobili pri Smučarski zvezi za TV pravice. "Glede delitve tega denarja, ki ga dobi Smučarska zveza za TV pravice in so last Smučarske zveze, se še nismo dogovorili, gotovo pa bo Smučarska zveza določen odstotek tega denarja namenila za svetovno prvenstvo, predvsem za priprave objektov," pojasnjuje Jaro Kalan. Sicer pa te dni v Planici dela potekajo po načrtih, predvsem je pomembno, daje skakalnica glede ureditve terena pripravljena. "V roku štirinajstih dni naj bi na vrhu zaletišča končali "ogrevalni" hiši za tekmovalce, postavljajo nove ograje, ki jih zahtevata RIS in RTL, rok za izgradnjo pa je 17. januar. Takrat pride ponovno v Planico inšpekcija RIS in mislim, da ni razloga, da ta dela do takrat ne bi bila opravljena," je tudi povedal direktor Smučarske zveze Jaro Kalan. Vilma Stanovnik audijem pö otroka v "brezplačni" vrtec Izjava o premoženju družine, obvezni dodatek vlogi za znižanje plačila za programe v vrtcih, zbegala tako starše kot občinske uradnike. Kranj - Do 15. novembra so morali starši oddati vloge za znižanje plačil za vrtčevske programe, decembra pa je bil uveljavljen spremenjeni pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki med drugim določa, da morajo starši, ki za leto 2004 uveljav^ajo znižano plačilo, svoji občini predložiti tudi poseben obrazec - izjavo o premoženju družine. Ta ima kar nekaj po-manjk^ivosti, med drugim ni jasno, kaj sodi med "drugo premično premoženje večje vrednosti". Odgovor ministrstva za šolstvo, znanost in šport občinam je: bodite fleksibilni. Premoženjske ovire Je pravilnik, uveljavljen leta 1996 in v naslednjih letih večkrat spreminjan in dopolnjevan, že vseboval, vendar ne za dolgo. Ustavno sodišče jih je v postopku presoje odpravilo. Zdaj se v nekoliko drugačni obliki vračajo (kakšna bo tokrat njihova usoda, je še vprašanje), seveda z namenom, da bi starši, ki imajo določeno premoženje, za svoje otroke v vrtcih vendarle plačevali več, kot jim narekuje plačilni razred po dohodkovni lestvici. Znano je namreč, da nekateri starši, v svojem okolju poznani kol premožni, če že ne bogati, svoje dohodke iz samostojnih dejavnosti znajo uspešno prikriti in Čeprav po svoje otroke v vrtec prihajajo z audiji (statusni avto), dejansko plačujejo manj kot marsikateri delav- ski starši, ki imajo vse dohodke zabeležene črno na belem. Po novem bodo za plačilni razred višje skočili starši, katerih družinsko premoženje presega vrednost desetih milijonov tolarjev, za dva razreda tisti, katerih premoženje presega dvajset milijonov in tako naprej. V primeru. Če premoženje družine presega 50 milijonov tolarjev, bodo starši plačali 80 odstotkov polne cene vrtčevskega programa. Kot premoženje družine se šteje lastništvo stanovanja ali hiše, v katerem starši ne prebivajo (razen če najemnino prika-, zujejo v napovedi dohodnine), poslovni prostori in poslovne stavbe, prostori za počitek in rekreacijo, plovila, daljša od treh metrov in vpisana v register plovil, stavbna zemljišča. na katerih družina ne živi, osebna vozila, dražja od osemnajstih minimalnih plač, kapitalske naložbe oziroma deleži ter drugo premično premoženje večje vrednosti. Izjava za znižano plačilo za vrtec vsebuje vse te skupine premoženja. Vlagatelj jih mora popisati in obenem navesti tudi vrednost posameznega premoženja. Koliko čista oziroma kosmata bo vest posameznih staršev, je vprašanje (nekateri se pač vedno "znajdejo"). Občinski uradniki bodo pravilnost podatkov iz izjav staršev sicer lahko preverjali pri dacarjih, kar pa je bolj malo verjetno, saj nimajo pristojnosti, niti znanja za ocenjevanje dejanske vrednosti. Tudi posebnih možnosti ne, saj pri vrednosti stanovanja ali hiše ni treba vpisati niti kvadrature, niti lokacije in starosti. Prav pri premoženju te vrste bo verjetno prihajalo celo do nepravičnosti: Na eni strani se mlada družina stiska pri starših in varčuje za gradnjo svoje hiše, pa bo morala vpisati vrednost stavbnega zemljišča in zaradi njega verjetno plačati za vrtec več kot druga, ki živi udobno v dragi hiši. Podobna nesorazmerja bodo verjetno prisotna tudi pri vpisih kapitalskih deležev, kjer bodo starši - podjetniki vpisovali zgolj registrirane deleže, posebno poglavje pa je vprašanje, kaj pravzaprav sodi pod "drugo premično premoženje večje vrednosti": čreda ovac na kmetiji, delovni stroj, počitniška prikolica, nakit, umetniška slika ali kaj? Navodil ministrstva ni, v dilemi so tako starši kot občinski uradniki, ki si to določilo lahko razlagajo vsak po svoje in drugače. Poskus ministrstva, da premožne starše prisili v plačevanje višjih oskrbnin v vrtcih, je, skratka, dokaj nedodelan, uspeh pa vprašljiv. V mestni občini Kranj pričakujejo, da bo zaradi izjave o premoženju za razred višje skočilo morda le trideset staršev od tisočih otrok, vključenih v javni vrtec. Pa tako preprosto bi bilo pogledati le podatke davčne uprave o družinskih dohodkih. In tudi bolj pošteno do tistih, ki svoj dohodek vlagajo tudi v premoženje in ne le v osebno porabo. Helena Jelovčan Helena Jelovčan (Pre)dragi vrtci v ocetw zdrah med tržiškim županom in vrtci oziroma njihovo direktorico se ne bomo spuščali. Kakorkoli že je ta igra neokusna, pa je vendarle treba priznati, da ima svoj vzrok. Vrtci, ne le tržiški, so za občinske blagajne velik strošek. V kranjski mestni občini, na primer, se proračunski delež za vrtce v zadnjih štirih letih giba povprečno pri enajstih odstotkih. Samo letos mestna občina vrtcem namenja dobrih 921,7 milijona tolarjev. Plaz pritožb na državo, ki dirigira visoke standarde na področju predšolske vzgoje, račune pa nalaga občinam, se je iz vrst županov vsul že pred približno dvema letoma. Prav tržiški župan je bil takrat v parlamentu precej glasen, ko je vlekel na dan podatke o vzgojiteljskih plačah; predlog, naj jih prevzame država, če občinam že odreka pravico glasu, so sprejeli tudi župani iz skupnosti slovenskih obČin. Zgodilo se ni tako rekoč nič hist\'enega. Lanskega oktobra je sicer ugledal dnevno luč pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v javnih vrtcih, ki med drugim občinam dovoljuje, da se odrečejo nižjim zakonskim normativom v oddelkih vrtcev; da je torej v oddelkih z otroki do treh let lahko štirinajst in ne le dvanajst otrok, i' oddelkih s starejšimi otroki pa 24 in ne le 22 otrok. V mestni občini Kranj so se odločili za "plus dva", kar pa je svojstven dvorezni meč. Novi pravilnik namreč ne omogoča več izračuna ekonomske cene po številu vpisanih otrok, ampak po sprejetem normativu, v Kranju torej po številu 14 oziroma 24 otrok v posameznem oddelku. Razliko do polno zasedenega oddelka mora plačati občina, ki se s Kranjskimi vrtci prav zdaj pogovarja o novih ekonomskih cenah v posameznih programih, kot tudi o oblikovanju čim bolj polnih skupin za naprej. Pomeni, da septembra vsaj enega od starih vrtcev v Kranju verjetno ne bo več in da bo najbrž več tudi t. i. kombiniranih oddelkov z različno starimi otroki. Kljub zahtevam slovenskih županov o poenotenju ekonomskih cen v vrtcih nova metodologija enakih cen, ki jih oblikujejo stroški dela, materiala in storitev ter stroški živil za otroke, ne zagotavlja. Razlike, čeprav po pričakovanju manj očitne kot doslej, bodo nastajale predvsem zaradi različne strukture zaposlenih v vrtcih. Struktura v Kranjskih vrtcih, denimo, je razmeroma "stara", kar pomeni, da gre za plače več denarja kot v mlajših kolektivih. V sedanji ekonomski ceni predstavlja strošek plaČ več kot 70 odstotkov. Razlog za tako visok delež je predvsem posledica zakonske zahteve, da morajo imeti vzgojiteljice visoko izobrazbo, njihove pomočnice pa srednjo. Vzgojiteljice seveda niso krive, da so morale v bolj ali manj poznih letih na študij ob delu. Vprašanje pa je, kaj imajo zaradi tega več otroci, kaj je bilo narobe z nekdaj res srčnimi "neizobraženimi" varuškami? Upamo, da pravi namen šolskega ministrstva ni bil predvsem dvig plač v enem od redkih izrecno ženskih poklicev. Helena Jelovčan Social! državni denar Ljubljana - Minister dr. Vlado Dimovski je ta teden s predstavniki nevladnih organizacij znova podpisal pogodbe o delovanju dopolnilnih socialnih programov, ki jim bo letos namenjenega 1,2 milijarde državnega denarja. Takšno sodelovanje traja že od leta 1993, leta 1996 pa so bile pogodbe prvič sklenjene za pet let in tako izvajalcem zagotovile stabilno financiranje. Januarja bo objavljen tudi razpis za enoletno financiranje programov, ki jim namerava država letos nameniti okoli 280 milijonov tolarjev. V okviru večletnih programov država sofinancira področje socialne rehabilitacije zasvojenih (od gorenjskih smo med 16 izvajalci zasledili Center za socialno delo Kranj s programom za pomoč in terapijo zasvojenih), eksperimentalne in razvojne programe socialnega varstva (pomoč mladostnikom v stiskah, medgenera-cijskim in drugim skupinam za samopomoč, sprejemališčem za brezdomce in podobno), programe duševnega zdravja (med drugimi izvajalci so vmes tudi Šent'k in Šentgor iz Kranja in Radovljice ter Ozara, nacionalno združenje za kakovost življenja s stanovanjskimi skupinami za ljudi z duševnimi težavami, kakršno imajo tudi Jesenice), materinski domovi in zavetišča. IMGLAS Vsi izbrani programi dopolnjujejo ponudbo mreže javnih služb, v njih pa dela 148 strokovnjakov s posameznih področij in tudi veliko prostovoljcev. D.Z. wv^.gorenjskiglas.si Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih In petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: lnfo@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za prvo trimesečje 2004 znaša 6.200 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.960 tolarjev. Letna naročnina znaša 26.000 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 19.500 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica: odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve; po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT, petek 300 SIT + GORENJSKI GLAS • 4. STF=IAN GORENJSKA / in'fo@g-glas.si Petek, 9. januarja 2004 Bojijo se divjih odlagališč Jezersko - Občina Jezersko je ena prvih, ki ima že dolgo urejeno zbiranje in razvrščanje odpadkov na lastni deponiji, iz gospodinjstev pa jih tudi že nekaj časa odlagajo na ekoloških otokih. Zahvaljujoč temu Jezersko nima črnih odlagališč smeti. Na zadnji seji občinskega sveta pa je župan Milan Kocjan povedal, da bo poslej po novem urejen odvoz rabljenih avtomobilskih gum, ki ne smejo več na deponijo skupaj z drugimi odpadki. Za njihov odvoz bo zadolžen koncesionar in ga bo treba plačati. V občini Jezersko bi radi ustregli svojim občanom, da bi bil zanje tudi odvoz rabljenih pnevmatik brezplačen. Razmišljali so o možnosti, da bi ljudje na jezerski deponiji oddajali odpadne gume, občina pa bi jih enkrat letno dala odpeljati na lastne stroške. Če bi se odloČili za to možnost, bi morali v proračunu za leto 2004 rezervirati posebna sredstva. Svetniki so bili ob tem predlogu v dvomih, češ da utegnejo prednost zlorabiti ljudje, ki niso občani Jezerskega. Temu bi se lahko izognili z evidentiranjem tistih, ki bi oddajali odpadne gume, kar pa je lahko sporno s stališča varovanja osebnih podatkov. Možnost, da bi ljudem zaračunavali oddajanje odpadnih pnevmatik, pa jim tudi ni všeč, saj bi se v tem primeru v jezerskih gozdovih gotovo pojavila črna odlagališča. Odločitev o tem so jezerski svetniki odložili, župan pa bo dotlej zbral Še nekaj informacij, med drugim tudi pri javnem komunalnem podjetju in sosednjih občinah. D.Z. osvojili kos V Jeseni sta Špela Sajovic iz Kranja in Petra Šajn iz Ilirske Bistrice načrtovali drzen podvig, potovanje s staro škodo prek Gibraltarja v Afriko. Še vedno uskl^evanja Medvode - Po decembrski seji občinskega sveta, ko so na trenutke tudi precej polemično razpravljali o proračunu občine Medvode za letos in za leto 2005, ta hip še vedno potekajo usklajevanja, kako razporediti razpoložljivi približno dve milijardi denarja. Izstopajo še vedno usklajevanja pri treh vsebinskih dejavnostih. Mladi so se odločno zavzemali na zadnji decembrski seji za uresničitev programa oskrbe z vodo v občini. Precejšen zalogaj za občino in proračun pomeni izobraževalni program in program devetletke ter s tem v zvezi športna dvorana. Opredelitev in čimbolj sporazumno rešitev pa terja tudi program vlaganj v kulturne objekte v občini. A.Z. Zupan bo obiskal najstarejše v ^^ Vodice - Zupan občine Vodice Brane Podboršek bo konec tega tedna obiskal najstarejše občane v občini Vodice. V občini je letos devet starejših od devetdeset let, kijih župan ob novem letu obišče, obdari in jim zaželi zdravja. Tovrstna praznična srečanja ob novem letu so postala redna oblika županovih srečevanj z najstarejšimi v občini. A.Z. v Študentkama z ne ravno veliko vozniškimi izkušnjami in še manj mehanikarskimi spretnostmi, ki bi jih na poti potreboval njun jekleni konjiček, deset let stara škoda, je načrt uspel. Iz Slovenije sta prek Italije, Francije, Španije čez Gibraltar potovali v Maroko, Mavretanijo, Senegal, Gambijo, Mali, Burki-no Faso do Gane, ki je bila njun končni cilj. Avto sta vmes prodali, sicer pa jima je ves čas, tudi na vožnji skozi puščavo, dobro služil. Spela pravi, da ima zasluge za to vsekakor mehanik Simon Bokalj, ki je avto dobro pripravil na zahtevno preizkušnjo, zahvaliti pa se morata tudi sreči, ki spremlja pogumne. Bilo je namreč kar nekaj trenutkov, ko so se na videz brezizhodne situacije iztekle na najboljši možni način. '*Za evropski del poti sva potrebovali teden dni časa, kajti avtocesta zaradi previsokih cestnin ni prišla v poštev, tako da sva ubirali lokalne ceste. S tem sva izgubili nekaj časa, a ridobili na zanimivosti," se pela spominja lanske popotne izkušnje. "Na jugu Španije, v mestu Algeciras sva se vkrcali na trajekt Ceuto in že Čez dobre pol ure sva bili na afriških tleh. Maroko je v smislu cestnih Zimo vsako leto podaljšujejo Smučarsko zimo so na Starem vrhu začeli na božični večer, nov snežni top, ki so jim ga podarili člani domačega smučarskega kluba Alpetour, pa je pomembna pridobitev. Stari vrh - "Ob ugodnih vremenskih razmerah lahko progo ob sedežnici, oziroma nočno progo, sedaj zasnežimo že v štirih ali petih dneh. Na razpolago imamo namreč devet topov in petnajst tako imenovanih "žiraf, kar pomeni, da smo vsako leto manj odvisni od padavin," je minulo sredo ob novem topu na smučišču, ki ga je na priložnostni slovesnosti vključila Mojca Plestenjak z ministrstva za šolstvo in šport, poudaril vodja smučarsko turističnega centra Stari vrh Matej Demšar. Nov snežni top, vreden blizu deset milijonov tolarjev, je namreč upravljavcem smučišča podaril domači Smučarski klub Alpetour, pri nakupu pa mu je s polovico denarja pomagalo ministrstvo za šolstvo in šport. "Veseli smo, da imamo možnost mlade učiti smučanja, z dobrimi pogoji na smučišču pa bo šola smučanja v naravi še bolj zaživela," je v imenu članov kluba povedal Janez Šter, sicer tudi predsednik največjega otroškega smučarskega tekmovanja pri nas. Pokala Loka. Člani SK Alpetour so predali nov snežni top upravljavcem smučišča, nato pa so skupaj uživali v nočni smuki. Te dni pa smučarji že lahko uživajo na priljubljenem smučišču, saj so ga za smuko pripravili tik pred božično - novoletnimi prazniki. "Sneg pred novim letom nas je sicer večinoma "obšel", vendar pa smo smučišče uspeli zasnežiti in je ob sedežnici pripravljeno tako za dnevno kot nočno smuko. Od tega konca tedna naprej bo moč smučati tudi na Grebljici. Tudi letos je precej zanimanja za nočno smu- ko, skupaj s smučarskim klubom pa pripravljamo tudi smučarske tečaje," je tudi povedal Matej Demšar. Sicer pa je tudi Smučarski klub Alpetour eden od solastnikov smučišča, ki je večji del, 66 odstotkov, v lasti občin Škof-ja Loka in Gorenja vas - Poljane. Prav tako sta si obe občini razdelili lastništvo smučarskih naprav, ki jih imata v lasti vsaka polovico. Vilma Stanovnik Špela in Petra pred pustolovskim potovanjem na črno celino. razmer nekaj povsem novega: prehitevanje do zadnjega in po desni strani, izsiljevanje, luknje v asfaltu, živali in vozovi, stalno hupanje ... Vse to je v primerjavi z monotono vožnjo na evropski strani zahtevalo več spretnosti, pomenilo pa je tudi izziv in svojevrstni užitek. Se večji užitek pa je bila vožnja čez Saharo. Asfaltna podlaga se je končala na skrajnem jugu Maroka in pred nama je bilo petsto kilometrov peska in sipin, od mesta na severu Mavre-tanije do prestolnice Nouak- di, dobrem vodiču, primernih vozniških veščinah in pomoči prijateljev z Nizozemske, ki sva jih spoznali na jugu Maroka, nama je uspelo "zakopati" le šestkrat in tako premagati Saharo v treh dneh brez hujših težav. Navdušeni nad neskončno brezmejnostjo puščave sva pot nadaljevali proti Senegalu in Gambiji. V Banjulu sva prodali avto, saj bi vožnja nazaj proti Evropi poleg prevelikih stroškov pomenila tudi premalo časa za nadaljnje potepanje. S sredstvi javnega prevoza sva chott. Ob super zmogljivi ško- potem nadaljevali pot po Mali- ju, Burkini Faso in Gani, nato pa sva se iz Akre vrnili domov z letalom. Mesec dni po prihodu domov se najraje spominjava dni, ki sva jih preživeli v puščavi. To so bili nepozabni trenutki zvezdnatega neba, vetra v laseh, dirkanja z avtom življenju naproti ... in predvsem večnega sonca in peska. Nikjer ne občutiš neustavljive moči narave bolj intenzivno in nikjer se sonce ne zdi bližje. Zagotovo se kmalu zopet vrneva." Danica Zavrl Žlebir, feto: Tina Doki Obnovljeni kuhinja in jedilnica V osnovni šoli na Koroški Beli po novoletnih počitnicah okoli 450 malic in nekaj več kot 100 kosil dnevno pripravljajo v obnovljeni kuhinji. Koroška Bela - Novejši del osnovne Šole spada med tiste zgradbe v jeseniški občini, kjer so pred približno 20 leti pri gradnji za tampon med temelji uporabljali žlindro. Ta je v tem času pokazala neprijetno lastnost, da pri stiku z vlago začne pridobivati na volumnu in povzroča v zgradbah (pa tudi drugje - Čufarjev trg) poškodbe. Zamenjava žlindre in obnova pritličnih prostorov na tej Šoli poteka že tri leta, vendar sta bili največji finančni zalogaj ravno kuhinja in jedilnica. Da je ureditev obeh prostorov nujna in prednostna, je sredi lanskega leta potrdila tudi inšpektorica za delo in zdravje. Sanacija tlakov ter nakup in montaža opreme za kuhinjo je veljala 60 milijonov tolarjev, od tega je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport primaknilo 24 milijonov, ostalo je zagotovila občina. Z deli so za- čeli oktobra in zaključek slovesno proslavili dan pred božičem. Sicer pa je bilo po podatkih Tee Višnar, vodje oddelka za družbene dejavnosti na jeseniški občini, v letih 2000 in 2001 v obnovo učilnice tehnike, likovne učilnice, hodnika, učilnice za gospodinjstvo, sanitarij in pisarne za odpravo posledic delovanja žlindre vloženo okoli 23 milijonov tolarjev, v letu 2002 so za prvi del obnove športnega igrišča in ureditev ponikoval-nice porabili nekaj več kot 19 milijonov tolarjev in lani za dokončanje ureditve športnega igrišča še dobrih 6 milijonov tolarjev. Prispevek šolskega ministrstva je bil 12 milijonov tolarjev. Kot pravi Zora Kos, ravnateljica Osnovne Šole Koroška Bela, dela pri odpravljanju poškodb zaradi žlindre še niso zaključena. Obnovljenega je približno polovica pritličja. Urediti bo potrebno Še tri učilnice, knjižnico, tri kabinete, hodnik pred zakloniščem in zunanje dovozne poti. Vrednost del je ocenjena na približno 46 milijonov tolarjev. Tea Višnar še dodaja, da bi skupaj za preureditev okoli 1100 kvadratnih metrov šolskih prostorov na Koroški Beli potrebovali približno 100 milijonov tolarjev in še dodatnih 100, da bi izdelali nedokončano mansardo v novejšem delu, kar bi omogočilo, da se najstarejša, letos 100 let stara zgradba izprazni in predvidoma uporablja za druge namene. Mendi Kokot Kärntner Sparkasse svetuje: Korak pred konkurenco s krediti za podjetnike Andreja Tacer Vodja poslovne enote Poslovna enota Kranj Rožna u. 44 Telefon: 04/251 94 80 info@sparkasse.si Več na www.sparkasse.st Dobre poslovne ideje potrebujejo dobrega poslovnega partnerja oz. kapital. Na Kärntner Sparkasse se lahko vedno zanesete. Naš princip kreditiranja podjetnikov je zastavljen tako. da se vedno lahko prilagodimo finančnim okoliščinam in potrebam vašega podjetja. Ponujamo vam dolgoročne investicijske kredite z odplačilno dobo do 15 let. Naredite korak naprej v vašem poslovanju. Moderna evropska banka Zaradi nadomestila ne bodo prod^ali Trzin - Po novem zakonu o graditvi objektov lahko občine zaračunajo nadomestilo za uporabo .stavbnih zemljišč tudi za nezazidana stavbna zemljišča, izvzeti pa so objekti javnega pomena. V občini Trzin bodo nadomestilo računali na podlagi lokacije, pri čemer so opredelili dve območji, in sicer so obrtno industrijsko cono ločili od ostalega dela Trzina. Višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se bo dvignila le za inflacijo, za nezazidana zemljišča pa bodo nadomestilo izračunali na podlagi površine zemljišča, pri čemer bo pomembna tudi lokacija. Za parcelo velikosti približno 500 kvadratnih metrov bo to pomenilo okrog deset tisoč tolarjev na leto, zato pri občini dvomijo, da bodo s tem nadomestilom res dosegli, da bodo lastniki nezazidana zemljišča pozidali ali prodali. Računajo pa vsaj na to, da bi se mogoče kdo zavedel, da ima v takem zemljišču nekaj kapitala. M.R. . J petek, 9. januarja 2004 GORENJSKA / info@g-glas.si GORENJSKI GIJ\S • 5. STRAN Dokument za razvoj v prostoru Do 19. januarja je javno razgrnjen osnutek odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Naklo. Ulice obnovljene do aprila Hkrati z obnovo ulic so zgradili plinovod in obnovili vodovod, na vrsti so še ostale komunalne naprave. Naklo - Osnutek dokumenta, ki zajema razvojne usmeritve v prostoru in varstvo okolja, so nakelski svetniki sprejeli na seji pred prazniki. Potrdili so tudi predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč in predlog proračuna za leto 2004. Letos načrtujejo skoraj 1,26 milijarde tolarjev prihodkov. Prostorske sestavine, dolgoročnega in družbenega plana nekdanje občine Kranj so v Naklem prilagodili svojim potrebam. V osnutek odloka obeh planov in sprememb odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Naklo ter posebej za Dobrave so vnesli nove zasnove prometnega in energetskega omrežja, določili območja za nove gradnje stanovanj, dopolnili ureditvena območja naselij in med drugim opredelili varstvo kulturne dediščine ter varstvo narave. Prostorska konferenca začetek decembra lani je minila brez udeležbe, doslej pa niso dobili posebnih pripomb niti med , javno razgrnitvijo dokumenta, ki traja do 19. januarja 2004. Tudi svetniki so na zadnji lanski seji soglasno potrdili osnutek odloka. Kot je povedal župan Ivan Štular, bi radi končali postopek s sprejemom predloga odloka do konca marca letos. Za občino je velikega pomena tudi sprejem odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Po sprejemu osnutka sta odbora za komunalo in infrastrukturo ter za gospodarstvo uskladila svoja stališča s predlogi svetniških skupin. Tako so brez nasprotja sprejeli predlog za razdelitev zemljišč v tri namesto Štiri območja in dopolnjen način točkovanja zemljišč za posamezne namene. Občina pričakuje nekaj več prilivov od nadomestil, saj so v seznam zajeli vsa zemljišča, novost pa je zlasti plačilo nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. Predlog proračuna za leto 2004 so glede na osnutek neznatno dopolnili. Letos načrtujejo skoraj 1,26 milijarde tolarjev prihodkov. Kar 230 milijonov tolarjev naj bi zagotovili s prodajo zemljišč, 180 s komunalnim prispevkom podjetja Merkur za nove gradnje in 140 milijonov z udeležbo ministrstva za Šolstvo in Šport pri gradnji srednje šole v Strahinju. Glede na dogovore pričakujejo tudi prispevek okrog 150 milijonov tolarjev za gradnjo ceste Polica - Naklo od dveh podjetij. Samo gradnja te ceste bo stala okrog 300 milijonov tolarjev, v novi zdravstveni dom bodo vložili 180 milijonov, okrog 60 milijonov pa v kanalizacijo za naselje Podreber. Na seji so med drugim potrdili še predlog za povišanje cen oskrbe s pitno vodo za 4,9 odstotka, javno podjetje Komunala Kranj pa bo izdelalo program za doseganje predpisane kakovosti in načina oskrbe. Stoj an Saje Mengeš - Dokončanje celovite obnove Testenove ulice naj bi krajani Loke dočakali spomladi. Kot je zatrdil župan, bodo dela izvedli tako, kot pričakujejo in obsežnih posegih in celovito pripravljenih projektih ter že izvedenih postopkih in delih," je ob tem opozoril Stebe, ki je tudi zatrdil, da so razmere v Milijoni za uničene luči Kranjska občina je za popravila luči javne razsvetljave v dveh letih plačala okroglih pet milijonov tolarjev, za razbite semaforje pa še dodatne tri. Kranj - Pobalinstvo v mestni občini Kranj očitno ne pozna meja. Zlasti v mestu je na udaru tudi javna razsvetljava. Vandali se spravljajo na luči predvsem v bližini šol in v strnjenih stanovanjskih soseskah na Planini. V zadnjih dveh letih je bilo največ popravil ob Prešernovem gaju v Partizanski ulici, v Zupančičevi ulici. Ulici Nikole Tesle in Ulici Gorenjskega odreda. Gre za značilne poškodbe, kot so razbita stekla, pa tudi mehansko uničene svetilke kot posledica udarcev. Za popravila je občina v zadnjih dveh letih odštela približno pet milijonov tolarjev, s katerimi bi lahko postavila kar nekaj novih luči v večidel še vedno temačnih primestnih naseljih. Na žalost pa se uničevalci ne spravljajo le na javno razsvetljavo. Njihove "pozornosti" so deležni tudi semaforji in oprema na drogovih javne razsvetljave. Tako rekoč vsak dan je razbita kakšna spodnja luč semaforja, senčnik, stikalo za slabovidne, pomožni svetlobni znak. Stroški popravil in zamenjav teh elementov v občinski upravi cenijo na tri približno tri milijone tolarjev v zadnjih dveh letih. Okroglih osem milijonov tolarjev pa so v istem obdobju stala popravila poškodo- Ljubezen na prvi pogled Jožica in Robert Golob iz Kranja sta se poročila 26. decembra 1953, tako da sta konec decembra praznovala zlato poroko. Znova sta se poročila v Preddvoru. v Kranj - Čeprav zlate poroke danes zaradi daljše življenjske dobe niso več tako redke, pa so še vedno vsega spoštovanja vreden dogodek v življenju dveh zakoncev. Petdeset let skupnega Bledu živela od rojstva - rodila se je v sedemčlanski šuštarski družini, medtem koje Robert na Bled prišel iz rodnih Brežic. Tu je našel svojo prvo zaposlitev v Gozdnem gospodarstvu Bled. .•J»,;, /-.3'" zakonskega življenja sla 27. decembra lani praznovala tudi Jožica (67) in Robert (79) Golob iz Kranja. Spoznala sla se na plesu na pustno soboto leta 1953 v hotelu Triglav na Bledu. Jožica je na "Moj oče, ki je umrl pri mojih ireh letih, je bil mizar, tako da sem po eni sirani nadaljeval z družinsko tradicijo, ko sem šel študiral gozdarstvo." Bila je ljubezen na prvi pogled, saj sla se poročila že 26. decembra istega leta, čeprav je Jožici do polnoletnosti manjkal še slab mesec dni. "Takoj sem jo vprašal, ah jo bo kaj motilo, ker sem skoraj dvanajst let starejši od nje, pa mi je odvrnila; da ne. In tako sva se poročila," je razložil Robert. Jožica se spominja, da je bila poroka skromna, saj sta skupno življenje začela iz nič. "Prav začetki so bili tudi najtežji del najinega zakona, saj je bilo iz nič težko kaj ustvarili. Po petdesetih letih zakona bi sedaj lahko spisala cel roman. Ne bi šlo za pravljico, saj sva preživljala tudi težke trenutke, a sva vse tegobe rešila sporazumno. Danes sva zadovoljna in srečna, želiva si le še zdravja," pravi Jožica. Po preselitvi leta 1958 v Kranj, kamor so poslali službovat Roberta, se je zaposlila tudi žena - kol varuhinja v kranjskih vrtcih. "Prej se zaradi otrok nisem uspela zaposliti," je pojasnila. Robert seje po štiridesetih letih delovne dobe upokojil kot medobčinski gozdarski inšpektor za Gorenjsko, Jožica pa je vseh 34 lel delala kot varuhinja. Danes z veseljem opazujeta, kako odraščajo že štirje vnuki, sami fantje. "Vesela sva, da sla se najini hčerki Tatjana in Adela izobrazili in da sla sedaj dobro situirani, sedaj si želiva, da bi to uspelo Še njunim sinovom. Eden je že poslal pilot, dva študirala. Četni pa je še dijak," je Robert razkril svoje želje. Zakonsko zavezo sta zlalo-poročenca obnovila v Preddvoru. "Vse je potekalo kol na ravi poroki. Bilo je res krasno, e poročni album sva dobila za spomin," je še dejala Jožica. Simon Šubic, foto: Tina Doki vane novoletne okrasitve v mestu. Gre predvsem za odtrgane svetlobne verige, uničene okraske na drogovih javne razsvetljave, poškodbe svetlobnega neba v mestnem jedru in svetlobne zavese. Poškodovanim in celo podrtim drogovom javne razsvetljave pa ne botruje vselej le vandalizem, ampak tudi prometne nesreče. Samo lani je bilo v mestni občini Kranj zaradi tega zamenjanih kar petnajst drogov. Menjava droga stane približno 400.000 tolarjev. Pomeni, da je bilo stroškov v minulih dveh letih več kot za deset milijonov tolarjev, res pa je, daje občina v več primerih uveljavljala povračilo teh stroškov od zavarovalnice. Helena Jelovčan zahtevajo krajani, hkrati bodo namreč obnovili oziroma zgradili tudi vse ostale komunalne naprave. Dela bodo predvidoma končali najkasneje aprila. Hkrati z deli v Testenovi ulici obnavljajo še ulico Zavrti ter del Liparjeve in Gasilske ulice. Z gradnjo plinovoda in obnovo vodovoda so po besedah župana Tomaža Stebeta že končali, zdaj je na vrsti še izgradnja kabelskih kanalizacij za telefonske in električne vode, javno razsvetljavo in telekomunikacijsko omrežje. Temu bo sledila obnova celotnega zgornjega ustroja ulice z novo javno razsvetljavo. Kot pričakuje Štebe, naj bi izpolnitev njegovega predloga in zahtev krajanov omogočil tudi občinski svet s potrditvijo novega proračuna in s tem zagotovitvijo sredstev. "Gre tudi za gospodarno ravnanje ob tako občini ta Čas normalne. "Ni pa normalno delo občinskega sveta pri obravnavanju proračunov. Rebalansa zelo spornega proračuna za lansko leto, ki je bil sprejet šele julija, v decembru niso potrdili." In to kljub prošnji ministrstva za finance, je še dodal, ki je ugotovilo kršitve zakonodaje zaradi sprejetih amandmajev večine v svetu - predstavljajo jo stranke LDS, SLS, ZLSD in SMS. "Zaradi iste skupine svetnikov prav tako še nismo obravnavali uravnoteženega dveletnega proračuna s štiriletnimi razvojnimi programi, kije na dnevnem redu že od v oktobra," je še dodal Stebe. M.R., foto: Gorazd Kavčič .