Poštnina platana v gotovini.
Številka 27.	V Ljubljani, dne 7. julija 1921.	III. leto.
Giasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev — za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100’—
Polletna naročnina........K 50'—
Četrtletna naročnina .... K 25'— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi =—•“••••• •''-^ po ceniku. — ■ ..
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg SL 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
S»T. (Ljubljana):
Ob sprejeti ustavi.
Sprejeta je torej ustava. Po težkem boju za lastno življenje je od nasprotnikov današnje državne oblike zaničevana vlada prodrla s svojim ustavnim načrtom; dobili smo temelj, na katerem naj dozidamo svoj dom. Vesel je bil letošnji Vidov dan za vsakogar, kdor se le vsaj malo čud državljana najjC kraljevine Jugoslavije!
Za nas javne nastavljence ni ustava niti dobra niti slaba. Glavno je. da jo sploh imamo. Nič ni večno, zakaj »vse teče«, vse se razvija, — in tudi reakcionarne določbe v ustavi odplovi čas, ki zahteva neprestanega napredovanja, razvijanja in popolnjevanja. Nič ni idealnega na svetu. In baš to človeštvo priganja k •tovim naporom, povzpeti se višje in višje, temelj je položen, nadaljna izgradba države pa bo delo bodočnosti. Tudi naše delo!
Moje skromno prepričanje je. da ne bodimo optimisti, ne prepuščajmo svoje usode krogom, ki imajo, kakor čutimo, malo srca za nas nastavljence, nego skrbimo sami zase!
Ne bodimo pa tudi ozkosrčni ter zastavimo vse svoje moči v prospeh in pro-svit našega milega troedinega naroda, kajti nas, posebno pa naših otrok spas ni *e v naši mali Sloveniji, ampak v celi se-dan.U in bodoči naši državi.
Vsa Jugoslavija je naša domovina. Kamorkoli nas pozove kralj, povsod smo doma. povsod delajmo z enako unemo. Ne govorimo o kazni, ako je kdo premeščen izven ozkega plota tesne slovenske •'eželice! Povsod je lepo živeti in sladko delati za domovino. Tudi naši otroci si bodo morali iskati kruha izven Slovenije, kjer bode zanje povsod dovoli služb.
Zato pokladam veliko važnost ter svetujem mlajšim tovarišem: učite se srbohrvaščine. da postanemo trden, vztra-ien pogumen in sposoben del Jugoslove-!J0v. da ne bodemo begali pred vsakim navideznim bav-bavom. Ne bodimo se-,.ar^tisti omejenega obzorja, nego držav-^anj širokega pogleda na uedinjeno drža-
y?,ska in državni uslužbenci naj bodo hVM -	kvadre državne zgradbe nc-
I k ? Otipaj. Vojak in uradnik poznata e korist države, se opirata le na zakon; Stiankarstv° zanju v službi sploh ne eksi-stnK’. r'seKb 81110 kralju in državi zve-s, ...0: držali smo zvestobo nemški Av-^aiiJl prisiljeni, zato bomo zvestobo dr-svoii lIKOs‘avm trdneje, ker io držimo movin-v11, svob°dni in demokratski do-žarstv . °necJe teroria nemštva in mad-Jucr^c.ia’ dosežen je ideal, za katereg'a so Koslo.veni trpeli tisočletja!
Poživljam torej vse prijatelje; bodi-! mo složni v delu za državo, a bodimo tu-! di edini v naših strokovnih društvih, podpirajmo jih. kajti brez organizacije je temna naša bodočnost!
Lete še dolgo ne bodo dokončale svojega dela; le ako bodemo vsi skupaj edini delali, bodo tudi merodajni faktorji šli nam na roke in dosežemo kot stan, kar mu gre. Službena pragmatika pride kmalu na vrsto, a naše organizacije niso zanjo še ničesar storile. Med nami je na .tisoče kritikov, a komaj pest delavcev. A še te žalijo in napadajo — tovariši! Nikoli niso bile razmere tako žalostne med nami, kakor so danes. Za Osrednjo zvezo se moramo naravnost bati. če pojde tako naprej. Zakaj dela je ogromno, a ne loti se ga nihče. Zato ponavljam; Ne zabavljajte le po različnih kotih, ampak na občnih zborih, odborovih sejah povejmo si v brk, kaj nas tišči in delajmo, delajmo! Brez-dela za-nas ni rešitve.
Ne pozabimo pa tudi »Našega Glasa«. kjer izraziiimo svoja mnenja, pišimo, kritizirajmo ter odgovarjajmo na razna mnenja, razbistrimo svoj položaj.
če bodemo tako delali* dosežemo svoje želje v največji meri; potem, le potem blagor nairK predstojnikom in ljudstvu. iz katerega smo zrastli in v katerem zanje delujemo.
DR. H. KRASSNA (DUNAJ);
Neodvisni sodnik.
