(Posamezna številka 8 vinarjev.)
tf Trstu, t sradOt 13,1 unija 1917
Letnik Kili
Izhai* vsak dan, tud! ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uieđailtvo:	Sv. VrmnUtk* AsiSkcg« št. 20. L nad str. — Vri
nji w pobijajo urednifcvu lista. Nefrankirana pisma se a« s|>rejer:«jo iti rokopisi se ne vračajo. 1» alatci] Ir odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj k« a .Edinost* — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge a sir fen!«« pnrcStvom v Trsta, ulica Sv. Frančiška Aaiškega št. 30. Telefon urednilhra in uprave štev. 11-57
Narot nina znala: Za celo leto.......K 3120
Za pol leta.............. . . . 15 60
za tri mesece.........•••••• . 7 ®0
za nedeljsko Izdaj« ta celo leta ..»•., . 6-20 za pol leta.................
Posamezne Številka .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se rafiunajo na milimetre v širokosti ene kolone*
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vi*
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—-
vsaka nadaljna vrsta............. 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnin« In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I« upravi .Edinosti- — Plača ln toži se v Trstu.
Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški; Asiškega It 20. — Poitnohranllničnl račun št. '41.652.
Ekspoze gnli flai Burim.
Stalne njesove vlade mm slavansKlm KekMlanf.
DUNAJ, 12. (Kor.) AViener Zeitung« oh j a v! i.i zakon z dne 11. junija 1917 glede poslovnika državnega zbora.
DUNAJ, 12. (Kor.) Minister za notranje stvari je s posebnim dopisom naznanil sankcioniranje zakona o izpremembi po-: lovnika.
Predsednik dr. Gross je izvajal: Čeprav je bil izvršen sklep glede poslovnika z inarsikterimi težkočami in prepiri, vendar je zbornica s tein sklepom mogočno izrazila iwji voljo do življenja. (Odobravanje.) Predsednik je izražal nado, da bo zbornica z novim poslovnikom zadostila sama sebi, državi in narodom države. (Odobravanje.)
Zbornic3 je prešla takoj na to na dnevni red.
Ministrski predsednik groi Clam Marti-
nic je izvajal: Visoka zbornica! V tre-n :ku, za čigar zgodovinsko veličino, res-.iost in silo naš Rzik nima nobenih dovolj izrazil n besed, se je sesla zbornica, >ic-de-1 k!;cu Njegovega Veličanstva, k delo-\ unju. Proseč Vas, gospo-«a moja, za Vašo I od poro. Vas obenem zagotavljamo, da \ o zastavila vlada vse sile, da tudi s svoje stran: pripomore k temu, da bo zasedanje državnega zbora naši ljubljeni domovini v tem težkem C^su mogočna opora in bo irinesio prebivalstvu v tej težki uri pomoč in tolažbo.
Skoro tri leta strahovite krvave borbe - za nami. Najstrašnejša vojna svetovne zgodovine *e zahtevala od nas vsakdanje žrtve in z globoko, srce pretresajočo žalijo se si*>minjamo tisočev, ki so žrtvovali svoje življenje aH svoje zdravje za in obstoj ljubljene domovine. ToJa vse solze, ki so bile prelite in se še prelivajo za vsemi dragimi, katerih grobovi tvorijo OĆ severnih močvirij do albanskega t brežia eno samo veliko pokopališče — niso bile prelite zastonj: naša stara, vroče lj:<Mjena monarhija stoji danes po 34 vodnih mesecih krepkejša kakor kdaj prel; ona slavi probuditev, probuditev iz mrtvila in t.otranje mržnje. In da smo spoznali njeno ohranitev, to probuditev in sa^ li;j vtbe. za to se imamo zahvaliti zmagoslavni, junaški armadi (Živahno odobravanje m ploskanje), temu roeher de bron-ze (neomajni skali), na kateri so se razbili vsi navali sovražnikov. Kar so storile naše iunaške armade tekom 34 mesecev vojne v Mnrtui neustrašenosti in vztrajnosti in vojaški zvestob' <k> ljubljene domovine, o tem bodo pričali še pozni rodovi in hra-trostne kolajne m vojaški redovi bodo tvorili v palačah in kočah dragoceno za -;-n.j, ki bo ojxzarjala na težko in veliko dobo, ko so avstrijski narodi z orožarn rešili ob sto« domovine. In bodi d ovoljeno tudi vladi, da pošlj-e vsem onim hrabrim v strelskih jarkih, ki tvorijo trdno neomajno zi ovje. danes tople pozdrave in hvaležne in drage spomine. (Živahno odobravanje *.n ploskanje.)
