Okrajna konferenca OF je sprejela plan dela za leto 1949 V nedeljo, 3. aprila, se je vršila v Ptu-ju v Titovem domu okrajna konferenca delegatov OF, na kateri Je bil sprejet letni plan dela okrajnega odbora OF ter izvoljen okrajni plenum, izvršni odbor in sekretari&t OF. Konferenci je prisostvoval tudi mini-s4er tov. Jože Potrč, ki je pozdravil de-legate v iinenu IOOF Slovenije. Orga-nizacijski sekretar okrajnega odbora OF tov. Berginc je predložil konferenci let-ni plan dela Fronte za plujski okraj. Na podlagi temeljite analize dosedanjega dela, uspehov in pomanjkljivosti so bile v planu navedene konkretne politične, organizacijske in gospodarske naloge Fronte v letošnjem letu. Plan OF zajema med drugim: PLAN OF ZA RAZVOJ KMETIJSKEGA ZADRUZNIŠTVA Med drugimi političnimi, organizacij-skimi in gospodarskimi nalogami so pred Fronto postavljene velike in odgovorne naloge pri razvijanju zadružnega gospo-darstva. Zato bo pri Okrajnem odboru OF ustanovljena kmečka komisija, pri osnovnih organizacijah pa se morajo ustanoviti močni kmečki aktivi, sestavlje-ni iz najboljših članov Fronte in napred-nih kmetovalcev. Plan komisije in aktivov za vasi: J. S tojjnačenjem in pravilnim študi-jem prednosti zadružnega gospodarstva ter konkretnim dokazovanjem pri izletih v že obstoječe obdelovalne zadruge bo-mo vso diskusijo, pripravljenost in zani-manje za kmetijsko zadružništvo, ki da-nes vlada na terenu, konkretizirali z ustanavljanjem obdelovalnih zadrug in zadružnih ekonomij. S kmečkimi aktivi na vaseh bo okraj-na komisija izvedla 14 dnevne sektorske konference, na katerih bo študij zadruž-ne problematike. Na podlagi tega čtudija bod^ konkretno nakazane bodoče naloge posameznih kmečkih aktivov OF. 2. Vse frontne organizacije na vaseh bodo preg.edale in ustvarile možnosti za ustanovitev zadružnih ekonomij iz zemlje, ki je nekateri večji kmetje ne morejc ali nočejo obdelati ali z zemlfo. s katero bodo kmetje prlstopili v eko-nomijo. V zadružne ^konomije je trcba vključiti tudi zemljo vaške skupnosti, kakor tudi ono zemljo, katerD trenutno upravlja KLO i»d. Ker so dane možnosti za ustanovitov zadružne ekonomije v sleherni nasi vasi, bomo letošnje leto ustanovili 140 vecjih ali manjših zadruž-nih ekonomij. 3. V zadružne ekonomije bomo vklju-čili tudi hlapce in dekle, ki so danes še vedno izkoriščane pri nekaterih veiikih kmetih. 4. S pomočjo in na pobudo Fronte na vaseh bodo ekonomije poverale svoj ze-meljski sklad za 100% s tem, da bodo v ekonomije pristopili kmetje s celotno al delno površino svoje zemlje. 5. Fronta bo organizirala posebni štu-dij v okviru krožkov za vse ljudi, ki delajo ali bodo delali na ekonomijah. 6. V že obstoječih ekonomijah bomo zgradili in usposobili 18 rospodarskib poslopij, katera bodo služila predvsem za dvig živinoreje. 7. V okviru obdelova :ih zadrug in ekonomij bomo ustanovili aktive borcev za dvig hektarskega donosa. 8. Fronta bo organizirala 17 množičnih izletov v obdelovalne zadruge našega okraja. Organizirali bomo 6 izletov za oajbolj-še člane Fronte v obtfelovalne zadruge v okviru naše republike. I V mesecu juliju in septembru bosta ž izleta v obdelovalne zadruge drugih bratskih republik. Na ta dva izleta bo šlo skupno 300 najboljših čianov OF iz vseh osnovnih organizacij. [ PLAN POMOCl 2E OBSTOJEClM I OBDELOVALNIM Z^DRUGAM *' 1. Po vseh obdelovalnlh zadrugah bo-m& ustanovili posebne študijske krožke. Na te bodo prihajali vsi zadružniki. Po-vsod bomo ustanovili igralske družine, _pevske zbore in izobraževalne tečaje. 2. S pomočjo organizacije AFZ bomu p vseh zadrugah in večjih ekonomijah nstanovili Domove igre in dela, kjer bodo lahko puščale matere svoje otroke, ko gredo na delo na polje. * 3. V sezonah, ko je na polju največ dela in predvsem pri gradnjah novih jo- spodarskih poslopij, bo nudila okrajna kmečka komisija skupno z okrajnim sin-dikalnim svetom zadrugam pomoč s tem, da bodo zadruge obiskale posebne ekipe strokovnjakov, t. \. zidarjev, mizarjev, ključavničarjev, mehanikarjev, živinorej-cev, sadjerejcev itd. Te ekipe bodo po-magale zadrugam premagovati razne te-žave glede orodja, stanovanja in hlevov, pri reji živine, pri novih nasadih sadnega drevja itd. Posamezne sindikalne podruž-nice jim bodo pomagale z delovno silo, jih učile brigadnega sistema dela, tek-movanja itd. V tem letu bodo sindikalne podružnice naredile 15.000 prostovoljnih delovnih ur pri pomoči obdelovalnim zadrugam. Frontne organizaclje bodo organizirale tekmovanjc med posameznimi brigadami v o^viru zadruge. Okrajna komisija bo dala uobudo za tekmovanje med zadru-gami v okraju. PLAN POMOCl OF ZADRUGAM SPLOSNEGA TIPA 1. Kmetijske zadruge so bile zato orga-nizirane, da zavarujejo dclovne ljudi pred izkoriščanjem s strani posameznih trgovcev, prekupčevalcev in špekulan-tov. Zato bodo vse KZ dokončno očisti-le svoje upravne odbore vseh škodlji-vih in špekulantskih elementov. Pri tem bomo /aostrili diferenciacijo med pošte-nimi Ijudmi in elementi, ki niso zainte resirani na graditvi socializma. 2. Fronta bo dajala iniciafivo in po moč pri ustanavljanju posameznih odse kov pri KZ in bo Dosvečala veliko do zornost njihovi produktivnosti. 3. V našem okraju bomo ustanovi i 15 manjših farm v okviru KZ, kjer bom^ ffojili kokoši, zajce, svinjerejo, čebelar stvo, sadjarstvo itd. Fronta bo iniciator tega in bo zbralr s pomočjo vseh množičnih organizar'' potrebna sredstva za ustanovitev omp njenih farm. 4. V svrho izboljšanja evidence o kmetijski produkciji, bo Fronta pomagal~ KZ voditi evidenco o kmetijski proi? vodnji svojega članstva. Fronta bo pc magala tndi pri planiranju, pri reji živin" pri odkupih, kontrahaži itd. Pri delitv raznega blaga bo Fronta skrbela, da br vse pravilno razdelieno in bo onemogo-čala razne mahinacije pristranskib uslu? bencev in drugih špekulantov. 5. Kmečki aktivi na vaseh bodo s po-močjo celotne organizacije OF skrbeli za to, da bo izveden setveni plan, da bo vsa zemlja pravočasno in pravilno ob-delana. Fronta bo tistim pomagala obde-lati zemljo, ki so take pomoči vredni in potrebni. Na priraer partizanskim vdo-vam, revnim starčkom itd. V jeseni bo OF organizlrala okrajno razstavo vseh kmečkih pridelkov in isto-časno ttidi kulturni festival. V Halozah bomo ob trgatvi priredili vinogradniški festival in ob tej priliki nagradiii vzgled ne Ijudi in dali priznanje astim kmetom ki bodo dosegli največji hektarski donc in najboljšo kvaliteto grozdja. Okrajna komisija bo priredila 3 tekme koscev in žanjic, in sicer v Središču Gorišnici in Trnicah. Vsi VOOF bodo po-slali na tekme svoje najboljše kosce. Celotni plan |e zajet v 76 točkah po različnih delovnih sektorjih. Po prečitanju plana se je razvila dis-kusija. Delegati so iznašali uspehe, iz-kušnje in težkoče ter delavnost Fronte na vasi pri ustvarjanju zadružnega go-spodarstva. Po izčrpni diskusiji je ime' zaključno besedo minister tov. Potrč. Poudarii je pomen borbe proti zaostalo-sf na vaseh in borbe za razmah ptf us anavljanju obdelovalnih zadrug in za-družnih ekonomij. V preprostih besedah je prikazal borbenost, napore in uspehe naših ^.elovnih ljudi pri graditvi socia-lizma kljub obrekovanju in poizkusora zaviranja s strani zapadnih tanperialistov in držav 'judske demokracije Omenil je tudi borbo demokratičnih sil proti at-lantskemu sporazumu in proti dolarski poliiiki anglo-ameriških imperialistov. Delegati so s tajnim ^lasovanjem iz-volili 110 najboljših frontovcev — bor-ce\ za socializem — v okrajni plenum. Od teh so izvolili 40 frontovcev v iz-vr?ni odbor OF, v sekretariat OOOF pa s'.edeče tovariše: Grden Lovro, Mavser Ivan, Belšak Franc, Berginc Peter, Vo-grinc Janko, Kolarič Ciril in Zorec Ivanka. Ob koncu konference so delegati po-slali resolucijo T7vr«reT»»i ^^bt>ru OF Slovenije. Naše delo Večina delovnih kmetov ptujskega okraja priznava pravičnost novih davčnih lestvic Na sedežih krajevnih ljudskiih odibo-rov ptujskega okraja 6© vršijo od dne 23, marca t. 1. dajje množi^čni sestanki. Dosedanji uspeh sbiralne akcije ni sadovolfiv