Najbolj neodvisen sodnik na svetu je angleški. Njegovo suverensko stališče je vzraslo iz boja. ki je med kraljem in sodniki trajal več stoleti in v katerem so bili končno kralji poraženi. Kneževska plača letnih 15 do 20 milijonov kron (po današnji valuti) zajamčuje sodniku zunanje absolutno neodvisnost. Neodvisen je tudi v tem oziru, da ga je mogoče odstaviti le, če tako skleneta obe parlamentov! zbornici in če ta sklep podpiše krali. Odstavljiv je torej angleški sodnik pravzaprav le temeljem novega zakona.
Angleški sodnik ne napreduje, ne pozna nikake kvalifikacije, in vsi sodniki imajo isti skromni naslov — sodnik,
V istini je kralj - sodnik gospod z ugledom grofovskim, lord, ki stopa pri slovesniii prilikah kot prvi takoj za kraljevskimi princi. V sodih -dvorani sedi na neke vrste katedri v rdečem talarju z belimi našivi. z belo lasuljo, kito in z belo petljo. Pri porotnih razpravah sedi včasih v sodnikovi bližini lord-major, a nekoliko nižje po stari londonski pravici, ki mu dovoljuje prisostvovati vsaki sodni razpravi
Ob sodniku, približno 1 m nižje, sede klerki. sodni tajniki, ki pišejo zapiske, v temnih talarjih in tudi z lasuljami. Ugled angleškega sodnika, ki se javlja v sodni dvorani naravnost pregnantno. je torej izreden. Contempt of Court, žalitev med razpravo, se kaznuje s težkimi kaznimi.
Macaulav pripoveduje čedno povest, ki dokazuje avtoriteto angleškega sodnika že v prejšnjem času. Razbojnik Duval, zloglasen zaradi številnih napadov na potnike, in hkratu tudi slovit po svojih elegantnih pustolovščinah, je bil od sodnika Mortona, ki ga je bil končno zasačil, obsojen na smrt.
Dame najvišje družbe so prosile kralja Karla II.. — stvar se je zgodila torej v XVII. veku — naj Duvala pomilosti Morton pa je kraljevsko pomiloščenje preprečil s tem. da je izjavil, da takoj odstopi. ako se v. takem slučaju in napram taki osebi nastopi proti sodnikovi avtoriteti. Karl li. je moral od jenjati in pomiloščenje odkloniti.
Večkrat se izraža mnenje, da brez popolne materijalne neodvisnosti ni neodvisnega sodnika. To mnenje pa /pobija vedenje avstrijskega sodnika. Zakaj avstrijski sodnik je bil in je od denarnih vplivov povsem svoboden ter je ostal trden celo v težkih poslednjih letih. Odkar Pomnijo ljudje, ni znan noben slučaj, da bi se bil pokazal kak sodnik podkupljivega. Tekom desetleti se je pač primerilo, da je kak sodnik zaradi tesnih razmer iskal denarne pomoči pri odvetniku. Na nekega takega sodnika, ki je moral hitro izginiti, je izstrelil Viktor Rosenfeld v sobi zagovornikov strupeno puščico: »Kaj pravite, tovariši? Najbolj neodvisen sodnik je T. Včeraj sem mu 100 goldinarjev posodil, danes pa je mojega klijenta obsodil!« — Nikdar pa se ni slišalo, da bi bil kak sodnik sprejemal od strank ali zagovornikov darove ali da bi bil od kogarkoli darov zahteval. Morda je kje drugje danes drugače, in zanimivo je. da prihajajo v novejši dobi osebe iz najsevernejših in najvzhodnejših krajev včasih k odvetnikom ter jim predlagajo, naj ponudijo sodnikom darove.. Neki poljski trgovec je menil:	»Kaj, če bi sodniku dal tale pr-
stan?« Pri teni si je potegnil s prsta dragocen nakit. Odvetnik je dejal smejč: »Čisto preprosto! Ali ostanete pri sodniku Vi ali pa ostane vaš prstan. Toda bržčas ostanete Vi!« — Pri neki drugi priliki je hotela neka žena z vzhoda pridobiti odvetnika za to, da bi sodnika zvabil na Izlet ter ga ondi upijanil, češ. to bi bil zlat mostiček, ki bi privedel njeno reč do uspeha."
Da slaba plača, kakor je danes v Avstriji običajna, seveda sodniku ne dovoljuje tiste izobrazbe, ki bi jo moral imeti.
je žaliboK resnica. Zato je tu in tam spio- s šni nivo precej nizek. Pomajijkanje glob- j Ijega znanja, premajhno obzorje, zagrize- | nost. čemernost in utrujenost se pojavljajo tu pa tam. Vse to pa nadkriljuje absolutna ncprjstopnost. dedščina stare tradicije. tako da so naši sodniki večinoma vendarle celi možje. Seveda, dokler smo imeli še monarhijo, so bile včasih zgoraj sile, ki so na iustico pritiskale. Kakor neka težka roka se je v kočljivih slučajih vlegel na sodniško svobodo skrivnosten vpliv, ki se je plazil po zavitih potih.