Z isto hvaležnostjo se spominjamo vseh onih, ki so brez mrmranja in z občudovanja vredno potrpežljiv(»tjo prenašali vsa bremena, bolesti in pomanjkanja, ki i:m jih »e naprtila vojna, vseh o«ik, ki so z neumornim delom v zaledju omogočili gospodarsko vztrajanje in dali armadi, kar je potrebovala. V trdnem zaupanju na ne-; re magiji vi zic naših braniteljev zremo s ponosno dvignjeno glavo hi polnim zaupanj in v bodočnost.
Visoka zbornica* Vlada prihaja danes prvikrat do besede v trenutku, ko pričenjate razpravo začaesnega proračuna, in dv volite mi, da vam v začetku molih iz-va.mi priporočim začasni proračun v blagohotno presojo in sprejem.
Dočirn sc glede zunaniega položaja ter u'hjv in možnosti, da se doseže časten mir sklicujem ie na ono, kar je povedal najvišji r-restolni govor, mi bodi dovoljeno da izpregovorim nekoliko besedi o notranji politiki ter najvažnejših gospodarskih in socijalnih vprašanjih.
Vi ;ka zbornica! Dolga doba miru je v javni zavesti nekako porinila v ozadje temeljni pomen, ki gre moči, sklenjenosti m rJe'azr-.ožiiosii državne celote za vse dele, da, za vsakega posameznega državljana. Partikiilurna in nacijonalna strem-J|en;.i so se porinila v ospredje rn so iskala uresničenja s tako silovitostjo, da so se vedno bolj i:: bolj zanemarjale potrebe skupnosti. Brez orijentacije na višjo enotnost, v katere okviru naj bi se bila spravila v aOglas e. so si prišla v navzkrižje: v cstre.ii nasprotju, namesto da bi se med-seb j-io podpirala, da se tako okrepi celita. so nevtralizirala notranjepolitične s:!e. Pod takimi okoliščinami se je zaklju-Zib zaJnje dižavnozborsko zasedanje. OJrlej pa je svetovna vojna vzburkala nacij>nalnc strasti v njihovih globinah, in t i valovenje še pretresa razpoloženje posamezne strani zbornice, se čuti iz več izjav, ki so bile podane v otvoritveni seji.
V tej zvezi se pač zdi umi javo, če so se tudi tokrat izražale posebne nacijonalne in avtonomistične želje, da, če se je to zgodilo še siineje in bolj enostransko kot drugače. Toda nauk te vojne je v resnici drugačen. Avstrijski narodi niso v nobenem trenutku zgodovine svoje nerazruš-ljive skupnosti znah zastopati mogočneje, svoje strnjene državne volje, svoje zmagovite moči v obrambi in napadu razviti z elementarnejšo silo, kot v svetovnem boju naših dni. (Pritrjevanje.)
Trdni temelji države, ki so iz političnih zmešnjav zadnjih let izšli posreči nedotaknjeni, so se izkazali kot neomajni nosilci brezprimeme, od prijatelja m sovražnika občudovane veličine moči. Caka nas Čas, ko bodo narodi sveta po vsej strahovi tosti opustošenia napenjali svoje moči do skrajnosti v tekmi za možnost mirnega razvoja bodočnosti. Močna, kot je Avstrija bila in ^e v tej vojni, mora ostati tudi v miru, če naj ne bo prikrajšana v oni tekmi. Samo trdno zgrajena, krepka, zdrava država bo trajno mogla zadoščevati zahtevam bodočnosti. Zato se ne smejo izpo-lkopati oni temeli-i, ki so se obnesli tako v polni meri. Vlada mora predvsem odločno prosvedovati proti razpravljanju o političnih stikih, ki posegajo v samosvoje območje zveznih držav ali druge države monarhije. (Pritrjevanje.)