V času po 9. inarcu t. 1. je prejelo podjetje »Odpad« v Ptujn 12.605 kg raz-nih železnih predmetov, ki bodo po pre-topitvi v železno surovino v ponovno pomoč našemu gospodarstvu, Ta fiioer mali m nezadostni uspeh je dosežen predv&era po zaslugi raznilh podjetij v Pruju in okolici, ki so pri-javila na podlagi Uredibe o zbiranju in razdeljevanju starega železa svoje to-vrstne zaloge in so jih deloma že pre-dali »Odipadu«. Tovarna alnminija Strai-šče bo založila martiinovke s 40 tonami kovmskih, sedaj nerabnih predmetov, Okrajna opekarna v Janeževciih z 2500 kilogrami, Okrajni mlini v Ptuju s 1180 kg, Tovarna strojil v Majšperkii z 10 tonami, Tovaraa volnenih izdelkov z 1 tono, z manjšhni količinami pa tudd druga podjetja. Zeleza in dmgih za surovine uporab-nih predmetov, kj so jih dioslej zbrale množične organizAinje, se ni&o predale >Odpadu« ali mu sporočile, koliko imajo ¦:ega na razpolago, da bi to lahko orga-niziralo prevo-ze. V splošneim so se do-;lej i^kazali krajevni frontni štaibd pre-malo agilni. Najvzglednejši se je doslej izkazal Vozlič Rudolf iz Marjete niže Ptuja, ki e zbral tekom zadnjega časa 6825 kg 'eleznih nerabnih predmetov in jih pre-ial »Odpadu«. Je st-alno na delu in bo v kratkem času zopet pripeljal. NovoizvoljenA člani ©ekretariatov rontnih organi^acij bodo s poživitvijo biralne akcije v svojih vaseh lahko iokazali članom OF, da so &e re&no atili novih nalog v korist družbene in-lustrije kot najmočnejše pomoči za 'vig kmetijstva. ' Partijd, aktivisti OF in uslužbenci fi-B^nčnega od6eka OLO v Ptuju eeztia-njajo delovno ljtidstvo vasi drav6kega in ptujskega polja, Haloz in Slovenekih goric z bistvom davčne politike nove Jugoslavije in nove nižje in višje davč-ne lestvice ter vodijo razprave o pred-logih davčnih komisiji za odmero do-hodniiie kmečkim gospodarstvom Za leto 1948. Mali im srednji kmetje in tudl mnogi večji kmetje ne ugovarjajo predlogom za odmero dohodnine, ki 6o jib. sestavile krajevne davčne komisije s •pomočjo razširjene okrajne davčne komisije. Ne-kateri večji kmetje jih molče spreje-majo, le mali del teh kaže svojo užal-jenost, da niso puščeni mimo načela o prispevanju družbi po zmogljivosti premoženja. Nepoučenost in nezaintere-siranost davčniih obveznikov v poeddnih KLO-jih se je odražala &početkoma s slabim odzivom na množični sestanek. Pravilna razlaga o novem načimi od-merjenja davka za leto 1948 se je hitro raznesla med ljudstvo, kar je spravllo zanTmanje za razprave o predlogiih davč-nih komieij na dostojno višino. Sestanki eo uspešni, ker uvideva ve-čina posestnikov m kmetov v novih davčnih uredbah praktično gospodarsko zaščito malega in srednjega ter discipli-niranega večjega ktneta kakor tudi pro-gresivni odnos do tisiega de»la velikih km-etov, ki se še niso navadili gospo-dareke discipline v plamsikem gospodar-stvu. Izvedba množičnih sestankov v zvezi s predlogi o odmeri dohodnine za leto 1948 na tereou ne povzroča težav. Ne-popravljivi slabioi in nergači so tu in tam pokazali svoje aergaško lice, ven-dar so se morali pod pritiskom množice zopei pottihniti. Na sestanku v Gajevcih, ki je bil prvi v okraju te vrete, se je zavzel za večje kmete Kukec Franc iz Muretincev, ki j« sam mali posestnik. Med sestankom je poskuial Pukšič Janez iz Gajevcev 27, ki ima 10 ha zemlje, izzvati neresno raTjpoloženje. Trdil je, da že služi sed-roeg^a gospodarja (državo), pa ee še ni-koli ni dogajalo, da bi se izvajal tako O6ter pritisk na večje kmete z raznimi obveznostmi kakor sedaj. Pridružila sta se mu &e Rižnar Jože iz Gajevcev in Ranfl Franc iz Placarovcev, ki sta se od svojih o^etov navzela velikokmečke domišljavo6ti. Na sestanku sta hotela doseči zase pomilovanje med zbranim ljudstvom, da jima ob sedanjih pogojih ni dano, da bi množila bogastvo in iz-koriščala tujo delovno silo. Kukečevo. Pukšičevo fn njuno nerganje ni moglo spremeniti med ostalimi manjšimi in srednjrai kmeti dobrega razpoloženja. Na sestanku v Bukovcih ]e bilo nav-zočth 216 davčnih zavezancev. Med raz-pravo o razmerjih predloga ]e bila 12 večjim kmetčan zvišana osnova za skup-no 169.000 din. Horvat Janez, Štrafela Marko, Kekec Mihael in drugi bi «e sicer prelahko rešili davčne obveze. V Ttirskem vrhii in Zavrču ie ostal v glavnem prvotni predlog nespreme-njen. Edjno pri posestnikoma Berlič An-tonu iz Zavrča in Možina Ivanu iz Za-vrča je bila oenova zvišana za 10.000 in 8000 din. V Kicarju sta se izrazila največja po-sestnika Hameršak Ivan in Hajduk Jo-žef, da jmata previsoko davčno osnovo. V progresivnih lestvica>h vidita svojega najneizprosnejšega sovražnika. Trdita ce-lo, da ju hočejo uničiti ter da bosta plačala več davka, kakor v letih 1945 in 1947 skupaj. V Juršincih se je 6estanka udeležilo eamo 20 davčnih zavezancev, čeravno so bili obveščeni. V Vitomarcih se prvi sklicani sestanek ni vršil, ker se člani davčne k^Tnisije in davčni obvezniki niso odzvali vabilu. Iz vs€nh 6trani ptujekega okraja pre-jema fmančni odSek OLO v Ptuju poro-čila, da je večina ljudstva po va«eh zadovoljna z novim nafcmoni odmerja-nja davka. Z letošnjo davčno odmero za leto 1948 ter z dosledno m hitro izterjavo bo izvršena mobilizacija vira akumula-cije iz kmetijskega gospodarstva ptuj-skega okraja, ki bo znatno pripomoqel do tega, da bo v času do konca Pet-letke investiraniih v narodno go6podar-stvo na ozemlju Ljudske republike Slo-venije skupno z zve^nimi investicijami za proizvajahie in neproizvajalne pano-ge preko 33 milijard dinarjev. PV. V Placarju je ustanovljena kmetijsko-obdelovalna zadruga V Placarju je združilo 9 dmiiin okoli 40 ha zetnlje in ustanovilo Kmetijsko-obdelovalno zadrugo. Vključili so &e: Čeh Olga, Ceh Franc, Kolarič Anton. Rebernak Maks, Bombek Franc, Arnuš Neža, Kuhar Ivana, Svajgl Ivana, Ko-gler Karolina, Belec Konrad in Lah Ka-¦arina. Na dosedanjem načinu življenja in dela so se pTepričali, da je bilo majhno, posamično gospodar6tvo Roristno le za kapitalistični družbeni red in da je ustvarila oblast delavcev in kmetov v naiši državi pogoje za velike gospo-¦iarske spremembe. Združili so zemljo, orodje in živino, ker so ©e prepričali, da je mogoče ustvariti iz več družin, ki so živele na maliih površinah zemlje, veliko 6odali-stično družino, ki Imajo 6kupno proiz-vajalna sredstva, potom katerih si ob oodpori države ustvaijajo boljše življenj-ške pogoje. Dne 29. marca t. 1. 6e je vršil v za-^ružnem domu uetanovni občmi zbor zadruge. Ta dan is za zadružnike iz Plaoarja in !iza ostale doinačine začetni dan razvoja kmetijskcMJbdelovalnega zadružništva, na katerem se bo razbi-jala tradicija zastarelega načrina gospo-darstva in od koder ®e bo širiio prak-tično prepričevanje med družine maiih, srednjih m velikih kmetov tega dela Slovenskih goric, da ie mogoče ob po-gojih ljudske oblasti spreminjati svet in ga usmerjatd v korist in pomoč de-lovnemu človeštvu. V upravni odbor so kvoljeni: Kola-rič Anton za predsednika, Rebemak Maks za tajnika, Ceh Franc, Kuhar Iva-na in Bombek Franc pa za člane. Arnuš Neža in Švajgl Ivana sta izvoljenj v nadzorni odbor. tfstočasno so o)>ravnavali najnujneše delovne naloge. O 6emenih, 6adikati, ri-golanju z buldožerjem, o povečanju šte-vila delovne živine itd. Z začetnimi deli spoznavaip nove probleme, ki jih bodo reševali ob pomoči ljudske oblasti in ob izkušnjah ostalib. kmetijsko-obdelo-valnih zadrug v ptujskem okraju. AJ. Knjigovodje iz ptujskega okraja na tečaju v Slatini Radenci V Slatini Radencih se je vršil tečaj knjigovodij Kmetijskih zadrug iz vseh krajev Slovenije. Tudsi iz ptujskega okraj je bilo na tečaju več knjigovodij, ki poznajo socialni sestav vasi ptujske-ga kmetijskega okraja in vse oblike in ukrepe borbe proti vaškim špekulantom in škodljivcem. Dne 23. marca t 1. eo se tečajniki zbrali n.a skupno konferenco, na kateri so med drugiin sprejeli in poslali Cen-tralnemu komiteju KPJ resolucijo sle-deče vsebine: •Tečajmki dopolnilnega knjigovodekega fečaja v Slatinj Radenci, zbrani na skup-nj koiiferenci dne 23. marca 1949, ob 20. uri, odločno protestiraino proti iz-mišljenim in lažnim vestem ter kleve- I tam, ki jih širijo radijske postaje in časopisi držav ljudske demokracije. na-perjenim proti CK KPJ in vodstvu naše države 6 tov. Titom na če-lu. Izjavljamo, da nas laka izzivanja ne bodo ovirala pri razvoju našega goepo-darstva in socializmu v Jugoslaviij. Kot knjiLovodje Kmetijskih zadrag iz vseh krajev Slovenije poznamo razvoj na va&eh in vemo, da prihajajo na vas pravilne direktive našega Partijskega vodstva glede difereBciacije, na pod-lagi katere prehajajo naši vasi po za-črtani poti v socializem. Dnevni sestan-ki in konference delovnih kmetov do-kazujejo, da vstop-ajo ti mnozično v Kmetijsko-obdelovalne zadruge ter s tem praktično potrjujejo zaupanja v naše vodstvo in pravilno izvajanje na-čel marksizma-leninizma. Na podlagi teh dejstev bomo kot borci za sociaJizera na vaseh postoterili svoje napore za praktično vcepljanje kolektivizma prebivaletvu naših vasi. S tem bomo dokazali neomajno zaupanje v vodstvo CK KPJ z genialnim tov. Ti-tom na čelu. Te^ajnijki knjigovodskega tečaja Slatina Radenci.