Spominjam se. da je med pravdo W'allburg, otrok nadvojvode Ernesta proti dvoru, neustrašni, že pokojni posla-> nec Alojz Ueilinger v parlamentu interpe-peliral ter viharno in energično zahteval zaščite sodnikom pred takimi vplivi. Sodnikov. za katere te šlo. inteipelant ni napadel ter je le tumigaval, da so sile, ki morajo ukloniti končno celo sodnika, ker je pač tudi človek... Prav iz te dobe vročih bojev- proti dvoru in njegovim vplivom mi je tudi znano, da so bili sodniki. ki so brez ozira na tihi pritisk odzgoraj svobodno zastopali svoje mnenje ter. so se — zamerili.
Ob začetku avstrijske republike so mi rekli sodniki, da se počutijo zdaj vendarle neodvisnejše v svojih razsodbah; vsakršen pritisk da je izginil ter da zalo novo dobo in popolno svobodo sodniških sklepov pozdravljajo.
Tem huje je obžalovati, da se dv’gajo v poslednjem času težke obdolžitve proti sodniškemu delovanju in proti sodniškim razsodbam; obdolžitve se slišijo \ grdi. >ebno čistost in dobi o vero sodoiKovo žaljivi obliki. Najprej so bili delavski sveti, ki so patruljirali okoli, onemogočali sodniške razsodbe, se oglašali pri državnih .pravnikih ter si skušali vpliv izsiliti. Potem so bili časopisi, ki so v izvestnih slučajih, ko jim razsodbe niso bile všeč, izjavljali: tega sodnika si je treba zapomniti — ta mora strani — da, šli so tako daleč, da so mu podtikali celo strankarstvo ali breznačelnost.
V tem smislu torej ni sodniški stan v avstrijski republiki ničesar pridobil. Ako je sodnik v nevarnosti, da ga ovirajo v njegovi svobodni odločbi od leve in desne, odiZdoi, kar je sicer dandanes od-zgor, s peresom in tinto ter da vplivajo nanj z vseh plati, potem smo od neodvisnosti sodnikov, ki je neprecenljiv temelj pravne države, oddaljeni danes bolj kot smo bili kdajkoli poprej. Potem se mora logično tudi obtožencem dopuščati, da — kar se v zadnjem času že dogaja — skušajo sodnikom s tintnikom v drastični obliki demonstrirati svoje prepričanje.
Kako pomoći?
Zagrebški »N. Ql.« piše:
Mi smo već u toliko navrata pitali pa i odgovarali; kako bi se dalo pomoči državnim činovnicima u ovom njihovom nada sve teškom, da ne kažemo, već upravo očajnom položaju. Isticali smo. da Je nemoguće činovnički položaj urediti' povisivanjem plaća i ličnih i porodičnih skuparinskih dodataka.
Uza to. što su ti dodatci dolazili redovno tako kasno, te već nijesu stajali ni u kakvom razmjeru s nastalom skupoćom. oni su redovno bili uzrokom novoj poskupici. I to redovno dvoobročnoj po-skuipiđ.
Gospodin ministar financija dr. Ku-manudi ističe u svom pismu, što ga je nedavno upravio Savezu Javnih Namještenika. neke nove momente, koji bi po
njegovu mišljenju mogli za riješavanje činovničkog pitanja imati odlučno zuače-ne. U prvom redu drži g. ministar potrebnim reducirati broj državnih činovnika. On ističe, da je naročito na neka viša mjesta postavljeno daleko više činovnika, '* nego što ih traži normalno odvijanje upravne službe, a u drugu ruku neki su činovnici zapremili takova mjesta u državnoj službi, za koja mjesta nemaju potrebne kvalifikacije. Tu po njegovu mišljenju treba reducirati činovništvo na broj faktične potrebe te na sva mjesta Dostaviti samo propisno kvaiiflkovane.
Mi se sjećamo, da je ministarski savjet već pred nekoliko mjeseci donio zaključak o obrazovanju stručne komisije za reviziju činovničkih dekreta. Zato nam se ovaj pasus iz pisma g. ministra financija pričinja kao pljusak, po vodi. On bi trebao da zapita svoje ministarske kolege, što je z radom takve komisije. Mi znamo. da bi se kraj ovakve redukcije činovnika pomoglo onim preostalima, jer bi raspoloživa sredstva ostala jednako velika. a kvocijenat potrebnih bi se smanjio Mi smo odmah, kad smo prvi put čuli za tu osnovu, pozdravili ovu namjeru ministarskog savjeta i tražili smo. da se takva komisija odmah obrazuje i. da za-počme radom.
Jednako ni suzbijanje skupoće, naročito borba s bezrazložnim dizanjem cijena niie u našoj vlasti. I u ovom pitanju može iedino vlada odlučnom i energično provođenom akcijom oko suzbijanja skupoće pomoći ne samo pomoći najpotrebnijem državnom činovništvu, nego u isti mah svim državljanima.