Če se v več izjavah v otvoritveni seji priznanje k državi ni pokazalo na oni jasni način, kot sem se nadejal po skoraj tri-letni vojni m v času, ko se je državni zbor zopet sestal po večletnem prestanku, bb pač morda iskati vzrok v nacijonalni raz-draženosti, ki sem jo omenil prej. Če bi bilo drugače, mislim, da bi avstrijski narodi ne razumeli tega. (Pritrjevanje.)
Predvsem pa bi ne razumeli oni, brez razlike narodnosti, ki na frontah žrtvujejo svojo srčno kri za Avstrijo. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Tudi dalekosežne nacijonalne želje za bodočnost so pač pripisovati onemu razpoloženju in je v njem vzrok zanje, ker se v stremljenju po potrebni nagodbi med deli in celoto more celota le malo upoštevati. Toda kaže se tudi na prvi pogled, da bi so programi, ki smo jih čuli tu, že zato ne mogli uresničiti drug poleg drugega, ker se medsebojno križajo, ker so si naravnost v protislovju med seboj. (Pritrjevanje.)
V svrho odstranitve razmer, katere se smatrajo na eni strani potrebne izpremem-be, se stavijo predlogi, ki bi morali za drugo stran ustvariti še veliko neznosnejše razn ere, in avstrijski narodi, če bi hoteli svo!e želje povećati v taki meri in jih skušali uresničiti v takem obsegu, bi bili obsojeni, da bi svoje moči izčrpavali v brez-končnen- m brezupnem boju. (Pritrjevanje.)
Posebne naselitvene razmere, v katerih bivajo narodna plemena in deli narodov v tem notranjem iedru Evrope, so nujno do-vedle do stvoritve naše Jržave, in zgodovina je v tej vojni pod najresnejšimi pogoji dokazala pravilnost svoje stvorbe. To je dejstvo, ki se ne sme prezreti, če se hooe realnopolitično razmišljati o možnostih razvoja in se nalaga tem narodom, ki so v tej državi našli obrambo in varstvo svojega narodnega obstoja, da se odrečejo višku nacionalnega delovanja.
Mesto onih programov, ki so s potrebščinami skupnosti nezdružljivi in celo medsebojno nasprotujejo uresničenju, bi Vam ponudila vlada drug program, ki se vsekakor močno razlikuje od tega, a morda vendar združuje in spravlja v soglasje vse to, kar vsebujejo oni predlogi -jjede resničnih ljudskih potreb, glede primernega, izpolnljivega in realnega. Ta program Vam predstavlja mesto omahljivosti krepost. mesto delov celoto, mesto rnegiene in izginjajoče državne tvorbe pravo, preizkušeno in krepko državo. Ne more se strinjati z ideali, ki streme narazen po nasprotnih tečajih. Vendar pa stvarca v oči-vidni realnosti ono skupno, ki je kljub marsikterim grenkim besedam, ki so bile že izrečene v tej visoki zbornici, vendar z dna duš vsi ljubite, ne s sanjarstvom narodne eksaltacije, ampak z ljubeznijo vdanih, hvaležnih in zaupljivih sinov. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje na levici, protest? in dolgotrajni medklici pri Čehih. — Predsednik zvoni neprestano m prosi mir.)
Ministrski preisednik: Program vlade je Avstrija (viharno CKlobravanje in ploskanje), Avstrija, kakor je postala in zrastla v zmagoslavnem zgodovinskem razvoju. Avstrija, kakor je našla v tej vojni zavest svojih n era združljivih sil, Avstrija, kakor se v jx)lni zavesti pomlajene življenjske sile pripravlja, da postane mogočen faktor bodočega gospodarskega in socijalnega svetovnega razvoja, Avstrija kot čestitljiva, ponosna trdnjava in večno
zavetišče svojih naredov. Vlada radi tega nikdar in nikdar ne ^ mogla privoliti, da bi kdo lahkomišljeiH* položil roko na priznane temelje.