« Konferenca predsednikov obdelo-valnih zadrug v Ptuju Vestno izvrševanje planskih nalog na zadružno-gospodarsketn področju po-stavlja pred delovne zadružnike in nji-hovo vodstvo dolžnost pravilnega in racionalnega izkoriščanja surovin, pro-izvodnih sredstev in delovn.h moči, pravilnega in smotrnega izvrševanja in-vesticij ter stalnega izboljševanja in izpopolnjevanja zadružne produktiv-nosti. Te obveznosti so dale pobudo za kon-ferencp predsedn:kov kmetijsko- in vi-nogradniško-obdelovalnih zadrug ptuj-skega okraja, ki se je tudi vršila dne 29 marca t. 1. v Ptuju. Udeležili so se je predsednik OZKZ tov. Belšak Franc, okrajni sekretar OF tov Berginc Peter in predsedniki obdelovalnih zairug Osojnik, Sobet nci, Središče. Dravinjski vrh, Gorca-Dežno, Litmerk, Grajena in Desternik. Osnovna naloga konference je bila v ustvaritvi tesne povezave vodstev za-drug z okrajnim partijskim. oblastnim in zadružnim forumoni in sporazumnega reševanje problemov in ukrepov obde-lovalnih zadrug ptujskega okrajnega področja. Na konferenci so bile iznešene težave in nepravilnosti, k-, zahtevajo ukrepe, da ne bodo zavirale zadružnega raz-voja. KOZ Sobetinci in druge zadruge so prizadete s tem, da je ptujska uprava za svinjegojstvo prodala viške repe pri-vatnikom, ne pa njim. Na isti način je prodala qnoj mar.borska uprava za (Konec ua diugi strani). svinjegojstvo. KOZ Središče nima do-volj vprežne živine. SOZ Osojnik po-trebuje različno gospodarsko orodje. VOZ Gorca-Dežno stoji pred problemoni graditve nove ceste. Tudi ostaJe KOZ-e «0 prikazale probleme, ki segajo preko okvira lastnih zmožnosti. V tekočem, vsestransko preskušenera in podprtem reševanju problemov obde-lovalnih zadmg bodo odstranjene ovire zadružnega razvoja v ptujskem okraju. 26-članska delegacija LMS častno zastopa na IV. kongresu mladino iz ptujskega okraja Na IV. kongiesu LMS v Ljubljani, ki je začel tt aprila t. I., zastopa organi-zacijo LMS i.& ptujsko okrajno področje 26-članska delegacija, ki jo vodi sekre-tar Okrajnega mladinskega komiteta LMS tov. Furlan Dušan. Iz Ptuja je odpotovala delegacija 4. t. m. zjutraj v Maribor, od tam pa i mladinskim vlakom skupno z ostalimi delegacijami štajerskega predela Slove-nije v Ljubljano. Najvzglednejši aktivi LMS plujskega okraja na Strnišču, v Sadjarsko-obdeJo-valni zadmgi »Osojnik«, na Polenšaku, v Skorbi, v Gorci-Dežno, v ptujski gim-naziji, v ptujski Pletarski zadrugi, v Kmetijsko-obdelovalni zadrugi Sobetinci, v Meliuracijski šoli v Ptuju, skratka povsod, so s svojim delotn dokazali, da gredo za ciljem gospodarsko-kulturnega dviga naše domovine preko lastnega udobja, s^moodpovedi in požrtvovalnosli ter da vabijo vsakega tnladinca in de-lavca iz produkcije in kmetijstva, da se pridruži k velikerau delu odpravljanja zaostalosti na naši zemlji. Skozi sto-letja je tlačilo naše narode, naše delav-ce in kmete ter delovno inteligenco težko življenje. Sedaj osvobojene nas še motj slaba zapuščina preteklostl. V preskromnih domovih se še ne morerao udobno počutiti. Radi vsega tega zalaga mladinska organizacija LMS vse svoje sile, da bi napravila konec v pretek-losti delavskemu in kmečkeniu razredu vsiljene skromnosti v bogati državi Jugoslaviji. Referati na IV. kongresu LMS spre-minjajo poročila o uspehih LMS Slove-nije v zgodovinsko dejstvo, da prevze-ma v 20. veku, v 32. letu obstoja socia-Hstične države ZSSR, v dabi borbe in zmage nad fašizmom in v 3. letu pet-letke nove Jugoslavije Ijudska mladina nase velik del gospodarsko-kulturnih ter revolucionarnih nalog in vnaša v skupne napore celotne družbe delovnih ljudl Jugoslavije in vsega socialistič-nega sveta vei svpj trad in sposobnost. Pri tem se tudi zaveda, da izloča žlv-ljenjski proces iz tovarniške in kmetij- ske produkcije ter ostallh družbeno-političnih sektorjev našega gospodar-stva in uprave generaclje starejših Ijudi. Zato se trudi, da bi postavila na njihova mesta ljudstvu predane, pošte-ne, delovne in ukaželjne mlade Ijudi, ki bodo znali uporabljati dosedanje astva-ritve delavsko-kmečkega razreda, jih izpopolnjevati in razvijati ter očuvali v svojih vrstah socialistični duh patrio-tizma, delavnosti in dfscipline, čigar prednosti so svetu praktično dokazali narodi ZSSR in Jugoslavije ter še dan za dnem dokazujejo svobodoljubni na-rodi v svetu v borbt za zavarovanje de-lovnega človeštva pred fašističnimi krvoloki. Na IV. kongresu LMS sprejeti sklepi bodo delovni mladini Slovenije določena pot, po kateri bo stopala pod vodstvom Komunistične partije in dajala prosto-voljno pomoČ pri izvajanju petletnega plana ter pri praktlčnem uresničevanju pridobitev Velike oktobrske revolucije in narodno-osvobodilne borbe v korist praletariata vsega sveta. Ob setvi pozabljajo špeku-lanti na doslednost odkupov Razvoina in planska potreba po po-večanju orne zemlje v ptujskem okraju, po porabi seiekcioniranih semen, po zboljsauiu obdelave in večji uporabi umetnih gnojil so ustvarile obenem po-trebo po izpopolnitv. ln dosledni izvedb] okrajnega in krajevuih setvenih planov, da bo tnogoče do konca Petletke doseči in dvigniti hektarski donos pri žitu za 25 do 34"/o, pri industrijskih ra6tlinah zd 13 do 29'/o, pn krompirju za 54"-© in pri krmskih. rastlinah za 36—43u/o povprečja \7 let 1930—1939. Pn sestavi in začetku izvajanja letoš-njega setveaega plana se odziv na gor-r.je potiebe pri poedncih s področja ptu.skega okraia zadostno ne odraža. Mnog krajevni Ijudski odbori so v svo|i neborbenosti m nedoslednosti pri-stali na to, da so kmetje celo zmanj-ševali setvene površine iz krajevnegd in s tem tudi okrajnega plana. S tem sr dopustili, da večji kmetje ponekod mti ne b. dosegli povprenogo zahtevali. Vinogradi n«i strmini, laporna zemlja, gospoški i,n tuii 1-asmiki ter težka obdelava so bili nnora haloških domačinov. Težko je bilo živeti, Obljube o rešilvi viničar-skega vprašanja niso izpremenile strmin, zTnethčale laporja, olajšale dela niti iz-pvemenile naiteijih življenjskih ^ pogo-jev. Podaljševale so potrpljenje vini-rarjev, da je bilo goepodarjem mogoče aadaljevati z izkoriščanjem. 