■g' ^ MISS SIXTY, ENERGIE, STEFANEL, VERSACE JEANS COUTURE, CALVIN KLEIN JEANS CAMPER, ICEBERG JEANS, BATA, TOM TAILOR, GEOX, MOTIVI, KOOKAI, MORGAN EXTE, SONNY BONO, KILLAH BABE, JUST CAVALLI, LEVIS, MURPHY&NYE THINK PINK, QUIKSILVER, STEFANEL, CARRERA, NIKE, ADIDAS PUMA, SALOMON, SPYOER, SKILA, KRIZIA, COLUMBIA, AESSE ICE PEAK, REGATTA, DANZA, MELBY JR, lANA JR, CACAO JR OSH KOSH JR, FITS FOR KIDS JR, TOM TAILOR JR THINK PINK JR, M&N JR..... factory KJER POPUSTI VELJAJO CELO LETO rj^. tjrjrj;\nMa ^JA nAZPfiODAJI! r .Ü u ^ OD 12.0i. DO 01.02.2004 L J TRGOVSKI CEriTER RUDNIK - SUPERNOVA [r^s □ ruta^.-em .n e .eclerkom) ODPIRALNI ČAS: 00 PONEDELJKA DO SOBOTE; OD 9 DO 2D URE. TEL: 01-428-92-23 TRGOVSKI CENTER SUPERNOVA CELJE - naspf^oti intepspabä odpiralni Čas: od ponedeljka do sobote; od g do so ure. Tel: 03-491-13-55 mjkm in mfrkupv^em l^p TRGOVSKI CENTEf-! CT/C - - • ".h?--.: omjkm in odpiralni čas: od ponedeljka do sobote; 00 g do 20 ure. Tel: 04-234-08-89 GORENJSKI GLAS • 6. STRAN GORENJEC MESECA, SEDMICA / jnfo@g-glas.si Petek, 9. januarja 2004 GORENJKA - GORENJEC MESECA DECEMBRA 2003 Muzealec in skladatelj Dr. Cene Avguštin Damjan Močnik Napovedali smo, da bomo zmagovalca oziroma Gorenjca meseca novembra objavili letos prvi petek v januaiju. No, ta prvi petek smo mislili na dan, ko bo Gorenjski glas spet izšel prvič na petek. To pa je danes, čeprav je bil letošnji prvi petek že 2. januaija, na praznični dan. In kakšen je rezultat glasovanja? Barbara Demšarje v zadnjih dnevih zbrala še 68 glasov, Vid Černe pa 65. Gorenjka meseca novembra 2003 je tako postala Barbara Demšar, ki ste ji namenili skupaj 281 glasov, Vid Cerne pa jih je zbral skupaj 261. Obema čestitamo. Predlagamo pa kandidata za Gorenjca meseca decembra 2003. Dr. Cene Avguštin, prvi ravnatelj in strokovni vodja Gorenjskega muzeja, je lani praznoval 80-letnico. Za spremljevalce muzeja je postal kar sinonim zanj, sicer pa je nesporni strokovnjak na področju kmečke in meščanske stavbne dediščine in skoraj 40 let vodja galerijske dejavnosti v okviru muzeja. Poznano je njegovo stališče, da kot muzealec ali konservator ne smeš nastopati kot nasprotnik, ampak kot razumevajoč sogovornik tistemu, ki ima morda drugačne nazore. V Gorenjskem muzeju so za vrhunec praznovanj ob 50-letnici obstoja izbrali prav izid in predstavitev Avguštinovega zbornika. Damjan Močnik, skladatelj iz Cerkelj, je na ljubljanski Akademiji diplomiral iz kompozicije, prejel pa je tudi študentsko Prešernovo nagrado. Je profesor in zborovodja na škofyski klasični gimnaziji v Ljubljani. Že 17 let vodi tudi zbore, med njimi cerkveni pevski zbor Andreja Vavkna iz Cerkelj, tri sezone pa je vodil tudi APZ France Prešeren. Pri nemški glasbeni založbi Corus Verlag iz Stuttgarta, največji založniški hiŠi za zborovsko glasbo v Evropi, je pred nedavnim izšla zgoščenka latinskih in slovenskih duhovnih zborovskih skladb z naslovom Božja beseda, ki prihaja iz nebes. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Helena Resman, Juleta Gabrovška 32, 4000 Kranj. Vrednostna pisma prejmejo: Mateja Jerala, Breg ob Savi, 4211 Mavčiče; Veronika Močnik, Njive 20, 4201 Zgornja Besnica in Pavla Demšar, Rudno 37,4228 Železniki. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Katja Čarman, Spodnja Senica 6, 1215 Medvode; Iva Košir, Podkoren 1, 4280 Kranjska Gora; Marina Pilipovič, Borovška 64, 4280 Kranjska Gora; Mimi Jelovčan, Mače 9, 4205 Preddvor; Filip Sekne, Mlakarjeva ul. 32, 4208 Šenčur in Marko Skalar, Medno 14, 1210 Ljubljana - Šentvid (pri blagajni pokažite le osebni dokument). SEDMICA Morda sem prezahtevna, toda od politikov pričakujem oziroma zahtevam, da so stališča in dejstva, ki jih javnosti sporočajo, vsebinsko jasna, nedvoumna in logična. V praksi so stvari največkrat drugačne. Njihovi stavki so nejasni, dvoumni in nelogični. Kar je sicer lahko posebna zvrst umetnosti, je pa tudi manipulacija z javnostjo. Tako nikoli ne veš, ali te imajo za norca ali samo za manj nadarjenega. Prvi primer. V zvezi z živahno trgovino z orožjem, ki je preko Slovenije potekala leta 1991 in leta 1992, je vladni predsednik Anton Rop poslance potolažil, češ da "do danes ni nihče v vladni proceduri dokazal predpostavke o nezakonitostih pri trgovanju z orožjem" (Mladina, 5. januar 2004). Sveta preproščina. Od kdaj, lepo vas prosim, je pa treba predpostavke dokazovati? Za manj nadarjene: Politični triki predpostavka je mnenje, trditev, ki se v danem primeru sprejme za izhodišče ne glede na resničnost (SSKJ, III. knjiga stran 1007). Upam, da ni vlada na to temo nikdar sprejela takšnega stališča in da si je gospod magister stavek gladko izmislil. Drugi primer. Zaradi cirkusa, ki je nastal okrog domnevno izbrisanih, se je predsednik države Janez Drnovšek posvetoval s pravnimi strokovnjaki in javnosti ter ustavnemu sodišču, ki je menda neodvisna ustanova, med drugim sporočil, da bi se referendum o tako imenovanem tehničnem zakonu dejansko sprevrgel v referendum o izbrisanih in njihovih človekovih pravicah, kar je ustavno nedopustno in mora biti pomemben argument tudi za ustavno sodišče, ko bo presojalo ustavnost odloka o razpisu referenduma. Zanima me, kako je Drnovšek prišel do sklepa, da bi se zadeva sprevrgla v referendum o domnevno izbrisanih. Kolikor vem, bi se oziroma se bodo volivci na referendumu odločali o tem, ali je tehnični zakon takšen, kakršnega je sprejela večina poslancev, primeren ali neprimeren. In v tem ne vidim niti najmanjše kršitve človekovih pravic. Vse drugo se mi zdi natolcevanje in zavajanje javnosti, kar se za gospoda predsednika zagotovo ne spodobi. Tako, kot se zanj v demokratičnih razmerah in manirah ne spodobi niti to, da ukazuje (čeprav samo posredno) ustavnemu sodišču. Zanima me Rodio TfiQloY I ■ ilk" ' ■ , I ® Prrl 9IQ/ OoroAj/kc^ Pnri glo/ek GorenJ/ke Radio Triglav Jesenice» d.o.o., Trg Toneta čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora. 101,1-Bohinj Avtocenter Vrtač Visoko pri Kranju tel.: (04)275 9111, fax: (04)253 10 19 e-mail: acvrtac@ac-vrtac.sl, www.ac-vrtac.sl tudi, s katerimi pravnimi strokovnjaki se je predsednik države posvetoval. (Nenazadnje velja v določenih krogih za pravnega strokovnjaka tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic.) Pa menda ne s tistimi, ki so predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju svetovali, naj presojo o ustavnosti referenduma ustavnemu sodišču pošlje en dan prepozno? Pri Čemer prav nič ne verjamem, daje Šlo za pomoto. Prej bi rekla, da je predsednik državnega zbora zamudo namerno uprizoril. Pravni cirkus, ki je nastal okrog domnevno izbrisanih, pride, vsaj po mojem mnenju, v prvi vrsti prav strankam, ki so na oblasti. Namreč. Vedno novi zapleti okrog domnevno izbrisanih jemljejo novinarjem, zlasti pa njihovim bralcem energijo in čas, da bi leto pred državno-zborskimi volitvami razmišljali o aferah, ki so obvisele v zraku. Ali pa o čedalje večji revščini in brezposelnih. To se mi zdijo pravi problemi slovenske države, za katerimi se skrivajo resne kršitve človekovih pravic. Ne pa referendum o tako imenovanem tehničnem zakonu. Marjeta Smolnikar SERVIS • REZERVNI DELI • PRODAJA • KLEPARSTVO • LICANJE MERJENJE EMISIJ IZPUŠNIH PLINOV OBČINA ŠKOFJA LOKA Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka Komisija za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Škofja Loka Na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 58/02 in 55/03) ter na podlagi tretjega odstavka 2. člena Odloka o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 43/2003) objavlja JAVNI POZIV predložitev dokumentov o vlaganjih v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Škofja Loka 1. Vse fizične in pravne osebe, ki so zainteresirane za uvrstitev na seznam dejanskih upravičencev do vračila vlaganj v telefonske centrale, medkrajevne telefonske vode ter krajevna telefonska omrežja na območju Občine Škofja Loka, pozivamo, da pošljejo zahtevo v roku dveh mesecev po objavi tega poziva, in sicer do vključno 09.03.2004 na naslov: Komisija za vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka, ali jo oddajo do vključno z navedenim datumom v glavni pisarni Občine Škofja Loka. Obrazec zahteve je na voljo v informacijski pisarni Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka in na internetnih straneh občine. 2. Obstoj pravice do uvrstitve na seznam dejanskih upravičencev do vračila vlaganj vlagatelji dokazujejo z verodostojnimi dokumenti (pogodba, potrdilo o vplačilu: računi, položnice, virmani), ki dokazujejo višino vlaganj v telekomunikacijsko omrežje in datum vplačila. 3. Kolikor vlagatelj zahtevka za vračilo vlaganj ni tudi podpisnik pogodbe o vlaganju, ki je temelj za začetek postopka, mora zahtevku priložiti pisno in overjeno pooblastilo podpisnika pogodbe. V primeru, da je podpisnik pogodbe že pokojni, upravičenec predloži sklep o dedovanju. Enako tudi pravne osebe predložijo dokazila o pravnem nasledstvu. Številka: 346-4/2001 Datum: 09.01.2004 Komisija za vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Škofja Loka Klemen ŠTIBEU, l.r., Predsednik Piše Milena MIklavčIč Usode 404 Garača Pavla in Janez sta se poročila leta 1948. Poznala sta se ze od prej, saj sta skupaj hodila i' osnovno šolo. Janezovi starši so mislili, da bo ostal doma na kmetiji, vrndar je raje krenil po svojih poteh in se potem odločil za šuštarijo. Pri Pavli je bilo veliko otrok, zato je ze od tretjega leta živela pri stari mami, ki ji je po svoji smrti tudi nameravala zapustiti hišo in malo zemlje. Naneslo je tako, da je stara mama zbolela in tako so pri hiši čez noč potrebovali par moških rok. "Z Janezom sva se domenila, da se bova poročila, čeprav sem bila stara komaj sedemnajst let. Njegovi domači so mu to zelo zamerili, saj se jim je zdelo pod častjo, da se z velike kmetije seli na bajto, kjer ni bilo drugega kot par krav in nekaj najemne zemlje, " pripoveduje Pavla. V prepirih so šli celo tako daleč, da so mu prepovedali, da hi se vračal domov, oče ga je razdedinil in kmetijo prepisal na drugega sina. Na srečo prvo leto zakona vsaj otrok ni bilo. Ko je prijokal na svet prvi, sta za krstnega botra poprosila soseda, ki pa je odklonil, ker se ni hotel zameriti Pavlini stari mami. Tako sta otroka odnesla h krstu sama, kjer pa seju je usmilil mežnar. "Počasi sem začela Janeza pregovarjati, da hi šel raje delat, kot pa da brez koristi tolčeva bregove, ko od tistega ni bilo nobene koristi. Sprva se je jezil in se ga šel tudi napit, ker ni bilo po njegovem, potem pa je Id enkrat stopil do znanca, ki je bil v Alpin i mojster, in ga pobaral, če bi bilo še zanj kakšno delo. Počakati je moral skoraj pol leta, tem času se nama je rodil ze drugi otrok, on pa ga je raje dočakal v gostilni kot pri meni doma. Ker sem prehitro poprijela za delo, sem čez dva meseca in še malo splavila in to ga je spametovalo, da je pustil gostilno in še doma kaj naredil. " Sprva sta nameravala zidati kar doma, kar bi bilo najceneje^ Vendar so postajali spori vedno hujši, zato sta se čez noč preselila Ziri. Vsi štirje so se tlačili v dveh sobah, brez vode in stranišča. Le-taje bil zunaj, na štrbunk in po vodo je bilo treba pritličje, kjer je bila samo e/ia pipa, pa še tam je kakšen dan sploh ni bilo. "Če bi lahko kam dala otroka, bi Šla še jaz delat, " pripoveduje Pavla. "Tako pa sem šivala doma, pazila na otroka in se jezilo na moža, če je prevečkrat po šihtu zavil i' gostilno. Na živce so mi šli njegovi prijatelji, s katerimi so kartali in velikokrat kar iz gostilne šli potem na šiht. Potem sem ga vzela v roke in sem mu rekla, da tako ne gre več, da sem spet noseča, da mora nekaj ukreniti. Ti boš meni pela, mi je zabrusil, ker samo doma ležiŠ in nič ne delaš. To meje tako prizadelo, da bi ga najraje porinila po stopnicah! Potem sem šla do kmeta, kjer smo kupovali mleko in sem mu rekla, da bi rada kupila svet, če ga kaj prodaja. Zviška meje pogledal, češ kaj se bo pa ena baba menila z menoj. Tvoj dede naj pride, pa bova naredila kupčijo, je dejal. Ampak jaz sem kar stala tam in sem mu rekla, da imam nekaj denarja, da bo za aro dovolj, ostalo mu bom prinesla v pol leta. Kar debelo je pogledal, ko sem začela šteti, še njegova žena je prišla in potem smo podpisali ene papirje in on je takoj spravil denar, da se ne bi premislila. Kar sem zaslužila s šivanjem, klekljanjem, malo mi je še stara mama primaknila, sem znosila za parcelo in prej kot v pol leta smo že naredili prepis. Mož je kar debelo gledal, ko sem mu povedala, potem pa se je začel kregati, da on že ne bo vse dneve garal, da mora še malo' imeti od življenja. Počasi ga je pa potegnilo: malo foušarija, ker so tudi drugi zidali, malo pa to, da se je lahko postavljal pred domačimi, ki so kaj hitro izvedeli, da sva začela zidati. " Toda ni bilo lahko. Ker nista imela denarja, sta vse postorila sama. Do prve plošče ni bilo na parceli nobenega delavca. Velikokrat se je zgodilo celo to, da je grunte kopala sama, ker je šel mož na kozarček, pa je potem "pozabil" priti domov ... Starejša dva fanta sta pazila na najmlajšega, ki je bil še vozičku. Pavla je včasih slišala, kako se je otrok jokal, vendar se je naredila, kot da je vse i' redu, ker ji je zmanjkovalo časa. "Toda bila sem trmasta in sem dosegla, da smo prvo leto zaključili s prvo ploščo. Bilo je že konec oktobra, zeblo je in kazalo je na sneg, vendar sem toliko premolila, da se me je vreme usmililo in še malo počakalo. Ne bom nikoli pozabila, kako sem celo zinio hodila na parcelo in božala stene, od same sreče, da mije uspelo. Teh občutkov se ne da opisati. Čez dan sem bila na parceli, zvečer sem dala otroke spat, jaz pa sem se usedla za mašino in Šivala, včasih tudi do treh zjutraj. Sploh ne vem, od kod sem jemala moč in energijo, da sem lahko preživela tiste napore. " Čez zimo je prihranila toliko denarja, malo tudi na možev račun, saj ga je pregovorila, da ji je dajal polovico plače za hi.šo, da so spomladi prišli na vrsto v Glažarjevi cezglovnci, kjer so naredili \'.SY> opeko, stroj za izdelavo strešne opeke pa so si izposodili Idriji. "Saj mi ne bo nihče verjel, ampak večino strešne opeke sem naredila sanui. Zjutraj sem vstajala ob štirih, šla na parcelo, klet in delala do osmih, ko so se prebudili otroci. Če je bilo toplo, sem jih vlekla s seboj, če ne, sem spet prišla naslednji dan sama. Ti se boš "udušila", mi je pravila stara mama, ampak jaz sem imela tako voljo, da bi še gore premikala. " Les sta potem po takratni navadi nafehtala pri kmetih in tretje leto, na jesen, je bila hiša že pod streho. Ko so na sleme privezovali smrekico, se je Pavla na glas zjokala od sreče. Četrto nosečnost je s seboj "odnesla" streha, saj je delala kot kakšen moški, še malo ni pomislila nase. "Včasih ni bilo tako, da bi ženske prišle blizu k hiši samo takrat, ko se prinese malica. Pravzaprav jo delavcem sploh nismo dajali, razen tistim, ki so prišli delat po urah. Če sem bila le preveč lačna, sem dala usta kakšen kos kruha, naredila nekaj požirkov "Zika " kave in naprej delala. Vsake minute se mije zdelo škoda. Naj povem, da sem celo hišo sama pobelila, tudi vsa okna in vrata. Sicer ni bilo treba veliko, saj smo se vselili samo tri prostore, o kopalnici ni bilo ne duha ne sluha. Najprej smo mislili, da bi jo naredili i' kleti, potem pa smo ugotovili, da je bila voda narobe zvez.ana, zato smo je preselili v shrambo. " Sreča ob vselitvi je bila nepopisna. Predvsem zato, ker jim je voda tekla v kuhinji in i' veži. Na srečo je potem dobila službo, da so laže odplačevali kredit. Le pri otrocih je marsikaj zamudila, saj so bili vf'.v čas prepuščeni sami sebi in res ne ve, komu bi se zahvalila, da se ni nikomur nič naredilo. če niso bili sami doma. Pavlo je najbolj bolelo to, da se ji otroci niso pustili objemati, ko je imela več časa zanje. "Kar nisem dala njim, dajem danes vnukom," reče in doda, da se jim tudi preko izpovedi oprošča, ker ni imela časa, da bi jim to pokazala, ko so bili majhni. Petek, 9. januarja 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Tolovaj Mataj: Stare in bradate Godci z muziko za ples Ljudskih godcev tako rekoč ni več. Danes so le še redke pokrajine, ki premorejo ljudske godce v pravem pomenu besede. S skupino Tolovaj Mataj je nekdanje čase moč podoživeti danes. Ljubljana - Ni bilo naključje, da je založba Sanje predstavitev zgoščenke z naslovom Stare in bradate skupine Tolovaj Mataj pripravila prav 6. januarja, na svete tri kralje. Na albumu med drugim najdemo Trikraljevsko kolednico, koledniki so pevci in godci, ki s petjem in muziko, poleg želja po sreči, zdravju in dobri letini v novem letu, po hišah širijo tudi dobro voljo in veselo vzdušje, godčevsko-pevska dejavnost pa odlikuje tudi skupino Tolovaj Mataj, pravzaprav tipičen glasbeni trio po vzoru nekdanjih godčevskih skupin: s klarinetom, goslimi in basom. Tako kot so godci najbolj pogosto naokrog godli prav ob raznih praznikih, lahko za praznik označimo tudi tokratno izdajo plošče z naslovom Starß in bradate skupine Tolovaj Mataj. Tovrstne nekomercialne glasbene izdaje so pri nas vse preveč redki dogodki, saj je naklonjenost večjih glasbenih založb do ljudske glasbe majhna ali skoraj nikakršna. V prvi vrsti tekma za profitom od njih zahteva čimbolj komercialno izbiro glasbenih izdaj, hkrati pa je tudi država pri podpori nekomercialnih glasbenih projektov vse prej kot radodarna. Za organizacijo tovrstnih praznovanj torej ostajajo navdušenci in ljubitelji, kot so tisti v založbi Sanje z urednikom Rokom Zavrtani-kom na čelu, kjer se poleg v prvi vrsti knjižnih izdaj v zadnjem času vse bolj posvečajo tudi izdajam zvočnih zapisov. V podporo zapisanemu gre bržkone tudi podatek, da je pričujoči album skupine Tolovaj Mataj, ki bo letos beležila deset let delovanja, šele njen drugi po vrsti. Skupina, ki jo je ustanovil Roman Ravnic, je na neki način logično nadaljevanje njegove prejšnje, v slovenskem prostoru poznane skupine Trinajsto prase. Tako rekoČ od vsega začetka si z njim gosli in bas v skupini izmenjuje Jernej Pe-čak, najmlajši po letih in po stažu pa je klarinetist Peter Kus, v skupini od leta 1997. Vsi trije so izkušeni glasbeniki na področju ljudske in ljudske preporodne glasbe. Izvajajo pesmi in viže s celotnega slovenskega kulturnega prostora. Še posebej jih privlači njegovo obrobje. Pesmi "tolovajmataji" spoznavajo na terenu, pri muziciranju z ljudskimi godci ali pa na podlagi transkripcij in posnetkov, ki jih hrani Glasbeno narodopisni inštitut ZRC SAZU ... "Pesmi, ki jih igramo, ni tako enostavno zbrati, kot to kaže na prvi pogled. Ljudskih godcev tako rekoč ni več. če smo še v osemdesetih lahko igrali skupaj z i\jimi, so danes le še redke pokrajine, ki premorejo ljudske godce v pravem pomenu besede. Nekaj jih je še v Reziji, v Istri razmišlja Roman Ravnič in ugotavlja, da godČevstvo vse bolj zamira, saj za starejšimi, ki odhajajo, ni mladih naslednikov. Lahko bi rekli, da so prav tri generacije v skupini Tolovaj Mataj tiste, ki poskušajo nadaljevati godčev-sko tradicijo. Kot pravi avtor Misa Criolla še v Kranju Krai\j - Po uspešnih nastopih na Dunaju, v Ljub^ani in na Jesenicah, bosta APZ France Prešeren in MePZ Vox Carniolus ob spremljavi slovenskih instrumentalistov predstavila argentinsko mašo Misa Criolla še v Kranju. Koncert bo na sporedu v soboto, 10. januarja 2004, ob 19.30 uri v dvorani Gimnazye Kranj. Akademski pevski zbor France Prešeren ob sodelovanju pevcev mešanega pevskega zbora Vox Carniollus je pod vodstvom dirigenta Primoža KerŠtanja že sredi decenribra skupaj z argentinskimi glasbeniki in solistom ter avtorjem maše, skladateljem Arielom Ramirezom, uspešno nastopil v Konzerthaus na Dunaju ter na dveh razprodanih koncertih v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Kasneje sta oba zbora v celotnih postavah pripravila še dva koncerta na Jesenicah, ob Misi Criolli pa so izvajali tudi Ramirezove božične pesmi Navidad Nuestra. Koncert z enakim programom bo tokrat na sporedu Še na Gimnaziji Kranj, program pa bosta popestrila tudi Elvi Rwankuba in Anže božič s kitarskim duetom ter baletna solista Ljubljanske opere Nena Vrhovec Stevens in Andrew Stevens. I.K. Omizje ob predstavitvi plošče; (z leve) Jure Potokar (glasbeni kritik), dr. Rajko Muršič (antropolog, glasbeni publicist), Roman Ravnič (prvi Tolovaj Mataj), Rok Zavrtanik (založnik) in Peter Kus (klarinetist). spremne besede k plošči dr. Rajko Muršič, je to skupina, ki na simpatičen način skuša podoživeti tisto, kar raziskovalci ljudske glasbe že več kot sto let odkrivajo doma in preko meje. Na plošči je enajst skladb iz različnih pokrajin, bolj ali manj znanih napevov na različne teme. Naslovi Ti si ljuba moja, Bovški trio, Mafrine, Zeleni Jure, Štajeriš - Sotiš ... nekaterim povedo več, drugim manj. Lično oblikovana spremna knjižica prinaša tudi besedila pesmi in reference, kje in kdaj so bile zapisane in kdo jih hrani. Posebej zanimivi sta osrednji pevski viži Marko skače in Lidje mi pravijo, ki sta iz najstarejših do- slej znanih tonskih posnetkov slovenskih ljudskih pesmi, kijih je leta 1898 na fonograf zabeležil madžarski etnomuzikolog Bela Vikar v Tišini v Prekmur-ju. Kot je dodal Ravnič, v skupini vztrajajo pri tem, da ne spreminjajo melodije in ritma pesmi, ki mora ostati taka, kot je, v priredbah si nekoliko na svoj, če rečemo temu sodobnejši in času primernejši način, razlagajo le harmonije. Namerno ne dodajajo novih instrumentov. "Mi smo sicer band za ples, tako kot so za ples včasih igrali godci. Je pa res, da na naših koncertih ljudje v glavnem poslušajo.' Gre za glasbo, ki vsekakor ni tista na prvo žogo, saj kot taka zahteva večkratno pozorno poslušanje, hkrati pa "tolovajma-tajska" muzika še zdaleč ni namenjena le etno frikom in ljubiteljem narodnega glasbenega izročila. Prav prijetna je in seže v dušo in srce. Zal ne državi, kot sem zapisal na začetku in je nekoliko provokativno zapisano na ovitku zgoščenke: Ministrstvo za kulturo je nekoliko podprlo izid te plošče. Kot je povedal urednik založbe Sanje Rok Zavrtanik, se na ta način želijo zahvaliti za 100.000 tolarjev, namenjenih projektu, ki je ob neki resni produkciji vreden vsaj milijon in pol. Kakorkoli že, Stare in bradate so še ena zmaga za nas poslušalce, hkrati pa upanje, da do naslednje plošče s tovrstno glasbo ne bo preteklo spet nekaj suhih let. Ne glede na to, katera založba bo zbrala sanjski pogum. Igor Kavčič Parada slovenske ilustracije Ljubljana - Založba Mladinska knjiga je tako kot zadnjih petdeset let (prav toliko je letos jeseni praznovala njihova Čebelica) tudi v preteklem letu na različne načine dokazovala skrb za izvirno slovensko slikanico. Seveda predvsem z načrtnim izdajanjem novih knjig, s katerimi se je uspešno predstavljala tudi na knjižnih sejmih v tujini, še posebej v Bologni. Ob koncu leta je založba predstavila šest novih slikanic, štiri "pravljične klasike" in dve domači slikanici, vse pa so likovno opremili domači ilustratorji. log, ki izhajajo iz njih. Izvirna otroška možganska telovadba. V prihodnje je obljubljeno nadaljevanje serije slikanic. Slikaniški fond Mladinske knjige pa se bo v prihodnje bogatil tudi z novimi izdajami pravljičnih klasik. Kot prve so v Zlata ladja je naslov, ki ga dobro pozna že generacija današnjih staršev, saj je zbirka pesmic Kajetana Koviča izšla že leta 1969 in je v knjigarnah že najmanj dvajset let ni mogoče dobiti. Pesmice iz Zlate ladje so si v vseh teh letih pridobile sloves, ki ga imajo Pedenjped, Abece-darija Daneta Zajca ali pa Zu- Mehurčki. Tokrat v • v pancicevi predstavljena slikanica Zlata ladja obsega dvaindvajset pesmic, izbor iz prvotne zbirke, dodanih pa je še nekaj pesmic iz Mačka Murija in čebelice Moj prijatelj Piki Jakob. Na "ladijskem krovu" je še Kovičeva stalna sodelavka Jelka Reich-man, ki je tudi tokrat odlično opravila delo ilustratorke. Druga v celoti slovenska slikanica ima naslov Škrat Zguba in kameleon^ njena avtorica v celoti pa je ilustratorka Jelka Godec Schmidt. Glavna junaka sta že stara znanca Cicibana, saj v njem otroke k igri in razmišljanju vabila že tretje leto. Gre namreč za zbirko ilustracij in na- zbirki Najlepše pravljice izšle pravljice Volk in sedem kozličkov bratov Grimm z ilustracijami Maše Kozjek, Hans Christian Andersen je zastopan z dvema slikanican^a Kraljična na zrnu graha in Cesarjeva nova oblačila, prvo je ilustriral Marjan Manček, drugo pa Suzana Bricelj, Obutega mačka Charlesa Perraulta pa je narisal Zvonko Čoh. Za oblikovanje slednje je na 19. knjižnem sejmu nagrado za najlepšo slovensko knjigo za otroke prejela Maša Kozjek (oblikovalka celotne zbirke Najlepše pravljice). Ob novejših prevodih klasičnih pravljic je zanimivo, daje vsako nafisal drug domači ilustrator, predvsem pa je pomembno, da lahko tudi o teh slikanicah kot takih lahko govorimo kot o izvirnih. . Igor Kavčič Piše: Mira Delavec Josipina Urbančič - Turnograjska L. del Čas poroke se je počasi približeval. Do dogodka je moral preteči samo še en mesec. Lovro je še vedno vztrajno pisal Josipini: "O moja preljuba Josipinka! Maj ti te besedice dopovedo kak meni hudo brez tebe!!!! Od tebe, moje vse nobenoga poročila danas! Kak tvoje zdravje - o to vse meni neznano! O Bog daj, da prav dobro. Meni dobro - ali strašno truden - i to zmir bolj! Zjutraj z Landratom ojstro i pravično govoril zavolj toga, de on, ko ve, da greste konec septembra proč tak brezvestno daje, da hi le njemu vstregel! Jaz mu rekel - če dalje tako, tak vemo kje_! Meni zdaj pošlje poterpezljivost - če mi daš pravico, tak ga bodem jaz naučil kak se mora pravica deliti!! O šolobarde!" V nadaljevanju pisma je še vedno razkrival svojo jezo: ''Mene strašno to obnašanje peče - serdi me!!! "Quos ego_! Ziiaj vidite, kaj moje prepotovanje po zimi - ali pravično ali ne!!! _Pa _! Josipina meni se to prav zalj stori _pa kaj se hoče! Delajte, kakor veste da prav!_vse serčno tvom=mom! Jaz bi rad prišel danas k tebi, ali pretruden. Tudi v pisarno ne grem, samo kopat se hočem!_Bodi zdrava i vesela, tak srečna u neskončni ljubezni te tisuč= i tisučkrat poljubljočiga tvoga Lovreta. " Tudi Josipina mu je vestno odgovarjala, saj so se počasi umirjali nesporazumi med Lovrom in Josipinino mamo Jožefino, ki se je odločila, da gradu nebo prodala, pač pa ga bo ob svoji polnoletnosti prevzel Janko, medtem ko ho Josipino in Fidelisa izplačala. Josipini je pripadalo pet odstotkov in te je Lovro izsilil. Jože fini je očital, da skrbi samo za Janka in da Josipini ter Fidelisu ne zeli pomagati oziroma celo škodovati. Ko je Josi-pinina mati spoznala njegove prave namene, je bilo že prepozno. Najhuje je bilo, da se je tem ognju znašla Josipina, ki ni vedela, na katero stran naj stopi. Ob finančni pomoči Terpinca so se stvari počasi umirile. Lovro je ponovno priha- z jal na Turn in dvoril Josipini tako kot nekoč. Ona je verjela, da se je ljubezen vrnila in veselila se je prihajajočih dni, zato mu je pisala: "O moje življenje! Drugi listek že danes - kaj ne moj LovriČko - da sim "pridna "! Ah, da bi ti mogla vedno pošiljati liste - ah ali vedno rajše pri tebi hiti!!! O da bi bila! O Bože mili - kmalo - kmalo za večno - o sladka nada!! Lovričko - ah kaki časek! ! Čuti -kar jaz čutim!! Lovričko - ah povej mi, povej, kaj daj delaš - kje si r kak ti je? O da bi vedla!! Bolel me je sinoči tako hudo zob i tak sva z matko pozabile zavoljo Perneta postaviti, da ne pred njim ne pred drugimi pričami ni fnatka preuzela njegove dolžnike. To še le ponoči se spomnila. Skerbi me, da hi ne bilo narobe to! O revca, da mi je!! Moj zob zdaj precej ponehal, tak da lahko ter-peti! Ali ponoči me hudo imel! Do kakih 3. zjutraj skoro nič prenehal - nič spala! Zdaj zjutraj bolje - hvala Bogu! Ah zob je huda reč - ak boleti začne. Ako poneha dopoldne - tak te morebiti še popoldne u Krajnu vidim - objamem! O da bi!! Kako Želim! / potom ideš z nami ? O ja - ja! Lovričko moj - ah z Bogom! Tisuč i tisuč žarnih iz serca tvoje - serčno tvoje Josipine." Včasih mu je pisala povsem kratko pismo, in sicer samo zato, da mu je sporočila, kako ga ima rada in ga pogreša. "O moje vse! Naj ti prinesejo te čerkice vse, vse, karti "ljubo" od mene - ah naj ti prinesejo neskončno ljubezen - s katero sim večno tvoja!!! Ah Lovričko - danas sva zopet "ločena" - o kaj to! Pa - saj kmalo skupaj!! Ah in tudi kmalo "za večno!" O Lovro - ču-tišli - kaj to?!?? - Kaj u Krajnu? Ali so šli matka i sestrice včeraj skozi Krajn? Lovričko - z Bogom moram reči! Postavka sili! Tisuč poljubov ti od t\'oje večno zveste Josipine." V naslednjem pismu se je med drugim veselila govoric Kranjcev, saj je bila prepričana, da bosta s poroko, ki se bo zgodila konec septembra, presenetila vse. Kranjci so namreč pričakovali poroko šele po veliki noči naslednjega leta. Mnogi so se že veliko prej spraševali in ugotavljali različne stvari: "G. Kranz od Zukerrffinerie je neki po-smehval čez naju - je rekel: "Das wird die erste slavische Hochzeit in Krain sein; aber woran werden denn die zwei leben: er hat nicht; sie sehr wenig - vielleicht von der Schriftstellern; jedes schreibt ein Buch und verkauft es um etliche WO fl; daran können sie Jahre lang leben." Vprevodu bi to pomenilo: "To bo prva slovanska poroka na Kranjskem; toda od česa bosta tadva živela; on nima nič, ona zelo malo - mogoče od literature; vsak napiše eno knjigo in jo proda za dobrih 100 goldinarjev; od tega lahko leta dolgo živita. " + GORENJSKI GLAS • 8. STRAN PREHRANA, MODA / info@g-glas.sj Petek, 9. januarja 2004 Hitre » praznične in vege jedi Slovenske gospodinje in gospodinje! smo bogatejši za novo zbirko treh kuharskih knjig. Slovenske nagle jedi, Slovenke vegetarijanske jedi in Slovenske praznične jedi vsebujejo izbrane in dopolnjene recepte ene vodilnih slovenskih kuharskih osebnosti, Pred novim letom je Cankarjeva založba izdala tri knjige z recepti slovenskih jedi za različne priložnosti, ki sta jih na osnovi kuharskih knjig Slovenska kuharica in Velika slovenska kuharica Felicite Kalinškove izbrali in dopolnili sestra Bernarda Gostečnik, za knjige je opravila strokovni pregled, in Živa Vidmar, ki jih je uredila. V knjigi Slovenske praznične jedi se v 300 receptih razkriva sestre Felicite Kalinšek. Miklavža, božič ter druge koledarske priložnosti. V njih se zrcalijo tudi slovenske ljudske šege in navade iz bogate etnološke dediščine. Poglavje o pečenih jedeh vsebuje opis priprave in recepte za mesne in ribje jedi, jedi za žar in raženj, gobove in zelenjavne jedi, kipnike in na-rastke. Nato so zbrani recepti za cvrte in pečene jedi v olju in na masti, za paniranje in omlete, na koncu pa so predstavljene še domiselna kuharska ustvarjalnost slovenskega naroda, ki je bil v svoji preprostosti tudi za praznike zelo iznajdljiv. Ob vsej pestrosti prazničnih jedi so v knjigi zbrani le recepti za slane jedi, ki se pečejo v pečici ali cvrejo na olju ali masti. V uvodnem delu so predstavljeni praznični jedilniki za novo leto, va-lentinovo, pust, veliko noč, veliki šmaren, trgatev, martinovo, jedi iz kvašenega testa, pečenj a-ki in ponvičniki, štruklji, zavitki, pite, testenice, pastetke in slano pecivo. Za današnje gospodinje (in go-spodinjce) bo zelo dobrodošla tudi zbirka receptov Slovenske nagle jedi ali kako skuhati v pol 9 ure, ki ponuja kar 415 receptov za hitro vsakdanjo pripravo jedi. Hitri tempo življenja narekuje svoje potrebe, zato so se Can- karjeva založba ter sestre Felici-ta, Vendelina in Bernarda pregledali Veliko slovensko kuharico in iz nje pobrali vse tiste re- t cepte, ki za pripravo na tradicionalen način ter na sodoben s sodobnimi gospodinjskimi pri-pomočki, posodo in s pomočjo polizdelkov iz trgovin ne zahtevajo več kot 30 minut. V knjigi obravnavajo kuhanje v lastnem soku, AMC sistem kuhanja in mikrovalovno pečico. Med hitrimi jedmi so zbrani recepti za malice, jedi na žlico (jiihe, za-kuhe, enolončnice), jajčne, mlečne, sirove, mesne, ribje, gobove in zelenjavne jedi, pri-kuhe in dodatki, omake in polivke, solate. V knjigi ^najdemo tudi recepte za pice, jedi iz konzerv in škatel. Na svoj račun pa so s knjigo Slovenske vegetarijanske jedi ali kako kuhati brez mesa prišli tudi slovenski vegetarijanci, ki bodo med stotimi recepti našli Številne z vonjem po domači kuhinji. Tudi tu so zbrane jedi na žlico, kot so juhe in sadne jedi, med samostojnimi jedmi pa najdemo jedi z žara in ražnja, gobove in zelenjavne jedi, ideje, kaj jesti namesto mesa in mleka, kaj za malico, predjed, solate, omlete, prelivi in tudi jedi iz testa. Izbor dopolnjuje izčrpen opis več tipov vegetarijanske prehrane (vegans, lakto, ovo, lakto-ovo, kartuzijanska, ihtio-vegetarijanska in frutarijanska). Katja Dolenc I Kitajska Tui-na masaža vam prerodi življenje Točno tri Leta in polje minlLo, odkar v hotelu Krim na Bledu Kitajec Hongxin Wu izvaja kitajsko Tui-na masažo. Do danes sije gospod Wu pridobil že veliko zaupanje strank, tako hotelskih gostov kot tudi drugih. "Vsako delo je potrebno opravljati s srcem in dušo, moraš imeti pošten odnos do ljudi," pravi Wu, ki se na Bledu zelo dobro počuti. Tui-na masaža temelji na spoznanjih tradicionalne kitajske medicine o pretoku telesnih energij po meridianih. Masaža ustvari harmonizacijo pretoka telesne energije po meridianih, kar omogoča telesu naravno, učinkovito samoobnovo, razlaga Wu. Tui-na tako deluje v globino, odpravlja mišične in sklepne težave in je zelo učinkovita pri obravnavanju bolečin različnega izvora v predelu hrbtenice, vratu, ramen ... Tui-na krepi imunski sistem, zato jo priporočajo vsem, ki so izčrpani zaradi vsakodnevnega stresnega življenja oziroma so izčrpani zaradi ponavljajočih se obremenitev. Kako učinkovito ljudem z bolečinami pomaga gospod'Wu, najbolje znajo povedati tisti, ki so se k njemu že zatekli po pomoč. Direktor hotela Krim Miran Lavrič je bil celo njegova prva stranka: "Zelo zadovoljen sem bil z rezultatom masaže. Sedaj ga sicer ne obiskujem več, ker sva v poslovnem odnosu, lahko pa zatrdim, da so številni hotelski gostje in drugi zelo zadovoljni z njim." Tudi šef hotelske recepcije Marko Gradnik prejema dobre odzive s strani hotelskih gostov: "Gostje so zelo zadovoljni z gospodom Wujem, saj jim je do sedaj uspešno pomagal. Tudi jaz, moja žena in sestrična smo že bili njegove stranke." 