Ravnotako, kakor se ne bi dala pridobiti za ustavne eksperimente, um pe prezira potrebe smotrene in or$pwlčne izpopolnitve obstoječega.-
Dejstvo je, da ustava od svoje&a pri četka nikdar ni vzbudila popolnoga zadovoljstva. Zamogla je sicer pač pripraviti pravilno rešitev avstrijskega problema, vendar pa v posamičnostih nikakor ni bila izgovorjena zadnj? beseda. Menjajoče se smeri so iskale za cilja pri ekstremih centralizma in avton >mizma. Tudi nade, ki so bile stavljene tozadevno na dalekosežno razširjenje volilne pravice, niso bile izpolnjene. Dočim je šlo pri ustavnem razvoja v narodno - sklenjeni državi precfc-vsem za to, 'da se določi naraščajoči delež socijalnih .slojev pri soodločevanju glede javnih stvari, zahteva pri nas vsaka etapa tega napredovanja tudi zopetno razpravljanje in vsaka <ormula, ki urejuje na novo razmerje posamičnika napram skupnosti, mora spraviti to ureditev v soglasje istočasno tudi s posebnostmi naše zgodovinske in narodne strukture. Dobra ustava v Avstriji torej ni še ona, ki vrši razdelitev politične moči v smislu stanga socijalnega in kulturnega razvoja, ampak mora predvsem skrbeti tuci za to, da si skupnost in deli. država in narodi medsebojno raz-dele to, kar potrebujejo. (Odobravanje.)
Najvišji prestolni govor je opozarjal na potrebo enotnosti države in zanesljivo varstvo njenih funkcij, na upoštevanje zgodovinske struktu/e, ki je izraženo v razmerja države napram deželam, opozarjal je na potrebo svobodnega, narodnega in kulturnega razvoja enakopravnih narodov. Trdno prepričanje vlade je, da zamore poizkus za »sklepčno ureditev naših ustavnih ustanov dovesti le takrat do za-željenega cilja, ako stremi že v naprej za temi velikimi, nepremagljivimi smermi avstrijske državne misli in si(;er enakomerno in pravilno. Dočim ste obe prvi podani jasno z obstoječim, je tretja kot cilj bodočnosti pred nami, ki jo je mor Ja mogoče doseči le po novih potih. Vlada si
pridržuje, da v primarnem trenotku nastopanje^harmonije•
p! z lastnimi obsežii&ni "predlogi, kako bi bilo po njenem mnenju mogoče doseči med državnimi potrebami in upravičenimi željami narodov srečno spravo. Sprejela pa bo tudi rada navodila držav, zbora in jih resno upoštevala. Pozdravlja posebno, da jo visoka zbornica z ustanovitvijo u-stavnega odseka ustvarila ustvarjajoč instrument za skupno delovanje. To ni, kar je dokazala bridka izkušnja rnarsikterih ponesrečenih poizkusov, nobena lahka pot do tega cilja.