2ilavost, skromnost in priprave na revolucinnar-no rešitev Haloz so tvorile edino oporo IjudeTn, ki so preklinjali svojo usodo i.n drugim. ki so iskali uteho v pijači, ob kaieri so prfehajali iz trezne obupa-nosti v brezizgledno neutolažljivo ogor-renoet nad svojo usodo. T&rasno oblikovainje državnih vinograd-niških parcel se vidno loči od starega načina obdelave vinogradov. Stnmino lomijo povprečni terasni obroči, na ka-terih je v prunemi razdalji razmeščena trta, ki ima mnogo boljše hranilne in razvojne poqo)e kakor na ravni strmi ploskvi. Na terasTiih obročih bo osta-jala vlaga. Nalivi ne bodo več izpirali iz zemlje redilnih snovi in jih odnašali v grabe in potočke, kjer niso bile ni-komur v korist. Na terasnih ploskvah bo lahko opravljati na trti vsa dela, predvsem pa ta opravljati z mehanič-nimi pripomočki. Delo ni upravi iz Rogatca, če- ravno 6O faneM tozadevni naloq od IO OLO v Ptuju. Prikazani nezado6tai uspeh izvršltve sečnje leea v ptujskem okraju nikakor ne bo osta] končna postavka za špeku-lajite-poedince v vrsti gozdnih gospo-darjev, ki se poskušajo izmakniti dolž-nostim, da bi na ta način ohraoili evoje gozdno boga6tvo. Krajevni poiitični in oblastni funkcio-narji bodo morali z ukrepi in prepriče-vanjem pomagati do izboljšanja uspe-ha. Brezdvomno bodo morali miino ne-katerih neposlušnih špekulantov ter jih prepustiti organora ljudake oblasti, ki ščitijo družbeno zakonitost in plansko disciplino. BO. Novi domovi delovnih ljudi na Strnišču Levo od železniške postaje Strnišče-tdvarna pa do postaje Sv. Lovrenc pre-raščajo borov gozd mogočne zgradbe in objekti velike nove tovarne, ene izmed kapitalnih graditev Petletnega plana. Desno od postaje pa je vel:.ka obdelo-valna ploskev, tovarniška ekonomija. ki meri nad 100 ha orne zemlje ter novo postavljena stanovanjska kolonija. Mnogo mlajših borov so na Stmišču v rasti prehiteh stanovanjski bloki z elega,ntnimi, tnodernimi n udobnimi stanovanji za 'ie av< Parole o izboljšanju življenjskega stan-darda čutijo stanovalci v novi koloniji že kot dejstvo. Nekaterim je bilo težko razlažiti bistvo eocialističnega gospo-darstva, sedaj pa to razumejo in zvesto čuvajo vso družbeno imovino, ki jim je v pomoč za boljše živlienje. Med delavci in nameščenci v kolomji n: mogoče najti stanovalca, ki ne D. čutil udobja moderne stanovanjske hiše, to pa tem manj, kei so mnogi preje slanovaJi v skromnih in revnih stano-vanjih Menza nudi abonentom ceneno. okusno in kalorično hrano iz rednih in izrednih osnovnih kontingentov ter do datn h pridelkov ekonomije, za kai skrbi Uprava delavske preskrbe. Nalogo preskrbovanja delavcev ln nameščencev z ofoleko in obutvijo vrši Industrijski magazin. Obrtniške storitve opravljata čevljarska in krojaška delav nica, ki sta močno obloženi z delom Pri roki ie zdravniška pomoč, ambu lanta in lekarna za prvo pomoL Kratko rečeno, vse kar se ustvana za delovne ijudi na Stmišču, je le do-kaz, da je država socializma v stanju, uporabiti vsa svo ja , bogastva za dvig delovnega človeštva. V poslovalnici št. 25 Okrajnega magazina v Ormožu so skopi z moko in maščobo Organi trgovinske inšpekcije Okraj-nega ljudskega adbora v Ptuju so iz-vršili v zad"njem času kontrolo med dru-gira tudi v poslovalnici št. 25 Okraj-nega magazina v Ormožu. Ugotovljeni višek enotne moke v te-ži 216 kg, koruzn« moke 182 kg in pri-manjkljaj 10 kg maščob dokazuje, da gre poslovodja Svenšek Janez preko loga, da je mogoče doaeči \rižke in manjke s skopuštvom pri tehtanju ali pa s površnim ravnanjem z nak^znica-mi garan.tirane preskrbe- Te predstav-ljajo za mnoge delovne ljudi edino raož-nost nabave osnovnih življenjiskih po-trebščin. Višek in primanjkljai na6tajat.'a le na škodo delovniih ljudi. Mnogj v sVoji prezaposlenosti in skromnoeti niinajo časa in prilike ugotavljati, kdo jim v življenju pomaga ali kdo iim povzroča škodo, zato pa im-ajo svoje organe ob'a-sti, ki ščitijo njihove pravice Poslovodja Svenšek je hotel viške oprav-ičiti s trditvijo, da izdaja Ijudetn dobropise, če jim trenutno ne more d^iti blaga, za dobropise pa ne vodi eviden-ce. Značilnost tega postopka je v tem, da delovni ljudje aa ta način ne morejo pričakovati od trgov6kih uslužbencev, da bi jih ti opozorili na dobroimetje v živežu, ko je na razpolago Ce zgubijo ali založijo do.bro>pis, so zgubili mož-nost dviga dobroiimetja živil. Ker ni evidence tega dobroimetja, ni mogoče kontrolirati, ali je dolg delovniTn lju-dem Doravnan ali ne. To je poznan m-čin, ki se ga še p-oslužujejo površnd in ljudstvu nenaklonjeni trqovski tisluž-benci Poslovodja Svenšek je bi) zaradi teh nepravilnosti kaznovan z enomesečnim lO"'o odtegljajem od bruto plače Taki primeri bodo od,pfldli, ko bodo spremliali vse pojave napak v trgov-ski mreži funkcionarji množičnih orga-•n;zaci] in mTiožične kontrole. ki imajo možnost nuditi vsestransko poraoč de-lovnemu l)udstvu, kjer koli se pojav-ljajo nepravilnosti. Novoizvoljeni funkcionarjd osnovnih frontnih organ.izacij bodo moraJi v bo-doče posvečati pozorno-st do.sled.nemu izvajanju direktlv za preihrano in pre-skrbo prebivalstva. S tem ne bodo sa-mo pomagati i-zboljševati trgovski ka-der, amipak bodo v veliko pomoč delov-niim Ijudem, ki posvečajo vso pozor-nost svojim storitvajn v prodoiikciji, da bodo od družbe dejainsk-o prejemali, kar jirn ta nudi, ne da bi jim inogM te pravice krniti naivni ali površni trgov-ski uslužbenci. Ti Važno Priprave za zamenjavo osebnih izkaznic. Na podlagi Uredbe FLRJ (Uradni list 49 388) in po nalogu Odseka za notranje zadeve obveščamo prebivalstvo Ptuja, da se bodo izdajale nove osebne izkaz-nice V&led tega pozivamo preb.valstvo, da si pieskrbi najpozneje do 15. maja 1949 fotografije (2 kom.' v velikosti 3X4), k! pa ne 6meta biti starejši od treh let. Slike sfanejo 50 din. Fotografiranje je možno takoj. Dan izdaie novih osebnih .zkaznic bo naknadno določen. Vsi nad 16 let stari državljani naj :majo pripravljen tudi dokument o iden-titeti, n. pr. uslužbensko ali delavsko knjižico, staro osebno izkazn co, rojstni lisf ali šolsko spričevalo ali potrdilo o vpisu v državljansko knjigo, kdor dru-gih dokilmentov nima Smrt fašizmu — svobodo narodul Predsednik MLO PtUj Vogrinec Janko. 1. r. Tečaj učencev lesne stroke v Ptuju uspešno končan Sole za učance v gospodarstvu 6o v LR Sloveniji letcvs pritegnile na tečaje iaznih strnk veliko število obrtniškega naraščaja iz delavskih in malokmečrkih družin. Izpopolnile so jim 6plošno, po-litično in strokovno znanje in izkužnje cer jih po končanem tečaju pustile na-zaj na prejšnja in nova mesta. V Ptuju je končal 31. marca t. 1. tecaj sole za učence v gospodarstvu lesne stroke. 89 učencev iz vseh delov Slove-nije je skozi 3 mesece pridobivalo na znanju. Kolektivno življenje in delo sta tekom tečaja iztrgala le mlade Ijudi iz tesnega obzorja raznih manjsih in sred-njih delavnic ter jih postavila pred ši-.oko delovno polje p'anskegčj ,qospo-darstva socialistične družbe. Iz pomanj-'djive strokovne vzgoje, ki jo ponujajo lekateri mojstri obrtniki in iz razredne nerazgledanosti so tekorn teraja dvig-njeni mladinci spoznali nujnost stalne-g-a izobraževania in potrebo po dviga-nju in zaostalosti na višino zavednih m izobraženih delovnih Ijudi. Največje števiio tečajnikov je poslal v Ptuj v izpopolnitev okraj Ljubljana-okolica in s:cer 13 mladincev, Maribor' okolica 10, Trbovlje in Slovenska B -strica po 1 mladinca, ptujska akra) pa samo 4 mladince-vajence. Prišli so . delavskih nbrtnišk h :n maloposestni-';kih družin. Mnogi so lahko sled li pre-lavanjem 14 predavate:jev in praktič-aemu delu v lastni delavnici. dočiit) )e oar tečajnikov rutilo težke posledice izkoriščevalskih oblik preteklost., ob katerih si niso pridobili niti osnovnib ablik predizobrazbe, še manj pa. da bi se strokovno zpopolnjevali. Dne 3. aprila t. 1. 