32-letni Robert iz Mojstrane se je pri Wuju oglasil zaradi bolečin v križu in psihičnih težav: "To so mi predlagali drugi in sam nisem verjel, da bo Lahko pomagal. Že po prvi masaži sem bil šokiran, kako učinkovito deluje. Počutil sem se kot prerojen. Predvsem mi je všeč njegov človeški odnos do soljudi." Radojka iz Radovljice je julija lani zbolela za diskus hernijo. "Ni mi bilo za živeti, tako sem trpela. Pomagale mi niso ne tablete, ne injekcije, ne zdravljenje v bolnišnici, zato so me poslali na ope- racijo. Med čakanjem nanjo sem poskusila še z masažo Tui-na. Po šestih masažah nisem čutila spremembe, nato pa seje začelo stanje izboljševati, tako da danes, po dvanajstih terapijah, ne čutim nobene bolečine več, le nogo imam še malo mravljinčasto. Kar verjeti nisem mogla, da tako pomaga. Zdravnik je sedaj že odpovedal operacijo, prepričan, da so pomagale tablete, saj mu sploh nisem upala povedati, kdo mije pomagal." Gospod Wu je uspešno pomagal tudi Greti z Jesenic, profesionalni maserki, ki večkrat čuti bolečine v križu in je do sedaj vedno potrebovala injekcije: "Ko te tako hudo boli, poskusiš vse načine zdravljenja. Pri gospodu Wuju sem bila dvakrat in resnično mije pomagal." Tudi Nataša z Bleda večkrat trpi zaradi bolečin v križu in s hrbtenici: "Masaža pri gospodu Wuju mi vsakič zelo hitro odpravi bolečine. Zelo sem zadovoljna, saj mislim, daje ta način zdravljenja veliko boljši od jemanja tablet." "Rad bi se zahvalil direktorju hotela Miranu Lavriču, saj brez njegove velike podpore z delom na Bledu ne bi uspel. Zahvaljujem se tudi vsem strankam, ki zaupajo vame in k meni pošiljajo tudi svoje bližnje," pravi gospod Wu. Za kitajsko masažo pri gospodu Wuju se je potrebno naročiti po telefonu (04/ 579 70 00 aLi 031/ 229 041). Gospod Wu dela v hotelu Krim na Bledu vsak dan (razen nedelje) od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure oziroma po dogovoru. KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN Pozabljene male dobrote Za vas izbira Danica Dolenc No, prazniki so vendar mimo in po vsej obilici težke hrane si bomo zaželeli kaj lažjega. Testenine, cmoki, razni ocvrtki so hitro pripravljen obrok s solato, s čajem. Tudi pri nedeljskem kosilu lahko mirno opustimo meso. Ribe pa le naj bodo dvakrat na teden na jedilniku. Ne pozabimo na solate! Ce jih ni, vitamine nadomestimo s sadjem. Kronnpir s korenjem 75 dag krompirja, 75 dag korenja, 5 do 10 dag suhe slanine, sol in poper. Slanino narežemo na koščke. Zavremo tri četrt htra vode in v krop stresemö slanino. Počasi naj vre pribhžno 1 uro. Potem dodamo olupljen in na kocke narezan krompir ter korenje. Posolimo in popopramo. Po želji jed lahko tudi okisamo ah dodamo žhco paradižnikove mezge. Na majlmem ognju skuhamo do mehkega, stol-čemo s tolkačem in ponudirrio. Ocvrta jabolka Za 4 osebe potrebujemo 6 do 8 jabolk. Olupimo jih, operemo in z nožem previdno odstranimo seme. Narežemo jih na slab cen- Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: korenčkova kremna juha, goveji biftek, kruhov cmok, čebulna omaka, dušeno rdeče zelje, zelena solata; Večerja: palačinke z marelično marmelado, sadni čaj. Ponedeljek - Kosilo: piščanč-ja obara z ajdovimi cmoki, palačinke z limonino skuto; Večerja: široki rezanci z gobami, zelena solata s fižolom. Torek - Kosilo: prosena kaša s krompirjem in ocvirki, zelena solata, sadna kupa; Večerja: pečene skuše, mešana solata s fižolom. Sreda - Kosilo: Špageti s kraško panceto in parmezanom, zelena solata, jabolčna čežana s stepeno smetano; Večerja: rižota z zelenjavo, hrenovka, rdeČa pesa. Četrtek - Kosilo: kremna juha iz gomoljne zelene, pečen piščanec s krompirjem, paprike v kisu; Večerja: krompir s korenjem, solata s kislim zeljem in jabolki. Petek - Kosilo: čebulna juha, postrv po tržaško, solata s krompirjem; Večerja: skutni žličniki z drobtinicami, mleko s kakavom. Sobota - Kosilo: sarme z mešanim mletim mesom, pire krompir; Večerja: ocvrta jabolka, ja-neževi upognjenci, sadni čaj. (S) konico pecilnega praška. Iz sestavin na hitro umešamo mehko testo, pustimo nekaj minut, da malce vzhaja, nato z žličko zajemamo cmočke in jih dajemo v vrelo obaro. Lepo bodo narasli in zgostili obaro. Lahko pa jih pripravimo same, kot sladico; tedaj jih skuhamo Piščančja obara z ajdovimi cmoki je dobra, iahka enolončnica timeter debele kolobarje, jih po-tresemo z dvema žlicama slad-korja in pokapljamo z limoninim sokom. Dobro stepemo 2 del mleka, 3 do 4 zvrhane žlice moke, 2 jajci, pol pecilnega praška, ščepec soli, 1 žlico sladkorja in 1 vrečko vanilijevega slad-koija. Testo naj 1 uro počiva. Jabolka namakamo v testo in jih ocvremo v vročem olju. Odce-dimo jih in potresemo s sladkorjem, pomešanim s cimetom in ponudimo s stepeno smetano. Testo ne sme biti pregosto, sicer dolijmo še malo mleka. v slanem kropu, jih poberemo na ogret krožnik in zabelimo z na maslu prepraženimi drobtinicami. Po želji jih potresemo s sladkorjem in cimetom. Manj zabeljeni in manj sladkani so ajdovi cmočki primerna jed tudi za diabetike. Ajdovi cmočki v piščančji obari 1 jajce, 4 do 5 zvrhanih žličk ajdove moke, za noževo Solata s kislim zeljem in jabolki 500 g kislega zelja, 4 jabolka, ščepec majarona, olivno olje. Kislo zelje damo v skledo, dodamo na rezine ali kocke narezana jabolka, prelijemo z olivnim oljem in potresemo z majaronom. Premešamo in ponudimo. Topli pisani šali V teh dneh mraz dobro pritiska in malokdo se od doma odpravi brez šala. Posebej ženske smo bolj občutljive na mraz, zato so rokavice in šal, pa tudi kapa naš obvezni kos garderobe. Ponavadi izbiramo barvo in model šala glede na oblačila, ki jih nosimo in pazimo na barvno usklajenost. Podobno je z rokavicami in kapo. Najlepše je, če so šal, kapa in rokavice v kompletu in zato tudi istih vzorcev, barv in materiala. Če te možnosti nimate, naj bodo ti trije kosi usklajeni vsaj v .nekaterih barvah ali vzorcih. Sale zdaj delajo iz različnih materialov, tudi umetnih in vi seveda izberete takšnega, ki vam je všeč in sodi k vašim oblačilom. Najbolj pristni, topli in prijetni pa so gotovo pleteni iz volne, še posebej domače, s prijetnimi in živahnimi vzor-čki, ki poživijo včasih pusta zimska oblačila. Takšni, kot so jih ženske delale včasih. Morda si bo katera od žensk v teh hladnih zimskih dnevih, ko smo radi na toplem, lahko vzela Čas in iz domačih koncev volne, ki ležijo že dolgo v omari, spletla kakšen živahen Šal s poljubnimi vzorčki, ki si jih lahko sami zamislite. Za otroke, K. D. moza, zase DIESEL ACCORD 2.2 CTDI V JANUARJU Gorenjski prijatelj Britof 173, 4000 Kr«n|, tel.: 04/23 43 100 RAnm-'ORA 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora.si Iv Petek, 9. januarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN H of er sporoča izvleček iz ponudbe SIT WESTSiDE čaj, mešanica Cejlon/Indija € -,99 v zavoju 50 vrečk 235 NOVO». KNUSPERONE Wellnessflakes v zavoju 750 g SIT 566 €2,39 ^ WELLNESS zeliščni čaj € 1,29 različne vrste, v zavoju 25 vrečk , ., --...'».V •• MR. PERKIN S črni čaj različne vrste, v zavoju 25 vrečk f KNUSPERONE Knuspermüsli, sadno žitna kaša • z jabolkom • z lešniki in madlji • s čokolado v zavoju 500 g KNUSPERONE Müsli, sadno žitna kaša, s sadjem ali s polno moko brez dodatnega sladkorja, v zavoju 750 g NOVO'- '••v,- -.f €1,29 MR. PERKIN S zeleni čaj različne vrste, v zavoju 25 vrečk i tj one WESTCLIFF izbor sadnih č^jev sn" OUU različne vrste, z dodatnimi vitamini in aromo, € 1,29 v zavoju 25 vrečk KNUSPERONE ovseni kosmiči zelo mehki, v zavoju 500 g KNUSPERONE Choco Rice/Nugat Bits/Schoko Chips/Nut Flakes/White Flakes/Zimt Chips/Nut Grips ali Honey Wheat v zavoju 750 g WESTCLIFF kamilični ali sadni čaj v zavoju 25 vrečk SIT 154 €-,65 GLETSCHERKRONE Müsli-Riegel, ploščice s sadno žitno kašo različne vrste, v zavoju 8 kosov = 200 g ' // V . - »J •■•h. "«^l? It- -'"i ' WWW. h of e r. at Hofer KG. A-4642 Sattledt. Hofer Straße 1 .•v.; move vrstel WELL & ACTIVE Riegel, fitnes-ploščice različne vrste, v zavoju 3 x 50 g SIT 344 €1,45 -T . Hofer Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala. Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij OZG OE ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA Stara cesta 10, 4220 ŠKOFJA LOKA, tel.: 04 502 00 00, tel./fax: 04 502 00 57 Objavljamo prosto delovno mesto za nedoločen čas I. (1) ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICINE S KONČANIM SEKUNDARIJEM Zahtevani pogoji: ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE S KONČANIM SEKUNDARIJEM - končana Medicinska fakulteta - smer splošne medicine - opravljen strokovni izpit - veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije - aktivno znanje slovenskega jezika - potrdilo o slovenskem državljanstvu - delo z računalnikom Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov OZG OE Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka. TCtEKOMUMIK-^CUE GRAORerU liERArih ni. Saj vemo, kako je z mladimi. Ne prenesejo težačenja in ne starih. In kaj šele, da bi se pustili voditi po nekih preživetih smernicah in navodilih. Dajte no. In da bi potem hodili v društ\'a, kjer absolutno prevladujejo starejši letniki? Ni govora. Zagrabili bi že, če bi jim popolnoma prepustili vajeti. In to bi bilo včasih za kakšen dremav in razmajan društveni voz, ki se še komaj skupaj drži, idealno. A tam so stari varuhi, stari društveni modrijani, ki nimajo sami s seboj kam in so tako pomembni, da bodo tam od tod do lastne večnosti. Čista iluzija je, da bi kdo to spremenil. Nihče ne bo tega spremenil, posebno v tistih drušn'ih ne, ki imajo kljub vsemu denar Ni važno, ali si ga prislužijo z dejavnostjo ali ga dobijo iz proračunov. Članarina pa tako ali tako povsod usiha, saj narod ni neumen in vidi, kaj se v društvih dogaja. En sam napačen korak, pa adijo članarina! Da nobenih sprememb še dolgo ne bo, je jasno na občnih zborih. če Že dolgo nisi bil na kakšnem občnem zboru, potem te pri proceduri lahko tudi kap. Alije mogoče? Alije res mogoče? Prav slišim in prav vidim? Občni zbori potekajo prav tako, kot so potekali po drugi svetovni vojni. Če ne verjamete, pojdite pogledat: vrglo vas bo v leto 1947. Najzanimivejša točka je, ko se v maloštevilnem avditoriju - občni zbori so slabo obiskani - drug za drugim dvi-gujejo roke prisotnih s pozdravi. Pod točko Besedo imajo gostje, se oglašajo vsi predstavniki društev, ki so v kraju. In širše. če ima občni zbor, denimo, planinsko društvo, bodo ta občni zbor pozdravljali vsi, ki so predstavniki društev v kraju in vsi, ki so isto šestih sosednjih vaseh: "V imenu agrarne skupnosti pozdravljam ta občni zbor ... v imenu gasilcev pozdravljam občni zbor ... v imenu krajevne skupnosti... " Ko se zvrsti petnajst do dvajset "v imenu...", je avditorija konec. Oglasili so se vsi, ki so prišli na občni zbor, le tam v kotu je ostala ena ženica, ki je pomotoma zatavala v to slavno pozdravljavsko družbo. Naj samo še kdo reče, zakaj ni mladih! Darinka Sedej Snežana Barišič iz Hoč. Foto: Janez Pipan Na Gorenjskem pred 100 leti Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 2. do 9. januarja 1904 Zastoji pri gradnji Bohinjske železnice Jesenice, 5, januar 1904 - Razvedele so se vesti, da so nastale pri gi:adnji predora skozi Karavanke take težkoče, da bo treba podaljšati rok za dokončanje železnice do leta 1908. Vodstvo del pri novi železnici je to zanikalo. Potrdili so sicer, daje res tu in tam nastalo nekaj težkoč, ampak da te nikakor niso take, da bi se zavlekla otvoritev nove zveze s Trstom. Datum za otvoritev proge tako še vedno ostaja 1. oktober 1905. Neverjetna operacija na Siivestrovo Trzic, 2. januar 1904 - Med praznovanjem prehoda v novo leto se je v Tržiču zgodil nenavaden dogodek. Na silvestrovanju v neki gostilni je gostilničaijev pes odgriznil uho znanemu tržiškemu čevljarju. Gostilničar, ki je hkrati tudi mesar, je peljal ranjenca v svojo mesnico, ga narkotiziral z žganjem in mu prisil uho nazaj. Po opravljenem delu sta se oba vrnila v gostilno in nadaljevala s pitjem. Operacija pa se seveda ni posrečila, kajti čevljarju je začela glava nevarno zatekati in šele tedaj so poklicali na pomoč pravega zdravnika. Zdravnik je s strahom ugotovil, da seje operiranemu zastrupila kri in je v smrtni nevarnosti, zato so ga takoj prepeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Tatinski lovci in morilci železna Kapla, 7. januar 1904 - V kranjskih planinah ob koroški meji je bil med božičnimi prazniki ustreljen neki gozdar. Domnevalo se je, da so ga ustrelili krivolovci, ki jih je gozdar zasačil pri divjem lovu. Orožnikom iz Železne Kaple pa seje kmalu posrečilo izslediti morilca. Aretirali so namreč posestnika in njegovega hlapca iz vasi Selo. Na kmetiji so našli veliko neprijavljenega orožja, živalskih kož in suhomesnih izdelkov iz divjačine. Ker so pri njiju naŠli tudi puško istega kalibra, s katerim je bil ubit gozdar, so oba takoj odpeljali v zapor. Svet pred sto leti Medved kot potna prtljaga Moskva - Sprevodniki in potniki železnice med Nikolajevem in Moskvo so pred kratkim preživeh zelo razburljivo srečanje. Med nočno vožnjo je v vozu za prtljago začelo nekaj strašno ropotati in mrmrati. Sprevodniki so preverili, kaj neki se dogaja in odkritje jih je popolnoma presenetilo, kajti iz nekega zaboja je zlezel mlajši medved srednje velikosti ter skočil v potniški oddelek. Tam je nastal nepopisni strah in potniki so tako vreščali, da se jih je ustrašil tudi medved in je še on začel rjoveti. Končno so vsiljivega gosta ujeli in zvezali ter ga na prvi postaji skupaj z njegovim lastnikom izročili policiji. Lastnik, ki je nameraval medveda prodati cirkusu, je namreč hotel prihraniti denar, zato je medveda zaprl v zaboj in ga prijavil kot osebno prtljago. Boj proti poljubovanju London - Angleške dame so sprožile pravo kampanjo proti poljubovanju. Zdravniki so ob tej napovedi že triumfovaU, češ to vse je zasluga njihovega pridigovanja o higieni, a so se zmotili. Glavno žensko društvo na Angleškem je namreč sedaj objavilo glavne vzroke, zakaj moderne ženske raje stiskajo roke, kakor da bi se poljubovale. Ti nagibi nimajo s higieno čisto nič opraviti, temveč so sledeči. Prvič: pri poljubu se premaknejo veliki klobuki in to izgleda povsem nedamsko. Drugič: pajčolani zaradi moške grobosti trpe nepopravljivo škodo. Tretjič: strese se fino natresen ^uder in dama potem izgleda, kakor da se ne zna lepo naličiti. Četrtič (in ne zadnjič): pri poljubovanju in objemanju se zmečkajo lepe bluze z nežnimi šivi, dama pa seveda ne more hoditi po svetu vsa zmečkana. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (Januar 1904) štiri tacke Ana Bester Debelost Po obilnih prazničnih pojedinah pride na vrsto dieta. Z debelostjo in dietami se vse pogosteje srečujejo tudi naši štirinožci. Debelost je nabiranje prekomerne količine maščobe. Ko se maščoba nabira, se veča telesna teža, kar predstavlja nevarnost za zdravje in dobro počutje. Lahko se pojavijo težave srca in ožilja, pogosto prevelika telesna teža privede do bolezni ledvic in jeter, pojavijo se težave z dihanjem, utrujenost, zmanjša se odpornost, krajša je tudi življenjska doba. Po podatkih naj bi bilo predebelih kar 25 -44 odstotkov psov in 6 -12 odstotkov mačk, ki so v povprečju stari od 5 do 8 let. Glavni vzroki za debelost so genska nagnjenost k debelosti, starost, premalo fizične aktivnosti in seveda prevelika količina kalorij v vsakodnevni prehrani. Predebele živali morajo shujšati. Najprej se je treba pogovoriti s skrbnikom, nato sledi dieta in vsakodnevne vaje, Kužka ali muco, ki je na dieti, moramo voziti tudi na kontrolne preglede, kjer se preverja, kako dieta napreduje. HujŠa se postopno, saj se tudi kilogrami niso nabrali kar čez noČ. Pomembno je, da pri tem procesu sodelujejo vsi družinski člani, saj dieta ne more biti uspešna, če kuža ali muca od mize nekontrolirano dobiva ostanke hrane in druge priboljške. Pomembno je, da med hujšanjem žival dobiva več manjših obrokov in da se, v primeru, da je na dieti kuža, giblje več. Na trgu obstaja veliko različnih vrst hran, ki so že pripravljene tako, da so uravnotežene, njihova energetska vrednost pa je nižja. Ko boste dosegli zaželeno težo pri svojem štiri-nožnem prijatelju, vas čaka še ena naloga -vzdrževanje telesne leže. Tudi pri tem se lahko obrnete na veterinarja, ki vam bo svetoval, kako pripraviti optimalen obrok, ki bo glede na življenjske pogoje, stopnjo ak- tivnosti, fiziološko stanje in mdividualne dejavnike vašega psa ali mucka, najboljši. ^ 5 I GORENJSKI GLAS «12. STRAN ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 9. januarja 2004 DESKANJE NA SNEGU Na prvi od šestih tekem svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki je slovenska reprezentanca ostala brez točk. v Se najboljša je bila Dijana Grudiček na 38. mestu - Tekme še do nedelje. Pokljuka - Na četrtem sprintu (7,5 km) letošnjega svetovnega . pokala v biatlonu je zmagala Norvežanka Liv Grete Poiree (22:32.6). Trikratna svetovna prvakinja je do druge zmage v tej sezoni prišla z enim zgrešenim strelom, tako kot tudi njeni najbližji zasledovalki - drugouvr- ščena Nemka Uschi DisI (+5,7) in Francozinja Sandrine Bailly (-1-11,3), ki je s tretjim mestom ohranila vodstvo v šprinterski in skupni razvrstitvi svetovnega A pokala. Slovenskim biatlonkam pred domačim občinstvom ni uspelo osvojiti nobene točke. Od petih nastopajočih se je štirim (Dijana Grudiček, Teja Gregorin, Tadeja Brankovič in Andreja Mali) uspelo uvrstiti na današnji zasledovalni tek, medtem ko je povsem razglašena Lucija Larisi pristala na 68. mestu inje tako z nastopi na Pokljuki že končala. Še najbolje se je odrezala državna prvakinja Dijana Grudiček z 38. mestom. 25-letna Hrvatica s slovenskim državljanstvom je leže streljala brez napake, medtem ko je stoje dvakrat zgrešila. "Škoda je slabega streljanja stoje, kjer se mi je zataknil metek in sem zato padla z ritma. Vidi pa se, da mije uspeh na državnem prvenstvu dvignil samozavest, psihično sem precej bolj stabilna, zato upam, da bo šlo v naslednjih tekmah le na bolje," je dejala po sredinem nastopu. 23-letna Domžalka Teja Gre-gorin (trije zgrešeni streli) še ni- •-it " «.»•i. •v • t- Norvežanka Liv Grete Poiree je na Pokljuki osvojila drugo etošnjo zmago. kdar ni nastopila pred domačim občinstvom, zato je imela v sredo nekaj treme: "Kljub tremi zaradi prvega nastopa na domači tekmi mislim, da ni bilo tako slabo, zato sem kar zadovoljna 42. mestom. Vesela sem, ker sem na zadnjih tekmah napredovala v teku." 24-letna Cerkljanka Tadeja Brankovič je z 49. mestom razočarala. "Tudi sama nisem zadovoljna z rezultatom, saj so trije zgrešeni streli za šprint preveč. Očitno mi je viroza, ki sem jo prebolela med novoletnimi prazniki, ko sem imela 40 stopinj Celzija vročine, pobrala preveč moči. Utrujenost sem čutila tako pri teku kot tudi pri streljanju. Upam, da bo na petkovi tekmi bolje," je bila nezadovoljna članica kranjskega Merkurja. Kamničanka Andreja Mali ima od naših edina še možnost nastopiti na nedeljskem skupinskem Štartu, na katerem ima pravico nastopa najboljša tridesete-rica v svetovnem pokalu. 26-let-na tekačica Jub Dola je trenutno dvaintrideseta. "Nastopa na skupinskem štartu si zelo želim, a bo težko dosegljiv, ker moram osvojiti nekaj točk na petkovi tekmi," Malijeva Še ni vrgla puške v koruzo, čeprav bo danes startala s 55. mesta in slabo minuto zaostanka za v sredo trideseto Nemko Sabrino Buchholz. Simon Šubic, foto: Tina Doki Dejan Košir znova n^boljši Kraiyska Gora - Kranjskogorski deskar Dejan Košir je minuli torek zmagal na tekmi svetovnega pokala v paralelnem slalomu v avstrijskem Bad Gasteinu. V finalni vožnji je v prvem teku sicer imel smolo ter z roko zapel slalomska vratca in si tako prislužil kar nekaj zaostanka. Drugi finalni tek je bil odličen, njegov nasprotnik Matthieu Bozzettopa pa je imel na progi precej težav. Dejan Koširje tako po številnih težavah z zdravjem zopet dokazal, da je resnično "Weltmeister", kot ga kličejo Avstrijci, in osvojil zlato. Tretje mesto pa je osvojil Francoz Gilles Jacquet. Deskarja Rok Flander in Tomaž Knafelj sta zaključila tekmovanje na 18. in 24. mestu, pri ženskah pa je presenetila Poljakinja Jagna Kolasinska, ki je premagala Francozinji Julie Pomagalski in Isabelle Blanc. A.B. NAMIZNI TENIS Pizzeria Bazenček iz Križ na vrhu Kranj - Končal se je prvi del tekmovanja v gorenjski namiznote-niški ligi A, sezone 2003/2004. Prepričljivo brez poraza in s polnim izkupičkpm je na prvem mestu ekipa Pizzerie Bazenček iz Križ, sledi jim na drugem mestu ekipa Vila Bella in na tretjem Snoopy iz Škofje Loke. Realno gledano, v drugem delu lige pričakujemo boj za vrh prav med temi ekipami. Na četrtem mestu sledi ekipa Edigs iz Mengeša, na petem mestu je druga škofieloška ekipa, na šestem Kondor z Godešiča in na sedmem mestu Šenčur 1. Te tri ekipe imajo enako število točk, tako da bo tudi za uvrstitev od petega od sedmega mesta tekmovanje zanimivo do konca. J.S. Vabila, prireditve Začetek državnega prvenstva v vaterpolu - Jutri, v soboto, se bo s prvim kolom začelo letošnje državno prvenstvo v vaterpolu. V Kranju se bosta v mestnem obračunu ob 18. uri pomerili ekipi Kokre in Triglava Živil. V Mariboru bo tekma med ekipama Branika in Kopra, v Celju pa med Posejdonom in Olimpijo. Namiznoteniški spored - V l.SNTL za ženske bo ekipa Merkurja jutri ob 17. uri gostila Ptuj, ekipa Edigsa pa se bo pomerila z ekipo Iskre Avtoelektrike. V 1. ligi za moške bo ekipa Križ gostovala v Mariboru. Atletski mnogoboj v Škofj i Loki - V športni dvorani na Podnu bo jutri, v soboto, potekal atletski mnogoboj za mlade atlete rojene od leta 1991 do 1996. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri. Mednarodna floorball liga v Železnikih - Jutri in nedeljo bodo v športni dvorani v Železnikih potekale tekme Mednarodne lige v hokeju v dvorani. Na sporedu bo 6. krog za moške in 4. krog za ženske. V mednarodni ligi letos tekmujejo tri slovenske moške ekipe: Spiders Dewalt Škofja Loka, Insport Žiri in Thunder Jesenice, v ženski ligi pa Slovenijo zastopa ekipa iz Škofje Loke Spiders Unihoc team. Jutrišnje tekme se bodo začele ob 10. uri, nedeljske pa ob 15. uri. Vstop bo prost. V.S. KOŠARKA Zmaga za Triglav Kranj - Minulo sredo so košarkarji v l.SKL odigrali 14. krog. Ekipa Triglava je doma gostila Kraški Zidar JK in zmagala 96:85 (65:66, 39:43, 24:18). Ekipa Heliosa je 83:86 (59:64, 32:37, 19:18) izgubila z ekipo Elektre. Na lestvici vodi ekipa Pivke Perutninarst-va s 25 točkami, Helios ima 24 točk, Triglav pa 21 točk. Jutri Triglava gostuje pri Elektri, Helios pa pri Zagorju BZ. V.S. KEGUANJE Kegljači delavno v novo leto Krai\j - Minule novoletne praznike so delavno preživeli kranjski kegljači in kegljačice, ki so se najprej pomerili na tekmovanju za Pokal Kranja, nato pa še na meddržavni trening tekmi z reprezentanco Nemčije. Na Pokalu Kranja je med registriranimi kegljači z novim rekordom kegljišča, 641 podrtimi keglji, slavil Damjan Haf-nar (Iskraemeco), drugi je bil s 633 podrtimi keglji Boris Urbane (Rudar Trbovlje), tretji pa Edo Terzič (Brest Cerknica), ki je podrl 624 kegljev. Med kegljačicami je slavila Silvana Belcijan (Triglav) s 554 podrtimi keglji, druga je bila Mira Grobelnik (Miroteks Celje) s 552 podrtimi keglji, tretja pa Slavi Glivar (Triglav) s 538 podrtimi keglji. Zmagovalec občinske lige je postal Jože Likozar (Oljarica). Na sobotni trening tekmi z ekipo Nemčije so predstavili novi keg-Ijaški disciplini tako imenovani sprint in mix tandem, kranjski gostitelji pa so tokrat prepustili zmago gostom. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Liberecu brez Kranjca in Peterke Po naporni novoletni turneji, ko je minuli torek v Bischofshofenu posamično in skupno zmago slavil Norvežan Sigud Rettersen, drugi na tekmi in tretji na turneji pa je bil naš Peter Žonta, so skakalci včeraj že odpotovali na Češko. Ljubljana, Krai^j - Res malo časa so imeli naši smučarji skakalci, ki so minuli torek pozno zvečer pripotovali domov iz letošnje novoletne turneje, včeraj pa so že odpotovali na nove tekme v češki Liberec. Toda to jim ni preprečilo vsaj kratkega slavja (doma, v hotelu Slon skupaj s sponzorji iz Gorenja, nato pa še pri Siemensu v Ljubljani), ki si gaje tokrat z zmago v Innsbruc-ku in drugim mestom v Bischofshofenu najbolj prislužil Peter Žonta. Peter je ob čestitkah za uspehe na zadnjem tekmovanju te dni dobival tudi številne čestitke za 25. rojstni dan, ki ga slavi ravno danes, 9. januarja. Čestitk je bil seveda vesel, na priložnostni tiskovni konferenci pa je povedal, da si je že dolgo časa želel stopiti na stopničke tekem svetovnega pokala in da mu zmaga v Inns-brucku veliko pomeni. "Prizorišče tekmovanja je bilo res čudovi- to, bil sem v dobri formi in želel sem si uspeti. Mnogi konkurent-je so mi po tekmi iz srca čestitali, saj se fantje, ki tekmujemo v svetovnem pokalu, med seboj dobro poznamo in mislim, da so mi večina zmago v resnici tudi privoščili," je ob prihodu domov razmišljal naš junak letošnje novoletne turneje Peter Žonta. Zadovoljen pa je domov prišel tudi naš najmlajši tekmovalec na turneji Rok Benkovič. "To je bila moja prva novoletna turneja in pokazal sem kar nekaj lepih skokov. Žal nikoli nisem uspel narediti dveh res dobrih, vendar pa sem s celotnim izkupičkom, devetnajstim mestom na turneji, res lahko zadovoljen," je povedal še ne 18-letni KamniČan Rok Benkovič in dodal: "Veselim se že naslednjih tekem, posebno poletov v Obersforfu in nato svetovnega prvenstva v Planici, saj so mi še posebno všeč poleti. Nastop v Planici bo za nas naj- ENIS Začetek zimskih državnih prvenstev Krar\j - Ta konec tedna seje začelo obdobje zimskih državnih prvenstev, kol prvi pa so v areno stopili mladinci in mladinke do 16 let. Na igriščih v pokriti dvorani v Rogaški Slatini bodo tudi Gorenjci imeli svoje adute. V konkurenci fantov bo glavno vlogo igral Triglavan Iztok Kukec, pri dekletih pa se največ obeta od Maje Kambič. Sledila bodo še državna prvenstva v pionirskih konkurencah, starejši mladinci se bodo pomerili čez teden dni v Radencih, sezona najpomembnejših zimskih tekmovanj pa se bo končala konec meseca na Otočcu z dvoboji v članski kategoriji. Barbara Mulej -.C- J :mens SV) I 900 (■^renje 1 Jorenje A /rt . j^l tnglav SJtMtNS omu ,1« A,. Naši skakalci so se zadovoljni vrnili z novoletne turneje. večja letošnja tekma in vsi jo že komaj čakamo," je še dodal mladi šampion iz SSK Mengša. Seveda so se iz novoletne turneje zadovoljni vrnili tudi vodilni možje naših nordijskih reprezentanca na Čelu z direktorjem Primožem Ulago in glavnim trenerjem Matjažem Zupanom. "Vedel sem, da sta Peter in Rok v dobri formi in želel sem si, da bi to tudi pokazala. Res so štiri tekme zapovrstjo za tekmovalce naporne, posebno ker morajo skakati še v kvalifikacijah, vendar nam bo letošnja novoletna turneja ostala v lepem spominu. Čeprav ostali v ekipi niso pokazali vsega, kar znajo, pa nas to ne skrbi, saj vrhunec sezone šele prihaja. Odločili pa smo se, da Robert Kranjec in Primož Peterka ta konec tedna na tekmo v Zakopane ne gresta, ampak bosta doma malce "napolnila baterije" in trenirala z Janijem Grilcem. V Liberecu pa bodo priložnost poleg Žonte, Benkoviča in Frasa dobili Jure Bogataj, Bine Zupan in Jernej Damjan," je pred včerajšnjim odhodom na Češko povedal Matjaž Zupan. V skupni uvrstitvi svetovnega pokala pred jutrišnjim in nedeljskim nadaljevanjem tekmovanja vodi Norvežan Sigurd Pettersen, 5. je Peter Žonta, 21. Rok Benkovič, 41. Primož Peterka, 48. Robert Kranjec in 51. Damjan Fras. Slovenija je v pokalu narodov peta, vodijo pa Norvežani. Vilma Stanovnik .