' Dalje piše zagrebški »N. Gl.«:
Mi smo već nudjali vladi našu suradnju pri suzbijanju skupoće obećavajući, da ćemo i sami dati svoje ljude, koji će htjeti savjesno vršiti preuzetu dužnost oiko nadziranja, da li se provode one mjere,, sto bi ih vlada bila imala izdati protiv nesavjesnih trgovaca i spekulanata.
Sada dolazi »Činovnički Glasnik« i preporuča g. ministru financija, da bi valjalo obrazttvatt stručnu komisiju, koja bi imala odredjivati cijene živežnim namirnicama. odijelu, obući i ostalim neluksus-nim predmetima. Mi dašto ni danas ne možemo biti protiv obrazovanja takve komisije. Naprotiv mi bismo je najpri-pravnije dočekali i pozdravili oduševljeno svaki vidljiv uspjeh njezina rada. Naš beogradski drug dodaje tome. da pri tom valja najveću pažnju posvetiti tome. kako hi se točno izvršile cijenične ustanove i da bi za svaki prekršaj trebalo jpdmje-riti najstrožiju kaznu nesamo prodavačima, nego i kupcima. Taj nadzor imao bi vršiti naročiti Izvršni Odbor, u koji bi se izabrali najpošteniji ljudi, da stalno krstare po tržištima te uz pripomoć javnih organa da svaki prekršaj na licu mjesta za-oisnićki konstatuje, na osnovu čega bi se onda imala izreći najoštrija presuda. Tako bi se najuspješnije pobijala ova nesnosna skupoća, čija je najveća žrtva činovništvo.
Resnično, toda neumljivo.
Takoj ob prevratu, 1918.. se je javil davčni nadupraviteli Križman zopet v službo; dotlej je bil namreč on nekako nasilno penzijoniran. Javil se je in je prosil za reaktiviranje. Kdo finančnih uradnikov v Sloveniji ga ne pozna? Njega, ki si je pridobil na računskem polju kot že odlikovan strokovnjak neizmernih zaslug? Vsakdo.. Vsi poznajo njegov, takozvani »Križmanov sistem«, po katerem si država prištedi vsako leto tisoče in tisoče de-
narja na tiskovinah, delavnih močeh itd. Njegov sistem, ki se je zanj boril deset let, je končno obveljal in vrgel vso komercijalno. okorelo in okostenelo računovodstvo med staro šaro. Vsemu računovodstvu je potožil nov. moderen temelj, na katerem zdaj zidajo drugi naprej. Pripomnimo. da ne preveč srečno.
Dovolj, da ga je že bivše ministrstvo a„ o. časov odlikovalo za zasluge In »oktroiralo« njegov računski sistem v nekaterih bivših pokrajinah. Ves njegov boj za to idejo tvori debelo knjigo zase.
Mož je čvrst, zdrav in ob najlepših letih. Ponaša se tudi z izpitom za davčnega referenta. — Menite, da ga hočejo nazaj? Ne. Spisal je od leta 1918. že približno 8 vlog na delegacijo, ki prosi ž njimi, naj se ga reaktivira, toda — zaman. Najlepše Je pa to. da kot uradnik na svoje kolkovane vloge dozdaj ni dobil še niti ene rešitve! Po dve in tričetrt letih!
Nam se zdi vsa zadeva jako zagonetna. Ne gre nam v glavo, čemu odbijati moža, ki bi rad služil »osvobodieno« svojo domovino. Pozvedeli smo sledeče in to pribijamo: Pod bivšim režimom g. Križman v resnici ni” hotel in tudi ni mogel stožiti, ker so ga preganjali kot — naprednega človeka. Tudi to. poglavje tvori knjigo zase. Branil se je mož proti oči-vidni krivici, zatekel se je osebno k bivšemu finančnemu ministrstvu in šele ministrstvo ga je rešilo disciplinarne kazni in ga — rehabilitiralo. Ko je postošal bivši sekcijski šef- Galecky „vso zgodbo preganjanega človeka, se je pograbil za glavo iri je vzkliknil: »Ja, to je mogoče samo pri vas tam doli!«
Verjetno, da konec ni bil po volji Su-steršičevi inkviziciji in njenim slugam —.
Ob prevratu ie stari režim propadel, toda le na videz: kajti osebe so ostale in — ost v njih... Ne marajo ga! Mi pa vprašujemo: Ali ie to potrebno, da država plačujejo pokoinino .g. Križmanu, ko bi vendar rad služil aktivno? Kolikor poznam g. Križmana, ne gre njemu toliko za materijalne koristi, — saj je dobro situiran posestnik — kot za željo, udejstvovati se osebno in pohiteti kot strokovnjak preobremenjenemu davčnemu uradništvu na pomoč.
Poživljamo poslance, naj prižgo toč v to temno zadevo!	Cato.