6e je vršila v Domu učencev v Ptuju zaključno pro-slava s 14 tačkami sporeda. Na prosla-vi so bila tečajnik.om izročena spriče- ˇala. Od 89 tečajnikov 3 razredor jlh je izdelalo 83,45°'o, padlo 15,4%, 1.15°/» pa ostalo neocenjenih. Pri strokovn«m izpitu za pomočnike je bilo 6 odličnja-kov, t3 prav dobri.h, 19 dobrih in 16. zadostnih Vzgledni mladinci so prejeli od šol« v znak priznanja za marljivo učenje in tovariško obnaianje nagrade ˇ ot>li-ki poljudno znanstvenih knjig, na dro-gi 6lrani pa so tečajniki v znak hvalei-nosti obdarili upravnika tov Rojca Jo-žeta in razrednike s knjižnimi darili. Kulturno prosvetni del proslave je dokazal, d-a so med obrtniško mladino raznovrsin.i talenti V nagovorih upravnika šole tov. Roj-ca člana OK KPS tov Leskovca in dru-gih jt bi!o tecainikora ndkazano. da -e socialistični kvalificiram delavci ne 6ine-jo omejevati samc na svoje strnkovoe sposobnosti in Jelo v delavnici. temveč &e morajo rutiti doma v vseb soktoriih politirnega. kulturno prosvetneo 'n jo-spodarskega dela. da z vsem znan)em in sppsobnostmi pomaqaio svoji oknlici iz zaostalosti in nerazgledanosti fla se ču-tijo kot aktivisti za razvoj napredka ir kulture. Pomagati morajo povsod odkri-vati ostanke oblik nepravilneaa oosto-panja z delovnimi Ijudmi in podpirati ukrepe za odpravo takih pojavov Udejstvovanje tečajnikov pri razmb akcijah jim ie dalo priliko. da so spo-znali organizacijske priieme ;n oačine pomoči množičnih organizacij n adpra-ve napak, ki oviraio množi n< 'J«lo Popoldne so si tečajniki skunno go-sti dopoldnevne proslave in predavatelj ogledali zaniraivosti državnegd posestva v Podlehniku, da bodo v dornr^ih krajih ljudstvu pojasnili. kako ee rarvija državn kmetijski sektor v ptujskein okraju. Ustanovitev ,,Leteče brigade" pri Gradisu na Strmšču 2e lani oktobra se je začela pri »GRADISU« v Strnišču iormirati »Leteča četa«. Vanjo se je spočetkoraa prijavilo 36 mladincev in mladink. Prvotni lepi uspehi so bil, doseženi s pomočjo pri gradnji zadružnih domov, pri čiščenju in planiranju taborišča, razkladanju gradbenega materiala z vagonov in dru-gih delih Ko so videli ostali mlad nci, kake uspehe dosega »Lete'a četa«, so se ji pridružili ter zvišaii število na 60 mla-dincev-delavcev in vajencev. Nadaljnji razvo) je pokazaj numosi ustanovitve še ene »Leteče čete« Tako je prišlo do nastanka »Leteče bngade« Tozadevae vel ke zasluge imata tov. Lovrenčič Jože in tov Zupanu Berio. Kot komandant brigade skrbi 7.a delo in za pravilno razvrstitev delovnp sile Gradisova miadina se zaveda veličine in važnosti tovarne na Strnišču. zato zalaga vse svoje s Is, da bi bila ta ka- pitaina zgradba čimDre'e in rimbol)e dovršena in da bi pred plans-::-n rokom , prevzela veliko nalogo pri g^nji i socializma. VS. Kurež Albert iz Moškanjcev je podaril zadružnemu domu din 8.776 Zgodovino gradnje zadružnega doma v Gorišn.ci prepletajo imena delavcev in kmetov iz Gorišnice in okolice, ki se trudijo, da bi bila zgraditev zadružnega doma pra.ktičen dokaz naših potreb za kuLturno-prosvetnim in gospodarsk m iz-popolnjevan>em. Prepletajo jo tudi une-na oseb, ki hočejo ostati vse življenje revolucionarnim družbenim procesom kot privesek s pričakovanji in zahtevami, brez čuta za žrtve, ki so potrebne za dosego družben h ciljev v domači ako-lici, v naši državi in v vsem svetu. Tov. Kurež Albert iz Moškanjcev si zasluži, da ga prište;ejo graditelji za-družnega doma v Gorišnici med svoje dobre zaveznike. Odtooru za gradnjo za-družnega doma je izioč 1 din 8776.—. Tekara narodno-osvobodilne borbe je dal posojilo, ki mu je bilo sedaj vrnje-no. Prejeti znesek je podaril za nabavo materiala za zadruini dom v Gorišnici. za zgradbo, ki bo našim sedanjira in paznejš.m rodovom dragoceno darilo. V zadružnem domu se bo odražal druž-beno politični in ekonomski razvoj na-ših vasi. Ta primer odločnosti in zavedne po-moči zadružnerau razvoju na ptujskem polju ni siučajni poiav ampak vzgled, ki zasluži s tega mesta svoje priznanje. Tov. Ku ež se dobro zaveda, da je de-nar prpomoček za nabavo mate'!ala Le kolektivno delo na zadružnern domu ustvana iz tega zgradbo, ki bo tvorila gospodarsko-kulturni center Gorišnice in dom. v katerem se bodo dobro po-čutili vsi deiovni Ijndje Gorišnic3 in okolice ob poslovnh opravkih ter poli-tičnih in kulturnih prireditv.ah P A. POPRAVEK V članku o VP 57649-č v štev 6 na-šega glasila mora biti v prvero odstav-ku: borec Šafei Anton iz Slovensk h goric rie borec Šacei A iz Placarovcev M. ILJIN POVEST POLKOVNIKA PRŽEVALSKEGA Nekoč mi je prišla v roke velika, težka J knjiKa — poročilo o znanstveni eksped;-ciji polkovnika Prževalskega. Spoiriinjam >e slike na eni prviii strani; slika je pred-.stavljala skupino udeležencev ekspedi-ciie. Kamor si pogledal, povsod so bile kokarde, naramniki, puške, sablje, in vsi raziskovalci so stali v vojaški drži z rokami ob šivu. Spodaj so bila imena: praporščak ta iii ta poročnik ta in ta, štabni stotnik ta in ta. Nisi vedel, ali imaš pred seboj znanstvsoo ekspedicijo aii voiaški oddelek. Oeldelku ie poveljeval polkovnik ge-neralnega štaba Prževalski. znamenit raziskovalec. Čujmo. kai pripoveduje Prževalski sam: »... Kratek čas pred nami so prav v teh krajih, to je ob srednjem toku reke Urungu, prezimili Kirgizi, ki so poleli in jeseni leta 1878 zbežali z ruskega na kitajsko ozemlje. Vsega je ušlo 1800 nc-madskih voz s približno 9000 dušami obeli spolov. Begunci so se ustavili deloma v juž-nem Altaiu, delotna pa ob reki Urungu. In sicer so prišli sem potem ko so najprej poskusili priti iz Balun-Tehaja naravnost h Gučenu. Pustinja pa je bila neprehodna in beguno so bili prisiljeni vrniti se k reki Urungu, kjer so prebili vso zimo v strašni bedi. ker niso imeli krnie za živino Pot uas je vodila ob srednjem Urungu po prav tistih krajih, kjer so prezimili Kirgizi. Na desno od reks snio prav do ovinka, ki ga napravj pot v Gučen, to je približiio sio in petde^et vrst, srečavali skoraj na vsakem koraku nomadska pre-zimovališča Kirgizov, Na vsern tem velikem prostoru se ni ohranil niti kvadratni meter trave. Tudi trstje iri mlado gnničevje je bilo popa-seno do kraja. Da še več* Kirgizi so pc-sekali vejevje s prav vseh topolov v gozdičih na obrežju. Mnogo drevja. so podrli. Z lub/sm so krmili ovce, z ostružki debel pa krave in konje. Od take hrane je poginilo zelo mnogo živine, zlasti ovac; na tucate njiliovih tmpel je ležalo v bližini šotorišč. Niti številni volkovi niso mogli pospraviti toliko rnrhovine, ki je gnila iii vse na-okrog kužila zrak. Povrhu je bila vsa dolina reke Urungu skoraj povsem pc-krita z govnom tisočglavih čred Otožen je bil pojrled na ta kraj, ki je že sani po sebi dovolj žalosteh. Videti je bilo, kakor bi bil prešel čezenj oblak kobilic ali še kaj huišega, kakor so ko-bilice. Te bi bile požrle travo in listje, tain ob reki Urungu pa niso prizanesli niti drevesom. Njihova obsekana debla so štrlela po nabrežju kakor zasajeni koli. Po tleh so ležali vse naokoli kupi obglodanih vej. Kraj je bil skažen za mnogo let.« Tako pripoveduje raziskovalec Prže-valski. Toda mnogo stvari ne pove. AKT S ŠTEVILKO IN PEČATOM Zakaj so nomadi bežali? Včasih pove zgodovinarju kakšen uradni akt, napisan v pisarni. tiavadno povelje s številko in pečatom več kakor vsi spomini očividcev. Naj navedem dve kratki povelji: 1. Povelje generala Kaufmanna gene-ralu Golovačevu od dne 6 juliia 1873 s številko 1167: »Pozivam Vas, da se nemudoma od-pravit? proti šotoriščem Jonnidov ob hazavatsketn kanalu in njegovih roki,-vih in da ta šotorišču popol/ioma uničite, rodbine Jomudov pa do kraja iztrebite« 2. Povelje generala Kaufmanna pol-kovniku Sarančevu od dne 6 julijd 1873 s številko 1169: »Vaše visoke blagorodje se mora nc-mudoma odpraviti na pohod po področju, kjer šotorijo Jomudi; te je treba z dru-žinami vred uničiti in iztrebiti.« Vojni zgodovinar general Terentjev pripoveduje v svoji knjigi. kako sta bili ti dve povelji izvršeni: »Golovačsv ]e zbral vse kozaške čast-nike, jim sporočil povelje, ki ga je pre-jel od Kaufmanna. m zaključil nagovor takole: .Upani, da boste izvršili povelje brez razmišljanja in da se ne boste ozirali niti na spol niti ua starost. . Pobijte vse!" Konjenica je odjezdila za bežečimi Turkmeni (Jomudi so eno izmed turk-menskih plemen). Kmalu je stotnija barona Kriidneria sporočila, da vidi levo od poti mnogo arb (visokih voz na dve kolesi) in ži- vine. ki se pomika v smeri proti pustinji. Ko so Turkmeni opazili dohitevajočo iih konjenico, so zapustih živino, izpregli konje in oddirjah Kozaki so planili na karavano in niso prizanesli nikomur; predvsem so pobili oborožence, ki so peš spremljali vozove.