■UV':';:/-'* Petek, 9. januarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN Prometni inšpektor Leopold Pogačar odhaja v policijsko misijo Evropske unije (EUPM) v Bosno Od novembra-2000 je Leopold Pogačar, sicer inšpektor za promet v kranjski policijski upravi, leto dni v sodeloval v misiji Združenih narodov UNMIK na povojnem Kosovu. Ze takrat so mu tuji kolegi zatrjevali, da takšne misije človeka zasvojijo. Kranj - V misiji Združenih narodov na Kosovu je Leopold Pogačar najprej delal na policijski postaji Lipljan na mešanem območju z večinskim albanskim prebivalstvom in srbskimi en-klavami. Po nekaj mesecih se je preselil na prištinsko letališče, kjer je bil vodja policijske logistike za letališče. Priznava, da se je v Lip\jane, kjer so policisti pod okriljem Združenih narodov opravljali redne policijske naloge in pri tem tesno sodelovali tudi s Keforjem, večkrat znašel v nevarnosti. Etnična toleranca je bila na dnu, kriminala veliko, popoln kaos je bil tudi v prometu, ljudje pa so probleme "reševali" z orožjem. V UNMIK je hkrati z vami sodelovalo še nekaj slovenskih policistov. Iz koliko držav ste pravzaprav bili? Iz 54, vse od Gane do Irske. Ko gledam nazaj, sem po svoje ponosen, da sem sodeloval v misiji, ki je v veliki meri pomagala, da so se v vojni razgrete strasti na Kosovu počasi začele umirjati, da se je začel postavljati red, zakon." Opravljali ste redne policijske naloge. Kaj to pomeni? Imeli smo policijska pooblastila, torej bili v središču demonstracij, ki so se takrat vrstile kot po tekočem traku, v središču preiskav ropov, ugrabitev, posilstev, prometnih nesreč. Zato pa tudi v precejšnji nevarnosti. Spominjam se srednješolske demonstracije v Lipljanu. Ko je posredovala ■ policija, so se otrokom pridružili tudi odrasli, metali kamenje, slišal se je tudi kakšen strel. V vaseh pa so bila nevarna tudi minska polja. Poleg rednega policijskega dela pa smo policisti Združenih narodov izobraževali tudi lokalne puste preživljali v Sloveniji. Bili so navdušeni. Policist s Škotske je dejal, da je Slovenija dobro čuvana skrivnost. Obiskal je našo policijsko upravo, sam sem ga potem popeljal tudi po Sloveniji. Zdaj je v misiji v Iraku. Tudi z več drugimi se med njihovimi postanki na brniškem letališču kdaj srečam, policiste KPS (Kosovo police service), ki so bili tako Albanci kot Srbi." Kako ste se obnesli Slovenci? "Dobro. Naša prednost je bila, da smo poznali zgodovino Kosova, mentalitete ljudi, tudi enega od njihovih jezikov. Pripadniki obeh narodnosti so nas spoštovali, lahko rečem, da smo imeli Slovenci pri njih veČji ugled kot kolegi iz drugih držav." Vaše delo na letališču je bilo najbrž manj nevarno? "To je res, po drugi strani pa strokovno celo zahtevnejše, saj je bilo treba ustvariti normalne pogoje za delo mednarodnih policistov, ki so tam še vedno prisotni, dokler ga v celoti ne od Gane do Irske. Za dva vem, da se bomo spet srečali v misiji Evropske unije v Bosni." Spet odhajate ? "Ko sem bil na Kosovu, so kolegi, ki so imeli več izkušenj v mednarodnih misijah, zatrjevali, da te takšne misije zasvojijo. Po vrnitvi domov sem začutil, da je v tem precej resnice. Ze po pol leta sem začel razmišljati, da bi se spet odpravil. Moj načelnik pa tudi direktor policijske uprave sta željo razumela. Na povabilo generalne policijske uprave 20. januarja odhajam za leto dni v misijo Evropske unije EUPM v Ban-jaluko. Doma so se strinjali." Za kakšno delo gre? "Bistveno drugačno kot na Kosovu. Glede varnosti bo bolje kot na Kosovu, zahtevnost dela pa bo večja. V Bosni ne bom 'imel policijskih pooblastil, delal bom kot svetovalec na področju notranje zaščite v policijski upravi v Banjaluki. Izkušnje s tega področja imam še iz časov, ko sem bil komandir, pa tudi kot prometni inšpektor pogosto dajem mnenja, ko gre za domnevno negativna ravnanja policistov v prometu. Misija v Bosni ima več ciljev: razvoj in depolitizacija bosanske policije, boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, notranja zaščita, policijski administrativni program, javni red in varnost, zelo pomembna naloga pa je tudi organizacija mejne policije." Pravite, da so se doma strinjali? "Otroka sta že kar velika, brez njunega in ženinega pristanka seveda ne bi odhajal. Računam, da se bom ob koncih tedna oziroma za praznike, ko bom prost, ki z znanjem in izkušnjami, ki jih imamo slovenski policisti. Z njimi smo povsem primerljivi s policisti iz drugih držav, na marsikaterem področju jih celo prekašamo. Kosovo je bila zame dobra izkušnja. Sodelovali smo tudi z nevladnimi, humanitarnimi organizacijami, izpilil sem znanje angleškega jezika, ki je bil uradni jezik UNMIK, spoznal sem kolege z vsega sveta. pogosto se slišiva s prometnim policistom iz Nemčije. Tudi mene so kolegi vabili, seveda pa je nemogoče, da bi obiskal vse, vračal domov, ne nazadnje Banjaluka ni tako daleč." Helena Jelovčan, fotografye s Kosova: osebni arhiv L.P. prevzamejo kosovski policisti." Kaj vas je pravzaprav gnalo na Kosovo, verjetno ne samo dobra plača? "Priznam, da je bila tudi finančna stimulacija ena od vzporednih motivov. Čeprav hitro ugotoviš, da ničesar ne dobiš zastonj. Morda bo zvenelo ceneno, ampak kot glavni izziv sem si postavil pomagati ljudem v stis- osebni stiki pa so dragoceni v povezavah slovenske policije s • • • tujimi. Se s kolegi še kdaj slišite, vidite ? "Slovenski policisti na Kosovu smo bili tudi neke vrste ambasadorji Slovenije, ki sojo tuji kolegi slabo poznali ali pa sploh ne. Prav po naših pripovedovanjih so številni krajše do- Va Logu gorela lopa Log nad Škofjo Loko - V sredo, 7. januarja, okrog ene zjutraj je v Logu zagorela lopa z garažo in drvarnico. Ogenj je povzročila napaka na električni napeljavi v spodnjem delu garaže. Zgorelo je ostrešje, poškodovan pa je tudi spodnji del šupe. Škodo cenijo na približno milijon tolarjev. Požar so pogasili škofjeloški prostovoljni gasilci. Njihovi poklicni kolegi z Jesenic pa so istega dne gasili stroj v Acronijevi jeklarni na Koroški Beli, v hiši na Ukovi cesti na Jesenicah pa še dimniški požar, zaradi katerega seje vnel tudi bližnji opaž. Kranjski poklicni gasilci so v sredo popoldne prezračili stanovanje v drugem nadstropju na Planini, v katerem se je žgala hrana na Štedilniku, prostovoljci in Železnikov in Selc pa so posredovali v starejši hiši v Železnikih, kjer so zagorela drva, ki so jih domači sušili na krušni peči. H.J. Se preveč alkohola za volanom Čeprav je bilo število prometnih nesreč lani približno enako, pa so bile posledice blažje. Kranj - V kranjski policijski upravi ugotavljajo, daje pod vplivom alkohola trinajst odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč, kar je še vedno občutno preveč. V decembrski preventivni akciji Natakar, taksi, prosim so policisti od 16. do 31. decembra z alkotestom preverili kar 670 voznikov; 114 oziroma sedemnajst odstotkov jih je imelo v sebi več kot 0,5 grama alkohola, neslavni rekorder kar 3,33 grama. Od lanskega januarja do srede decembra so gorenjski policisti preizkusili kar 13.260 voznikov, leto poprej "le" 9200. 2384 voznikov so zaradi preveč alkohola poslali k sodnikom za prekrške. Pijani vozniki so do srede decembra povzročili 313 prometnih nesreč. Zato policisti obljubljajo, da bodo enako zavzeta lovili pijanČke tudi v tem letu. H.J. KRIMINAL Tujec s ponarejenimi evri Hrušica - 47-letni državljan BiH, ki začasno živi v Avstriji, je v ponedeljek z avtom pripotoval na cestninsko postajo na Hrušici, kjer je nameraval plačati cestnino s 50 evri. Uslužbenka je posumila, da je bankovec ponarejen ter obvestila policiste. Voznik jim je povedal, da je denar dobil nekaj dni prej na bencinskem servisu v svojem domačem kraju, ko je plačal gorivo z bankovcem za 500 evrov. Prodajalec mu je vrnil z bankovci po 50 evrov, med katerimi so bili očitno tudi ponaredki. Bled - S ponarejenim denarjem so se v ponedeljek srečali tudi v Mercatorjevi trgovini Cash & Carry na Bledu. Kupec je prehramb-ne izdelke "plačal" z bankovcem za 10.000 tolaijev, za katerega so kasneje v Gorenjski banki ugotovili, daje ponarejen. Vlomilci in tatovi Kranj - Iz trgovine z računalniško opremo na Slovenskem trgu je vlomilec odnesel za okrog 980.000 tolarjev računalniške opreme. Neželenega gosta so imeli tudi v trgovskem centru Dolnov na Primskovem. Neznanec je v drugem nadstropju vlomil v trgovino Fun sport, iz katere je ukradel več Nesovih oblačil, iz trgovine Ilirija M Trade v prvem nadstropju je ukradel več oblačil znamke Champion in napravo za odstranjevanje zaščitnih elektronskih čipov ter 10.000 tolarjev gotovine, v blagajni trgovine Velana pa je našel še 40.000 tolarjev. V noči s ponedeljka na torek je nekdo vlomil v blagajniški prostor na kranjski železniški postaji. Ukradel je kovinsko blagajno, vredno približno 1,3 milijona tolarjev. Iz fotokopirnice Bilban pa je vlomilec v isti noči odnesel računalnik in denar, oboje skupaj vredno 700.000 tolarjev. Škofja Loka - Med zadnjim koncem tedna je nekdo vlomil v novozgrajeno stanovanjsko hišo, iz katere je odnesel starejši telefonski aparat, štirinajst termostatskih ventilov za radiatorje, trideset ventilov za vodovodno napeljavo in deset kosov različnega orodja, od kladiva do viličastega ključa. Lastnika je olajšal za približno 200.000 tolarjev. H.J. NESREČA Šofer padel s prikolice Preddvor - V ponedeljek, 5. januarja, popoldne je 34-letni šofer s tovornjakom pripeljal v preddvorsko podjetje, kjer so naložili blago. Ko je bil priklopnik poln, se je Šofer povzpel na vrh prikolice, da bi spustil ponjavo. Pri tem mu je spodrsnilo, izgubil je ravnotežje in padel približno tri metre globoko na asfalt. Zaradi hudih poškodb glave so ga reševalci odpeljali v Klinični center. H.J. SIMPLY CLEVER ► •»v.-' i r Pri Skodinih modelih letnika 2003 si brez doplačila izberite tri dodatke s seznama privlačne dodajne opreme. Cas imate do 10. februarja 2004. t AVTOHISA VRTAČ KRANJ, Delavska 4, T: 04 270 02 00 C GORENJSKI GLAS • 4. STRAN PODJETNIŠTVO, FINANCE/ info@g-glas.si ■ Petek, 9. januarja 2004 Prednosti "Ljudje vse bolj spoznavajo prednosti življenja v Triglavskem narodnem parku. To se je pokazalo ob zavrnitvi predloga za izločitev nekaterih krajev iz parka in to se kaže tudi ob pobudah, da bi na primorski strani vključili v park še nova naselja," pravi Janez Bizjak, direktor javnega zavoda Triglavski narodni park, in poudarja, da tudi sedanji zakon o parku ni neživljenjski, ampak le nekoliko zastarel. Zdaj, sredi zime, je za park skoraj idealno stanje: snegj mir, malo obiskovalcev ... Tako je verjetno le malokdaj v letu, "To ni idealno stanje, ampak posebno. Ker je zapadlo precej snega, je res marsikje manj obiskovalcev, kot bi jih bilo sicer, hkrati pa je to neprijetno in nevarno za divjad. Sneženje je omogočilo tudi izvedbo množičnih športnih prireditev, predvsem na Pokljuki, do katerih pa imamo v parku precej rezervirano mnenje." Leto 2003 se je končalo, zdaj je Čas za pripravo poročil o lanskem dogajanju v parku. Kaj boste v teh poročilih še posebej poudarili in opozorili? "Ugotavljamo, da se pri obiskovalcih in domačinih izboljšuje odnos do narave in parka, hkrati pa se to ne zrcali v večji finančni podpori države. Vsako leto se ubadamo s hujšimi finančnimi omejitvami in programe zaradi pomanjkanja denarja prelagamo iz enega v drugo leto, v prepričanju, da bo prihodnje leto boljše. Velik zaostanek občutimo predvsem pri opremljanju in urejanju parka za obisk. Ta dejavnost je pomembna predvsem zato, ker obiskovalci ocenjujejo park in delo naših uslužbencev najprej po tem, kako je park urejen. Strokovne službe zavoda so lani največ časa porabile za pripravo upravljavskega načrta, veliko pa smo se ukvarjali tudi z usklajevanjem predloga novega zakona o Triglavskem narodnem parku. Tudi lani smo opazili nekaj novih črnih oz. na pol legalnih gradenj, pri tem pa so izstopali primeri, ko so pod krinko obnove kmetijskih gospodarskih stavb nastali počitniški objekti. Ker zakonodaja na tem področju ni dorečena in urejena, so lastniki našli zakonsko praznino in spremenili namembnost stavb, včasih tudi kar čez noč. Velik problem je tudi čedalje hujši zračni promet nad parkom in z njim povezan hrup. Medtem ko na mednarodni letalski promet ne moremo vplivati, opažamo vse več panoramskih, helikopterskih in drugih preletov. Če novi zakon o parku ne bo rešil tega problema. Triglavski narodni park ne bo več primerljiv z drugimi parki v Evropi, kjer tolikšnega hrupa, kot je pri nas, ni niti nad turistično pomembnimi območji. Na območju Vrbskega jezera so, na primer, v poletni sezoni že prepovedali panoramske turistične letalske prelete. Pri nas je odnos državljanov do zračnega prometa in do hrupa še zelo različen: tiste, ki ponujajo tovrstne storitve ali jih koristijo, nič ne moti, nekatere moti, druge pa zelo moti in menijo," da je tolikšen hrup v nasprotju s cilji in nameni zavarovanja parka." V parlamentarni obravnavi je predlog novega zakona o Triglavskem narodnem parku. Kakšno je stališče zavoda ? "Zavod je na osnovno zakonsko besedilo in potlej tudi na vse popravljene predloge dal svoje pripombe. Pri obravnavi so jih veliko upoštevali, še vedno pa je v njem nekaj zadev, pri katerih bomo ostali na različnih bregovih. Po našem prepričanju mora zakon odsevati nacionalni pomen parka, zato se ne sme spuščati v posamezne detajle, kot so, na primer, gradnje ob Bohinjskem jezeru. To ne sodi v zakon, ampak v zazidalne načrte in druge prostorske dokumente. Zakon je pomemben za vse občine na ozemlju parka, a ker se preveč ukvarja z Bohinjem, mu nekateri očitajo, da je to zakon o Bohinju in ne o Triglavskem narodnem parku. Druga točka, kjer se razhajamo, je financiranje. V zakonu lahko piše, da sprejetje novega zakona ne prinaša novih finančnih obveznosti za državo, vendar to ni v res. Ze zaradi spremembe zunanje in notranje meje, to je meje med osrednjim in robnim območjem, bo treba zamenjati oznake, kar bo povezano s precejšnjimi stroški. Predlagali smo tudi, da bi država oblikovala sklad za odkupe zemljišč na območju parka in da bi s tem po zgledu drugih parkov postopno uredila državno lastništvo oz. državne pristojnosti nad zemljišči v parku. Medtem ko je v Evropi to ena od prednostnih nalog, je pri nas za to malo posluha. Po zakonu o ohranjanju narave ima država v TNP-ju (in tudi na ostalih zavarovanih območjih) predkupno pravico, pri tem pa za mnenje zaprosi naš zavod. Za osrednjo območje smo doslej skoraj vedno predlagali uveljavitev prednostnega odkupa, vendar država za to nima denarja in ga ni uveljavljala niti tedaj, ko je bil naprodaj' del obale Bohinjskega jezera." Predlagatelji zakona so v obrazložitev zapisali, da Triglavski narodni park ne sme biti samo sistem prepovedi in neziv-Ijenjskih omejitev. Je predlog novega zakona bolj življenjski? "V obrazložitvi je veliko demagogije. Sedanji zakon je le nekoliko zastarel, ni pa neživ-Ijenjski, v njem tudi ni omejitev, ki bi zavirale razvoj. Imeli smo le dva kratka stika glede Bohinjskega jezera, a še ta dva smo rešili z dogovorom. Nekateri so nam tudi očitali, da smo zavirali gradnje dostopnih poti na pašne planine. Ni res. Če smo sodelovali pri iskanju najboljših rešitev ali smo imeli pomisleke, to še ni bilo nasprotovanje. Nekatere ceste smo celo sofinancirali." V razpravi o zakonu je bilo slišati tudi očitke, da je sedanji zakon preveč liberalen. Se strinjate ? "Ta kritika je deloma utemeljena. Predlagani zakon se nam zdi preveč liberalen predvsem pri prostorskih posegih oz. gradnjah. Na to smo imeli veliko pripomb, predlagatelji so jih precej upoštevali, vseh pa ne. Tudi z zadnjim predlog nismo povsem zadovoljni, izjem je še zmeraj veliko, predvsem na območju Bohinja." Ali predlagani zakon rešuje temeljno dilemo vseh parkov: varovati in hkrati omogočiti razvoj? "Zakon poskuša to čim bolje rešiti. Osrednji del parka je namenjen predvsem varovanju narave, tam po mednarodnih standardih ni kmetijstva, gozdarstva in lova. V robnem delu, kjer so tudi naselja in prebivalstvo, je naloga parka, da podpira razvoj in vzpostavitev pogojev, ki so enaki ali celo boljši kot zunaj parka. Izkušnje namreč kažejo, da le zadovoljni prebivalci parka pomagajo varovati naravno in kulturno dediščino. Zakon predvideva za naložbe v parku izdatnejše državno sofinanciranje kot zunaj parka pa tudi v Evropski uniji so zavarovana območja deležna višjih podpor. Ljudje vse bolj spoznavajo prednosti življenja v parku. To se je pokazalo ob zavrnitvi predloga za izločitev nekaterih krajev iz parka in to se kaže tudi ob pobudah, da bi na primorski strani vključili v park še nova naselja." Državni zbor je pred novim letom sprejel zakon o divjadi in lovstvu, o katerem pa bo zaradi veta državnega sveta moral glasovati še enkrat. So zakonske rešitve sprejemljive za park? "Zavod pri usklajevanjih ni sodeloval, v razpravo seje vključil potlej, koje Stranka mladih Slovenije predlagala, da bi TNP-ju odvzeli pravico do lovskega upravljanja v gojitvenem lovišču Triglav Bled in jo dodelili Zavodu za gozdove Slovenije. Če bi državni zbor takšen predlog sprejel, bi bil to velik korak nazaj od sedanjih rešitev, ki smo jih nekaj let postopno uveljavljali v skladu s konceptom prilaganja parka mednarodnim stan-d^dom." Že v preteklosti je bilo veliko polemike o razlogih za gamsje garje v parku, razprava o tem je ponovno ''oživela'^ ob sprejemanju zakona. Kakšno je zdravstveno stanje gamsov? "Zavodu, še posebej pa meni kot direktorju očitajo, da so garje izbruhnile zato, ker že nekaj let ne streljamo gamsov v osrednjem območju parka. To ne počnemo samovoljno, ampak na podlagi dolgoročnega programa postopnega uveljavljanja mednarodnih kriterijev za narodne parke Koncepta TNP 2010 in v soglasju z ministr- stvoma za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter okolje, prostor in energijo. Čeprav je minister za kmetijstvo v letih 1996 in 2000 izdal odločbi, ki omogočata uresničevanje Koncepta TNP 2010 in s tem tudi postopno izločanje lova iz dela osrednjega območja parka, del lovskih krogov temu nasprotuje. Tu gre v bistvu za nasprotje med dvema usmeritvama: del lovcev zagovarja rešitev, po kateri je zaradi'preprečevanja garij treba omejevati Številčnost gamsov, in stTeljati tudi zdrave živali, mednarodni koncept narodnih parkov pa predvideva poseganje v živalski svet le ob pojavu bolezni. Garje pri gamsih so zadnja leta resda v porastu, vendar ni razlike, pojavljajo se tam, kjer je lov dovoljen, in tam, kjer ga ni. In prepričan sem, da se bo porast tudi sam zaustavil, tako kot seje pred leti - z lovom ali brez njega." V preteklosti je bilo že več poskusov legalizacije črnih gradenj in tudi rušitve za park nesprejemljivih objektov, a se doslej ni zgodilo ničesar. Kje je "obtičaV zadnji spisek za rušenje? "Vlada je pred leti sprejela predpis o sanaciji degradiranega območja, ki določa, katere' objekte bi bilo možno legalizirati in katere bi bilo treba odstraniti. Ker so nekateri dali ustavnemu sodišču pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisa, se do odločitve sodišča ne bo zgodilo ničesar." Upravi parka pogosto očitajo, da zaseda najbolj imenitno lokacijo ob Blejskem jezeru, kamor "administracija" ne sodi. Se boste letos vendarle preselili? "Takšne kritike poslušamo, odkar smo v vili Rog. Čeprav smo razmišljali že tudi o nekaterih drugih rešitvah, je zdaj odločeno, da bo država poskušala na dražbi prodati stavbo ob jezeru in kupiti novo. Postopek vodi servis skupnih služb vlade, z LIP-om pa se že dogovaijamo za nakup poslovne stavbe ob vstopu na Bled. Lokacija omogoča dostop z avtobusi, stavba, v kateri naj bi LIP tri leta še zadržal prodajni salon, pa ureditev informacijskega, kulturnega, naravoslovnega in izobraževalnega centra. Prav izobraževanja, obveščanje in ozaveŠčanje pa je ena od naših glavnih dejavnosti." Cveto Zaplotnik, foto: C.Z. in arhiv TNP I Piše Miha Nagiič Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Sprva nejeverni Ratečani Kakšna je bila dušnopastirska delavnica, župna cerkev .sv. Duha, ki je Lavtižarja pričakala i' Ratečah? "Rateška župnijska cerkev stoji na majhnem griču in izgleda radi vzvišene lege precej večja, nego je resnici. Okrog in okrog obdana z visokim zidom ima podobo bisera v kamnitem ok- I viru. Slikarjem je njena lega tako všeč, da so jo že večkrat s čopičem upodobili na platnu. Gotski slog svetišča kaže, da je bila cerkev zidana v 16. stoletju. Mnogo starejša pa je podružnica sv. Tomaža ob jugozapadni strani vasi, kjer je župnijsko pokopališče. Glavna priča starosti je njen romanski zvonik iz 14. stoletja." Župnija Ratečah je bila ustanovljena leta 1785, pred Lavtižarjem je bilo tu že pet duhovnikov. O starosti tega kraja avtor le ugiba. ''Kdaj so prišli prebivalci Rateč i' ta kraj? Vse kaže, da je naselbina zelo stara. Obsežni gozdi, pašniki in ugodni prostori za obdelovanje zemlje so privabili človeka na to visoko planoto ob razvodju Save in Drave. Ljudje ostanejo tam, kjer najdejo primernih pogojev za življenje. Govorica celo ve, da prvotni poganski prebivalci i' Ratečah niso radi sprejeli krščanske vere, in da so jim dali radi tr-dovratnosti za patrona Tomaža. " V nadaljevanju navaja Lavtižar listino, ki jo je 30. novembra 1362 oglejski "očak" Ludovik della Torre pisal radovljiškemu, župniku in gorenjskemu arhidiako-nu Henriku. "Ludovik, po božji milosti patrarijarh svete akvilejske cerkve, želi ljubljenemu sinu Kristusu, Pogled z Jesenic proti Zgomjesavski dolini, 1904. Henriku, arhidijakonu v Radovljici, blagoslov v Gospodu! Zvedeli smo, da so v nekaterih gozdovih in močvirjih okrožju Tvoje župnije nastale nove naselbine, in da so se zapuščeni kraji spremenili v rodovitno polje. Ker so tamošnji prebivalci sedaj postavili dve cerkvi, eno v Kranjski Gori in eno na Dovjem, podeljujemo Tebi in Tvojim naslednikom, radovljiškim župnikom, s to listino pastirstvo omenjenih naseljencev ter Ti i' duhu pokorščine naročamo in strogo ukazujemo, ,da skrbiš za njih duše, jih vzgajaš i' strahu božjem in jim deliš zakramente. V svojem imenu in v imenu prihodnjih očakov podeljujemo tebi in Tvojim naslednikom popolno oblast, da nastavljate pri omenjenih cerkvah, kakor tudi pri podružnicah, ki so vam podložne, sposobne vikarje, ki naj materi cerkvi izkazujejo dostojno spoštovanje." Kaj pravzaprav izvemo iz tega starinsko uglašenega besedila? "Patrijarhov odlok pove, kdaj sta bili ustanovljeni župniji Kranjska gora in Dovje. Pove pa tudi, kakšna je bila takrat dolina gorenje Save in izrecno poudarja, da sta bili leta J362. že zidani cerkvi na Dovjem in v Kranjski gori. Podružnici, o katerih govori listina, sta 5V. Klemen v Mojstrani, pripadajoč Dovjemu, in Tomaž v Ratečah, pripadajoč takrat materi-fari Kranjski Gon. Čeprav je rateški konec na severozahodni strani slovenskih pokrajin, mu turški vdori niso prizanesli. "Proti koncu srednjega veka (1476) so pri-drli Turki tudi v Rateče. Zid okrog župnijske cer-k\'e kaže, da je bil tukaj tabor. V njem so se branili prednamci turškega nasilst\'a. Pravljica govori, da so domačini zid okrog in okrog zvezali z močno verigo, kar je Turke tako oplašilo, da niso šli po navadni poti mimo cerkve, ampak po drugi strani prodirali na Koroško. Pripovedka govori dalje, da je od domačih ljudi, ki so jih ugrabili Turki in peljali s sabo, prišel po več letih nazaj sin Zgornjega Branca. Bil je tako spremenjen, da ga je spoznal le domači pes Moraš, veselo mu je rekel pogrešeni sin. 'Moraš, ti me še poznaš.'" Turška sila je bila tako velika, da so proti njej nastale tudi posebne molitve. Ena od njih, ki jo je 1796 objavil duhovnik Jurij Japelj, po rodu Kam-ničan, se končuje takole (prepisano v današnjo pisavo): "Molimo: Vsigamogočni večni Bog, v ka-teriga rokah je vsa oblast inu pravica vsih kraljestev, pridi na pomoč kristjanskemu folku, de zbi-ralša teh Turkov, kateri na svojo grozovitno moč zavupajo, bodo skus moč Tvoje roke poterta. Skus Gospoda našiga Jesusa Kristusa. Amen. " Tako so tuji sili kljubovali naši predniki: pobožno in bojevito obenem. Petek, 9. januarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 39. STRAN V Avstriji so se odločili, da ne bodo spoštovali uredbe Evropske unije o liberalizaciji transporta čez njeno ozemlje, prevozniki, združeni v GIZ Transport, pa grozijo, da bodo, če vlada na najde rešitve, blokirali avstrijske prevoznike. Ljubljana - Novo leto 2004 se je začelo v znamenju zelo odmevnih zapletov z dovolilnicami za transport preko avstrijskega ozemlja, saj se je že na prvi letošnji popraznični dan zgodil javni zbor prevoznikov Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Transport, na katerem so opozorili, da premajhno število pridob^enih dovolilnic za prevoze čez avstrijsko ozemlje resno ogroža delo naših prevoznikov. Temu sicer oporekajo na ministrstvu za promet, vse bolj pa nadaljnji dogodki kažejo na to, da ni problem le število dovolilnic, pač pa tudi način njihove delitve. Prevozniki opozarjajo, da bodo, če jim bo onemogočeno normalno delo, izvedli povračilne ukrepe z zaustavitvijo avstrijskih tovornjakov na naših mejah. Ker je leto 2004 za Slovenijo označeno kot "evropsko leto", leto vstopa naše države v Evropsko unijo, si lahko samo želimo, da se v tem letu z "Evropo" ne bi zapletalo tako, kot to kaže zaplet s transporti preko Avstrije. Pri naši severni sosedi, s katero naj bi se po 1. maju dokončno dvignila mejna zapornica, so se namreč odločili, da ne spoštujejo uredbe Evropske unije, po kateri naj bi bil uveljavljen kompromis med zahtevo po popolni liberalizaciji tovornih transportov za okolju prijazna vozila in nadaljnjim omejevanjem le teh s posebnimi dovolilnicami po posebnem sporazumu med Avstrijo in EU, ki je po desetih letih prenehal veljati s koncem lanskega leta. Prevozniki so prepričani, da je odločitev avstrijske vlade nezakonita in za nas di-skriminatorna, naša vlada pa da je s pogovori o dovolilnicah pristala na to. Na drugi strani so predstavniki pristojnega ministrstva za promet prepričani, da so bili pogovori o dovolilnicah sicer nujen rezervni scenanj bi naši tovornjaki po novem letu obstali na avstrijskih mejah. Člani GIZ Transport opozarjajo Na to, kako pereča je problematika dovolilnic za transport preko Avstrije, so opozorili čla- ni GIZ Transport že na prvi popraznični dan, v soboto, 3. januarja, saj so sklicali javni zbor združenja. Na njem so ugotovili, da so "resno ogrožena delovna mesta v prevozništvu, ogroženo poslovanje prevozniških podjetij, posredno pa celotno slovensko gospodarstvo in njegovo vključevanje v Evropo". Direktor GIZ Transport Emil Milan Pintar je ob tem tudi vprašal izvršno oblast, kdo je pooblastil ministrstvo za promet, da sprejme in posredno s tem podpre nezakonito odločitev avstrijske vlade, hkrati pa razglaša, daje dovolilnic dovolj, s čimer zavaja prevoznike in naročnike prevozov. Dejstvo, daje Avstrija za vsa vozila, ne glede na vplive na okolje, vpeljala enake dovolilnice, po njihovem mnpnju dokazuje, da s sistemom ekoloških točk v resnici ni nikoli ščitila okolja, temveč skrbela za svoje gospodarstvo. Pridobljenih 15 tisoč dovolilnic po ocenah majhnih in srednje velikih prevoznikov predstavlja le 10 do 30 odstotkov potrebnih, to pa pomeni, da bi nekateri dovolilnice porabili že do konca meseca januarja. Po njihovem mnenju predstavlja dodeljeno število dovolilnic, ki so jih dobili pri državnih birokratih, v bistvu zaporo cest. V Šestih sprejetih sklepih zbora prevoznikov GIZ Transport obveščajo slo- Z optimizmom v 2004 Ljubljana - Iz Gospodarske zbornice Slovenije so sporočili, da je njihova Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko že enajsto leto opravila anketo "Poslovna pričakovanja" med vodilnimi slovenskimi gospodarstveniki iz industrije, trgovine in drugih storitev. V prvih Šestih mesecih leta 2004 pričakuje 38 odstotkov slovenskih podjetij izboljšanje poslovnega položaja, poslabšanje pa 12 odstotkov. Preostala polovica jih meni, da bodo zanje razmere ostale približno take, kot so na prelomu leta. V prvih treh mesecih leta 2004 gospodarstvenike še naprej najbolj skrbijo naročila in zaposlenost. Pri obeh prevladujejo v anketi o poslovnih pričakovanjih napovedi o krčenju in zniževanju, saj so tržne razmere še naprej zelo trde. Izvoz-ne napovedi se v trendu že izboljšujejo, za cene izdelkov in storitev pa je manj kot desetina vodilnih gospodarstvenikov prepričana, da jih je možno povečevali. Skoraj 30 odstotkov vprašanih napoveduje znižanje cen izdelkov in storitev v prvih mesecih leta 2004. Svoj trenutni poslovni položaj v decembru 2003 je ob tem ocenilo kot dober v povprečju 35 odstotkov anketiranih, kot slab 11 odstotkov in kot zadovoljiv 54 odstotkov. Razmeroma najbolj zaskrbljeni so še naprej v industriji, kjer je delež ocen o slabem poslovnem položaju v trenutnih razmerah 18-odstoten, delež tistih, ki so z njim zadovoljni, pa 24-odstoten. Boljše ocene o trenutnem poslovnem položaju prihajajo iz storitvenih dejavnosti in pretežnega dela trgovine. Za drugo polletje 2004 39 odstotkov podjetij v povprečju pričakuje oz. napoveduje, v primerjavi s prvim polletjem, izboljšanje poslovnega položaja in konjunkture, 12 odstotkov pa poslabšanje. V primerjavi s podobnimi rezultati pred letom dni ugotavljajo, da slovenski poslovni svet zre z večjim zaupanjem v drugo polletje leta 2004, kot v letu 2003. Š.