Predlog zakona
o državnih uradnikih, poduradnikih in službenikih.
(Dalje.)
Ustni pretres (razprava).
Čl. 126. Dan ustnega pretresa odreja predsednik disciplinskega sodišča in poživlja vse zainteresovane osebe, priče m zvedence. Obtoženec dobi vabilo z odločbo o odredbi razprave in s podP -som členov sodišča.	...
Sodišče lahko odredi, da mora pru1
lec osebno.	.
. 127. Ustna razprava je Javna, j sodišče smatra, da državni ma htevajo. se razprava pretvori um ijno. V tem primeru ima ob-ože ) zahtevati, da prisostvujejo trije aktivni državni službenimi. K1
označi.	x ^ . xlra.
. 128. Razprava se za^ne . z_ dločbe, s katero se je odredilo r
Z se'Sšijo obtoženec. Pozvan« n zvedenci ter se po Potreb ki o prcdVdnjem postopku m
Obtožencu in tožniku pripada pravica. da se o vsakem dokazu izjavita ter da stavljata viprašania pričam in zvedencem.
Ko se dokazovanje zaključi, pove tožnik svoje razloge in predloge, a obtoženec in zagovornik svoi zagovor. Obtoženec ima pravico na zaključno besedo.
Sodba.
čl. 129. Discipl. sodišče ni vezano na nikaka dokazna pravila ter sodi po svobodnem prepričanju, pridobljenem na ustni razpravi. Ne veže ga niti razsodba kazenskega sedišča, s katero je bil obtože-i nec oproščen.
ČL 130. S sodbo disclp. sodišča je treba obtoženca ali oprostiti ali proglasiti krivim za prekršenje dolžnosti.
V primeru obsodbe je treba v sodbi izreči tudi kazen in odločbo o povračilu i troškov.
Troške zagovora nosi obtoženec v ! vsakem primeru.
čl. 131. Sodba se proglasi takoj ali najkasneje tekom osmih dni in hkratu z razlogi dostavi tožniku in obtožencu.
Čl. 132. O ustni razpravi se piše za-nisnik. v katerem se vpiše dan razprave, imena urisotnikov ter potek razprave v Klavnih točkah.
O posvetovanju in glasovanju, ki je tajno, se piše poseben zapisnik.
Oba zapisnika pod/pišeta predsednik in delovodja.
Čl. 133. Ako službenik umre. predno stopi razsodba v veljavo, se postopek ustavi.
Apelacija.
čl. 134. Proti razsodbi discip. sodišča prvega stepena lahko obtoženec pa tudi tožnik apelira, in sicer o izrečeni krivnji in kazni ter proti določitvi povračila troškov.
Z apelacijo se izvršitev odgodi, toda razsodba drugega stepena se mora izreči najkasneje tekom treh mesecev od dneva upelacije.
Apelirati ne more obtoženec, ki je obsojen samo na kazen za nerednpst.
čl. 135. Apelacijo je treba vložiti pri medseuniku discip. sodišča prvega ste-rena, predno poteče 14 dni od dostavitve fazsodbe.
Predsednik zavrne apelacijo, ki ni oopustna, ki je izročena prepozno ali če '° ie vložila oseba, ki ni opravičena.
Gl. Apelacijske sodišče odloča or&z ustne razprave:
1.	kadar misli, da treba preiskavo Dopolniti; to naroči discip. sodišču prvega stepena, da izvrši:
2.	ako zaradi bistvenih nedostatkov /oba postopek ponoviti v nižji instanci; ^ tem primeru se razsodba uniči in pred-|”et vrne nadležnemu discip. sodišču Drve instance:
. v .5- ako se z apelacijo ugovarja le od-cbi glede povračitve troškov. r Kadar ni nobenega izmed teh prime-, v’ ki so navedeni v teh točkah, odredi (l ^asednik dan za ustno razpravo. Na r^v1 Postopek se aplicira v smislu od-razpravi in razsojanju pred i
o ustni 2J0 instanco.
lz\rševanje razsodbo.
liav 1 ^7. Ko postane sodba, pravove-"a- odredi predsednik discip. sodišča vrš,- steoeivi. da nadležna oblast Lz-sodbpm n tei P°šlje Izvod discip. raz-tem Varate z motivacijo službenim po-l>enik sdmf'0* nacUeštva’ pri katerem služ-
benJ^^llPske kazni se vpišejo v Služ-
Obnova postopka.
čl. 135. Ako se je odredba discip. postopka odbila, ali ako. se je discip. postopek ustavil razen v primeru čl. 10.. alt ako se je obtoženec obtožbe oprostil ali kaznoval le s kaznijo za nerodnost, se more postopek na predlog tožnika obnoviti proti obtožencu samo takrat, ako se pojavijo nove činjenice in dokazi, ki so sami posebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi sposobni, dokazati disciplinsko pre-kršitev (krivnjo).