« Tako so osvojili te kraje ruski gene-rali. Skupaj z vojsko so prišli v deželo tudi »mirni osvajalci« Oddelek. ki je zavzel Samarkand, so spremljali. kakor pripovedujejo zgodovinarji narne5čenci trgovcev Hludova m Pervušina. Medtem ko so topničarji s topovi razbijali ilov-nate zidove Samarkanda. so prirejali pomočniki gospodov Hludova in Pervu-šina maše in molitve za zmago svojih slavnih vojsk Generali so zasedali deželo in gradili v oazah utrjena mesta. liludovi in Per-vušini So ustanavljali v novih mestih podružnice, gradili skladišča in nakupo-vali naniakana zemljišča Trgovci doinačinj tudi niso hoteli za-ostajali za prišleci. Tudi oni so začeli nakupovati zemljišča in jih oddajati v zakup pc parcelah; zakupnina je znašala pol žetve. V novih mestih so zgradili osvajalci tovarne za čiščenje bombaža. V teh tovarnah n, bilo skoraj nobenih strojev. Saj tam, kjer so roke poceni, stroji niso potrebni' Delavci so se dušili od bortihaževih vlaken in prahu. Tako so se pridobitniki polastili oaz. Pustinje pa jim ni bilo tnar. Zakaj naj bi se bili industrijci in trgovci lotili tako riedonosnega podjetja kakor ie iJre-obrazba pustinje? Vrhu tega niso bili niti sposobni z<5 tako deln Zgodilo se je. da je vrhovni oblast-nik v deželi. generalrii gubernator. uka-zal, ne da bi bil dolgo preriiišlial. naj se ob cestah v pustinji zasadijo drevesa — bela akacija, ajlant ali kakšno drugo redko drevo. In tes so brez pomisleka drevje zasadili. Toda drevesa niso ho-fela ubogati generalnega gubernatorja. Posušila so se in poginila v tujem pod-nebju na neprikladnih tleh V Gladni stepi so zgradili za narna-kanie kanal — »Kanal Nikolaja I.« A kako so ga zgradili" Ze po nckaj letih so se nasipi povesili, kanal se je napol-nil z blatom in polia so se spretneniia v močvirja. Leta 1920 je obiskal Gladno stcpo agronorn Kurbatov, ki takole pripove-duje, kaj ie našel: »Selišča so zamočvirjena in zablate-na. . Ohranila so se samo tista zem-ljišča, ki so bila najslabše inunakaiia Kulturnih rastlin ni videti, treba jih je dobesedno lskati na poliih ki iih pre-rašča visoka stepna trava « Ali se je izplačalo namakati pustinio zato. dn bi se snrerriPTMla \ »"•>" i-^0 Cepljenje BCG proti tuber-kulozi v ptujskem okraji Znano je, da naleti vsaka novost v kakršni koli obliki in panogi, zlasti pa še v medicini, v svojem začetku na mo-ge nasprotnike. To so predvsem posa-mezniki z zastarelim naziranjem ter razni vaski pa tudi mestni lodiijjani. Prav tako je bilo, ko se je pričelo cepljenje proti tuberkulozi v našem okraju, Ven-dar je kljub vsemu modrovanju takih posameznikov velika večina našega Ijud-stva spoznala ogromno korist in popolno neškodljivost zaščitnega cepljenja proti tuberkulozi (jetiki) Na vseh dosedanjih cepilnih zbirali-ščih je cepilna ekipa dosegla zadovoljive uspehe in rezultate — v vseh predelih Haloz je bilo v 9 dneh cepljenih več tisoč oseb — otrok in mladine. Ljudstvo je namreč pravilno razumelo, da je cepljenje proti tuberkulozi edino in naj-močnejše sredstvo v borbi proti našemu najhujšemu in zavratnemu sovražniku — jetiki. V naslednjih dneh se bo v Ptuju tn okraju Ptuj vršilo cepljenje proti tuber-kulozi po naslednjem razporedu: Za področje mesta Ptuja: I. zbirališče: šola Breg pri Ptuju za desni breg Drave in Dražence: a) 7. in 11. aprila 1949. ob 8. uri za otroke od L.—12. leta starosti; b) 4., 7. in 11. aprila 1949 Ou 14. uri za mladino od 12.—18. leta starosti. Na tem zbirališču so zajeti vsi šolski otroci ln ostali II zbirališče: šola Mladika v Ptuju: za desni breg Drave: a) 7. in 11 aprila, ob 10. uri za otroke od 1.—12. leta sta-rosti; b| 4., 7. in 11. aprila ob 16. uri za mladino od 12.—18. leta-, c) 5., 8. in 12. aprila, ob 14. uri za tnladino od 12. do 18 leta; č) 8. in 12. aprila, ob 8. uri za otroke od 1.—12. leta, vštevši kolek-tivno udeležbo učencev Mladike in stro-kovnih šol ter KLO Spuhlja in Rogoznica. d) 6., 9. in 13. aprila, ob 13. uri v gimna-ziji Ptuja za vse dijaštvo gimnazije. Za področje okraja Ptuj: I. zbirališče: gostilna Korenjak, Pod-vinci: 6., 9. in 13. aprila 1949, ob 16. un za vse osebe od 1.—18. leta starosti iz KLO Podvinci in Kicar. II. zbirališče: šola Rodni vrh (Sv. Duh) ali Dolena: 9., 12. in 15. aprila t. 1. ob pol 9. uri za šolo Sv. Duh, KLO Do-lena in Rodni vrh za vse osebe od 1 do 18. leta etarosti. III. zbirališče: osnovna šola Hardek —Ormož: 6., 9. in 12. aprila 1949, ob 8. uri za šolarje, MLO Ormož, KLO Pav-lovci, Lešnica ter strokovne šole (po na-vodilih krajevnega zdravnika!). IV. zbirališče: šola Hum pri Ormožu: 13., 16. in 19. ap.rila 1949, ob 8. uri za šolo Hum, KLO Hum in Loperšice (po navodilu krajevnega zdravnika!). V. zbirališče: šola Središče ob Dravi: 21., 25. in 28. aprila 1949, ob 8. uri za šolo in KLO Središče ter KLO Obrež in Šalovci. VI. zbirališče: Gtmnazija Ormož (ali zdrav. dom, Ormož); 22., 26. in 29. aprila. ob 8. uri za dijaštvo gimnazije Ormož. VII. Dne 21., 25. in 28. aprila 1949: a) Šola Sela pri Ptuju ob pol 8. uri za ves šol. okoliš;'b) Šola Lovrenc na Dr. polju ob 10. uri za ves šol. okoliš; c) Sola Cirkovce ob 13. uri za ves šol. oko-liš. VIII. Dne 22., 26. in 29. aprila 1949: a| Šola Starše ob pol 8. uri za ves šol okoliš; b) Šola Marjeta na Dr. polju ob 11. uri za ves šol okoliš. IX. Dne 23., 27. in 30. aprila 1949: ai Šola Gorišnica ob pol 8. uri za ves šol. okoliš; b) Šola Podgorci ob 13. uri za ves šol. okoliš; c) Šola Velika nedelja ob 15. uri za ves šol. okoliš. Vsa podrobna pojasnila pri šolskih upraviteljih in krajevnih LO. — Ude-ležba je obvezna! Poverjeništvo za zdravstvr OLO Ptuj Radio v službi delovnega Ijudstva Laperšice, marca 1949. Borba pro-ti neizobraženosti postoporna lzziva med ljudskirrri množicami potrebo za tehničnimi sredstvi, kar se odra-ža med drugim pri zainteresiranasti za radio aparate. f Večanje proizvo-dnje v naši radio- tehnieni industnji in uvoz radio aparatov iz inozemstva bosta letos omogočala okrajnlm in krajetftiim odborom nabavo, radio prejemmkov tia priklop na električno ornrežje in baterije. Tako bodo imel: fukcionai'-ji KLO-jev možnost lzobraževanja potoro radio predavanj, zraven tega pa tudi volivci in člani frontnih or-ganizacij, ki se bodo zbirali oxrog radia in s tem vzdrževali bližje to vari&ke stike, mesto. da bi se ukvar-jali z brezpredmetnimi lahkoverno- } fctmi. nesmiselnimi lažmi tn drugimi pojavi nepoučenega človeka. Okrajni LO v Ptuju je prijavil preko PVLRS upravi za radioiifuz-no službo 20 KLO-jev ptujskega okraja, med katerimi so tudi halo-ški KLO-ji: Leskovec, Cirkulane m Vareja ter KLO-ji ptujskega in drav-skega polja in Slovenskih goric. V Janeževdh. Vareji, Brezovcih m Lo-peršicah še nimamo elektrovodne napeljave, zato si bomo začasno po-magali z baterijskimi prejemniki. Preko družbene uparabe radic aparatov se bo naše ljudstvo na po-deželju prepričalo, da služijo vs:' tehnični proizvcdi v socialistieni državi dvigu izobrazbe in življenj-skih pogojev delovnega ljudstva in da bo tem potom dosežen novi lik članov socialistične družbe, ki se ne bodo dali nikoli preprioati, da jeka-pitalistična družbeni red pra.vicn.e3-šd od .socialističnega. "Žalujoči ostali" pri Veliki Nedelji Minili so časi, ko so se na naših po-deželskih4 odrih igrali »Trije ptički« ra podobne igre Sfaše delovno kmečko ljudstvo. zlasti mladina, lahko gleda zadnje čase kvalitetna dela domačih in tuiih pisateljev Tako so pri Veliki Ne-delji igrali v nedeljo, 13. iriarca. Nuši-čevo komedijo »Zalujoči ostali« Igral-ci so v režji tov Ivana Moravca do-bro podali komedijo, ki v šaljivi obliki biča nekdanjo srbsko čaršijsko družbo Sale in dotnislice tega največjega srb-skega humorista 60 zabavale prenapo!