Ž. EKOLOŠKO KURILNO ECO OlU 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI Sta glavna protagonista zapleta z dovolilnicami za tovorni transport preko Avstrije direktor GIZ Transport Emil Milan Pintar (levo) in minister za promet Jakob Presečnik našla rešitev? vensko, avstrijsko vlado in javnost, da se bodo po 12. januarju, ko začne veljati omenjeni sistem, s tovornjaki kategorije Euro 3 podali na pot brez dovolilnic. V primeru, da jih bodo avstrijski organi zaustavili, bodo ukrepali recipročno: z ustavitvijo vozil avstrijskih tovornjakov na naših mejah. Te ukrepe naj bi celo stopnjevali z zaporo mejnih prehodov tudi za tovornjake iz drugih držav EU, s parkiranjem tovornjakov na parkiriščih avstrijskih trgovin, podjetij in bank ter naših delivcev dovolilnic in ministrstev ter širšo blokado transportnih terminalov in mejnih prehodov. Presečnik: dovolilnic je dovolj Na omenjene sklepe in grožnje so se v ponedeljek odzvali s tiskovno konferenco na ministrstvu za promet, kjer so prepričani, da mora dogovorjenih in pridobljenih 15 tisoč dovolilnic za- doščati. Število je bilo namreč izračunano na podlagi podatkov o prevozih, opravljenih z eko točkami v letu 2002. Minister za promet Jakob Presečnik je opozoril, da so bili pri tem upoštevani prevozi v pol leta, torej v šestih mesecih, dovolilnice pa bodo prevozniki potrebovali le do 1. maja, torej štiri mesece, ko Slovenija vstopa v Evropsko unijo in omejitev transporta ne bo veČ. To pomeni torej za 30 odstotkov več dovolilnic, kot jih je bilo porabljenih predlansko leto, oziroma, kot je zatrdil minister, za 40 odstotkov več dovolilnic za majhne in srednje velike prevoznike. Če bi se kljub temu zgodilo, da bi dovolilnic začelo primanjkovati, je še dodal minister, so z avstrijsko vlado dogovorjeni za ponovna pogajanja o dodatnih dovolilnicah. Na tiskovni konferenci so novinarjem razdelili tudi tabelo s konkretnimi podatki o številu dovolilnic nekaterih prevozni- Omrežnina pristala na ledu Vlada je na zadnji lanski seji zamrznila zvišanje električne omrežnine, ki bi podražila električno energijo. Ljubljana - Slovenska vlada je na zadnji seji v letu 2003 30. decembra sprejela uredbo, s katero je preprečila za dobro desetino povišano omrežnino, kar je predlagala Agencija za energijo RS. V agenciji so presenečeni in prepričani, da je to le odlaganje nujnega zvišanja, v vladi pa menijo, da bi s tem ogrozili gospodarske družbe ter uresničevanje inflacijskih ciljev pred vstopom Slovenije v monetarni sistem EMR2. EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOUNA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE OB ' . ' - . . • • C''CNO DARILO Na prednovolelni torek se je slovenska vlada odločila, da s posebno uredbo zamrzne tako imenovano omrežnino, ki naj bi bila po Pravilniku o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov, ki ga je izdala Agencija za energijo Republike Slovenije s sedežem v Mariboru, višja za skoraj 12 odstotkov na prenosnem omrežju in za skoraj 14 odstotkov na distribucijskem omrežju. Na vladi so ocenili, da bi bila taka podražitev, ob za desetino dražji energiji zaradi višjih cen pri uvozu, nesprejemljiva, saj bi se energija zaradi tega podražila še za nadaljnje štiri odstotke. To pa bi resno ogrozilo tudi inflacijske cilje v letu 2004, kar je pomembno zlasti zaradi načrtovanega vstopa Slovenije v EMR2 konec letošnjega leta. Na agenciji so presenečeni nad ukrepom vlade, saj menijo, da so upoštevali njena priporočila, sklicujejo pa se tudi na ocene UMAR-ja (Urada za makroekonomske analize), s katerim so usklajevali formulo za izračune omrežnine. Trdijo namreč, da so upoštevali triletni regulatorni okvir, po katerem naj bi se omrežnina povečala za 15 odstotkov in opozarjajo, da bodo posledice pri vzdrževanju elektroenergetskega omrežja zelo hude. Nenazadnje je Slovenija dolžna spoštovati tudi direktive EU o zanesljivosti oskrbe, šestmesečna zamrznitev pa bo vsekakor vplivala na načrtovano nujno vzdrževanje in naložbe v omrežje. Opozarjajo tudi na dejstvo, da se vlada še ni odpovedala donosu na kapital v distribucijskih podjetjih, pri čemer je seveda res, da država ni njihov edini lastnik. In manjšinski lastniki so se že oglasili z očitkom, da vlada ni racionalen gospodar, saj se tem podjetjem obeta več kot deset milijardna izguba. ^ v v Š.Z. kov, ki so preko medijev razlagali število prejetih dovolilnic, in dokazali, da so bile te trditve neresnične in ob tem zamolčane še tako imenovane CEMT-a dovolilnice, ki omogočajo večkratne prevoze. Zagotovili so tudi, da so se pri delitvi dovolilnic posvetovali in usklajevali z delivci dovolilnic - Obrtno in Gospodarsko zbornico Slovenije, kar pa so na prvi že zanikali. Pintar: nujno je več in drugače razdeljenih dovolilnic Javna polemika o problemu dovolilnic pa s tem še ni bila zaključena. Direktor GIZ Transport Emil Milan Pintar je takoj opozoril, da izračun voženj na osnovi porabe ekoloških točk v letu 2002 ni ustrezen, saj je Avstrija z vsakoletnim zmanjševanjem teh točk načrtno zmanjševala te točke in na tak način ščitila svoje prevoznike. Spregledani so tudi prevozi z drugimi vrstami dovolilnic (npr. nagradnimi, s CEMT-i), splošno znana praksa manipulacij z dovohlni-cami in nenazadnje tudi prevozi z vlaki, ali celo obvozi Avstrije skozi Italijo. Ocenjuje, da bo 15 tisoč dovolilnic zadoščalo za dva meseca in pol, pri čemer je drugo vprašanje seveda njihova pravičnejša delitev. Za prevoze brez omejitev bi po ocenah v GIZ Transport potrebovali v Sloveniji od 25 do 30 tisoč dovolilnic. V polemikah med GIZ in ministrstvom pa je bilo odprto tudi vprašanje pravičnosti delitve, saj naj bi bila nekatera večja transportna podjetja pri številu dovolilnic privilegirana. Pintar meni, da je predsednik komisije za nadzor na delitvijo dovolilnic, državni podsekretar Velja Peternelj z opozorilom na bojazen pred prerazporeja- njem prevozniških poslov, samo priznal, da ve, da je delitev nepravična in da to celo spodbuja. Se bolj zaskrbljujoče pa je po Pintarjevem mnenju dejstvo, da sedanji sistem dovolilnic pomeni možnost prerazporejanja posla k tujim prevoznikom iz držav članic EU, saj ti nimajo omejitev prevozov, niti stroškov z dovolilnicami. Da za vsem tem stojijo tudi taki interesi, dokazuje tudi ponudba avstrijske gospodarske zbornice papirnicam v Sloveniji, da jim bodo lahko težave s transportom pomagali rešiti njihovi prevozniki. Bolj jasnega dokaza o namenu prevzemanja posla resnično ni. Časa naj bi bilo še štirinajst dni Pintar nam je v sredo zvečer povedal, da so imeli tega dne prve resnično konstruktivne pogovore s prometnim ministrom, ki je prvič sprejel njihove ocene in argumente. Dobili so zagotovilo, da bodo na seji vlade v četrtek predlagali takojšnjo zahtevo Avstriji za odprtje avstrijskih cest za vozila Euro 3, če pa s tem ne bi uspeli, pa zahtevali dovolj veliko število dodatnih dovolilnic. Minister je tudi obljubil v naslednjih štirinajstih dneh interventno prerazdelitev dovolilnic tistim prevoznikom, ki jim bodo dovolilnice najprej pošle, v tem času pa naj bi dogovorili eno od že omenjenih rešitev. V GIZ Transport vztrajajo na svojih sklepih, morda omiljenih le na to, da bodo začeli ustavljati tuje tovornjake, ne 12. januarja, kot so to prvotno najaviU, pač pa ko bodo članom dovolilnice pošle. Podatke o potrebnih dovolilnicah bo GIZ dostavil ministrstvu po dogovoru prihodnji teden. Štefan Zargi Predsednik vlade v Iskratelu Krai\j - Kot je mogoče razbrati iz objave na spletni strani predsednika slovenske vlade, je mag. Anton Rop pretekli četrtek, z gospodarsko ministrico dr, Teo Petrin in ministrom za informacijsko družbo dr. Pavlom Gantarjem obiskal vodilno slovensko podjetje na področju telekomunikacij in visokih tehnologij kranjski Iskratel in Podjetniški center za Gorenjsko. Vodstvo Iskratela mu je predstavilo dosedanji razvoj in prihodnje načrte. Po besedah glavnega direktorja Iskratela Andreja Polenca je prihodnja vizija podjetja oblikovanje celovite komunikacijske rešitve za razvijajočo se informacijsko družbo, sooblikovanje svetovnih tehnoloških standardov in razvojnih smernic na področju telekomunikacij, pa tudi razvoj tele-komunakacijskih rešitev ta ruralna in primestna območja, sodelovanje pri razvoju telekomunikacijske infrastrukture partnerjev in ključnih kupcev. Iskratel s takšnim razvojem načrtuje postati eden vodilnih ponudnikov sodobnih telekomunikacijskih rešitev. Kot poročajo iz urada premiera, sije predsednik vlade ogledal tudi proizvodnjo in ob tem poudaril, da bo slovenska vlada, tako kot doslej, tudi v prihodnje veliko pozornost namenjala tehnološko in razvojno ambicioznim podjetjem in ob tem poudaril tudi pomen tehnološko razvojnih mrež. Podprl je Iskratelovo strateško usmeritev v razvoj lastnih produktov in sistemskih rešitev, gradnjo partnerskih odnosov z naročniki in širjenje sinergije poslovnega razvoja z globalnim partnerjem Siemensom AG. S.Z POSEZONSKA RAZPRODAJA 1 r OD 12.1. DO 31.1.2004 t« -t .-i« GORENJSKI GLAS • 16. STRAN PODJETNIŠTVO, FINANCE/ info@g-glas.si ■ Petek, 9. januarja 2004 banka likvidaciji Elvo Inženiring in Gastform v prisilni poravnavi Upnikom bodo terjatve poplačali v celoti, posle pa bo prevzela Nova Ljubljanska banka. Ljubljana - Delničarji Slovenske investicijske banke (SIB banke) so na skupščini pred novim letom na predlog nadzornega sveta sprejeli sklep o prostovo^ni likvidaciji banke, potrdili pa so tudi nasprotni predlog Nove Ljub^anske banke (NLB) kot večinske lastnice SIB banke in za likvidacijskega upravite^a imenovali Borisa Slapnika. Banka Slovenije je na podlagi zakona o bančništvu izdala SIB banki odločbo, s katero ji je s 30. decembrom omejila veljavnost dovoljenja za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev. Banka ne sme več sklepati novih poslov ter opravljati menjalniških poslov in storitev plačilnega prometa s tretjimi osebami, za imetnike računov pa lahko opravlja izplačila in vplačila v breme oz. v dobro računov ter sprejema vplačila za poravnavanje obveznosti do banke. Kot je uprava SIB banke zapisala v sporočilo za javnost, bodo vse imetnike računov pisno obvestili o začetku postopka likvidacije in prenehanju banke, upniki pa bodo o začetku likvidacijskega postopka obveščeni z objavo v uradnem listu. Banka bo v skladu s pogodbenimi določili o vodenju računov in pravili obligacijskega prava uredila razmeija z imetniki računov, pri tem bo ravnala tako, da komitentom ne bo povzročila nepotrebne škode. Vsem bo poravnala vse obveznosti, ki izhajajo iz vlog. Za izplačilo jamči z lastnimi sredstvi, Nova Ljubljanska banka pa se je s poroštveno izjavo 2. junija lani zavezala, da bo upnikom ob zapadlosti izplačala vse terjatve, ki jih ne bo mogla poravnati SIB banka. Morebitni preostanek likvidacijske mase bodo razdelili med delničarje. Kot je znano, je NLB maja lani odkupila 78,78 odstotka delnic SIB banke, na podlagi ponudbe za odkup še preostalih delnic pa je delež povečala na 80,78 odstotka. NLB se je podej prizadevala za ureditev razmer, iskala pa je tudi kupca, ki bi ohranil SIB banko kot samostojno družbo in obdržal večino zaposlenih. Ko je javno podjetje Energetika naknadno vložilo tožbe in so bila neuspešna tudi pogajanja o umiku tožb ali sodni poravnavi, je kupec odstopil od namere o nakupu. Ker banka v zadnjih mesecih ni ustvarjala dovolj čistih prihodkov, zaradi preteklih izgub pa tudi ni več dosegala predpisane kapitalske ustreznosti, je nadzorni svet ugotovil, da ni več ekonomskih razlogov za njen obstoj in je predlagal delničarjem prostovoljno Ukvidacijo. Že 1. decembra lani je banka slabe terjatve prodala družbi Factor Leasing ter s tem še pred skupščino delničarjev izboljšala likvidnostni položaj. Cveto Zaplotnik Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je 9. decembra lani začelo postopek prisilne poravnave za družbo Elvo Inženiring, instalacijski, gradbeni in investicijski inženiring, z Bleda. Za upravitelja prisilne poravnave je imenovalo Grega Ermana iz Ljubljane, pozvalo upnike, da prijavijo terjatve, in za zaščito upnikov določilo upniški odbor, ki ga sestavljajo obrtno gradbeno podjetje Grad Bled, Factor banka iz Ljubljane, Kobram Gradnje Jesenice, Eventus iz Novega mesta in Ivo Kovačič iz Dvorske vasi. Isto sodišče je 12. decembra začelo postopek prisilne poravnave še za družbo Gast-form, hotelska in kuhinjska oprema ter profesionalne pral- nice, IZ Škofje Loke. Za upravitelja poravnave je določilo Janka Mačka iz Zvirč, pozvalo upnike k prijavi terjatev in za člane upniškega odbora imenovalo Blee-trolux Laundry System s Švedske, SKB banko. Factor banko, Kaerntner Sparkasse iz Celovca in Miša Cerovskega iz Škofje Loke. Kranjsko okrožno sodišče je 28. novembra lani začelo in še isti dan končalo stečajni postopek za družbo Sambolec, Podjetje za gostinsko in turistično dejavnost Jesenice, ljubljansko sodišče pa je za 20. januarja razpisalo narok, na katerem bodo obravnavali osnutek glavne razdelitve stečajne mase kamniške družbe Stol Prodaja - v stečaju. C.Z. Intereuropa prevzela družbi v Avstriji in Ukrajini Kranj - Intereuropa je decembra postala 100-odstotna lastnica družbe Schnneider & Peklar GmBH z Dunaja in 67-odstotna lastnica ukrajinske družbe TEK Zahidtransservis iz ukrajinskega Užgoroda. Naložbi pomenita za Intereuropo uresničevanje načrta širitve lastne mreže v države zahodne in vzhodne Evrope. Avstrijska družba opravlja logistične storitve v Avstriji in v drugih državah zahodne Evrope, kjer ima razšiijeno mrežo poslovnih partnerjev. Z vključitvijo v Intereuropo bo celotni prihodek koncema povečala za pet odstotkov. Ukrajinski TEK Zahidtransservis je manjša družba, vendar pa pomembna predvsem zato, ker se ukvarja z organizacijo prevozov po železnici in ker deluje na železniškem vozlišču ob bodoči schen-genski meji in ob V. prometnem koridorju. Za Intereuropo je to priložnost, da poveča delež v organizaciji in logistični podpori blagovne menjave med sedanjimi in novimi članicami Evropske unije, država-mi jugovzhodne Evrope in Ruske federacije. C.Z. KD Group se bo širila na Vzhod Z usmeritvijo na trge Južne in Vzhodne Evrope želijo postati ena vodilnih finančnih družb v tem delu sveta. Ljubljana - Predstavniki skupine KD Group so v decembru predstavili poslovanje skupini v letu 2003 in načrte za prihodnost. Poslovanje v lanskem letu so ocenili kot uspešno, čeprav so jih nekatera določila zakonodaje, zlasti glede deleža naložb v tujini nerazumno omejevala. Po umirjeni rasti trga vzajemnih skladov v prvem polletju, je ta trg ponovno vzcvetel prav v zadnjih mesecih. S poslovnimi rezultati so v preteklem letu v skupini KD Group zadovoljni, saj so se uspešno prilagajali nekaterim spremembam v tem letu. KD Group je ob koncu leta upravljala premoženje v vrednosti blizu 680 milijonov evrov in lastniki delnic lahko pričakujejo izplačilo dividend. KD Nadaljevanje Poslovne cone V naslednjih treh letih predvsem pridobitev zemljišč, njihova ureditev in privlačna Jesenice - Jeseniška občina hiti s pripravo projektne in investicijske dokumentacije za nadaljnje uresničevanje projekta Poslovne cone, ki se povezuje z ekonomsko in prostorsko regeneracijo Jesenic. Računati je, da bo po vključitvi naše države v Evjopsko skupnost težje pridobiti sofinanciranje iz evropskih strukturnih skladov ali drugih virov. Bližnji cilji, ki jih želijo doseči in pri tem potrebujejo finančno pomoč države in tujih virov, so pridobitev opuščenih zemljišč, njihova komunalna oprema in priprava programa spodbud oziroma konkurenčne ponudbe bodočim vlagateljem, pri čemer želijo v kar največji meri ponudba za vlagatelje pritegniti proizvodne dejavnosti. Kot je povedal župan Boris Bregant na predstavitvi aktivnosti na decembrski seji občinskega sveta, trenutno stanje za pridobitev podjetniških interesov ni ugodno. Sedanji lastniki zemljišč so cene povečali in približno 19.000 tolarjev skupnega stroška komunalno opremljenega zemljišča na kvadratni meter zmorejo le trgovci. V naslednjih treh letih občina načrtuje vlaganja na lokaciji Jesenice in Črna vas pri Blejski Dobravi. Na Jesenicah je vložek v projektno dokumentacijo (2004 -2005) ocenjen na 85 milijonov tolarjev, odkup zemljišč v prihodnjem letu naj bi veljal 757 milijonov tolarjev, izvedba investicij v komunalno opremo in cestne povezave (2005 -2007) pa 1,6 milijarde tolarjev. V Črni vasi bodo projektno dokumentacijo za vodovod, plinovod, kanalizacijo in cestno povezavo med Lipcami in Črno vasjo pripravljali prihodnje leto (26,8 milijona tolarjev), nakup zemljišč je predviden leta 2005 (124 milijonov tolarjev), nakar do leta 2006 sledi komunalna ureditev (412 milijonov tolarjev). V naslednjega pol leta si bo občina prizadevala za čim boljši uspeh na državnih razpisih za denarne pomoči iz strukturnih skladov, pri čemer pa bo potrebno tudi veliko politične volje. M.K. PID se je preoblikoval v redno gospodarsko družbo KD Naložbe, upravljanje z vzajemnimi skladi pa so intenzivno prilagajali zahtevam nove zakonodaje. Direktor KD Gropu Matjaž Gantar je povedal, da so v letu 2003 dobili dovoljenje za poslovanje v Romuniji in Bolgariji, kmalu jih pričakujejo tudi za Slovaško in Rusijo, s tem pa se bo začel uresničevati pomemben del poslovne strategije, po kateri želijo postati ena vodilnih finančnih družb na trgih Južne in Vzhodne Evrope. V KD Holdingu so skladno z načrti povečali deleže v strateških naložbah, prodali pa so svoje deleže v Postojnski jami in Dravskih elek- trarnah. Direktor divizije za finančne naložbe Janez Boje je poudaril, da so se usmerili v izboljševanje kakovosti upravljanja z naložbami in celotnim portfeljem in da so veseli postopnega urejanja poslovanja na trgih nekdanje Jugoslavije. V KD Holdingu, brez odvisnih družb, pričakujejo okoU 300 milijonov tolarjev dobička. V vzajemnih skladih so v začetku leta 2003 beležili povečano povpraševanje vlagateljev, sredi leta zlasti po obvezniških skladih, proti koncu leta pa zopet večje zanimanje vlagateljev tako, da so konec novembra skupna sredstva vložena v vzajemne sklade KD že presegla 50 milijard tolarjev, samo v letu 2003 jih je bilo za 10 milijard. Vzajemni skladi KD predstavljajo skupaj okoli 60 odstotkov trga domačih vzajemnih skladov, izjemno zanimanje pa pripisujejo visokim donosom ob upadanju bančnih obrestnih mer. Direktor KD Investments Roman An-drojna je povedal, da so sklade KD standardizirali s poslovanjem po mednarodnem sistemu kakovosti ISO 9001 in pričakuje, da bodo zagotovo postali ena najpomembnejših oblik varčevanja. Pospešeno se prilagajajo spremembam, ki jih narekuje nova zakonodaja in skušali bodo izkoristiti sinergijske učinke, ki jih prinaša slovensko pridruževanje Evropski uniji. Š.Ž. S katalogom v Evropo Spodbude mladim podjetnikom v proračunu Občine Jesenice je za prihodnje leto zagotovljenih 1,2 milijona tolarjev za Jesenice - S tem želi občina spodbujati posamezne projekte, ki vplivajo na razvoj lokalnega okolja, ter v večji meri podjetniško in inovativno odzivanje mladih. Denarja sicer ni veliko, je pa začetek in pri tem sledijo Evropi, kjer imajo s tovrstnimi spodbudami dobre izkušnje. Na decembrski seji so svetnice in svetniki tniske m razvojne projekte n potrdili pravilnik, po katerem se bodo dodeljevala nepovratna sredstva. Možnost prijave bo na podlagi javnega razpisa, sodelovali pa bodo lahko majhne gospodarske družbe, samostojni podjetniki in obrtniki^ fizične osebe in javni zavodi ter društva. Nepovratna sredstva bo nrioč med drugim Nove obveznice poštne banke Ljublana - Ljubljanska borza je ob koncu lanskega leta sprejela na prosti trg navadne imenske obveznice Poštne banke Slovenije z oznako PBS5, v torek pa so na borzi z njimi že prvič trgovali. Peta izdaja obveznic je nominalno vredna deset milijonov evrov in obsega deset tisoč obveznic po tisoč evrov. Letna obrestna mera je nespremenljiva in znaša 4,8 odstotka, obresti bodo izplačevali enkrat letno, 31. julija. Prvi kupon bo zapadel v izplačilo letos, zadnji pa 31. julija 2008, ko bodo izplačali tudi glavnico. C.Z. pridobiti za projekte, ki so izrecno namenjeni mladim: omogočajo odpiranje novih delovnih mest, inovativne podjetniške in razvojne projekte, za promocijo mladih inovatorjev in podjetnikov, za strokovna izobraževanja, informacijsko podporo, razvojne študije, iskanja podjetniških idej, povezovanje mladih podjetnikov doma in čez mejo, za sodelovanje izobraževalnih institucij in podjetnikov, za raziskave in raz- 0 voj, pa tudi za podjetniške prireditve ter udeležbo na tekmovanjih s področja podjetništva. Cilji spodbud so motivirati mlade za samozaposlovanje, povečati njihovo zaposljivost v lokalnem okolju, vključevanje v razvojne projekte in spodbujanje inovativnosti. M.K. Koristni podatki o denarnem trgu Krai^j - Banka Slovenije je na svoji spletni strani začela objavljati novo poglavje Denarni trg, s katerim želi vlagateljem olajšati dostop do informacij o višini obrestnih mer in obsegu transakcij na denarnem trgu. Poglavje vsebuje podatke medbančnega denarnega trga in trga zakladnih menic ter podatke o obrestnih merah Banke Slovenije in bank za depozite pravnih oseb, enkrat mesečno pa tudi informacijo o dogajanju na denarnem trgu v preteklem mesecu. Največja novost so obrestne mere bank za največje depozite domačih in tujih pravnih oseb (izvzete so domače banke in hranilnice), ki jih Banka Slovenije objavlja na podlagi poročila osmih največjih slovenskih bank. Podatki so uporabni za banke, ki sprejemajo depozite, kot tudi za podjetja in druge vlagatelje. C.Z. Ljubljana - Iz Obrtne zbornice Slovenije so sporočili, da že de-vetič pripravljajo izdajo promocijskega kataloga Ponudba slovenske obrti. t Vsakič doslej je v njem svojo ponudbo predstavilo nekaj sto slovenskih obrtnikov, v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. V letošnjo izdajo se je doslej vpisalo že okoli 200 obrtnikov. Večina jih v katalogu sodeluje že vse od začetka. Katalog v nakladi 12.000 izvodov izide ob odprtju največjega obrtnega sejma na svetu - sejma IHM, ki poteka marca v Münchnu. Anketa med obrtniki, ki se redno vpisujejo v. katalog, je pokazala, da gre brez dvoma za zelo učinkovit promocijski medij. Velika večina doslej anketiranih namreč izjavlja, da so bili na podlagi objave v katalogu deležni večjega povpraševanja, večina njih pa je tudi posel sklenila. Dobro mnenje o katalogu imajo tudi tisti, ki povprašujejo po obrtniških izdelkih ali storitvah. Tudi tam so odgovori približno enaki; mnogi so v kata-. logu našli zanesljive in dolgoletne poslovne partnerje. "Ponudba slovenske obrti" je -upoštevaje naklado, doseg potencialnih kupcev in ceno za vpis - zagotovo eden najučinkovitejših tovrstnih promocijskih medijev v Sloveniji. Najosnovnejša objava, ki vsebuje ime, naslov, logotip, sliko izdelka in kratko besedilo v treh jezikih, namreč stane le 25.000 SIT. Katalog bodo na trg posredovali na tri načine: s pošiljanjem domačim podjetjem, veletrgovinam in tehničnim trgovinam, ustanovam, slovenskim državnim in gospodarskim predstavništvom po svetu, tujim predstavništvom pri nas, obrtnim in gospodarskim zbornicam po Evropi. Obrtniki, ki se vpišejo v katalog, posredno sodelujejo na najmanj dvajsetih sejmih doma in na tujem, saj OZS na njih zainteresiranim razdeli okoli 9.000 izvodov kataloga. Vsebina kataloga pa je predstavljena tudi na internetu, na spletnih straneh Obrtne zbornice Slovenij. Š.Ž. Draiyi bencin, cenejša "dizel" in kurilno olje Krai\j - V torek so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov. Neosvinčeni 95-oktanski motorni bencin se je podražil s 186,6 na 187,2 tolarja za liter, 98-ok-tanski bencin pa s 191 na 191,5 tolarja. Dizelsko pogonsko gorivo se je pocenilo s 166,8 na 164,1 tolarja, za liter ekstra lahkega kurilnega olja pa je po novem treba odšteti 92,9 tolarja ali 30 stotinov manj kot pred pocenitvijo. Spremembe maloprodajnih cen so posledica spremenjenega tečaja ameriškega dolarja in nabavnih cen na mediteranskem trgu. Tečaj dolarja se je v opazovanem 14-dnevnem obdobju v primerjavi s prejšnjim obdobjem znižal za dobre tri tolarje, nabavna cena 95-oktanskega bencina se je zvišala za osem odstotkov in kurilnega olja za en odstotek, za dizelsko gorivo pa se je znižala skoraj za tri odstotke. C.Z. HOje obresti za posojila Kranj - Volksbank - Ljudska banka je z novim letom znižala obrestne mere za posojila prebivalstvu. Kot je povedal svetovalec uprave mag. Igor Zalar, bo banka s tem pri kreditiranju prebivalstva še izboljšala konkurenčnost na slovenskem bančnem trgu. Banka je lani pri teh storitvah občutno povečala tržni delež. Medtem koje obseg bančnega kreditiranja prebivalstva v Sloveniji lani povprečno porasel za desetino, je v Volksbanki -Ljudski banki za 51 odstotkov. C.Z. Petek, 9. januarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN V gozdarski enoti Notranji Bohinj so v minulih desetih letih kar 88 odstotkov vsega drevja posekali zaradi snega, žleda, vetra, škodljivcev, bolezni in onesnaženega zraka. Bohinjska Bistrica - Osnutek gozdnogospodarskega načrta enote Notranji Bohinj za obdobje 2003 - 2012 je bil decembra dva tedna javno razgrnjen na sedežu blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenye, pred prazniki pa je bila še javna obravnava, ki so se je udeležili tudi nekateri lastniki gozdov. Kot je na predstavitvi načrta povedal načrtovalec AleŠ Polja-nec, enota obsega 7.230 hektarjev gozdov v treh ločenih kompleksih - Volčje jame. Mokri log na južnem robu Pokljuke in Notranji Bohinj, ki se razprostira na severnem pobočju spodnjih bohinjskih gora od Črne prsti do Doline sedmerih jezer. Dobre štiri petine gozdov je v državni lasti, 18 odstotkov je zasebnih, ostalo so občinski. Prevladujejo varovalni gozdovi, teh je 4.279 hektarjev ali kar 60 odstotkov, večnamenskih oz. gospodarskih gozdov je 2.041 hektaijev ali 28 odstotkov, ostalo pa so gozdovi s posebnim namenom. Lesna zaloga je 202 kubična metra na hektar, samo v gospodarskih gozdovih je bistveno višja, 305 "kubikov", in je za 60 kubičnih metrov večja kot pred desetimi leti. Podobno velja za letni prirastek, povprečje za vse gozdove v enoti je skromno, 3,15 "kubika" na hektar, samo v gospodarskih znaša 6;5 in je za 1,2 "kubika" večji kot 1993. leta. Medtem ko seje delež smreke in jelke v zadnjih dveh desetletjih močno zmanjšal, se je občutno okrepil delež bukve in tudi ostalih listavcev. Objedenost mladja je dokaj visoka, 20-odstotna, v primerjavi s popisom 1996. leta pa se je stanje le malo izboljšalo. Po načrtu bi v minulih desetih letih lahko posekali 70 tisoČ kubičnih metrov drevja, dejansko so 4.369 "kubikov" več. Da je bil posek za dobrih Šest odstotkov večji od načrtovanega, so bile krive predvsem naravne ujme (led, veter, sneg) in luba-dar. Sanitarni posek je predstavljal kar 88 odstotkov celotnega poseka, temu primerno je bilo manj redčenja ter obnovitvene in prebiralne sečnje, nepredvidljivi dogodki pa so vplivali tudi na uresničevanje načrta gojitvenih in varstvenih del. Načrt so izpolnili 80-odstotno, največji zaostanek je bil pri negi mladja. Glavni problemi v enoti so nestabilnost sestojev in s tem povezan velik delež sanitarnega poseka, porušeno razmeije razvojnih stopenj, težko dostopen in za spravilo lesa težaven teren, poškodbe zaradi divjadi ter velik delež predebelega in predrobne-ga lesa, ki nima primerne cene. Z načrtnim gospodarjenjem želijo v prihodnosti izboljšati stabilnost sestojev, doseči boljše raz-' merje drevesnih vrst (46 odstotkov smreke, 12 odstotkov jelke, 36 odstotkov bukve itd.), bolje izkoriščati rastišča in pridobivati visoko kakovostni les ter zmanjšati številčnost jelenjadi in muflonov. Za naslednje desetletno obdobje načrtujejo posek 93.233 kubičnih metrov drevja, gojitvena in varstvena dela na 597 hek- Med razpravo o načrtu: Aleš Poljanec, Anton Smukavec in Branka Jerala, vsi iz blejskega zavoda za gozdove. taijih površine ter izgradnjo 3,7 kilometra gozdnih cest in 50 kilometrov vlak. Na na javni obravnavi predlagani načrt je bilo slišati različna mnenja. Rajko Prepadnik iz Ljubljanske nadškofije je ob izjemno visokem deležu sanitarnega poseka ugotavljal, da je močno porušena mehanska stabilnost sestojev. Po njegovem mnenju ni smiselno veliko vlagati v izboljšanje pogojev za divjad, ampak je bolje zmanjšati stalež divjadi, ki povzroča škode. Ker je med načrtom in izvedbo precejšen razkorak, se je vprašal, ali ni morebiti vmes Vsak konj s svojo številko Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je izdal pravilnik o identifikaciji in registraciji kopitarjev, ki vsebinsko povzema primerljivo ureditev Evropske unije. Krai^ - V skladu s tem pravilnikom je treba označiti vse registrirane kopitarje ter vse kopitarje za zakol, rejo in rabo. Za vsako žival je obvezna izdaja identifikacyskega dokumenta ali potrdila o istovetnosti, kot dodatno označitev pa pravilnik predvideva še označitev s hladnim ali vročim žigom, tetoviraiyem ali mikročipom. Na podlagi identifikacijskega dokumenta bodo ugotavljali istovetnost konj, oslov in drugih vrst kopitarjev, kar je potrebno zaradi izvajanja selekcije, ro-dovništva, reprodukcije in drugih strokovnih nalog, konjeniških prireditev, tekmovanj in ukrepov kmetijske politike ter zaradi zagotavljanja sledljivosti kopitarjev v reji in prometu. Vsak tak dokument vsebuje ru- Neugodno leto Krai\j - Lansko leto je bilo za kmetijsko pridelavo zelo neugodno. Po prvi oceni ekonomskih računov za kmetijstvo je bil realni dohodek iz kmetijstva na polnovredno delovno moč za 21 odstotkov nižji kot predlani, so sporočili iz državnega statističnega urada. Spomladanska po-zeba, poletna suša in neurja so pomembno vplivala na obseg in vrednost kmetijske pridelave, pri tem pa je bil količinski primanjkljaj večji od porasta cen. Izguba dohodka je bila največja v rastlinski pridelavi - pri žitih skoraj 40-odstotna, pri sadju in krompirju približno 25-odstot-na, pri industrijskih rastlinah skoraj 20-odstotna in pri grozdju I7-odslotna. Državna pomoč za odpravo posledic Škode, ki so jo kmetijstvu povzročile naravne nesreče, je le deloma nadomestila izgubljeni dohodek. C.Z, brike: podatki o lastništvu, podatki o kopitarju, opis živali, preverjanje istovetnosti, preventivna cepljenja, laboratorijske diagnostične preiskave, zdravljenje, zdravstveno spričevalo, preiskave na prepovedane farmakološke pripravke, vpis v rodovniško knjigo ali registracija pri konjeniški organizaciji ter uradni zaznamki pristojnih organov. Medtem ko je identifikacijski dokument treba izpolniti za registrirane kopitarje, za kopitarje za rejo in rabo ter za kopitarje za zakol, ki jim je bil izdan tovrstni dokument, pa potrdilo o istovetnosti, ki vsebuje le podatke o lastniku in kopitarju ter opis živali, izdajajo le za (ostale) kopitarje za zakol. Last- niku konja ah drugega kopitarja izda identifikacijski dokument oz. potrdilo o istovetnosti na njegovo zahtevo organizacija, pristojna za vodenje registra kopitarjev, lastnik pa jo mora sproti obveščati o rojstvu kopitarjev ter o spremembi podatkov o lastniku in kopitaiju. Poročilo