Čl. lo9. Službenik, obsojen na discip. kazen, ki je postala izvršljiva, a tako tudi njegovi zakoniti nasledniki morejo tudi po prestani kazni zahtevati obnovitev postopka, ako navedejo nove činjenice in dokaze, ki so sami po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi sposobnu dovesti do oprostitve ali do tega. da se odredi samo kazen za nerodnost ali da se. mesto odpusta odredi kakšna manjša kazen.
Čl. 140. O obnovi postopka, a tudi o tem da se radi zahtevane obnove ustavi izvršenje kazni, odloča discip. sodišče, ki je sodilo v prvem stepenu. in to brez ustne razprave.
Zaradi odločbe se je mogoče pritožiti, predno mine 14 dni od dostavitve.
Čl. 141. Z dovolitvijo obnovitve se razsodba uniči, v kolikor se obnova dovoli. predmet se redovno vrača v stanje preiskave a izvršenje discip. kazni se ustavi, ako se ni že izvršila.
čl. 142. Ako se je obnova dovolila na korist službenikovo. a se službenik obsodi zopet kot krivec, se ne more kaznovati z ostrejšo kaznijo od kazni v prejšnji razsodbi, a pri tem je treba vzeti v račun kazen, ki jo je že prestal.
Discip. sodišče, kadar dovoli obnovo na korist obtoženca, ga lahko takoj, brez razprave tudi oprosti ali obsodi na manjšo kazen, ako tožnik na to pristane.
Čl. 143. Kadar se po obnovi ustavi postopek ali s.e službenik oprosti ali obsodi na manjšo kazen, je treba obtožencu povrniti kar se mu je s prejšnjo razsodbo odbilo od njegovih službenih prejemkov. Po njegovi smrti pripade to onim osebam, ki so bile s tem oškodovane v njih pravici do vzdrževanja od okrivljenca.
Suspendiranje.
čl. 144. Službenika, proti kateremu se je začelo kazensko ali disciplinsko postopati, more discip. sodišče suspendirati, ako zahteva to vrsta ali težina discip. prestopka.
Pravica suspendiranja pripada disciplinskemu sodišču tudi takrat, kadar se proti službeniku začne pred sodiščem postopek. da se postavi pod skrbstvo ali kadar se nad njegovim imetjem odredi konkurz.	(Dalje prih.).
Vestnik.
Uradne ure. Pišejo nam: Določitev uradnih ur pri oblastvih in uradih je za uradništvo in za stranke gotovo velikega pomena; zato se je pa tudi o tem mnogo razpravljalo, dokler niso časopisi pred kakima dvema mesecema prinesli vesti, da je ministrski svet določil enotne uradne ure za vse državne urade. Ker se od tega časa v zadevi več ne razpravlja, se lahko smatra, da so s to določbo vsi zadovoljni i'ra zaman čakamo, da bi se določene uradne ure res tudi uvedle. Pač vozijo od 1. junija sem skoraj vsi vlaki eno uro prej in tudi stranke prihajajo k uradom že ob 7. zjutraj; ker pa najdejo tu
še vse zaprto, se jeze in zabavljajo na uradništvo. Krive so pa temu le uradne ure. — Ali je tega treba? — Vsak javni nameščenec bi gotovo z veseljem pora-oil lepe jutranje ure za delo v uradu, ko bi bil potem vsaj včasih popoldne toliko prost, da bi se šel kopat ali kaj sličnega, česar zjutraj in zvečer ne more opraviti, jradniik mora pozno priti v urad in ves dan tam tičati, stranka mora pa radi tega tudi ves dan zamuditi. Res gre lahko uradnik in tudi stranka v zgodnih urah na kako drugo delo. ali potem prideta zmu-čena v urad in gotovo ne moreta slediti uradnim poslom s tisto pazljivostjo, ki jo posli po navadi zahtevajo. Čudno je. Ce je res ministrski svet določil enotne uradne ure za vse državne urade, da se ure tudi ne uvedejo. Mogoče je to uspeh toliko osovraženega centralizma in hočejo kakšni gospodje v tem oziru ostati avtonomni. Ti gospodje se ponavadi ne brigajo za uradne ure ter prihajajo v urad, kadar se jim zljubi, za druge uslužbence jim pa tako ni nič mar. Torej ven z uradnimi urami, pa za vse in za vse enako!