- njeno prosvetno dvorano. S tem, da nu-dimo našemu ljudstvu dela s'bskih n drugih jugoslovanskih knji?:evnikov, utr-jujemo bratstvo in enotnost. našib na rodov, kar je nujno potrebno, če \o-čemo strnjeno korakati v socializem Dne P. marca pa so praznovale naš^ žene Mednarodni dan žera z govori, de klamacijami, telovadbo in petjem p 0 nirjev. Sledila je kratka šaloigra »Lo varov venec«, ki jo je igrala mladina Govonla sta tov Milka Predikaka in tov. Franc .Kosi. Prva je poudarjaia žrtve naših mater v narodnoosvobodiin borbi, dTugi pa borbeni značaj medha-rodne ženske organizaciie. Ing. Zorec Egon Črvi žičniki povzročajo veliko škodo Ze v lanskem letu je bilo v ptujskem okraju ugotovljeno delovanje svoje-vrstnih črvov, ki so v kmetijstvu po-vzročali občutno škodo na nežnih ste-belcih in koreninicah žitaric, krompirja in pese. Tudi letos se bodo sigurno pojav:li tcvrstni škodljivci na kulturnem rastlin-stvu. (Ugodna zima). Ti. v kmetijstvu doslej malo znani črvi škodljivci so tako zvani žčniki. To so šesteronožne, zarja-velim koščkom žice podobne ličinke hrošča pokalice, ki objedajo mlade rast-line v zemlji aii tik na površini. Posebno radi se lotevajo nežnih stebelc m ko-reninic. Napadajo predvsem žitarice, koruzo, peso in krompir. Če se ne pobriganio, da bi uničili te živalice, povzročijo občutno škodo. Uni-čiti pa jih ni lahko, ker nimamo sred-stva, kj bi lOOn/o uničilo to zalego. Zelo učinkovit je sledeči načm uni-čevanja ličink: Pred setvijo (ne pred aprilom) je potrebno nastaviti v zemljo koščke krompirja, ki "" hitro privabijo ličinke. Te se zarijejo v krompir in ga obžirajo. Po nekaj dnevih morajo biti krompirjevi koščkj pobrani in skuhani. Porabimo jih lahko po kuhanju za ži-vinsko knno. Tudi umetna gnojila so učinkovita" Pomagajo ožrtim rastlinicam, da toliko ne trpijo, ker dobijo z gnojilom na raz polago dovolj hrane. Za preprečitev de-lovanja žičnikov sta potrebni jedki gno-jili apnerv. dušik in apno, ki direktno uničujeta ličinke. Prav tako je važna skrbna priprava zemljišč. Jarine morajo biti čiamprej pO'Sejane, da razrastejo še pred pojavom žičnikov Ozimine ne smemo sejat: pre-zgodaj in pregloboko. Pri oranju strnišc je najboljše, da naženemo na njive pe-rutnino, k: pobere množino te golazni Koristno je tudi valjanje, ker je lič.n kam v povaljani zemlji otežkočeno gi-banje. Najraje živijo v rahli zemlji. Borba proti vsem škodljivcein posev-kov je borba za zaščito v kmetijstvo vloženega truda in pndelkov. Delitev industrijskih nakaznic za leto 1949 V zvezi z delitvijo nakaznic za indu-strijske proizvode za leto 1949 daje ministrstvo za trgovino in preskrbo aaslednja n a v o d i 1 a : IR-la nakaznice prejmejo delavci, ki 50 zaposleni v težki (zvezni) industri-|i, vojaški industiiji in v rudarstvu, ki prejemajo živilsJce nakaznice TDa-jam, TDa in TDb, traktoristi v kmetijstvu, ielavci, ki prejemajo TD-ža ali TD-žb iivilske nakaznice in ki so zaposleni v relezniških kurilnicah, a ne prejeraajo ilužbene obleke, delavci, ki prejemajo 3D živilske naicafnice in so zaposleni v eksploataciji go^zdov, delavci, ki pre-;emajo TD živilske nakaznice in so za-posleni v kamnolomih, rudnikih boksita n v predorih ter delavci, zaposleni v iiidiistriji cementa pri nakladanju in raz-^ladanju in pr&kladanju cementa ter Kidobivanju surovin. IR-1 nakaznice prejmejo delavci in lameščenci, zaposl&ru v državnih ura-dih, ustanovah in podjetjih, zadrugah n zadružnih organizacijaii, družbenih organizacijah in pnvatnih delodajalcih, kolikor niso upravičeni do prejema IR-la nakaznic, vičenci v gospodarstvu, voj-ni invalidi in invalidi dela, priznani ¦snianstveniki in umetniki ter študenti '¦isokih šol . IR-2 naka/.nice prejmejo ofi&bni upo- sojenci, učenci ?.....',--k jn strokovnih iol starj nacl 14 i^enci, ki pre- eimaio po obsto^... „, predpisih služ-oeno obleko in obutev od podj«tja, istanove urad«J ali organizacije, v ka-;eri so zaposleni n. pr. železničarji, po--itarji itd., nosači, splavarji, žagarji, pe-lce, člani oibrtno-pridelovalnih zadrug. n babice IG uakaznice prejmejo družinski upo-cojenci, uživalci pomoči drž. zavoda za >oc zavarovanje, gmotno nepreskrblje-le osebe', ki niso sposobne za pridobi-/anje, duhovniki verskih skupnosti, obrt-liki, kočiiaži vozniki, šoferji taksijev, )ostrežnice, osebe prostih poklicev (le-larnarji, zdravniki. zobarji, advokati itd.), iružinski člani o«eb. ki eo sprejete v agotovljeno preskrbo, v kolikor niso azvrščeni v druge potrošniške katego-rije. ID-1 nakaznice prejmejo otroci oseb, u so spreiete v zagotovljeno preskrbo io dopolnjenega 2 feta starosti. ID-2 nakaznice prejemejo otroci od L. do dopoln|enega 14. leta starosti oseb, d so sprejete v zaqotovl]eno preskrbo. IG, ID-1 in ID-2 nakaznic ne morejo )rejete osebe, katerih svojci 6O zaposle-ii, a posedujejo toliko po«e«tva. da pradaiajo pridelke po vezanih cenab oziroma prostih cenab. ter imajo s tena možnost nakupa industrijskih proizvo-dov. naCin delitve nakaznic Nakaznice za nakup industrijskih pro-izvadov bodo razdeljevala: a) podjetja in ustanove ter organiza-cije; b) krajevni (rajonski) ljudski odbori Nakaznice prejmejo pri podjetjih ustanovah a!i družbenih organizacijab tisti potrošniki, ki delajo v podietjih z 10 ali več uslužbenci in sicer za sebe in za svojce, ki so do nakaznir upra-vičeai v smislu danih navodil oziroma določil. Ostali upravičeinci do industrijskib nakaznic prejmejo i«te preko krajev-nih-rajonskih ljudskih odborov. NAČIN DELITVE NAKAZNIC POTROSNIKOV Podjetja, u«tanove, organizacije, ki za-po6'u]ejo 10 ali več uislužbencev, sesta-vijo spisek oseb, ki so pri njib zapo-slene od 1- marca 1949 in preje, ali če imajo dokaze, da so bile neposredno pred nastopom službe v njihovem pod-jetju zaposlene v drugenn podjetju toli-ko ča;sa, da znaša skupno najmanj 3 raesece, ter svojcev teh uslužbencev, ki so na padlagi navodil upravičeni do nakaznic, t. j. da prejemajo nakaznice za prehrambene predm&te preko podje-tij. Spfeke Sestavijo na obrazcu z na-slednjimi rubrikami: 1. tek. številka; 2. ime in priimeik; 3. leto rojstvaj 4. stopnja sorodstvaj 5. ulica, kraj. akraj stanovanja} 6. poklic, vrsta dela; 7. ali prejema uniionno) 8. potrdilo prejema Spiske sestavijo po okrajih in vrstah nakaznic, n. pr.: OLO Maribor-okolica Upravičenci do nakaznic IR-la: (sledi poimenski seznain) IR-1, IR-2 itd. OLO Kamnik: prav tako kot zgoral Ko podjetja, ustanove vpišejo takr vse svoje uslužbence in nfih svojce katenm so razdelile tudi živilske na-kaznice za mesec marec, sestavijo re-kapitulacijo potrebnih industrijskih na-kaznic po okrajih in vrstah nakaznic Za uslužbence, ki še niso v delovneir odnosu 3 mesece, bodo pod etja. ustanove dvignile nakaznice v naslednjem me secu oziroma po preteku navedene dobe Podjetja, ki zaposlujejo industrijsko zavcdsko milico, prav tako vnesejo < spiske mličnike, čeprav ne prejemajo živilskih nakaznic pri podjetjib.. --------------------n Tromesečni rok za pridobitev potroš-tiiške nakaznice za tekstil in obutev 5e ne zahteva za učence v gospodarstvu, Hudente in učence srednjih in etrokov-ii'.i šol, vojne in delovne invalide, rod-nnske invalide, osebne in rodbinske ipokojence ter za gmotno nepreskrblje-ne o«ebe, ki niso pridobitno sposobne, • er za rodbinske člane teh oseb. V tri-mesečni rok za pridobitev potrošniške nakaznice za tekstil in obutev se šteje: a) čas, prebit na mladinskih delovnih iKcijah, tistim mladincem in oaladinkam, ii se zaposlijo neposredno po odhodu z delovne brigade; b) čas, prebit na tečaju tistim tečaj-aikom, ki se takoj po končanem teča]u '.aposlijO pri delu, za katerega so se iripravljali na tečaju. Delavci, uslužbenci in nameščenci, ki amovoljno zapuste delo brez poprejšnje ^dpovedi ali pred iztekom odpovednega 'oka, morajo oddati živilske in mdu- ¦itrijske nakaznice podjetiu, u6tanovi ali uradu, kjer so do tedai delali Podjetie iri. o tem izstavi potrdilo, nakaznice pa /rnr Ijudskemu odboru, ki je nakaznico zdal. Podjetja ln ustanove opozarjamo na <:" "' -i-.-..-. " •¦ ¦¦ pq,Lrošni- *r/ lietu ^,., .^v- _- -¦- ..,,,. .,, .,.,..>.,. 