Čudno bi bilo, da, bilo bi naravnost nezdružljivo z logiko zgodovine, ako ta Avstrija, ki je celemu svetil sovražnikov nasproti poJala tako sijajen dokaz življenjske sile, sedaj ne bi bila sposobna, da svojo staro domačijo, ki jo je branila tako Sijajno, tudi v notranjem ne bi mogla urediti za svoje prebivalce. (Živahno CKlobravanje.) V rešitvi onih notranie-političnih vprašanj vidi vlada eno naših najbistvenejših j.otreb bodočnosti, seveda ne edino. Posebna težav nost narodnostnega problema v Avstriji mu je v našem političnem mišljenju ustvarila nekake vrsie monopolen položaj; in ako po zmerom močnejše izstopajočih socijalnih problemih ta problem ni mogel biti :ie samo ne odpravljen, temveč niti ne oslabljen, je to pač 'Jokaz za io, da resnične orijentacije ne bomo mogli najti izključno samo iz teh dvojih smeri, temveč da jo bomo našli samo z razšiijenega. veliko množino svet kreta-jočiii duševnih in materijalnih človečan-ski'i vprašanj obsegajočega vidika. Izčr-pavaii smo morda že predolgo svoje sile na narodnostnih problemih, in oe se nam kdaj posreči, da jim najdemo točko, kjer se poležejo, dospe.no šele tja, odkoJer so izšle narodnostno enotne države. Morali jih bomo dohiteti, v kolikor /mo ostali za njimi v gojitvi drugih, nič manj važnih 1'udskiii potreb. (Pritrjevanje).
Ves svet silno hlepi po gospodarskem delu. udarci vojne hočejo biti izenačeni in zamuda p<*prav!iene; tempo prejšnjega napredovanja je še pospešiti. Kulturne ustvautve, na katerih se je gradilo stoletja, so se začele majati ter zahtevajo, ua se zgrade na novo; predvsem pa so enakomeren delež najširših slojev na velikanskih činih vojne, skupnostni značaj odredb za vztrajanje ter Ij udskov zgioj e val ni učinek gigantske organizacije moči preskočili desetletja intenzivnega razvoja. S tem so postavljeni na dnevni red problemi, napram katerim se tudi politične črte križajo drugje kot prej, ter jih mi pri vsej gojitvi naših notranje-državnih posebnosti in narodnostnih potreb ne smemo pustiti, da postanejo verige, ki nam ,prepreče, da bi napredovali enakomerno z drugimi. Velike naloge bodočnosti bo najsigurnejše zmagoval oni, ki zna čim najbolje uporabljati svoje moči. Zato pa se te moči ne smejo cepiti, temveč jih je treba zbirati. (Pritrjevanje.) Smeri, v katerih bi se moralo jiredvsem zastaviti to od celokupne javnosti vroče zaželjeno, plodonosno delo, so ozr ačene v prestolnem govoru. Vlada
bi jih hotela tu v običajni redkobesednosti navesti samo'nekaj ter jih posebno priporočiti pozornosti visoke zbornice.
Ministrski predsednik razpravlja nato o izpremembah na gospodarskem polju, ki jih je povzročila vojna, ter o izpopolnitvi gospor. arskih ustanov, ki ni nič manj važna kot organična izpopolnitev politične ustave. Razpravljajoč o odredbah, ukre-njenih tekom vojne in zadevajočih vojno gospodarstvo, opozarja ministrski predsednik na to, da so se v vseih verujočih se, da, celo v nevtralnih državah vsled dolgega trajanja vojne pojavile slične težave kot pri nas. Skuša se jim prihajati v okom z istimi sredstvi in tudi tam niso popolnoma zaJovob'ni z doseženimi rezultati. Predvsem visoka zbornica eno ne bo prezrla: nihče na vsem svetu ne> bi bil smatral prej za mogoče, da bi mogli, omejeni na svoje lastne moči, vzdržati vojno s takimi dimenzijami skozi več let. Tretje vojno leto se približuje konou, notranji obrat funkcijonira tudi danes še in funk-cijoniral bo, ko bo premagaai težavni čas pred žetvijo, celo še boljše. To imamo zahvaliti poleg neslutenega bogastva naših lastnih pomožnih virov predvsem uvidevni požrtvovalnosti in moralnim vrlinam resnično državi zvestega prebivalstva. Zahvaljujoč se z radostjo in občudovanjem temu tihemu junaštvu, vlada monda lahko upa, da bo veličina skupnega uspeha napran; kritiki posameznih odredb pri ocenit/i vsega kolikor todiko padala na tehtnico.