o žrebitvi (na predpisanem obrazcu) ji mora poslati najkasneje v 28 dneh po rojstvu žrebeta oz. sedem (štirinajst) dni pred premikom žrebeta, če je ta predviden pred 28. dnem starosti. Številka identifikacijskega dokumenta ali potrdila o istovetnosti je tudi življenjska številka kopitarja, v oba dokumenta pa lahko vpisujejo podatke le pooblaščene osebe ali pristojne organizacije. Vse kopitarje, rojene pred 1. januarjem 2004, bo treba v skladu s pravilnikom označiti in registrirati najkasneje do 30. aprila oz. pred oddajo v klavnico. Cveto Zaplotnik Agroi^ira Telefon: 2324-802 Slavko Prosen, s.p., Smledniška cesta 17, Kranj Kmetovalci! Nudimo vam: - Rezervne dele za traktorje Zetor, IMT, Ursus, Torpedo, Tomo Vinkovič, UTB, Fiat - Program BCS, SIP, Creina, Tehnostroj - Gume Barum, Ruma - Akumulatorje Vesna, Topla, Bosch NOVO! Brezplačni prevzem odpadnih akumulatorjev vsak dan od 7. do 19. ure. šibki člen. V skladu kmetijskih zemljišč in gozdov bi si po besedah regionalnega gozdarskega upravitelja Francija Pogačnika želeli še višji posek, razumejo pa, da je ob sedanji lesni zalogi težko zagovarjati povišanje. Ce bi "aktivirali" opuščene planine, bi lahko zmanjšali pašo v gozdu, je menil Pogačnik in se zavzel, da bi ob vse večjem pritisku na gozdni prostor skupaj z ministrstvom za okolje, prostor in energijo vzpostavili red. Katarina Celic z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je med drugim ugotavljala, da bi zavod zaradi spremenjenih razmer (naravne ujme) moral predlagati spremembo načrta. Anton Smukavec, vodja krajevne enote Bohinj, je pripomnil, da pri izvedbi gozdarskega načrta ni šibkega člena in da je na uresničevanje načrta najprej vplival žled, leto kasneje pa še pretirana namnožitev lubadarja. Z oživitvijo zaraŠčajočih planin na območju enote bi lahko razbremenili Jelovico in Pokljuko, problem pa je v tem, ker te planine niso dostopne niti s traktorjem. Pred desetimi leti v enoti skoraj ni bilo jelenjadi, zdaj jo je kar precej, čeprav so v zadnjih letih občutno povečali odstrel. Ker ni miru, se divjad več giblje, za to pa rabi tudi veČ hrane, je dejal vodja odseka za gozdne živali in lovstvo Valentin Toman in poudaril, da je objedenost najhujša pri jelki in bukvi. Za naravovarstveni nadzor, pri katerem bi sodelovala tudi javna gozdarska služba, so zakonske osnove, očitno pa ministrstvo za okolje in prostor za to nima denarja, je ugotavljal vodja blejske območne enote zavoda za gozdove Andrej Avse-nek in poudaril, da rampe na gozdnih cestah ne pomagajo, saj jih obiskovalci z močnimi terenskimi vozili lahko zaobidejo. In tudi gobam se slabo piše: doslej so prenašanje preko meje nadzorovali vsaj cariniki, z vstopom v Evropsko unijo tudi tega ne bo več. Cveto Zaplotnik Izvozne podpore se štiri mesece Ljubljana - Vlada je ob koncu lanskega leta sprejela uredbo o uvedbi podpor za pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg za obdobje od letošnjega 1. januarja do 30. aprila. Uredba, ki je po namenih in višini podpor primerljiva s sedanjo ureditvijo v Evropski uniji, bo veljala le do vstopa Slovenije v EU, potem pa jo bo nadomestil evropski ukrep. Ohranitev izvoznih nadomestil je pomembna za nadaljevanje stabilnih razmer v govedoreji in prašičereji ter v predelavi mleka, za ohranitev izvoznih deležev na že uveljavljenih trgih in tudi za zmanjšanje zalog. Evropska komisija je namreč že sprejela prehodni ukrep, s katerim je države pristopnice Še pred vstopom v EU spodbudila k zmanjšanju zalog kmetijskih pridelkov in živil ter "blaga" v prostem prometu na minimalno raven. Države, ki tega ne bodo storile, bodo morale plačati posebno davščino oz. prevzeti stroške za uničenje presežnih zalog ali za umik blaga s trga. C.Z. Smo uspešno evropsko podjetje no področju trgovine z živili z več kot 5.000 trgovinami. Za izgradnjo naših trgovin z živili v Sloveniji iščemo: stavbna zemljišča - zazidana ali nezazidana od 6.000 m^ dalje, površine za na|em od 000 m 2 dalje z zadostnim številom parkirnih mest. Stroške novogradnje, adaptacije oz. dogradnje prevzamemo mi Z veseljem pričakujemo vaše ponudbe, tudi od posrednikov, na naslov: LIDL d.o.o. družba za trgovino in storitve k.d Pot k sejmišču 26a p.p. 4936 1231 Ljubljana GORENJSKI GLAS • 18. STRAN ZANIMIVOSTI, OGLASI / info@g-glas.si Petek, 9. januarja 2004 Srbska pravoslavna cerkev, ki uporablja julijanski koledar, je v sredo praznovala božič. Za najbolj vesel krščanski praznik ne okrasijo jelke, temveč hrast. Krai\j - Krščanska vera ima burno zgodovino. V 5. in 6. stoletju se je rimsko cesarstvo, v katerem je cesar Konstantin leta 313 po hudem preganjanju dal kristjanom svobodo in se dal tudi sam krstiti, razdelilo na dva dela: na vzhodnega, katerega središče je postal Bizanc oziroma Konstantinopel (sedanji Carigrad), in na zahodnega s središčem v Rimu. Spori med patriarhom, ki je vodil vzhodno cerkev, in papežem, ki je vladal zahodni cerkvi, so bili vse po- gostejši in leta 1054 je prišlo do razkola med cerkvama, ki ga imenujemo "shizma". Zahodna cerkev je postala katoliška ali vesoljna, vzhodna pa ortodoksna ali pravoslavna. Med obema cerkvama v načelih verovanja in obredih ni velikih razlik. Večja razlika je v cerkvenih koledarjih. Katoliška cerkev je opustila nekdaj splošno veljavni julijanski koledar in uvedla gregorijan-skega, vzhodna cerkev pa je še naprej spoštovala julijanskega. Zato cerkvi praznujeta nekatere Nagradna igra '» y t- Vsa navpična gesla bodo predstavljena z vprašanji in prispevki v oddaji, ki bo v nedeljo, 11. januarja, ob 20. uri na TVS 1. Kot rešitev za prvo izpolnjevanko bomo upoštevali samo dopisnice z izpolnjenim kuponom, ki bodo prispele na naslov: RTV Slovenija - za EMC 2004, p.p. 380, 1001 Ljubljana in sicer do 16. 1. 2004. V drugi oddaji 18. 1. 2004 bosta voditelja izžrebala eno izmed prispe-ih dopisnic s pravilno rešitvijo. Pravilna rešitev jd geslo, sestavljeno iz šestih črk, ki je izpisano v označenih poljih v vodoravni vrstici, ko gledalci/bralci vpišejo vsa navpična gesla. GESLO A t > A IME iN PRIIMEK NASLOV DAVČNA ŠTEVILKA praznike različno. Tak primer je božič. Katoličani ga po gregori-janskem koledarju praznujejo 25. decembra, pravoslavni pa 7. januarja, čeprav so nekatere pravoslavne oziroma ortodoksne cerkve praznovanje božiča že prestavile na 25. december. Srbska pravoslavna cerkev tako kot ruska božič še naprej praznuje 7. januarja. Pravoslavni so tudi v svetovnem merilu pomembno verstvo, saj deluje na svetu okrog 15 avtonomno delujočih cerkva. Srbska pravoslavna cerkev je ena od njih. V Sloveniji se je na popisu prebivalstva leta 2002 med tistimi, ki so odgovorili na vprašanje o veroizpovedi (odgovor na to vprašanje je bil prostovoljen), izreklo zanjo 45.908 ljudi ali 2,3 odstotka, samo na Gorenjskem pa 7.475 ljudi, od tega največ na Jesenicah in v Kranju. Pravoslavni so po podatkih popisa tretja najštevilnejša verska skupnost v Sloveniji za katoliča- ni (57,8 odstotka) in islamom (2,4 odstotka). Božič je za pravoslavno verujoče velik praznik, saj zaključu- Namesto poslovnežev Jehovove priče Kamnik - Na Duplici pri Kamniku postajajo vse glasnejša ugibanja zaradi spremembe namembnosti peščenega parkirišča na Groharjevi ulici med Vzgojno varstveno ustanovo in železniško postajo. Na tem delu naj bi SGP Graditelj Kamnik prvotno zaprosil za gradbeno dovoljenje za gradnjo Izobraževalnega centra za evropske poslovneže. Konec leta pa se je razvedelo, da namerava Graditelj graditi center za Jehovove priče. Vest o spremembi je vzbudila prozornost in občina je vložila pritožbo na upravno enoto zaradi neobveščenosti lokalne samouprave pri takšni vsebinski spremembi. Pomisleki in negodovanja pa so se pojavila tudi že v javnosti. Obeta se precej polemična zgodba, saj seje na novico že odzval svet krajevne skupnosti. Podpredsednica sveta KS Duplica Gita Slovša je namreč za sinoči (četrtek zvečer) sklicala izredno sejo sveta KS in nanjo poleg predstavnikov občine in članov sveta povabila tudi lastnike stanovanj na Groharjevi in na ulici M. Blejca. Andrej Zalar je obdobje 40-dnevhega posta, ki se začne 28. novembra. Tako kot za katoličane je tudi zanje predvsem družinski praznik, praznik miru, veselja in medsebojnega spoštovanja, ko ljudje uživajo ob bogato obloženih mizah, v pogovoru in igri. Še posebej so pozorni do otrok. Letošnji pravoslavni božič je bil slovesen tudi v Kranju. V torek zvečer so se verniki množično udeležili bogoslužja v cerkvi svetih Sebastijana, Boštjana in Roka na Pungratu v Kranju. Mašo je daroval duhovnik Budimir Galamič. Cerkev je katoliška, vendar jo je kranjska župnija v duhu ekumenizma že pred leti dala v uporabo pravoslavni cerkvi. Potrditev dobrega sodelovanja je bila udeležba kranjskega župnika, dekana in prelata Stanislava Zidarja na slovesnosti. Torek, dan pred božičen), je bil tako imenovani "badnji dan", ko so v cerkvi postavili "badnjak", to je božično drevo, ki ni jelka, kot pri katoličanih, ampak hrast, pod katerim so razgrnili slamo. Pod božično drevo so verniki prinašali skromna darila, najpogosteje sladkarije in orehe, ki so jih v tradicionalnem "pivkanju" po maši dobili otroci. V sredo, na božični dan, so se pravoslavni verniki najprej zbrali v cerkvi, nato pa odšli domov, kjer se je začelo pravo božično praznovanje. Jože Košnjek, feto: Tina Doki Smučarsko območje Tromeja je s trojno sedežnico, 6 vlečnicami in 2 smučarskima žičnicama za začetnike najjužnejše smučišče beijaške regije (nadmorska višina 680-1.600 m). Tudi letos se obiskovalci Tromeje lahko spet veselijo smuke pof 17 km dolgih sončnih smučarskih progah. Za obilico snega pa jamči zbiralni bazen s prostornino 60.000 m^ in Sf7 snežnih topov. Tudi sankanje na 8,4 km dolgem, udobnem sinkališču je doživetje za lotroke in odrasle-neskončno sankaško veselje preko prostih jas in romantičnih gozdni^ dolino. Po smučanju se laliko sprostite v ropUcah ;>Knscallbad Bad Blefberg«, td. +43 ^4244 22^5 ali »Erlebnisiherme Warmbad Vi(hKh'<, tel, ^43-4242 3002. Nakup celodnevne ali več dnevne smučarske karte omogoča vstop v toplice po znižanr ceru. Kazen tega ponujamo od bo7iČa do . /im^ikih počicritc zabavo ' najmlajše v brezplačnem '.mučarskem vrtcu v gorski restavraciji, kjer za otroI<>; skrbi diplomirana v/gojiti^ljka 4» » ->V 5 i » t J . • ' * V . » ^ 1 ♦ * 1 • I« i i i >>s i I v ♦ Ai v 1 v I u , » •• • s * to « • • ^ V < • L v » A. • ..I I ^yr ♦. u , % ^ ♦ a .. . ♦♦ J v > ** C« I ^ «-v , v I ^ ♦ ^ s s i < < • H* » 1 i« • Fa^ V *l V:. Ä - r "9. h.. • • f- • J^^ i fi ^ » V- ^ i I, • i' I II •t ft .9 ^» C - > p Ledena drevesa Koroška Bela - Jože Änderte je letos že sesto leto pripravil "ledena drevesa" na svojem vrtu in dvorišču. Glede na vremenske razmere traja od 5 do 10 ur, da macesen in češnja poledeni-ta. Svoj čar dodajo lučke in tako vsako leto v prazničnem času razveseli številne mimoidoče na Koroški Beli. Letos je šc ena novost veliki snežak (2,5 m višine) in sainokolnica, polna priložnostnih darilc za otroke (sadje, sladkarije). Janez Pipan OMEI lA \ . > V > •t : IV'«- a • 't. i Za vse informacije nas pokličite: tel. +43-4255 25850 Najdete nas tudi v internatu: www.3laendereck.at I ft A», V« v T» \ 10 ^ i -.'VS» ■ r ^ Petek, 9. januarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN PETEK, 9. JANUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - ŠTAJERSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Malt oglasi 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Turistične informacije - Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslu-šejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbi 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbi 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene žh/ali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Kultura 20.00 Večer z Natašo in Juretom 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava - ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Gorenjftc, Gorenjka meseca 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 10.05 Aktualno 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 na- svet 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Dr. Petek: Bolezni, ki v teh dneh pestijo najmlajše, pediatrinja Majda Medvešček 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar na obisku: Šepanje pri psih in mačkih ^14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Draž-goše 2004 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj danes jutri 17.45 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.25 Obvestila 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Napoved jutrišnjih oddaj 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke - Cesane-va nova oblačila 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LA-TERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Sosedje dober dan 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 16.30 Potovanja 17.30 Ponovitev Radia Pirat 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentana tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 10.00 Tretja mladost 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja - nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Podobe onkraj: V pričakovanju Nezemlja-nov 18.10 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program SOBOTA, IG. JANUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - ŠTAJERSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave - Koledar 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave - koledar 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek - Kmetijsko svetovalna oddaja 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Kranj R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, Vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Tri- glavski zeleni vrtiček, ponovitev 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Aktualno: Podarim dobim 13.00 Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.25 Napoved oddaj čez dan 17.30 Včeraj, danes; jutri 17.45 Oglasi 18.00 Oddaja o modi, ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 EPP 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke - O konjičku, ki je šel iskat sonce 20.15 Mozaik Slovenije: Prevozništvo, gost Emil Milan Pintar 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Desetnica - lestvica popularne glasbe 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz • UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Znova: Glasbeni gost 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonici 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Coca cola airplay charts 19.00 Svežih 50 - sobotni glasbeni program 22.00 Nočni program NEDELJA, 11. JANUARJA 2004 SNOP • skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO temenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ces- te, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam glasbenike 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasrčkov horoskop z Rinaldom 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Voščila 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 zgubljene živali 18.20 Prispevek Kino kviz 18,50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Zdrav način prehranjevanja, ponovitev 6.15 Pravljica za otroke -Cesarjeva nova oblačila 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 7.00 Jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi fO.OO Nedeljski obisk kuhariev iz restavracije Donna v Kranjski Gori 10.25 Obvestila 10.30 Nedeljske novice 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih - oglašanje z Dražgoš 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Oglašanje iz Dražgoš 13.00 Nedeljski gost 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.05 Nedeljsko popoldne 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno 18.25 Obvestila 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbena gverila 21.40 Oglasi RSORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; PonoviWe: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 0.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Snidenja 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne: 10. obletnica družbe Ydria Motors 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Živimo lepo -portret 20.00 Nočni glasbeni program PONEDELJEK, 12. JANUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Na potep z Mercatorjem 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Kaj bom, ko bom velik 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Večer zimzelenih melodij 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.02 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8,00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo - Dejstva o maščobah, II. del 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Ilirikine finančne minutke 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Vče- raj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: Dražgoše 2004, reportaža s prireditve 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Gorenjska tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Na potep z Mercatorjem 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16,30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.00 Moja je lepša kot tvoja: ansambel Tulipan 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 22.00 Ponovitev športnega pogovora 23.00 Motorci, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Pet minut za izobraževanje 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.30 Računalniška oddaja 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz • ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pr^led 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večemi program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.10 Avtomo-bilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 ŠKL 20,00 Nočni glasbeni program TOREK, 13. JANUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu župan občine Škofja Loka 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Turistične informacije 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14,00 Godan 14.30 Prispevek borzni komentar 14,50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Čvek je Kranjcem v kratek čas 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistič-na oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Kontaktna oddaja s poslušalci 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz In 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Moj zdravnik 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike: Linhartova dvorana Radovljica 10,20 Vreme, ceste 10.25-Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 10.50 Drug z drugim 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.25 Napoved oddaj čez dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: delovna mesta 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Big Bang 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Kvizkoteka 17,25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno - Ta živalske 18.25 Obvestita 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Lestvica izpod Triglava 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 22.40 Oglasi 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport. 1 GORENJSKI GLAS • 20. STRAN RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas si Petek, 9. januarja 2004 vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice In dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP R RGL KRIM: 100,2 MHz • SANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 18.00 Slovenska glasbena lestvica 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVv etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3, Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Za-prašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne: predstavitev Gospodarskega vestnika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki In odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica: Stari svet - učbenik (Karmen Si-monič Mervic) 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 SO dance 20.00 Nočni glasbeni program SREDA, 14. JANUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma In po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek ,13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.45 Kultura 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.30 Zadetek 20.00 EPP 20.10 Posebna z Mirkom 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.20 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kul- turni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Olimpijski kotiček 10.20 Vreme, ceste 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Zlata kočija formula ena 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Glas ljudstva 13.40 Oglasi 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Moda in čas: Moda za moške različnih poklicev 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila, Misli iz Biblije 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.40 Oglasi 22.00 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice In gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Gorenja vas-Poljane 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratek novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Infomnativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba zznamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje In lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema: KS Sp. Idrija 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Mladi val 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 V viharju spominov 20.00 Nočni glasbeni program ČETRTEK, 15. JANUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska'7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, Izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 zgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Kontaktna oddaja s poslušalci-24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz In 95,t) Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Trigla- va 6.02 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način prehranjevanja 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Druga jutranja uganka 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno, Gibljive slike, kino Železar Jesenice 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Mavrica 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 12.00 BBC-novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno-OKS 13.25 Napoved oddaj čez dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.10 Vreme doma in po svetu 15.00 Aktualno 15.15 Voščila 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.50 Oglasi 18.00 Aktualno, Minute za slovenski jezik 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzelene melodije 20.40 Oglasi 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet (psihologinja), ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč* ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Sam s seboj 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz • UUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodar-sWo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLova tema 11.30 Vaše mnenje o... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalglja 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poro- čila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra- šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu - oddaja za ljubitelje avtomobilizma 18.20 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program Za vas v kinu Piše: Dominik Frellh LEGENDA O JEZDECU KITOV drama Priporočamo ogled nad 11 let. Dolžina: 101 minut Režija: Niki Caro Producent: John Barnett, Frank Hübner, Tim Sanders Scenarij: Witi Ihimaera, Niki Caro Igrajo: Keisha Castle-Hughes, Rawiri Paratene, Vicky Haugh-ton, Cliff Curtis, Grant Roa V Novi Zelandiji živi ljudstvo Maorov, ki verjame, daje njihove prednike pripeljal v to deželo jezdec kitov, Paikei, na kitovih hrbtih. V vsaki generaciji pa postane poglavar moški prvorojenec. Poglavarjeva žena rodi dvojčka, sina in hčer Sin in mati ob porodu umreta. Deklico Pai nato vzgajata stara starša, saj oče ne prizna njenega nasledstva in se odseli v tujino. Ko se po 12 letih vrne, skušata s starim očetom premostiti razlike in vsi upajo, da bo prevzel poglavarstvo. Vendar mu ni več do tega. Stari oče nato začne vzgajati vse vaške 12-letne otroke, saj je prepričan, da se je preklet-st\'o začelo ob Painem rojstvu. Deklica pa je izključena iz vzgoje. Naskrivaj jo uči veščin njen stric. Obali se približuje nova preizkušnja in tu se bo izkazalo, kdo je pravi jezdec kitov. Globoka zgodba plemenskih odnosov, ljubezni, zapuščenosti in poguma je tisto, kar naredi film prijeten in prepričljiv. Film je primeren tako za otroke kot odrasle. Govori nam o pomembnosti vsake kulture, prepričanja vase in družino. Poleg tega je zelo opogumljajoč za dekleta. Odnosi dekleta - fantje so posebej izpostavljeni in na razumljiv način osmišljeni, ne da bi prikazovali fante proti dekletom kot neke idiote. Poleg vsega pa film skuša izraziti tudi mističnost pradavne plemenske navade in njen kulturni temelj prave civilizacije. BRITOF Z RAZGLEDOM komedija Priporočamo ogled nad 10 let. Dolžina: 94 minut SWIMMING POOL drama Rezija: Nick Hurran Producent: Michael Cowan, Suzanne Lyons, Jason Piette, Kate Robbins Scenarij: Frederick Ponzlov Igrajo: Brenda Blethyn, Alfred Molina, Christopher Walken, Robert Pugh, Naomi Watts, Jerry Springer Na angleškem podeželju vlada huda konkurenca. V pogrebniš-tvu namreč. Dve podjetji si skušata priboriti stranke na krvav način. Prvi je gospod Boris Plötz, drugi pa Američan Frank. Ta skuša napraviti pogrebe kar se da spektakularne in išče neuresničene želje pokojnika, tako da so njegovi pogrebi včasih podobni bolj kakim mu- v sicalom. Življenje se Plotzu spremeni, ko pride k njemu naročit pogreb za taščo njegova v šolska ljubezen Betty. Se vedno je zaljubljen vanjo. Ona pa zelo nezadovoljna z možem, ki jo vara z mlajšo tajnico. Skleneta, da uprizorita lažen pogreb Betty in nato skupaj pobegneta na Tahiti. Načrte pa jima začne križati konkurenca. Frank je namreč zelo ljubosumen na popolni Betty in make up, ki ji ga Boris napravi kot mrliču. Zmeda se lahko začne. Prisrčna komedija nas drži smejoče od začetka do konca. v ^^ Se zlasti na koncu. Tu se je bati, da si boste morali ta del filma ogledati še enkrat, ker vam bodo solze smeha morda zastrle kak del filma. Angleški humor združen z ameriško produkcijo je zadnje čase formula za odbito smešne filme (Saving Grace, Dekleta s koledarja). Priporočamo ogled nad 15 let. Dolžina: 103 minut Režija: Francois Ozon Producent: Olivier Delbosc, Marc Missonnier Scenarij: Francois Ozon, Emmanuele Berheim Igrajo: Charlotte Rampling, Ludivine Sagnier, Charles Dance, Marc Fayolle Pisateljica, ki. ji London že nekako preseda, se odloči sprejeti prijateljevo ponudbo m odide v Francijo na njegov vikend, kjer upa, da se ji bo povrnila ustvarjalnost. Povsem nenapovedano pride tja tudi prijateljeva hčerka, ki je vse prej kot angelček. Pisateljica pa spoznava lokalne ljudi in se znajde sredi situacije, • ko mora reševati situacijo z umorom. ■ Francois Ozon nam postreže z zavidljivo dramo umetniške narave. Pisateljičina domišljija v Franciji nenadoma začne delovati in film se prelevi v triler, kjer ne vemo veČ, kdo kje nastopa, kdo je resničen in kdo je plod domišljije. Ludivine Sagnier nas očara s svojo popolno postavo, hkrati pa uživa življenje, kjer je ona gospodarica moških. Vaško okolje Francije, vino, dobra hrana in starejša Angležinja ter mlada pol Francozinja sta zliti v zanimiv film, pri katerem na koncu izustimo lahko le: očarljivo. Petek. 9. januarja CENTER amer. fant. pust. GOSPODAR PRSTANOV: KRAUEVA VRNITEV ob 16.30 in 20. uri; STORŽIČ nizoz. drama LEGENDA O JEZDECU KITOV ob 16. In 22. uri, amer. fant. pust. GOSPODAR PRSTANOV: KRAUEVA VRNITEV ob 18. uri; RADOVLJICA ■ LINHARTOVA DVORANA kom. drama druž. ODŠTEKANI PETEK ob 20. url; ŠKOFJA LOKA amer. kom. MODELI STARE ŠOLE ob 18. In 20. uri; ŽIRI amer. akcij. trii. UBILA BOM BILLA 1 ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE druž. kom. ODŠTEKANI PETEK ob 18. uri, akcij, avant. drama GOSPODAR IN BOJEVNIK ob 20. uri. ob 14.15 in 18. uri, nizoz. drama LEGENDA O JEZDECU KITOV ob 22. uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA kom. drama druž. ODŠTEKANI PETEK ob 18. uri, akcij, avant. drama GOSPODAR iN BOJEVNIK ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA amer. kom. MODELI STARE ŠOLE ob 18. uri, amer. kom. DEKLETA S KOLEDARJA ob 20. uri; ŽIRI amer. akcij. trii. UBILA BOM BILLA 1 ob 17. uri, amer. drama SEABISCUIT ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE druž. kom. ODŠTEKANI PETEK ob 18. uri, akc. avant. drama GOSPODAR IN BOJEVNIK ob 20. uri. Ponedeljek. 12. januarja Sobota. 10. januarja CENTER amer. fant. pust. GOSPODAR PRSTANOV: KRAUEVA VRNITEV ob 16.15 in 20. uri; STORŽIČ nizoz. drama LEGENDA O JEZDECU KITOV ob 16. in 22. uri, amer. fant. pust. GOSPODAR PRSTANOV: KRAUEVA VRNITEV ob 18. uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA kom. drama druž. ODŠTEKANI PETEK ob 18. uri. akcij, avant. drama GOSPODAR IN BOJEVNIK ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA amer. kom. DEKLETA S KOLEDARJA ob 18. in 20. uri; ŽIRI amer. drama SEABISCUIT ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE druž. kom. ODŠTEKANI PETEK ob 18. uri, akc. avant. drama GOSPODAR IN BOJEVNIK ob 20. uri. CENTER amer. fant. pust. GOSPODAR PRSTANOV: KRAUEVA VRNITEV ob 16.30 in 20. uri; STORŽIČ nizoz. drama LEGENDA O JEZDECU KITOV ob 17.. 19. in 21. uri. Torek. 