Po pravici! Pišejo nam. V »Našem Glasu« št. 25 je članek o stanovanjski bedi. Članek ie po večinoma 'naperjen proti hišnim posestnikom. Navedbe pač zadevajo mogoče nekatere kraje, ni pa vzeti stvari sološno. Na primer tukaj v Ptuju so hiše, katerih najemnina je tako nizka, davki in popravila, ra tako visoki, da se z 1% ne obrestujejo; so pa tudi slučaji. ko posestnik naravnost doplača (glej zadnji »Ptujski List«). Tukaj se na pr. stanovanje, obstoječe iz treh sob, kuhinje, shrambe, podstrešja, kleti, drvarnice in porabe pralnice, dobi mesečno za 62 K. — ker se je smelo od leta 1914. le za 60% povišati. K temu pa se še najdejo najemniki — ravno v predstoječem slučaju — ki si še dajo stanovanje samo-lastno na račun hišnega posestnika slikati in mu potem predložijo račune, ki presegajo po 1000 K ter sodnijskim potom zahtevajo povračilo. Ni moj namen, zagovarjati hišne posestnike, ker sem iam najemnik. pač vev imam precejšni! pogjed v zadevi, ker sem slučajno nadzornik take hiše. Torej vsem pravico, ne saipo enim. Prostost tudi hišnim posestnikom, pa bo takoj več stanovanj na razpolago. Tudi v Ljubljani ni drugače! Seveda ne po vseh hišah.
Finančna kontrola. Menim, da je na mestu, opozoriti gg. kandidate za čin uradnika iin. kontrole, naj se ne ogrevajo preveč za poročilo »N. G.« št. 19/20, kier čitajo m. dr. »da .se bodo zvršila vsa s pravilnikom organično spojena imenovanja.« Ni jasno, kako se vjerna to n. pr. s točko IV, predloga zakona o državnih uradnikih tN. G.« št. 21). Bajč vsi. ki nimajo najmanj štirili razredov gimnazije, realke ali višje strokovne šole. imenovanja uradnikom bržkone sploh nimajo pričakovati. Kai tedaj, če se to načelo ob-veljavi v pravilniku, ki čaka po gorenjem članku »samo še odobrenja«, tudi za nas? Ne mirujte, gospodje tovariši kan-lidatje te vrste:	nego zdramite se k
delu. dokler je še čas! Kar si moremo opravičeno izprositi, je najmanj, da bodi »prehodnih djijočil« i za nas, saj nekako »višjo strokovno šolo« imamo tudi mi. Utemeljeno bi nikakor ne bilo postopati baš z nami brez vsakega obzira, saj zmi-sehio niti v naši vojski odn. pri orožnt-štvu ni oviralo, moža.z nam slično kvalifikacijo imenovati častnikom. Gospoda predsednika »Saveza« se vljudno, a nujno prosi, da izvoli nam zadevo pojasniti ali nasvetovati, kaj nam je storiti. — Kandidat.
Sodne in davčne poduradnike in sluge sem podpisani povabil na sestanek za dne 17. iulija t. 1. ob 10. dopoldne v Kadeče pri Zidanem mostu, ki je kot ne-Kako naravno središče najbolj primeren kraj. Ker bi se lahko stavek, ki v vabilu vsebuje željo prejšnje prijave, napačno razumel, zato pripomnim: V slučaju, da se ne prijavi zadostno število udeležencev. se bo sestanek v četrtek 14. 7. 1921 izšli številki »Našega Glasu« preklical. Ce kdo vabila ni prejel, naj mu velja to kot vabilo in naj se prijavil Josip Cimperman.
sklicatelj.
Franc Pungerčan. namestnik sklicatelja.
Opombe k predlogu zakona o državnih uradnikih itd.: Čl. 99. in 100. Namesto denarne globe naj bo graja! Denarna globa nai se ne izreka po enem samem starešini. temveč le po disciplinarnem sodišču !
Čl. 102. Točka 2. je hujša kazen nego 3. (znižanje obstoječih prejemkov je gotovo hujše nego ustavljenje napredovanja). v avstr, pragmatiki (vsaj y učiteljski) sta ti dve kazni v obratnem redu.
Finančna kontrola. Pa se odstranijo vsakršni dvomi glede provedbe plač pod-uradnikov finančne kontrole v dinarske plače, poroča društvo organov finančne kontrole, da uredba o prevedbi na dinarske plače (Uradni list štev. 57) ne velja za poduradnike finančne kontrole, četudi le ti niso imenoma izvzeti. Istotako tudi ne velja za to stroko uredba glede 10'^ poviška draginjskih doklad, ker se ta povišek nanaša samo na že provedene dinarske plače. To pojasnilo je dospelo ljubljanski delegaciji ministrstva financ iz Beograda na njeno uradno vprašanje. Nesoglasje, ki obstoja v tem. da citirane uredbe ne veljajo za finančno kontrolo, čeprav ta ni imenoma izvzeta, je nastalo zategadelj, ker je bil za časa redigiranja
vlacjpe naredbe z dne 28. 4. 1921 (Ur. L. | 57) pravilnik za finančno kontrolo, ki vsebuje že za to kategorijo določene plače v dinarjih^ izdelan, radi česar se je upravičeno domnevalo, da izide omenjeni pravilnik preje, nego uredba o prevedbi. Svesto si važnosti takega zapostavljanja se je obrnilo društvo potom Saveza finančne kontrole še pred sprejetjem ustave na predsednika Osrednje Zveze. gosp. Reisnerja s pismeno, nujno prošnjo, da energično pospeši takojšnji izid pravilnika, ki seveda mora stopiti s 1. majem 1921 v veljavo. O uspehu bode poročal gosp. poslanec Reisner ob svojem povratku iz Beograda.