1949, &i določajo visoke kazni za uslužbence, kl nemarno vodijo 6ezname in podatke za evidenco in kontrolo potrosniških na-kaznic. cpiske pctrošnikov morajo izdelati oodjetja, ustanove itd. v trojniku do 16. aprila in jib oddati v 2 izvodih ikrajnemu ljudskemu odboru, v katere-:ja območju podjetje je. V spiske vnese-\o vse uslužbence in njih svojce, ne 7lede v katerem okraju stanujejo. Okrajni Ijudski odbori sestavijo su-narje podjetij do 20. aprila ter predloža l i^vod s kopijami spiskov podjetij mi-aistrstvu za trgovino in preskrbo do II. aprila 1949. Način delitve nakaznic za ostale po-rošnike preko krajevnih Ijudfikih odbo--ov objavimo pozneje. (Iz pisaroe MTP) Dopisnikom CG — Vel. Nedelja, Vas dopis je nekaka dopolnitev član-ka »O razvalinah minoritekega samosta-na v Ptuju«. Čeprav je bil članek obsežen, vendar ni posameznih dejstev podrobno obrav-naval. Vi omenjate nastanek tlačanstva Odgovoriti Vam moramo na eno Vašo trditev, namreč, da se cerkev ni vtikala v družbeno ureditev, ampak je skrbela za versko in nravno življenje ljudi. Objektivni zgodovinarji so dokazali kako je cerkev v zgodovini vedno state ob vladajočem razredu, ko se je delov-no Ijudstvo borilo za svoje pravice. Iz« jeme so bili le redki duhovniki, ki so p istopili v vrste naprednih ljudskih sil, Tako je bilo za časa kmečkih puntov, meščanskih revolucij, tako j« sedaj v 20, stoletju v Španiji, Italiji in drugod. Da se je cerkev vtikala v družbeno življe-nje, je jasno tudi iz dejstva, da je orga-nizirala svoje politične stranke, ki ak-tivno posegajo v gospodarski in politi-čni razvoj držav. Prav sedaj je za to oosebno zgovoren primer Italija. Trdite tudi, da umetniško delo ni delo sužnjev. Ali nam zgodovina Orienta in Zapada skozi vse veke na dokazuje, kako so nastajala arhitektoneka umetni-ška dela po zamisli umetnikov z delom majhnega števila strokovnjakov in ogromne večine sužnjev v starem veku, tlačanov v srednjera in modernih suž-njev-proletariata v novem, kapitalistič-nem veku? Tako je načelno zgodovinsko stališče. Izjeme so posamezni primeri. Uredništvo Fizkultura Okrajni zlet Po vsej naši državi se bodo letos vršili v okrajnih centrih fizkuHurn. zleti, k: bodo pregled dela fizkulturne organizacije in močno propagandno sredstvo za omasovitev fizkutturnega pokreta med delavskim in kmečkim raz-redom Tudi v Ptuju &e bo vršiJ akrajni fiz-kulturni zlet dne 22. maja. Da bo zlet res dostojna manifestacja, ki bo dosegel svoj propagandistični in strokovni smoter, je potrebno, da se vsa telovadna društva ter vsi aktivisti, ki nameravajo sodelovati na zletu, začnejo sistematično pripravljat; na nastop. Učenje zletnih prostih vaj je treba po-apešiti. Kjer ni sposobnih vaditeljev, se obrnite na okrajni telovadni odbor, ki vam bo poslal svoje instruktorje. Program letošnjega zleta se bo izvajal dva dni. V soboto popoldne, dne 21. ma-ja, bo tekmovanje v Ijud&kem mnogo-boju za vse oddelke telovadnih društev ter vrste centrov predvojaške vzgoje. Zvečer istega dne bo na Titovem trgu pod reflektorji telovadna akademija, na katerj bodo nastopila s svojimi najbolj-šimi točkami društva iz vsega okraja. V nedeljo zjutraj se bo vršila na telo-vadišču v Ljudskem vrtu generalka za popoldan&ki nastop, po generalk: pa bo fizkulturna parada skozi mesto ter zbor vseh nastopajočih na Kvedrovem trgu. Popoldan bo telovadni nastop v Ljud-skem vrtu Na okrajnem zletu bodo nastopila vsa telovadna društva, nekateri pionirski odredi, centri predvojaške vzgoje, JA, NM in še nekateri aktvi. Pozivamo vse fizkulturnike, ki še niso vključeni v pri-prave za okrajni zlet, da pričnejo tako1 s pripravami in nadoknadijo izgubljen: čas. ZADOVOLJIV PRICETEK POMLADAN-SKEGA CROSSA Mesec april je mesec prehoda iz telo-vadnic na igrišča in v naravo. V tem mesecu se tudi vrši kot uvod v letno sezono pomladans-ki cross. Letos mora imet. cross mnogo bolj množičen in manifestativen značaj, kakor je bila to doslej navada. Naš okraj je sprejel ob-vezo, da bo na crossu tekmovalo 5500 tekačev. Prvi dnevi aprila so prinesli tudi že večje število po naših osnovnih edinicah. Tekmovala je obrtna šola šola v Ptuju, aktiv okrajnega magazina, melioracijska šola, pionirski odredi v Ormožu, Rodnem vrhu, Ptujski gori, Hajdini in Humu, predvojaška vzgoja v Veliki Nedelji, Ptuju, Onnožu in Sre-dišču ter telovadln; društvi Ormož in Središče. Skupno je teklo že nad 1000 tekmovalcev. Začetek pomladan&kega crossa je torej prinesel dobre rezultate, slaba je le udeležba mladinskih in sin-dikalnjh aktivov, ki tudi še ne vršijo nikakih priprav za cros«s. Ce se bo po-ž.vila tudi njihova dejavnost, za kar je še. dovolj časa ves mesec, bomo našo obvezo sigurno daleč preseglt. V NEDELJO, 10. APRILA BO V PTUJU TEKMOVANJE ZA PRVENSTVO V VAJAH NA ORODJU Okrajni telovadni odbor Ptuj je orga niziral za nedeljo, 10. aprila tekmovanjt-za okrajno prvenslvo v vajah na orodju za vse oddellce. Tekmovanje se bo vršilo v slučaju ¦ epega vremena na ;grišču ob Ormoški cesti, ob neugodnem vremenu pa v telo vadnici v Mladiki. Tekmovanj^a se bodo udeležila telo-vadna društva iz Ormoža, Strnišča, Sre-dišča, Markovcev in Ptuja. Orodna telovadba je bila v našem okraju do nedavna popolnoma zane-marjena in na dokaj niz.ki, stopnji. Ne-deljsko okrajno prvenstvo bo pomenilo prvi korak naprej v razvoju te lepe in koristne &portne panoge, ki bo morala igrati vidno vlogo v fizkulturneni udej-slvovanju naše mladine. Opozarjamo na teikmovanje vse lju-bitelje fizkulture. Začetek ob 8. uri zjutraj. SINDIKALNI IN MLADINSKl AKTIVI BODO TEKMOVALI V NOGOMETU Glavni odbor Enotnih sindikatov Slo-venije je razpisal tekmovanje v nogo-metu za sindikalne in mladinske fiz-kulturne aktive. Igra se po enojnem s-istemu na točke. Pravico ifdeležbe imajo sindikalni in mladinsiki aktivi, vendar samo z igralci, ki ne igrajo (n so verificirani) za neko sportno društvo Dva ak-tiva, ki štejeta pod sto članov, lahko postavita skupno moštvo. Tekmovanje bo vodil Olcrajni telo-vadnl odbor, kateremu je treba poslati do 10. aprila tud: prijavo za tekmovanje. Prijavo mora potrditi sindikalna po-družnica (mladinski aktiv) ter mora vsebovati tudi seznam igralcev, s kate-¦imi namerava aktiv nastopati. Igra se najprej za okrajno prvenstvo. Zmago-valec okrajnega prvenstva igra poznejp s prvaki ostalih akrajev za consko in -epubliško prvenstvo. Za končnega zmagovalca je razpisan ookal ESS. »DAN KONJSKEGA SPORTA« V TURNIŠČU PRI PTUJU V nedeljo, 3. aprila, se je vršil po vsej državi »Dan konjskega športa«, ki ;e imel namen, dvignit: posebno pri naši delavski in kmečki mladini zanimanje za konjskj šport, s posebnim ozirom na njegovo izredno važnost iz stališča pred-vojaške vzgoje in našega gospodarstva Državna kobilarna v Turnišču je z ^odelovanjem ptuisikega okrajnega telo-vadnega odbora priredila na ta dan dobro uspele konjske dirke, v katenh so nastopali konji te ustanove. Dirke so nokazale, da vlada za konjski šport med na.šim delovnim ljudstvom zelo veliko 7animanie, saj se ie na dirkališču zbrala množica nad 2000 ljudi, ki je z velikn nazliivostjo eledila poteku prireditve. Dirkam ie prisostvoval tudi minister ir. Jože Potrč. V petih dirkah so pokazali vsi konji svoje vfel ke sposobnosti Posebej ja ugajala kobila Finjetka, žrebec Jerin ter razplodni žrebec Ipolit. Zeleli bi še več 6ličnih prireditev. Nedeljska prireditev je dokazala auj-no patrebo ustanovitve društva za goji- tev konjskega športa, ki bi oinogočilo naši mladini udejstvovanje tudi v tej iportni panogi. SD DRAVA : SD KOVINAR 5.0 (2:0) V nedeljo je imelo moštvo SD Drave v gosteh prvaka celjskega okrožja SD Kovinar iz Štor. Tekma se je končala Z visoko zmago Ptujčanov z rezultatonl 5:0 (2:0). Igra se je pričela z živahnim tempom in z izmenjajočimi napadi. Boljše mo-štvo iz Ptuja se je na svojem terena takoj znašlo in že v začetku nevarno oblegalo vrata gostov. Zaradi netočnega podajanja žog« in streljanja na vrata je ostal rezultat prvega polčasa zelo nizek. Drugi polčas je potekal prav tako v veliki premoči domačinov, ki so po Sirecu, Gajzerju in Repiču postavili končni rezultat 5:0. Sodil je pred 800 gledalci Frangeš iz Maribora. V predtekmi sta se pomerili moštvl vz Vinice in' domačega Miličnika. Po boljši igri so zmagali gostje z rezulta-tom 1:0 (1:0). P- A. Ptuj, 3. aprila 1949, V Ljutomeru je bila odigrana nogo-metna tekma med predvojaako vzgojo Ptuja in predvojaško vzgojo Ljutomera. Zmagalo je boljše domače moštvo z re-zultatom 3:1 (1:1). V Ptuju pa se je odigrala 3. aprlla nogometna tekma med drugim moštvom SD Drave in garnizijo iz Ptuja. Zmaga-lo je zasluženo m6štvo SD Drave z rezuK-tatom 6:0 (2:0). Najuspešnejši igralec je bil Širec Franc, ki je sam dosegel 5 golov. P- A.