Krepko zgrajen sistem gospodarskih od-nošajev je predpogoj ugodnega razvoja bodočnost:. Predvsem gre za gospodarsko nagodbo z Ogrsko. (Čujte! Čujte!) VlalJa si je pred kratkim zagotovila s kraljevsko ogrsko vlado v smislu interesov obeh delov skrbno premišljeno, za dolgo dobo preračunjeno razmerje; o zakoniti utemeljitvi istega bo visoka zbornica svoje-časno še razpravljala. Taka določitev gospodarskih ednošajev služi misli v svetovni vojni vnovič kot skupna življenjska potreba spoznane nerazdružljivo-sti obeh držav monarhije in bo sigurno pospeševala obojestransko sporazumeta
mišljenja. Nudi pa tudi obema državama nikdar previsoko cenjeni dobiček, da zamore nastopiti monarhija kot važen kom-paciscent pri bodočih trgovinsko-političnih pogodbah. Predvsem se bomo poizkušali dogovoriti z onimi, s katerimi nas spaja velika doba preizkušenih zvez. z Nemčijo
(Živahno odobravanje in fleil-klici), ki nam je bila že pred vojno desetletja mogočen Jn zvest zaveznik, s Turčijo in Bolgarsko, ki ste bili dolgo naši prijateljici in stopili tekom boja na našo stran kot zaveznici.
Nalaljni program se razteza rudi na one države, katerih nevtralnost zahteva novo ureditev gospodarskih odnošajev, dočim je treba sicer najprej počakati na svetovno sliko jk> vojni.
Naše gospodarsko konsolidiran je je neobhodni predpogoj za rešitev naših ostalih bodočih nalog. Njene elementarne potrebe se moramo zavedati tem jasneje, ker smo sicer v nevarnosti, da postanemo zamudni plačniki Uolgov .napram vsem onim, ki so rešili domovino.
Ministrski predsednik je opozarjal na Najvišji pestolni govor, ki pripoznava ta dolg vsega prebivalstva z jasnimi besedami in rekel, da se vlada nikakor ne obotavlja, da z vsem povdarkom obnovi že i»o-novno priznanje potrebe izpopolnitve naših socijalnih varstvenih ustanov. Vsako ve-liko vprašanje, ki izvira rz notranjosti splošnega okvira velikih gospodarskih nalog, tvori problem zase, katerega rešitev se zamore posrečiti le požrtvovalnemu delu parlamenta in vlalJe. Vsa ta vprašanja skupaj tvorijo vendar avstrijski problem, ti velika, sveta vprašanja, od katerih srečne rešitve so odvisni obstoj, sreča in moč naše domovine. (Živahno odobravanje.)
Najti moramo formulo za rešitev in ta iormnia je v enostavni besedi: Bodimo predvsem Avstrijci. (Živahno odobravanje in ploskanje. Medklici.) Mnogi izmed nas so bili v strelskih jarkih, v katerih so bili skupaj Nemci, Čehi, Poljaki, Ukrajinci, Slovenci, Romuni, Srbo-lirvati in Italijani in puške so streljale enako dobro in bajoneti so bili enako ostri. (Živahno odobravanje.) Bili smo vsi ene misli: Avstrija! (Živfihno odobravanje, številni medklici.) Dovolite, da ponovim tu še-en-krat. (Številni medklici posl. Zahradnika.) Kratkomalo ni razumeti, da isti ljudje, ki so navdušeno branili meje Avstrije do zadnjega vzdihi jaja proti celemu svetu, ne bi zamogli zastaviti tudi sence notranjega spora in dovesti našo tiornovino iz vsakdanjih prepirov narodov in strank v srečnejšo bodočnost. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Še je večina teli ljudi na bojišču. zvesto izvršujoč težko dolžnost. Skrbimo skupno za to, da bodo, ko se vrnejo, že zgrajeni temelji za ono Avstrijo, kakor si jo žele naši junaki zunaj v iskreni misli na domovino in ob katere sliki se dvignejo v^ rnarsikterih urah strahovite resnosti. (Živahno, dolgotrajno odobravanje in pleskanje.)
Ministrskemu predsedniku z mnogih strani čestitajo.