Društvo organov finančne kontrole za Slovenijo je v -'Svoji prvi odborov! seji dne 28. 6. 1921 določilo podpredsednikom dosedanjega podpredsednika društva, g. pregl. Franca Arkota, tajnikom pregl. Ga-berščika in blagajnikom pregl. Kenda. Društveni dopisi, ki se tičejo blagajniškega poslovanja, naj se naslove— kakor dosedaj* — naravnost na blagajnika g. pregl. Ivana Kenda. Ljubljana, Ambrožev trg, št. 3. ostali društveni dopisi pa na tainika pregl. g. Franceta Gaberščika, Lfeibljana. Breg 6. O sprejetih smernicah za izdajanje lastnega strokovnega glasila »Finančna Kontrola« ter o drugih odbo-rovih sklepih se člani oibveste potom okrožnice. Vsekakor se pa člani že pri tej priliki poživljajo na sodelovanje kot dopisniki za naše strokovno glasilo — katero seveda ne bode niti v najmanjšem bojkotiralo »Naš. Glasu«. In se naročanje istega V svrho vzdržania vezi z ostalimi drž. uslužbenci priporoča. So-trudniki se naprošajo, da pošljejo svoje dopise in razprave časnikarskemu odseku na naslov društvenega tainika.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Iv. Z. v V. g. »Uradne ure.« Vam se zdi »N. G1.« suhoparen? Bržčas ga premalo pazljivo čiiate ali pa Vas zanima le
lastna stroka. Toda značaj vsakega lista je odvisen od značaja dopisnikov. Zelo nas bo torej veselilo, če nas vbodoče za-loždie s prav zanimivim gradivom vsaj Vi! Kar se tiče slovnice, nai Vas opozorimo. da ne razločujete perfektivov od imperfektivov, da uporabljate za nikalnicami mesto genetiva dosledno accusativ, da nemški mislite in tako tudi pišete, da v pravopisni niste na višini i. t. d. Priporočamo Vam torej Breznikovo ali naino-vejšo Janežičevo slovnico. In prosimo: pišite, pišite, ker gradiva nam ie trebal
G. Jos. Z-a. Prevalje. Oglasite se, •orosim, kmalu znova, ker sem že nekaj Številk brez vsakega .gradiva! Prosil sem osebno na vseh straneh, pozval v listu samem vse dopisnike, naj se oglasijo s članki, poročili, dopisi i. dr. — a vse zaman. Če pojde tako, bomo morali »N. O.« izipremeniti v — mesečnik!
G. Fran Stipl. Celje. V zadnjem času se ni aorejelo v davčno službo nikakih pripravnikov.
€fe
Izredni občni zbor
»Samopomoči« gospodarske zadruge javnih nameščencev in vpokojencev za politični okraj Kranj r. z. z o. z. v Kranju se
vrši dne 17. julija 1921 v nedeljo ob 9, uri v prostorih davčnega urada v Kranju.
1.	Sklepanje o likvidaciji zadruge.
2.	Volitev likvidatorjev^
Ako bi ta obč. zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje z istim dnevnim redom občni zpor ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi.
Načelstvo.
Najstarejša spedlcijska tvrdka v Sloveniji^^p
| R. RANZINGER |
I
I
Ljubljana ipedicijska pisarna Ljubljana
i
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo.
■m Brzojavi: Raminger. 24-2 Interurban telefon 60.
^vaummum mmm mammamm
l
»S:
Priporoča se tvrdka 4—6	-jmij
Jos. Peteline	
trgovina z galanterijskim in modnim blagom, zaloga šivalnih stro-	
jev in njih posameznih delov.	MUlM
Ljubljana, Sv. Petra n. 7.	
SSS®
minili hsiiii
		REG. 1RIA m J LJILJANI		
		Noio'jiije javnim uslužbencem posojila na osebni kredit	&	
		proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in			L—
—	—■	zastavi življenskih polic na daljšo dobo in proii		—
i		malim mesenim odplačilom :: 6% obresti.		
		HRANILNE VLOGE SE HESTNJEJO PO		
		4%-		
		Prošnje se rešujejo zeli hitro. Zahtevajte prospekti		
na
B
■
n
M
HHEHS

VELIKA Na de^e!?j Na d»’obno! BOGATA
------------- :: : Solidne cene! ______________—
ZALOGA	IZBIRA
riTSg IAMI *1 MELIJt
modnega blaga. Srajce, samo veznice (kravale), nogavice i.t.d. novejšem kroju.
■
i
*
■
h
m
m
m
H
prvoiiuhpoui
I $CHWAB & BIZJAK [
; LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kavarno. .
H	__
Naročajte in širite „Naš Glasl^
izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Dachs. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.