13. januarja CENTER amer. fant. pust. GOSPODAR PRSTANOV: KRAUEVA VRNITEV ob 16.30 in 20. uri; STORŽIČ nizoz. drama LEGENDA O JEZDECU KITOV ob 17., 19. in 21. uri. Sreda, 14. januarja Nedelja, 11. januarja CENTER amer. fant. pust. GOSPODAR PRSTANOV; KRAUEVA VRNITEV ob 16.30 in 20. uri; STORŽIČ Danes zaprto!; ŠKOFJA LOKA akcij, film BILO JE NEKOČ V MEHIKI ob 20. uri. CENTER amer. fant. pust. GOSPODAR PRSTANOV: KRAUEVA VRNITEV ob 16.15 in 20. uri; STORŽIČ amer. fant. pust. GOSPODAR PRSTANOV: KRAUEVA VRNITEV Četrtek, 15. januarja ŠKOFJA LOKA amer. dram LUTKE (art kino) ob 20. uri. 4 • f Petek, 9. januarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN PREJELI SMO Odgovor Jošku Kuhlju Dragi J ozek! Neverjetno, kako hitro ti zrastejo krilca, kadar začutiš zaščito svojega hrbta brez hrbtenice s strani LDS in Udbef Poglejva resnico! Tožbo na tvoje umazane trditve, ki sijih in jih še tveziš v pismih bralcev, nisem izgubil zato, ker bi mi kaj dokazal, ampak zato, ker si na sodišču trdil, da si jih pobiral po gostilnah in lokalih, da si jih nekje slišal... Nisi upal izreči niti zloga, da so to tvoje trditve, ampak, da so od nekoga tretjega! To pa ni kaznivo in sodišče ni imelo vzroka, da bi te direktno obtožilo! Ved- t no si pisal o županu, tudi to pot... Zato še vedno vztrajam, da imam prav. Obtožbo, ki jo navajaš, sem krikrat izgubil in trikrat dobil!!! Sodišče samo ne ve, kaj bi, sodijo me pa tako ali tako sami simpatizerji nekdanje KPJ, SDV in Udbel Torej tvoji veliki sodelavci! Poglej no, kakšen pogum ... Sicer pa Še vedno ni pravnomočna, zato se ne nanašaj na svojo skromno ugotovitev o kakšnih plačilih. Se pa ne ustaviš! Zopet pišeš o sorodnikih v komunali, občini... Napiši, da stojiš za temi trditvami osebno in da imaš za to dokaze, ne gostilniške informacije in flavze tretjih oseb! Bodi vsaj enkrat "dedec" in se spusti v tožbo zoper osebe, ki po tvoje delajo kazniva dejanja! To je tvoja državljanska dolžnost! In pojasni javnosti še, zakaj si zopet brez službe! Kako je že bilo v Hervisu s tistimi smučmi ... Daj, Joško, povej še to ... Vesel božič in srečno v novem letu! Tvoj župan Pavel Rupar Bil je dan za praznovanje!!! z velikim zanimanjem sem v zadnji št. Gorenjskega glasa prebral razmišljanje izpod peresa g. Cveta Zaplotnika, katerega pero pokriva področje kmetijstva na Gorenjskem z naslovom "Nič več ne bo, kot je bilo" in sem se zamislil ravno nad zadnjima dvema stavkoma tega zapisa, saj je g. Cveto zelo dobro zadel razmere v kmetijstvu. Zame osebno pa je zaskrbljujoče, da okrog 200 kmetov nežna oceniti trenutnega stanja slovenskega kmetijstva in to celo ob gostih, ki so jih imeli na obisku na praznični dan, ki ga spoštuje država in tudi Cerkev, v zgodovini so na ta dan dobili svoje plačilo hlapci, gospodarji so prosili pred oltarjem sv. Štefana za srečo in blagoslov predvsem pri živini, domov pa so prinesli blagoslovljeno sol, ki so jo dali živini za blagoslov, del pa so jo uporabili za prehrano ljudi, ter blagoslovljeno vodo, s katero so pokropili na silvestrs-ki jv. večer dom, živino in polje: ta dan pa so predstavniki štirih, sosednjih občin na Gorenjskem izbrali za srečanje svojih kmetov in ta običaj je prerasel v tradicionalno. Gorenjski kmetje ste imeli enkratno priložnost, da sle lahko ob obisku tako uglednih gostov izvedeli iz prve roke, kaj Čaka nas kmete po I. maju 2004, ko se bo Slovenija pridružila veliki državi Evropskih narodov, pa vam moram z žalostjo v svojem srcu očitajoče reČi, da je niste znali, mogoče pa celo niste hoteli izkoristiti in ste bili zadovoljni z "B" vitaminom, ki ga veliki meri vsebujejo hmel-jevi kohuli in je skrit v dobri steklenici piva - škoda, zamudili ste zelo veliko stx'ar Dovolite mi, da vam v nekaj stavkih povem mišljenje, ki je sicer moje, a sem si ga izgradil na osnovi pogovorov tako s kmeti, predstavniki zbornice, zadružne zveze, ministrstev (ne samo kmetijskega), sindikata, kmetijskih pedagogov (tako srednješolskih, višje in visokošolskih), nekaj pa sem izbrskal tudi na svetovnem spletu. Leto, kije za nami, je bilo eno od tistih, ki je slovenskemu kmetijstvu zadalo zelo težak, če ne kar smrtni udarec - in zakaj si upam to zapisati. Samo nekaj dogodkov, da vam osvežim spomin: - Afera kloramfenikol, za katero se z gotovostjo da trditi, da bo zastarana zadeva na tožilstvu in sodišču, nekoga bi morala doleteti zaslužena kazen, minister za kmetijstvo in gozdarstvo, pa bi se moral nam kmetom opravičiti za nastalo moralno in materialno škodo. - Zakon o varstvu pri delu je prizadel vse tiste kmete, ki smo invalidsko in pokojninsko zavarovani (za te je obvezen), a posledice bomo nosili v pravem pomenu besede šele takrat, ko bomo imeli poškodbo - delovno nezgodo na naši kmetiji in posledično na vse to obisk inšpektorjev in seveda tudi obravnavo zadeve v najboljšem primeru pri sodniku za prekrške, če ne bo zadeve prevzelo v roke javno tožilstvo in sodišče. - Razpis podpor in subvencij v kmetijstvu je bil objavljen v mesecu aprilu, v proračunu naše države so zato zagotovljena sredstva, a v veliki meri se to še ni zgodilo, pa tudi na morebitne pritožbe na izdane odločbe v lanskem letu ni nobenega odgovora, čeprav so bile pravilno in pravočasno oddane, ter so bile kolkovane s predpisano takso -menda te zadeve obravnava Zakon o upravnem postopku in je predpisan čas za rešitev zadeve - toda to ne velja za gospode v beli Ljubljani; državni sekretar bi lahko rekel kakšno besedo, kaj o tem misli pravosodje. - Suša je to leto imela mlade in tudi tu resorno ministrstvo ni odigralo svoje vloge. - Hrušev ožig je bila naslednja stvar, ki je še vedno odprta s strani države do nas kmetov. - Koruza, za odškodnino po suši, je tudi poglavje zase in jo rešuje sistemski zakon, kakšno ceno in tudi davek na vse to bomo plačali, pa je tudi vprašanje. - Seveda pa ob tem niso ostali neprizadeti naši gozdovi: luba-dar, napad podlubnikov in ve-trolomi so naredili svoje, škoda je ogromna, do danes še ni ocenjena, pa saj tako ali tako gozdovi so naše skupno bogastvo, kmet pa je dolžan plačevati dajatve državi - vsem drugim uporabnikom pa ne; mogoče je to tudi vprašanje za strokovnjake, ki se spoznajo na vrhovni zakon - ustavo mislim. - Seveda pa ob vseh teh tegobah niso spali v beli Ljubljani, kamor se zliva ves denar davkoplačevalcev, kamor spadamo tudi kmetje in so pridno študirali, kje pobrati še kakšen tolar za to našo državo in hitro so jo našli, prišlo je do spremembe zakona o zdravstvenem zavarovanju in socialni varnosti in zdravstvenem zavarovanju (ali nekaj podobnega nosi naslov) - Prišlo je do predloga spremembe zakona o dohodnini -vlada ga je že dala v državno-zborsko proceduro in veste, kaj to pomeni, če se uresniči najbolj krut zakon za nas kmete; takšne naše kmetije so lahko obdavčene zelo visoko in iz preprostega razloga, če se to uresniči, se bodo obdavčile subvencije in podpore in kmetje bomo plačali ceno, ki za naše povprečne kmetije velja tam okoli pol milijona tolarjev dohodnine (obstajajo modelne kalkulacije). - Prišlo je do spremembe zakona o lovstvu (presoja na ustavnem sodišču tega ne bo po vsej verjetnosti mogla preprečiti); kako tanko bomo piskali po njem kmetje in tudi lastniki gozdov, si bomo lahko predstavljali - samo v sanjah in naši demokratični družbi je to mogoče. - Kmetje že tako ali tako plačujemo skoraj 30 odstotkov stroškov ene in druge službe na področju selekcije, pa se nam še več obeta po novem, ukinja se tako imenovana AP kontrola, uvaja se AT kontrola proizvodnosti krav molznic - seveda se vse to dogaja brez soglasja nas rejcev. - Poleg vsega naštetega se je s L januarjem začelo z obveznim vodenjem registra prašičev na naših kmetijah in samo Boga lahko prosimo, da bo kaf boljše kot pri govedu - a res nam ne ostane kaj dosti drugega kot upanje. - Tudi na področju gozdarstva se pripravljajo spremembe, pa zopet ne v naŠe dobro, ampak v dobro države in državnega proračuna. - Zal pa so pozabili v veliki meri na izobraževanje s strani Zavoda za gozdove za nas, lastnike gozdov, medtem ko moramo dati kmetje vso pohvalo Kmetijsko svetovalni službi pri Kmetijsko gozdarskih zavodih po vsej Sloveniji. Pa naj bo dovolj tega naštevanja, upam, da bi lahko zaključil z besedami prvega slovenskega svetniškega kandidata bi. Antona Martina Slomška: "KDOR SE IZ ZGODOVINE NIČ NE NAUČI, SVOJE PRIHODNOSTI VREDEN NI!" Upam, da se tega stavka ne bomo vsi skupaj začeli zavedati prepozno. Vsem, ki boste brali, želim obilo zdravja, sreče in zadovoljstva, čim več uspehöv doma, v hlevu in na polju, sadje naj bogato obrodi in tudi iz gozda se vedno vrnite z nasmehom na obrazu in naj nobene kmetije ne prizadene nobena nesreča -ne naravna, pa tudi kakšna druga ne. Joško Romšak (kmet) Podjelše 5,1241 Kamnik Spoštovani! Zahvaljujem se vam za podarjeni vstopnici za 13. novoletni gala koncert na Bledu. Prireditev je bila res vrhunska, doßodek pa nepozaben! Želim vam veliko poslovnih uspehov v prihajajočem letu! Ana Mlinar Vlada prodaja vilo Rog Na Bledu smo bili zelo presenečeni, ko smo v Gorenjskem glasu 30. decembra 2003 prebrali novico, da slovenska vlada prodaja vilo Rog ob obali Blejskega jezera. To je še ena od reprezentančnih vil, ki pa je po zadnjem požaru resda malo spremenila podobo. V sklop vile spadajo še kopališče. Čolnarna in precejšen del jezerske obale, za katero mnogi menijo, da jo je treba zaščititi in tako preprečiti, da bi prišla v roke zasebnikom. Vilo sedaj uživa javni zavod Triglavski narodni park, kar sicer mnogi kritizirajo, vendar je vprašanje, ali bo za njim prišlo kaj boljšega. Pri tem je zanimivo še to, da se slovenska vlada ni uspela posvetovati z blejsko občino, ki bi tudi potrebovala reprezentančni objekt. V vladi so menili, da občina nima toliko denarja, da bi vilo lahko plačala. Pri tem se sprašujemo, kako je vlada vilo pridobila in koliko je zanjo plačala. Upamo, da bo le prišlo do sporazuma med občino in vlado in da bo vila ostala v blejski lasti. Božo Benedik, Bled REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRANJ Slovenski trg 1, 4000 KRANJ Upravna enota Kranj, Slovenski trg 1, Kranj na podlagi 59. in 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02) v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, širitev deponije komunalnih odpadkov Tenetiše - II. faza, na zemljišču paro. št. 137/2, 179, 178, 177 k.o. VOJVODIN BORŠT I investitorju KOMUNALI KRANJ, d.o.o., UUCA MIRKA VADNOVA 1, 4000 KRANJ stem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST, da bosta osnutek gradbenega dovoljenja, št. 35100-0190/03-04/AKL z dne 5.1.2004 za širitev deponije komunalnih odpadkov Tenetiše - II. faza na zemljišču pare. št. 137/2, 179 178, 177 k.o. VOJVODIN BORŠT I in poročilo o vplivih na okolje, št. 2523/03, ki ga je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor, d.d., julija 2003, javno predstavljena v t sobi št. 88 Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, Kranj od ponedeljka, 12. 1. 2004, do srede, 28. 1. 2004, vsak dan v času uradnih ur (v ponedeljek, torek, četrtek od 7.30 -15.00 ure, v sredo od 7.30 -17.00 ure in v petek od 7.30 -13.00 ure). 1. V času javne predstavitve bo organizirana javna obravnava in zaslišanje nosilcev posega v prostor v sredo, 21.1. 2004, ob 16.00 uri v sejni sobi št. 14 Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. . 2. Javne obravnave se bodo udeležili predstavniki investitorja. Komunale Kranj, d.o.o., kot nosilca posega v prostor, predstavniki Vodnogospodarskega biroja Maribor, d.d., kot izdelovalca projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in izdelovalca poročila o vplivih na okolje, predstavniki organizacij in skupnosti, ki so dale soglasja k projektu. Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS, Agencije RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana in stranke, ki jih določi upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Poleg omenjenih se javne obravnave lahko udeleži vsakdo, ki meni, da bodo s predmetno gradnjo prizadete njegove pravice in pravne koristi. 3. _ • Pripombe in predloge k obravnavanim dokumentom in k predmetnemu posegu v prostor lahko zainteresirani v času javne predstavitve vpišejo v knjigo pripomb na kraju javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj do 28.1.2004. Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi. Pripombe se lahko podajo tudi na zapisnik na javni obravnavi. Načelnik METOD FERBAR POVZETEK POROČIU O VPLIVIH NA OKOUE S SKLEPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI NAMERAVANEGA POSEGA, ki je sestavni del Celovitega poročila o vplivih na okolje št. 2523/03, rednik št. 3, julij 2003, ki ga je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor, d.d.. Poročilo o vplivih na okolje za deponijo nenevarnih komunalnih odpadkov Tenetiše obravnava vplive deponije na geološko-geomehanske razmere, relief, površinske in podzemne vode, zrak, hrup, tla, živi svet, kmetijstvo, turizem in rekreacijo, gozdarstvo, krajinske značilnosti, naravne vrednote in kulturno dediščino. Za oceno pričakovane spremembe posameznih sestavin okolja je uporabljena pet stopenjska lestvica. Za vse segmente okolja so vplivi ocenjeni med gradnjo, med obratovanjem in po zaprtju, pri čemer so upoštevani predvideni omilitveni ukrepi in obstoječe stanje. Ocena O pomeni, da spremembe sestavine okolja ni oziroma je zanemarljiva ali celo pozitivna. Ocena 4 pa pomeni, da je vpliv nedopusten oziroma, da količinska in/ali kakovostna sprememba sestavine okolja presega zakonsko predpisane vrednosti, vpliv je za sestavino okolja lahko uničujoč. Med gradnjo V času gradnje so z najvišjo stopnjo (vpliv je hud -stopnja 3) ocenjeni vplivi na relief, površinske in podtalne vode, na redke in ogrožene habitate, na živalstvo, na krajinske značilnosti in na naravne vrednote. Z izvedbo predvidenih omilitvenih ukrepov bo vpliv na te segmente okolja zmanjšan, razen v primeru vplivov na relief, na redke in ogrožene habitate ter na naravne vrednote. Sprememba reliefa, geoloških razmer, tal, uničenje redkih habitatnih tipov in naravnih vrednot bodo v prostoru trajno prisotne. Vpliv na te okoljske dejavnike je zato tudi med obratovanjem in po zaprtju ocenjen z enako oceno kot med samo gradnjo. Prav tako se ne spremeni vpliv na zrak, zaradi trajnih, čeprav kontroliranih plinskih emisij iz deponijskih teles, zato lahko dolgoročno ocenjujemo ta vpliv kot minljiv. V času same gradnje bo vpliv na obremenjenost zraka, povečan v segmentu emitiranja prašnih delcev. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, ugodne lokacije odlagališča z vidika oddaljenosti prvih hiš in meteorološke ocene lokacije ter dejstvu, da imisija neprijetnih vonjav v fazi gradnje (v primerjavi z obstoječim stanjem) ne bo povečana, ocenjujemo vpliv na zrak s stopnjo 1. Z enako stopnjo je ocenjen tudi vpliv hrupa med gradnjo. Zaradi povečanih transportov med gradnjo - širitve deponije znotraj deponijskega območja, bo nekoliko povišana obremenrtev najbližje okolice s hrupom, vendar ne nad dovoljenimi vrednostmi. Za naselje Tenetiše, ki se nahaja na veliki oddaljenosti, z zagotovostjo trdimo, da bo vpliv hrupa gradnje povsem zanemarljiv. Z izkopom drevesnih panjev bodo nastali manjši posegi v temeljna tla, zato vpliv gradnje na geološko - geomehanske razmere ocenjujemo s stopnjo 2. Enako je ocenjen tudi vpliv na gozdarstvo. Prišlo bo do trajne izgube gozdnih površin. Poleg lesno-proizvodne bodo prizadete še higiensko-zdrav-stvene, klimatske, estetske in rekreacijske funkcije gozda. Trajna bo tudi sprememba krajinskih značilnosti. Z razliko od zgoraj naštetih dejavnikov okolja je vpliv po zaprtju odlagališča na krajinske značilnosti ocenjen s stopnjo O, saj bo z upoštevanjem omilitvenih ukrepov (rekultivacija in hortikulturna ureditev), objekt prevzel svojo novo obliko v krajinskem prostoru in sčasoma postal samoumevni sestavni del kulturne krajine. Med gradnjo bodo povečani vplivi na vidno okolje: razgaljenje tal, zemeljska dela, odstranjevanje vegetacije na trasi in poškodbe vegetacije, prisotnost transportnih vozil in gradbenih strojev, manipulativnih prostorov, skladišč materiala, ocenjujemo jih s stopnjo 3. Med obratovanjem Tako kot gradnja tudi obratovanje odlagališča ne bo vplivalo na kulturno dediščino, kmetijstvo in turizem ter rekreacijo. Glede na oddaljenost najbližjega naselja bodo imisijske vrednosti hrupa delovnih strojev na odlagališču zanemarljive. Vpliv hrupa med obratovanjem ocenjujemo s stopnjo 0-1. Vpliv med obratovanjem deponije se ne spremeni pri zgoraj naštetih segmentih (relief, geološke razmere, tla, redki habitati in naravne vrednote), ker je vpliv trajen, se pa vpliv izniči pri površinskih in podzemnih vodah (stopnja 0). Zmanjša se vpliv na živalstvo, tega ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ocenjujemo s stopnjo 2. Zaradi trajne izgube lesno pro izvod ne funkcije bo vpliv na gospodarjenje z gozdom, med obratovanjem, nespremenjen. Vpliv na spremenjene higien-sko-zdravstvene, klimatske in rekreacijske funkcije gozda ter na varovanje naravne in kulturne dediščine bo prisoten na celotnem področju in bo trajen. Na osnovi zelo nizkih vrednosti obstoječih obremenitev zraka in predvidenega sistema odlaganja odpadkov, ki bo opremljen z aktivnim izsesavanjem od-lagališčnega plina in njegovim kontroliranim sežiganjem, bo vpliv na kvaliteto zraka po izvedbi omilitvenih ukrepov majhen, ocenjujemo ga s stopnjo 1. Poseg v naravne vrednote, Želinski potok ter redke in ogrožene habitate z vidika vegetacije bo trajen, zato med obratovanjem ocenjujemo ta vpliv s stopnjo 3. Ob upoštevanju predlaganih omilitvenih ukrepov (obratovanje v skladu z veljavno zakonodajo in ohranjanje bonitet) ter dejstvu, da se je lokalna politična javnost z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti zavezala, da odlagališče Tenetiše ne bo postalo regionalno odlagališče odpadkov, ocenjujemo vpliv obratovanja odlagališča na psiho-socialni vidik le s stopnjo 1. Po zaprtju odlagališča Po zaprtju odlagališča se predvideva zmanjšanje vpliva na gospodarjenje z gozdom (ocena 1). Ponovna zasaditev deponije v okviru rekultrvacije lesno pro izvod nega potenciala ne bo dosegla tistega pred posegom. Vzpostavitev nadomestnega habita-ta za dvoživke in opustitev vzdrževanja struge Želin-skega potoka bo omogočilo naravno sukcesijo, zato ocenjujemo vpliv na živalstvo po zaprtju s stopnjo 1. Zaradi prenehanja dejavnosti transporta In kom-paktiranja odpadkov na odlagališču se bo vpliv hrupa izničil. Negativnega vpliva na kakovost površinskih in podtalnih voda ne bo. Zaprtje odlagališča bo pozitivno vplivalo na psiho-socialno okolje. Vse navedbe veljajo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Odgovorna oseba: Stanislav Bukovnik, univ. dipl. geod. kom. inž. GORENJSKI GLAS • 22. STRAN PODJETNIŠTVO, FINANCE/ info@g-glas.si ■ Petek, 9. januarja 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249 Trst 16. 1.; Razprodaje Muenchen 26. 1.; Pustovanje v Madžarskih toplicah 19.2. - 22.2.; Pustovanje Banovci - Ljutomer 24. 2. Šenčur: 251-18-87 Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, 4000 Kranj W. Gombrowicz: IVONA - PRINCESA BURGUNDIJE. DANES ob 19.30, za PETEK 1, IZVEN in KONTO. JUTRI ob 19.30, za SOBOTA 2, IZVEN in KONTO. 16. jan. ob 19.30, za PETEK 2, IZVEN in KONTO. 19. jan. ob 19.00, za ŠTUDENTSKI, IZVEN in KONTO. R. Schimmelpfennig: PUSH UP 1-3. 14. jan. ob 19.30, za IZVEN in KONTO. J. Acca-me; BENETKE. 17. jan. ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200. NAww.presernovogledalisce.com. LOŠKI ODER Skopja loka Spodni trg 14, Škofja Loka Jutri v soboto, 10.1., ob 10 uri MAČEK MURI, gostuje Družinsko gleda išče Koleno, SOBOTNA MATINEJA, za IZVEN. Tel.: 04/51-20-850, GSM: 041/730-982 GLASOV KAŽIPOT Prireditve Srečanje vodnikov in pohodntkov Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v petek, 16. januarja, na družabno srečanje vodnikov in pohodnikov. Srečanje bo v restavraciji Center v Lescah ob 18. uri. Čajanka Kokrica - TD Kokrica spet prireja tradicionalno čajanko jutri, v soboto, ob 17. uri v kulturnem domu na Kokrici. Naslov predavanja je Sai Baba - mit ali resničnost. Predavatelj bo Bojan Go-renc, ki večkrat na leto obišče Indijo in Sai Babo in je o njem napisal knjigo, ki jo boste na predavanju lahko tudi kupili. Ure pravljic Sovodenj - V knjižnici na Sovod-nju se bo ura pravljic za otroke začela danes, v petek, 9. januarja, ob 18. uri. Tatjana Šifrar bo pripovedovala pravljico z naslovom Pravljice o zajčku Dolgouščku. Tekmovanje pasjih vpreg Rateče - Planica - V soboto in nedeljo, 10. in 11. januarja, bo na relaciji Rateče - Planica potekalo tekmovanje pasjih vlečnih vpreg za 2. nagrado Kranjske Gore - Sleddog 2003 /2004. Slovesnost ob spominu na talce Tržič - Občinski odbor ZZBU NOB Tržič in Krajevna organizacija Kovor vabita na spominsko svečanost ob 60-letnici streljanja talcev na Jurčkovem polju pred Ko-vorjem. Svečanost bo 19. januarja ob 16. uri pred spominskim obeležjem ustreljenim talcem. Silvestrovanje invalidov Škofja Loka - Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka prireja jutri, v soboto, 10. januarja, veselo silvestrovanje in sicer v restavraciji Krona v Škofji Loki z začetkom ob 18. uri. Izleti Po poteR Pohorskega bataljona Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi jutri, v soboto, na pohod Po poteh Pohorskega bataljona, od Koče na Pesku do Osankarice. Prijave po tel.: 041 367 036 in 041 822 088. Pohod do Krive jelke Duplje - Kulturno turistično društvo Pod Krivo jelko vabi jutri, v soboto, na 3. nočni pohod do Krive jelke. Začetek pohoda bo ob 19. uri izpred gasilskega doma v Dupljah. Pohod bo organiziran z baklami, lahko jih prinesete s seboj ali pa kupite pred odhodom. Pohod v Dražgoše Naklo - Pohodniška sekcija pri DU Naklo vabi v nedeljo, 11. januarja, na pohod v Dražgoše. Prvo zbirališče bo ob 8.30 uri pred gasilskim domom v Dupljah, udeležence pa bodo pobirali tudi v Strahinju in v Naklem. Peljali se boste do Podblice. Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka organizira v sklopu dražgoških prireditev 25. spominski pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše. Odhod avtobusa iz Škofje Loke bo v soboto, 10. januarja, ob 20. uri izpred avtobusne postaje. Pohod je zelo zahteven, saj bo ponoči v zimskih razmerah trajal 10 ur. Podrobnejše informacije dobite na PD Škofja Loka, tel.: 04 51 20 667 vsak dan od 7. do 15. ure. Planinsko društvo Škofja Loka pa vabi mlade planince in občane tudi na lažjo pot pohoda iz Škofje Loke v Dražgoše. Odhod bo ob 6. uri iz parkirišča nekdanje vojašnice. V Dražgoše boste prispeli okrog 11. ure. Pot ni zahtevna. Vnaprejšnje prijave niso potrebne, za podrobnejše informacije pa lahko pokličete na zgoraj navedeno številko planinskega društva ali pa vodnika Matjaža na mobilni telefon 041 819 297. Kranj - Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kranj obvešča, da bodo avtobusi na osrednjo prireditev v počastitev 62. obletnice Dražgoške bitke v nedeljo, 11. januarja, vozili po naslednjem razporedu: izpred hotela Creina v Kranju ob 8. uri do Če-pulj za pohodnike, ki se bodo udeležili pohoda od tu preko Mohorja v Dražgoše; izpred Doma gasilcev z Zgornjih Bitnjah ob 9. uri do Podblice, s postanki v Strahinju, Naklem in pred hotelom Creina v Kranju; izpred hotela Creina v Kranju ob 9. uri do Podblice za udeležence pohoda od tu do Dražgoš. Za tiste udeležence, ki pohoda ne bodo zmogli, bo peljal avtobus ob 10 uri izpred hotela Creina preko Škofje Loke in Selške doline do Doma Cankarjevega bataljona in se vračal predvidoma ob 14. uri. Prijave za prevoz sprejemajo v pisarni združenja vsak dan od 9. do 14. ure in sicer do danes, petka, 9. januarja. Na Jakoba Kranj - M-sekcija pri Planinskem društvu Iskra Kranj prireja popoldansko^ečemi planinski izlet -na Jakob. Izveden bovčetrtek, 15. januarja 2004, z odhodom ob 16.00 izpred hotela Creina v Kranju. Izlet ni zahteven in je primeren tudi za udeležence z nekaj manj kondicije. Prijave sprejema vodnik Anže Vogelnik (GSM 031 624 608, e-mail: avogetnik@hotmail.com ma-ilto:avogelnik@hotmail.com), prijavite pa se lahko tudi v pisami društva ob sredah od 17. do 18. ure. Poslovni center Planina 3, Kranj. I Na Sv. Lovrenc Šenčur - Pohodniška sekcija pri DU Šenčur vabi člane v sredo, 14. januarja, na pohod na Sv. Lovrenc. Odhod z osebnimi vozili bo ob 9. uri s parkirišča pri Gasilskem domu v Šenčurju. V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen ali pa bo odpadel. Informacije lahko dobite na tel. štev.: 25 31 591 v večernih urah do 21. ure. V Terme Ruj Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na eno- dnevni kopalni izlet v Terme Ruj in sicer 14. januarja. Po kopanju bo kosilo v gostilni Senekovič nedaleč od toplic. Prijavite se na sedežu društva. Na Šmarjetno Kranj - Pohodniška sekcija Društva upokojencev Kranj vabi v četrtek, 15. januarja, na pohod na Šmarjetno goro in sicer v četrtek, 15. januarja. Nezahtevne hoje bo za 2 uri. Svojo udeležbo brez plačila potrdite v društveni pisarni do srede, 14. januarja. Počitnice v Izoli Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi na počitnice v Izoli v hotelu Delfin od 14. do 21. marca. Prevoz bo organiziran z avtobusom. Prijave zbirajo vsako sredo od 17. do 18. ure v prostorih dmštva ali pri poverjenikih do 20. januarja. Na Kališče Kranj - M-sekcija pri PD Iskra Kranj vabi v nedeljo, 11. januarja 2004, vse člane društva in ostale udeležence na Kališče in Ba-šeljski vrh (1744m). Hoje bo za štiri do pet ur. Prijavite se lahko pri vodnikih, Stanku Dolenšku, tel. 040 20 61 64 ali Anžetu Vogelniku, tel. 031 624 608 ali e-mail: avogelnik@hotmail.com do vključno sobote, 10. januarja. Pohod na Pangerščico Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor organizira jutri, v soboto, 10. januarja, pohod na Pangerščico. Odhod bo ob 9. uri izpred društvene pisarne. Obvestila Občni zbor gasilcev Trstenlk - Na rednem letnem občnem zboru se bodo jutri, v soboto ob 19. uri zbrali gasilci PGD Trstenik. V zadružnem domu na Trsteniku bodo ocenili delo v minulem letu in se dogovorili za letošnje naloge. Čokolada za 100 let Bleda Bled - Od 7. do 11. januarja se na Pokljuki odvijajo tekme za svetovni pokal v biatlonu. Na Olimpijskem trgu na Bledu so postavili nekaj stojnic. Na eni stojnici se predstavlja Turizem Bled s prodajnimi artikli s simbolom 1000-letnice Bleda. Danes, petek, 9. januarja, od 18. do 20. ure bodo na stojnici predstavili 1000 g čokolado, izdelano v čast 1000-letnice Bleda. Tečaj zimskega gorništva Kranj - Izobraževalni odsek pri Planinskem društvu Iskra Kranj prireja že tradicionalni tečaj zimskega gorništva. Tečaj bo kot običajno izveden na Krvavcu, vodila pa ga bosta Marjan Ručigaj in Stanko Dolenšek. Prijave z vplačili in dodatne informacije so na voljo pri g. Niku Ugrict, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Poslovni center Planina 3, Kranj. Prijave sprejemamo do vključno srede, 21. januarja-do 15 kandidatov. Izdelajmo sličico Žiri - V torek, 13. januarja, se bo ob 16. uri v knjižnici v Žireh začela delavnica za spretne prste z naslovom Izdelajmo sličico iz semen. Delavnica je namenjena otrokom, starim od 7 do 10 let. Camioulis z Jesenic pod vodstvom dirigenta Primoža Kerštajna. KRCNE ZILE? 05 640 02 33 Ustvarjalni krožek Bitnje - Otroci, stari od 4 do 14 et, vabljeni na uvodno srečanje Ustvarjalnega krožka za otroke, ki bo danes, 9. januarja, ob 17. uri v Gasilskem domu Bitnje v prostoru KS Bitnje. Seznanili se boste z načrtom delovanja krožka in izdelali že prve izdelke. Predavanja Srečal sem svojo družino Šenčur - Župnijski pastoralni svet župnije Šenčur vabi na predavanje dr. Christiana Gostečnika z naslovom Srečal sem svojo družino. Predavanje in pogovor bo jutri, v soboto, 10. januarja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Šenčurju. Vabljeni vsi, ki vas zanima družinska tematika. Vstop je prost. Aljaska In Kanada Kranj - Območni klub Maks Pere Kranj vabi svoje člane in tudi druge upokojence Ministrstva za notranje zadeve RS, da se udeležijo zanimivega potopisnega predavanja Potovanje po Aljaski in Kanadi, ki ga bo imel Marjan Srečnik. Predavanje, popestreno z diapozitivi, bo v petek. 16. januarja, ob 18.30 uri v sejni dvorani v 5. nadstropju Uprave za notranje zadeve Kranj. Vstopnine ni. Osupljive najdbe Kranj - V nizu avdiovizualnih predvajanj Osupljive najdbe, ki ob sobotah potekajo v banketni dvorani Hotela Creina, Koroška cesta 5 v Kranju, bo jutri, v soboto, 11. januarja, ob 10. uri predavanje Najvišje načelo vesolja in skrivnost sreče: božja ljubezen do človeka. Predaval bo Janez Börse. Koncerti Božični koncert Selca - Komorni pevski zbor Osti jarej Kranj s solistko Martino Burger vabi na božični koncert, ki bo jutri, v soboto, 10. januarja, ob 18. uri v cerkvi v Selcih. Ponovoletni koncert Cerklje - Jutri, v soboto, 10. januarja, bo ob 19. uri v kulturni dvora- « ni v Cerkljah s celovečernim pono-voletnim koncertom gostovalo DU Komenda. Nastopili bodo mešani pevski zbor, folklorna skupina, dramska skupina in recitatorke. Koledniki in tamburaši Reteče - KD Janko Kermelj iz Reteč pri Škofji Loki vabi na 14. ponovoletni koncert tamburašev Bisernice in gostov Kamniških kolednikov s citrarjem Tomažem Plahutnikom, ki bo jutri, v soboto, 10. januarja, ob 19. uri v rete-škem kulturnem domu. APZ France Prešeren Kranj - Jutri, v soboto, bo ob 19.30 uri v dvorani Gimnazije Kranj koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj ter Mešanega pevskega zbora Vox 8TCSTAHI VRH, d o.o. UGODNA NOČNA SMUKA vsak dan od 18. do 21. ure DNEVNA SMUKA -20% od 9. do 16. ure SNEŽNI TELEFON: 041/031/ 182 512 Razstave Slike Ljuba Ravnikarja Kranj - V poslovni hiši Rona na Primskovem je na ogled razstava slik kranjskega slikarja Ljuba Ravnikarja. Slike Staše Kunšek in Marjete Železnik Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprii razstavo likovnih de slikark Staše Kunšek in Marjete Železnik, članic Društva revirskih likovnikov REUK Trbovlje. Razstava bo na ogled do 4. februarja. Elektroenergetika skozi čas Kranj - Do 13. januarja 2004 bo v avli Elektra Gorenjska na Primskovem v Kranju odprta zgodovinsko-dokumentarna razstava "Elektroenergetika skozi s predstavitvenimi panoji ju-bTT&jne knjige 40 let Elektra Gorenjska, in fotografskim ciklusom elektro impresij Simona in Draga Paplerja in zbirko zanimivih elektrotehniških eksponatov. I» Predstave Žabji kralj Kranj - V Prešernovem gledališču se bo jutri, v soboto, ob 10. uri začela lutkovna predstava za otroke z naslovom Žabji kralj. Predstava traja 45 minut in je namenjena otrokom, ki so stari vsaj tri leta. Gostuje Mini teater Ljub-jana. Marjeta Dovje - V Kulturnem domu na Dovjem si danes, v petek, ob 19.30 uri lahko ogledate komedijo Franca Ankersta Marjeta, ki jo bodo uprizorili člani gledališke skupine Pod lipo in KUD Jaka Rabič Dovje - Mojstrana. Ponovitev predstave bo jutri, v soboto, prav tako ob 19.30 uri v Kulturnem domu na Dovjem. Zadrega nad zadrego Bohinjska Bela - Dramska skupina kulturnega društva z Brezij bo jutri, v soboto, 10. januarja, ob 19.30 uri gostovala v kulturnem domu na Bohinjski Beli s komedijo Zadrega nad zadrego. « Kardinalska večerja Bohinjska Bistrica - Člani Gledališča Bohinjska Bistrica bodo jutri, v soboto, ob 20. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana uprizorili igro portugalskega dramatika Julia Dantasa Kardinalska večerja. Zupanova Micka Kranjska Gora - Jutri, v soboto, 10. januarja, ob 19.30 uri bo v Ljudskem domu v Kranjski Gori Farno kulturno društvo Koroška Bela uprizorilo komedijo Linhart & Co.: Zupanova Micka. Režija Gregor Čušin. Predstava bo za abonma in izven. ' MESTNA OBČINA KRANJ župan Slovenski trg 1, 4000 Kranj tel 04/ 237 31 00, fax. 04/ 237 31 06 Številka: 33301-01/2004-43/04 Datum: 6. 1. 2004 RAZPIS ZA ORGANIZACIJO IN IZVEDBO PRIREDITVE ob slovenskem kulturnem prazniku v Kranju, v nedeljo, 8. februarja 2004, ki jo sofinancira Mestna občina Kranj Mestna občina Kranj objavlja razpis za organizacijo in izvedbo prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku v Kranju v nedeljo, 8. februarja 2004, in sicer za sofinanciranje v višini 700.000,00 SIT. RAZPISNI POGOJI: Prijavitelj, ki želi organizirati in izvesti zgoraj navedeno prireditev, mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Biti mora pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je registriran in-ima tudi ustrezno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet vsebine ponudbe. Ob prijavi na razpis naj priloži: - gospodarske družbe in zavodi izpisek iz sodnega registra, ki ob vložitvi vloge ne sme biti starejši od 30 dni; - samostojni podjetniki posamezniki fotokopijo priglasitvenega lista DURS; - društva potrdilo iz registra društev; - lokalne turistične organizacije - kopijo odloka o ustanovitvi lokalne turistične organizacije. Prav tako pa mora prijavitelj ob prijavi predložiti svoj točen naziv in naslov, številko transakcijskega računa in naziv banke, pri kateri je odprt, ter navesti odgovorno osebo. 2. Opis načina izvedbe prireditve in izvedbeni roki: - ime prireditve in terminski plan izvajanja prireditve oziroma aktivnosti; - program prireditve, opredeljen časovno, krajevno in v skladu s Pravilnikom o prireditvah v Mestni občini Kranj (Ur. L. RS št.51/02); - ukrepe v zvezi z zagotovitvijo reda in varnosti prireditve (število varnostnikov oziroma rediteljev in varovalni načrt, število pričakovanih obiskovalcev, prva medicinska pomoč, požarna varnost); - gostinska ponudba - predložitev dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti ali izjave o sklenitvi pogodb s podizvajalcem za opravljanje te dejavnosti. 3. Navedba vrednosti prireditve s finančno konstrukcijo in načinom zagotovitve pokrivanja predvidenih stroškov s predvidenimi viri sredstev in predlog sofinanciranja prireditve s strani Mestne občine Kranj. 4. Izjava, da podjetje, ki se prijavlja na razpis, ni v stečajnem postopku . Prijavitelji naj prijave z dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev posredujejo na naslov: "Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj". Upoštevane bodo vse prijave, ki bodo prispele v sprejemno pisarno Mestne občine Kranj najkasneje do vključno 21. januarja 2004, do 13.00 ure, v zaprtih kuvertah z navedbo prijavitelja in s pripisom: "Ponudba za prireditev - ne odpiraj". Izbrana bo ponudba, ki bo v največji meri in po organizatorjevem mnenju na najboljši način izpolnjevala pogoje. Dodatne Informacije lahko dobite na telefonu št. 04 23 73 134. Prijavitelji bodo o izbonj obveščeni v 8 dneh po poteku roka za prijavo. Z izbranim prijaviteljem bo Mestna občina Kranj sklenila pogodbo o organizaciji, izvedbi in sofinanciranju prireditve. MOHOR BOGATAJ, univ.dipl.org. ŽUPAN Petek, 9. januarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN MALI OGLASI 8 201-42-47 8201-42-49 fax: 201-42-13 Mail oglast se sprejemajo za objavo v petek - f srsäo ito 14. ar» m za objavo v torek, v poBSdslJsit de 8. sre! DELOVNI ČAS, in sicer; od ponedeljka do petka neprekinjeno «t 7. - APARTMA-PRIKOLICE v termah CATEZ ODDAM APARTMA 48 m2 za 5 oseb. S 041/633 195 io5 APARATI STROJI Prodam VRTAVKASTÖ BRANO Leyi 2 m. ff 041/350-458 89 Ohranjen HLADILNIK visok prodam ali zamenjam za nižjega. 'S 51 22 418, 031 /811 931 117 Prodam BOČNI VILIČAR 61, lahko po de-lih. g 051/202 229_m Prodam PUHALNIK za seno Marin, -ff 041/955 536 125 Prodam KOMPRESOR 250 I in oljni GO-RILEC, ff 041/758-972 u2 Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 135. ® 040/372-098 149 Prodam TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 731, zelo dobro ohranjen, ff 252 18 54 164 PRALNI STROJ in HLADILNIK Gorenje prodam, ff 041/878-494 177 v Ugodno prodam povsem nerabljen ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), ff 25 11 229 198 NEPREMIČNINE Prodam TTIAKTOR DEUTZ TORPEDO 80 konj, 4 WD, s prednjo hidravlično desko za pluženje snega. Ohranjen, vreden ogleda. ff 041/422 714 ' 211 Prodam NAKLADALEC za gnoj ter kupim samonakladalko za seno SIP. ® 040/661- 859 229 Prodam zelo lep nov prostostoječi zidani ŠTEDILNIK s pečico na trda goriva, renomirane avstrijske znamke, z modernim, zelo varčnim kuriščem, obložen s keramiko, za tretjino maloprodajne cene. ® 040/737 474 GARAŽE GARAŽO v garažni hiši na Jesenicah (na Plavžu), prodam ali dam v najem, ff 041/735 044 i58 BLED: Alpska, prodamo garažo, I., 1983. Cena: 1.700.000,00 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 GR. MATERIAL Prodam VRATA-OKNA 3 m3 1 a suhega smreke lesa. ® 25 11 642 139 Prodam 18 m3 suhega rezanega LESA za brunarico v izmeri 4x5 m, cena za m3 je 30.000 SIT. tt 040/399 463 i96 Prodam OKNO Termopan 100x 140, balkonska VRATA 80 x220. ff 031 /828 446 Prodam smrekove, javorjeve in hruškove PLOHE. Đ 031/271-151 237 Prodam in dostavim REZAN LES, OPAŽ, BRUNE, ff 070/451 677, 041/451 677 HIŠE KUPIMO v centnj Bleda kupim manjši HIŠO za gotovino. ff 041/787-147 35 KRANJ Primskovo kupim starejšo HIŠO ali zazidljivo PARCELO. Takojšnje plačilo, ff 040/413-281 86 V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 45 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 236 2890 HIŠE ODDAMO v Šenčurju ODDAM v najem enodružinsko stanovanjsko HIŠO. ff 041 /213 951 les HIŠE PRODAMO LAHOVČE v začetku leta 04 prodamo STANOVANJSKO HIŠO 150 m2/500 m2. start gradnje predviden začetkom leta ter dokončanje do septembra 04. ff 201-25-23 DRULOVKA prodam PARCELO stanovanjsko hišo 550 m2. ff 201 25 23 45 Na Posavcu prodam POLOVICO STAREJŠE HIŠE z vrtom. Možnost nakupa druge polovice, ff 041 /209 066 se CERKLJE - okolica - prodamo hišico s pomožnim objektom, parcela 564 m2, hiša je potrebna popolne prenove, primerna tudi za nadomestno gradnjo, zgrajena leta 1936, cena 11 mio. sit. Mike & Co. d.0.0.. Blelwelsova 6 Kranj. 20-26-172. 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - OKOUCA - bivalni objekt, st. površine 76 m2, parcela 2048 m2, zgrajeno leta 1961, z nadstreškom za 2 avtomobila, cena 17,5 mio sit. Mike & Co.do.o., Blei-weisova 6, Kranj, 20-26-172. 031 605 -114, www.mike-co.si BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi, ob zelenem pasu, atrijska hiša v III. gr. fazi, s cca 400 m2 bivalne površine + klet. Velikost zemljišča 1000 m2, cena 41 MIO ^sit.NAKLO, stanovanjska hiša, novogradnja, IV.gr.faza, lahko dvodružinska, 180 m2 bivalnih površin + K, parcela 600 m2, ravna lega, priključek mestnega plina in CATV že v objektu! Cena 40 MIO sit. PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 let) v centru vasi, 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljišča.Cena 19 MIO sit, možna menjava za stanovanje v Kranju. BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji, 200 m2 površin, s starim gosp.poslopjem, na parceli 800 m2.Cena 37 MIO sit. PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 37 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 AMJ staovBijda uAvf», usa ZE Ljubljana, Vegova 63, Ljubljana Tel.: 01/530 92 90, 01/530 92 92,041/329 179 mmil z NEPKMfCNOliUli NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE KRANJ Stražišče samostojna hiša K+P+l+M - dvostanovanjska -dve trosobni stanovanji, stara 25 iet kvalitetna. Koda H-202. Cena 35.400.000 SIT KRANJ okottea Šenčur samostojna htš< 40 let P+ntzd.mansarda+ posebej samostojna hiša (3-garaže + 2-sobno stanovanje) parcela 700m2. Koda H-206.Cena 34.400.000 SfT. Kupimo maniäo hišo v Kranju . oz, okolici za znano stranko. na: www^-atrij^ VISOKO; 200 m2, enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2, mirna lokacija. izdelana do konca. CENA: 55 mlo SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000._ TRŽIČ; 355 m2. dvostanovanjska, 33 let stara, kvalitetno grajena, zelo mirna in lepa lokacija, parcela meri 800 m2, izdelana do konca, ob hiši je še dodaten objekt, proda se v celoti opremljena. CENA: 59,3 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Drulovka; 250 m2, 1,90, vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela cca 200 m2. CENA: Ž8 MIO SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000._ ŠENČUR; 260 m2, stara 18 let, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružinska, ugodno. CENA 38 MIO SIT. SVET RE d.0.0., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna .CENA 29 MIO SIT. SVET RE d,o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. BOHINJSKA BISTRICA; 3. gradbena faza, parcela 909 m2, ob potoku, sončna, možnost dokupa parcele 900 m2. v bližini vodnega parka. CENA 25 MIO SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. Kranj, Stražišče - starejša bivalna hiša cca. 70 m2 v etaži (delno podkletena, pritličje in mansarda), letnik 1960, delno obnovljena pred 3 leti, parcela 451 m2, cena = 23,9 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53, 051 320 700 ▲ nepremičninska družba loman d.0.0., mladinska ulica 2.. 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90. 04 236 28 91, gsm: 041 347 323 e-mail: loman@volja.net Visoko pri Kranju: starejša stan.hiša, stara 60 let, cca. 100 m2 stan.površine, parcela 715 m2, cena = 24,8 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 Kokrica - stan.hiša stara 23 let na parceli 1.033 m2, klet, pritličje, nadstropje in podstrešje, lepo urejen in zagrajen vrt, dostop s ceste, cena = 67,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53. 051 320 700. 051 320 700 Upnica pri Radovljici: stan. hišo letnik 65, vel. 9 X 10 m, parcela 1.600 m2, 21,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53. 051 320 700 « KRANJ, Vodovodni stolp - na odlični lokaciji poslovno-stan.hiša (klet, pritličje, nadstropje in izdelana mansarda), parcela 730 m2, stara 50 let, obnovljena pred 10 leti, cena = 61.2 mio SIT. K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 BLED: Na Gmajni prodamo prenovljeno hišo s cca, 150 m2 površine. Parcela je manjša in meri 230 m2, zelo mirna lokacija. ENA: 40.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE. Lesce d.0.0,, tel.: 04 / 53 17 460, 041/436-544 BLED: Na Gmajni prodamo zelo dobro vzdrževano hišo staro 49 let. Up. površine je cca. 200 m2. lahko dvodružinska. Parcela je sončna, ravna na mirni lokaciji. Možnost izgradnje še ene hiše, saj parcela meri cca. 960 m2. ENA: 55.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 041/436-544 RADOVLJICA: Na sončni parceli v izmeri 700 m2 prodamo kvalitetno, do III. faze zgrajeno nadstandardno (savna, jacuzzi...) hišo s cca. 200 m2 up. površine. Hiša je moderno zasnovana in bo nudila veliko ugodja. ENA: 31.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 041/436-544 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne velikosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani www.itd-plus.si, ali nas pokličite na tel: 04/23 66 670, 04/23 81 120, 041/900-009 TRŽIČ - SEBENJE, na 527 m2 prodamo nedokončano več stanovanjsko hišo, hiša ima tlorisne površine 200 m2, sp. etaža stara 70 let, zg. etaža nova, 1/2 hiše pod-kletene, pritličje, 1. nadstropje, mansarda, CK-olje, vsi priključki, možnost Izgradnje več stanovanjskega objekta (cca. 6 stanovanj), prevzem po dogovoru, CENA: 35.000.000.00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net MOJSTRANA ,na 260 m2 prodamo enodružinsko hišo, velikost stanovanjske hiše 260 m2, stara 18 let, klet. pritličje, mansarda, CK-olje, vsi priključki, balkon +.terasa, zelo lepa in urejena okolica, delno opremljena, cca 250 m2 zennljišča v dolgoročnem naiemu brez omejitev, vseljiva po dogovoru. CENA: 49.600.000.00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - TRBOJE, prodamo visoko pritlično enodružinsko hišo s pomožnim objektom (12.5x5.5) m2, 883 m2 zemljišča, dimenzij 9,20 X 8,30, stara 22 let, podkletena, pritličje, 1. nadstropje, balkoni, vsi priključki , vseljivo po dogovoru. CENA: 42.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo na Tavčarjevi ul., 130 m2 zemljišča, 100 m2 stanovanjske površine, v pritličju poslovni prostor, v zg. etaži trisobno stanovanje, neizdelana podstreha, tel. priključek, prevzem možen takoj. CENA: 22.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000. 000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net ZGORNJE BITNJE, prodamo samostojno hišo, ki se s steno drži druge hiše, 75 m2 v etaži, stara 42 let, 451 m2 zemljišča, 1/3 hiše podkletene, pritličje, mansarda, ogrevanje el. radiatorji, vseljiva po dogovoru. CENA: 23.900.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnlne.net Tominčeva 2. 4000 Kranj - Stražišče iL: 04/2315^00, fax: 04/2315-601 041/774-101 POSR€DOVfiNJ€. ZflST0PRNJ6. PfiODaifi ŠKOFJA LOf za obelko in predalnik, kot novo, I. 2003. ■ff 041/912 092 254 domplan f I družt« za inženiring, I nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. t ' kranj,t)(eiweisova 14 041/G47-433 STANOVANJE PRODAMO * na Golniku 23 + 2 kabineta, 2. nad,, izmere 75,40, starost 39 let; 17,3 mio; * Kranj, Planina II, enosobno, I, nad., delno opremljeno, izmere 52,8 m2, staro 20 let. obnovljeno eta 1999,15.5 mio SIT; * Stražišče pri Kranju v 75 let stari hiši, obnovljeno manjše 23, pritličje, izmere 45,2 m2,12,9 mio; * Kranj, Planina I, manjše 23, VI. nadstr, izmere 50,7 m2; starost 25 let; cena 14,5 mio; * Kranj, Planina I; 33; VII. nadstr.; izmere 83,8 m2; starost 25 let; cena 20 mio. HIŠE-PRODAMO * Kranj, Zg. Bitnje, visokopritlična; tlorisa 80 m2; parcela 589 m2; starost 14 let; cena 56 mio; * Šenčur - visokopritlična, tlorisa 132 m2 + prizidek 35 m2, na parceli 390 m2, starost 10 let, cena 54 ,5 mto. SfT; * bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT; * Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejša, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let, 28 mio SIT; * Brezje nad Tržičem - vas Lese - starejša kmečka, na parceli 80 m2, staro 50 let, 7 mio SIT; * bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 x 9 m2, na parceli 685 m2, stara 9 let, 74,6 mio SIT; * Dnjlovka pri Kranju, vrstna atrijska, tlorisa 17x6 m2, na parceli 182 m2, staro 13 let, 38 mio SIT. * bližina Podnarta, polovica starejše hiše - 65 m2 stan. površine ter pomožni prostori In vrt v izmeri 390 m2, staro 66 let, 'l3 mio SIT. * Kokrica pri Kranju, visokopritlična, IV. gradb. faza, na parceli 541 m2, staro 2 leti, 41,3 mio SIT HIŠE-ODDAMO V NAJEM: * Šenčur, enonadstropna, stara 25 let, velikosti 16 X 10 m, ki obsega v 1. nadstropju štirisobno stanovanje s kabinetom v izmeri 160 m2, v pritličju delavnico za mimo obrt (možnost oddaje ločeno) v izmeri 150 m2, višina delavnice je 3,10 m, mesečna najemnina 195.000.00 SIT: * bližina Podvina. pritlična, stara cca 50 let, v celoti opremljena, na parceli 1400 m2, najemnina 95.000,00 SIT. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO * Kranjska gora, IV gradb, faza, pritličje, izmere 136 m2. star 13 let, 26 mio SIT; * Križe pri Tržiču, pritličje (primeren za trgovino), izmere 64 m2, paii^rišče, star 53 let, 11 mio SFT; * Kranj, Plaiina I. prodamo ali oddamo v najem, izmere 44,80 m2, star 24 let, adaptiran leta 1990, cena 9 mio SfTali najemnina 83.600 SIT mesečno; POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO: ' Primskovo v Kranju, dve poslovni stavbi radičnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2: eno-nadstropni objekt, leto izgradnje 1980, mansar-da izdelana v letu 1995,116,5 mio SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947, 23 mio SIT; ' Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2, na parceli 1010 m2, leto prenove 1962.120 mio SIT, POSLOVNI PROSTOR: - ODDAMO V NAJEM * Čirče pri Kranju, pisarniški prostori, izmere 80 m2, stare 22 let, 112.000 SIT mesečno in skladišče 50 m2, cena 35.000,00 SIT/mesečno; * Kranju. Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2,116,500 SIT mesečno; * v bližini ceste Kranj - Škofja Loka , 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2, starost 3 leta. za pisarne ali trgovino, cena za pisamo 1,430 SIT/m2, zajrgovino 1,900 SIT/m2 + stroški; PARCELA * v bližini Kranja, na lepi lokaciji - parceli, velikosti 596 m2 in 712 m2; cena 23.700,00 SIT/m2. VIKEND PARCELA * Kranj. Pševo pod Joštom, izmere 1166 m2, cena 5,5 mio. PRODAJA LASTNIH STANOVANJ V NOVOGRADNJI NA PLANINI - podrobne informacije o še prostih stanovanjih na tel. 041 647 433 ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVUATA ZANESUlVOST IN USPEH. SPORT ODDAM 3 pare SMUČI z okovjem. B 531 23 74 192 STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila do 30% prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni već! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. 'S 041/694-229, 01/83 15 057. BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 6 Nudimo ugodne kredHe do 6 let na osnovi osebnega dohodka aH pokojnine (09). Osebni doliodek lahko obremenimo preko tretilnOp star kredit ni ovira. Tel.: 02/25-24^26, gsm 041/750^60, 041/331-091. Prodaja vozi! NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor SERVIS PEN, Rogelj Matjaž, s.p., Kraš-nova 13, Kranj - POPRAVILO PRALNIH, POMIVALNIH, SUŠILNIH STROJEV, ŠTEDILNIKOV IN BOJLERJEV! Đ 041/691- 221 56 SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p.. Senično 7, Križe ® 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v NAJKRAJŠEM ČASU! 57 STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemene^ Pokopališka 10, Xaklo tel.: 04/25 718-13 041/632-047 Klanome Vladimir s.p. STROJNI OMETI notranjih sten in stropov! Hitro in po ugodni ceni. 041/642-097, Urmar,d.o.o., Zakal 15, Stahovica 91 Po ugodnih cenah vam nudimo VSA ZA-KUUČNA GRADBENA DELA NA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH OBJEKTIH, ADAPTACIJE PODSTREŠNIH STANOVANJ po sistemu suhomontaže Kanuf in Riggips ter vsa slikopleskarska dela. Sprejemamo naročila za izdelavo novih in obnovo starih fasad, n 04/204 96 30, 040/624 078, e-mail: jr.doo@siol.net, JR KRANJ, d.o.o., Golniška 13 95 mdio Oomamm ^ _m.ffm najbolj športna frekvenca MIZARSKI SERVIS - izdelava, popravila in montaža pohištva, vrat ipd. Polaganje lami-natov, lesnih oblog, mavčnih plošč itd. tr 041/438-082, Jazbec Marko, s.iD., Trojar-jeva ul. 20, Kranj 99 STROJNI KLASIČNI OMETI notranjih prostorov in vsa ostala ZIDARSKA DELA. Šavs Janez,s.p., Dvorski trg 16, Preddvor, •B 041/567-170 153 ELEKTROINŠTALACIJE, Janez Valter s.p.. Nova vas 15 a. 4205 Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo VSE VRSTE ELEKTRO-INSTALACIJSKIH DEL IT 041/760-616 POSEK in SPRAVILO LESA. tr 031/316- 754 Izdelava podstrešnih stanovanj po sistemu Knauf, montaža strešnih oken Velux in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice. V 5186 055. 041/765-842, Mesec Damjan,s.p., Jazbine 3, Poljane 15927 STANOVANJA PRODAMO Začetek leta start gradnje 6 STANOVANJ Kranj-Mohorjev klanec (40-60 m2). TT 201-25-23 46 KERN NEPREMIČNINE GOLNIK prodam GARSONJERO v "izmeri 31,5 m2. Đ 041/385-913, od 16.-17. ure Prodam 2 ss v Kranju, 55 m2, popolnoma opremljeno, vsi priključki, vseljivo takoj! Cena 11,7 mio SIT S 031/230-774 112 ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 1 sobno STANOVANJE 37.5 m2 10 nadstr. , zgrajeno 1. 78, vsi priključki, prevzem možen takoj. Cena 11 mio SIT LOKA NEPREMIČNINE, Fajfar Janez s.p., Šk. Loka, 50 60 300 176 ZLATO POUE - Kidričeva - 2 sobno, pritličje, 73,40 m2, leto izgradnje 1955, v celoti obnovljeno v letu 2000 in delno opremljeno, prodamo za 18,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 - 114, wvw.mike-co.si KRANJ - Bleiweisova, 3 sobno, 68,68 m2, 12. nad., čudovit razgled pö Gorenjski, takoj vseljivo, leto izgradnje 1964, prodamo za 17 mio sit, Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si nepremičnine^ d.o.o. Pod Plevw 42, Sk. lob, tel.: 5n-Ö4-20,041 /425-380 KRANJ - Kidričeva, 3 sobno. 88.90 m2, pritličje, velik balkon, CK, leto izgradnje 1949, prodamo za 17.950.000 sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 -114, vww.mike-co.si PLANINA I - 2 sobno, P/7, 57,90 m2, leto izgradnje 1978, prodamo za 15,5 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, v/ww.mike-co.si ŠKOFJA LOKA - Novi svet, prodamo 2-sobno, 43 m2, obnovljeno, nizki blok. REAL KARANT, nepremičnine&investici-je, Starman Irena, s.p., Škofja Loka, Spodnji trg 23, tel: 04 512 74 74, 051 307 396 ZASIP: 2 km od Bleda, novogradnja - sed-merček, prosto le še: 91,04 m2 v podpritličju z veliko teraso (276.650 sit/m2), 46,93 in 45,85 m2 v pritličju (326.051 sit/m2), primerna tudi za počitniška stanovanja. Vsi priključki, vselitev julij 2004. ALP-DOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 RADOVLJICA: Prešernova ulica, nov stanovanjsko-poslovni objekt, od 61 do 138 m2, prostih še nekaj enot, vsi priključki, vseljivo novembra 2004, cena v decembru: 345.625 sit/m2. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 ZG. GORJE: 45,9 m2, večje 1 ss v 2. nadstropju/mansarda, popolnoma' obnovljeno pred 7 leti, mirna okolica, etažna CK, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica. 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZG. GORJE: 55,85 m2, večje Iss 2. nadstropju, I. 1935, etažna CK, klet, drvarnica. Cena: 9.500.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3ss v 1. nadstropju, mirna okolica, I. 1999, balkon, klet, individualno ogrevanje, nadstandardno opremljeno, prodamo zahtevnemu kupcu. Cena stanovanja: 24.700.000,00 sit, nadstrešnica: 500.000,00 sit, oprema po dogovoru. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 Kranj, Orehek, 38 m2, IS, novogradnja, izdelano na ključ, parkirni prostor, shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 14.000.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj,, www.stanovanje.net, www.novo-gradnje.com Šenčur, 75,47m2, 2S, novogradnja, možnost nakupa garaž. boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 19.961.176 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stano-vanje.net, wvw.novogradnje.com Kranj, Kidričeva, 73 m2, 2S, prostorno, komplet adaptirano 2000, 2 kletna prostora, balkon. Cena: 19.000.000 SIT. tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.stanova-nje.net. www.novogradnje.com • S! 10 ^ ^ - S sS J >< 4> O rs K) a 431 3 o NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE A S š. ■2021-353 \iux:2022-566 Mdistnu- irfs /J fOfK) kmnj Škofja Loka, center. 77 m2. 2,5 S. novogradnja, moderno zasnovano. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj. Cena 26.575.667 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., vww.sta-novanje.net, wvw.novogradnje.com PREDDVOR, novogradnja. 4-sobno, zelo svetlo in razgibano stanovanje z dvema balkonoma, 92 m2, samostojni vhod, lastni parkirni prostor. Cena: cca 230.000 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO-MAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 38 m2 do 150 m2. Prevzem možen takoj! Cena: od 260.000 sit/m2 (+8.5 % DDV). NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel,: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 PREDDVOR, novogradnja, 3-sobno zelo svetlo in razgibano stanovanje z balkonom, 77 m2, lastni parkirni prostor. Cena: cca 240.000 SIT/m2. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Planina I. enosobno, 25 let, 33m2, 7. nad/7, cena 13,7 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Begunjska ulica, vzdrževano dvoinpolsobno stanovanje 63 m2, II. nadstropje letnik 1959, miren dvonadstropni blok, velik balkon, CK, možen priklop na mestni plin. Cena 15,4 MIO sit. Možnost sočasnega odkupa garaže, cena 1,9 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, novogradnja, dvoetažno 3-sobno, razgibano stanovanje z balkonom, veliko steklenih površin, južna lega, 77 m2, lastni parkirni prostor. Cena: 240.000 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 BLED-Cesta v Megre; 109 m2, lastno trn sobno stanovanje v 1. nad. lani obnovljene tristanovanjske hiše, na mirni lokaciji, vseljivo. Cena: 29,9 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ; 52 m2, dvosobno, v 80 let stari meščanski hiši pod Jelenovim klancem, 2. nadstropje, CK na olje. Vseljivo po dogovoru. CENA: 9,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina II; 80 m2, prodamo trisobno stanovanje v 2. nadstropju bloka, ki je star 23 let. Ima dobro prostorsko razporeditev, velik balkon, vseljivo je po dogovo-m. CENA: 17,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Huje; 75 m2. trisobno, 1. nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,8 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 6. nadstropje 25 let starega bloka, svetlo stanovanje, velik balkon. CENA: 17,9 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, trisobno, v celoti adaptirano pred štirimi leti. 2. nadstropje, nizek blok, dobra razporeditev in lokacija. Vseljivo poleti 04. CENA: 19 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina II; 97 m2. štirisobno, 1. nadstropje, obnovljeni tlaki, 1.81, vseljivo takoj, ugodno. CENA: 19,5 MIO SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Drulovka; 65 m2, 2,5 sobno, 1. nadstropje, velik balkon, sončno, kompletno obnovljeno leta 2002. CENA: 17.4 MIO SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 73 m2, 2 sobno, bivalna kuhinja, visoko pritličje, sončno, balkon, kvalitetno obnovljeno 1.00, opremljeno. CENA: 18,5 MIO SIT SVET RE d.o.o,, Ljubljana, tel. 04/28 11 000. NEPREMIČNINE REAL ESTATE SVET RE d.u.u. Emota KfiAxj n«zoa](va vlica 12 4ÖOO K« AN j T2g HODI M»KA, M S' «g »v "C. VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo •.T'; p i - r MdtOM* PETEK od -4 °C do 2 SOBOTA od -7 do 3 °C NEDEUA od -1 °C do6°C Danes, v petek, bo oblačno, občasno bo rahlo snežilo, sredi dneva pa se bo meja sneženja dvignila na okoli 700 metrov nadmorske višine. Količina padavin bo majhna. Jutri, v soboto, bo delno jasno, v nedeljo pa pretežno oblačno in do večera suho vreme. V višjih legah in ponekod po nižinah bo predvsem v nedeljo pihal jugozahodni veter. Joj 5 0 Frodo 9 vrzi že ta prstan V slovenske kinematografe je končno prišel še tretji del Tolkienove trilogije Gospodar prstanov, Kraljeva vrnitev, v katerem glavni junaki zbirajo poslednje moči in bijejo boje za življenje, da v Srednjem svetu ne bi zavladala tema. Kranj - Ustvarjalci velikega filmskega spektakla so skupno porabili sedem let, da so posneli vse tri filme, ki so v celotnem predvajanju, takšnem, kot so si ga za tretjo premierno uprizoritev 16. decembra privoščili Američani, dolgi več kot deset ur. S filmskega stališča tudi Kraljevo vrnitev odlikuje slikovitost bojnih prizorov, idiličnih novozelandskih krajin, posebni učinki in čudovita fotografija. Drugi del filma Stolpa se je zaključil z veliko bitko med čarovnikoma Gandalfom Belim, predstavnikom luČi, in Saruma-nom, ki je podlegel zlim silam in pomagal Sauronu ustvariti nepregledno število temne vojske, nagravžnih orkov, z enim samim ciljem, uničiti svetlobo in zavladati Srednjemu svetu. Sauron si še vedno prizadeva dobiti glavni prstan. V finalnem delu zato napoči čas za velike priprave na zgodovinsko bitko, ljudje pa obupno potrebujejo tudi novega kralja. Ali bo Ara-gorn sposoben izpolniti nalogo. Na premierni uprizoritvi Kraljeve vrnitve v Kinu Center gneče za vstopnice pred blagajno tokrat ni bilo, saj so si jih ljubitelji Tolkiena priskrbeli že prej. Ko je napočil čas predstave, so s prihodom zelo.pohiteli. > S RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: ^ottmu M^HHu ___ . ................. E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si V Spletna stran: http://wvm.radio-kranj.si NAJBOU POSLUŠANA RAOUSKA POSTAJA NA GORENJSKEM ki mu je usojena? Se bo zbralo dovolj bojevnikov luči, da bodo premagali temo? Bo Frodotu uspelo splezati na goro in v ogenj vreči prstan, ki bo izničil vse zlo v vseh deželah? Predvsem pa, ali bo za to dejanje v njem Še dovolj svetlob.e, saj se prstanovo zlo vse bolj zažira tudi v njegovo dušo ... Celo tako močno, da spodi svojega zvestega prijatelja Samota in sledi le še Golumu, pokvarjeni spaki, ki ji je edini cilj, da dobi "svoj Ponosss" zopet nazaj... Impresiven film, iz katerega se lahko navdušujemo, učimo, predvsem pa zamislimo nad ne-ustrašnostjo, pogumom, vztrajnostjo in predanostjo glavnih junakov - bojevnikov luči, ki služijo enemu samemu namenu, premagati zlo. Katja Dolenc Oblika Obleka V Skofja Loka - Konec decembra seje v pritličju škofjeloškega hotela Transturist odprla razstava slik in finalnih oblek za Miss Slovenije 2002 in 2003 mlade umetnice Maje Zura. Razstava nosi naslov Oblika Obleka. Med akrili na platnih različnih velikosti gledalcu jemljeta dih predvsem razstavljeni obleki za Miss Slovenije 2003, pri kateri je Maja Žura želela miss prikazati v siju njene mladosti, svežine in lepote. Navdih za obleko je našla pri cvetu. Pri obleki izpred dveh let pa seje prepustila osnovnemu kroju, čaru krinolin in modri - simbolični slovenski barvi. Obleka je monumentalna, glamurozna, s čistimi linijami. Tu je navdih dobila v pavjih peresih. Na obeh oblekah se svetijo swarovski kristali, ki opazovalca ponesejo v svet neresničnosti, mavričnosti, barvitosti in za trenutek dajo občutek, da sta bili obleki narejeni za princeso. Posebej in samo zanjo. Razstava je odprta vsak dan od 23. decembra do 23. januarja. Alenka Brun, feto: Tina Doki Čestitamo mladoporočencem Jesenice, 31. decembra - VOJKO MLAKAR s Hrušice 52 in SABINA GOLOB z Jesenic, Ul. Viktorja Kejžarja 37 Gorenjski glas mladoporočencema prisrčno čestita in jima s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. Mercator Slovenska košarica Skrb tistega, ki mu pomenite največ. Tako domače se boste počutili, ^o boste izbirali med najboljšimi izdelki Driznanih slovenskih proizvajalcev, smo jih v Slovenski košarici tokrat zbrali za vas. Vseh 51 izdelkov je na voljo v vseh lipermarketih in nekaterih večjih prodajalnah Mercatorja in v v lipermarketih Živila Kranj po Sloveniji.