Predsednik otvori debato in naznani, da je bil glede vrste govornikov sklenjen dogovor med strankami. Priglašeni so k besedi: Centra: dr. Stransky, Korošec, Ro-manezuk, Seitz, dr. Lazarski: Pro: Do-bernig, llauser, dr. Onciul, Denk.
Posl. dr. Stransky je povzel besedo. Izražal je svoja bolestna čustva, >ia manjkajo v zbornici dr. Kramar kakor tudi drugi obsojeni češki poslanci, katerih zločin ni obstojal v veleizdaji proti Avstriji, ampak v njihovi zvestobi do naroda in domovine. Govornik upa, da napoči dan. ko so med češki narod in kralja ne bo mogel vriniti nihče na svetu in ko se bo zamogel mladi vladar s svojo čisto preteklostjo postaviti v službo naro»la in svobode narodov. (Odobravanje pri Čehih.) Mi stremimo, je rekel govornik, po pre-ustrojitvi monarhije v družbo svobodnih, enakopravnih držav. Ako se nam posreči to, bomo imeli vsi, knez in narodi, srečno bodočnost.
Posl. Dobernig izjavlja, da so zastopniki nemškega naroda Avstrije pripravljeni slediti cesarju Karlu po poti, po kateri hoče hoditi v smislu svojega prestolnega govora. (Živahno odobravanje in ploskanje pri nemških nacijonalcih.)
Dr. Korošec je pričel v slovenskem jeziku. Nemški nadaljujoč je izvajal: Na čelo svojih zahtev mora staviti skorajšnji mir. Vladi, ki ji je avstrijanstvo istovetno z nemštvom, stranka govornika nikdar ne more slediti. Govornik se je pritoževal nad obsodbami pripadnikov njegovega nar«. ! nega plemena začetkom vojne, nad interniranjem in konfiniranjem in nad delovanjem vojaških sodišč. Nenemški narodi nikdar ne morejo priznati nadvladja kakega naroda, ampak le enakopravnost. — Narodi, ki so toliko žrtvovali za monarhijo in dinastijo, zamorejo^še manj tr;vti zapostavljanje. (Živahno odobravanje pri Čehih in Jugoslovanih). Govornik je razpravljal nato o razmerah na jugu monarhije. Za Adrijo se niKakor ne sme skrbeti šele potem, ako bodo že vsa ostala vprašanja rešena v interesu Nemcev. Ali naj se čisto pozabi, kaj naj se zgodi z Bosno in Hercegovino, Hrvatsko in Dalmacijo? Tam doli vendar ne bomo čakali iu se, kakor se godi to v ogrski državi, zadovoljevali z izjavo, da ima Hrvatska saino-odločevalno pravico v finančnih stvareh, namreč, da določa pasji davek. (Veselost). Jugoslovanom so zamerlU pravno deklaracijo. V tej so hoteli Jugoslovani povedati, da hočejo biti v monarhiji živeči Slovenci, Hrvati in Srbi združeni pod žezlom habsburške dinastije. (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih). Mi tudi nočemo, da bi bili Slovenci na Koroškem zatirani še v naprej in da bi se jim godilo tako slabo, kakor Slovencem v Italiji. Mi zahtevamo svobodo pod žezlom Habsburžanov in v mejah monarhije. Ako le to, kar zahtevajo Slovenci, veleizdaja, potem je premalo vislic za pobešenje teh veieizdajal-cev. (Živahno odobravanje in ploskanje pri Jugoslovanih,) Prosimo Čehe, Poljake in Rusine, da nam pomagajo v teh stremljenjih. kakor jim tudi irn obljubljamo, da jim bomo stali pri njihovih prizadevanjih zvesto na strani.
Nato so govorili še poslanci HauSer, Roinanczuk, Onciul m Redlich.
Zatem je bila debata prekinjena in seja zaključena. "Prihodnja seja jutri.
Predloge so vložili: poslanca Gregorčič-Fon glede vojne preskrbe vojnih beguncev. posl. Pittoni glede potopitve ladje -Baron GautsclM avgusta 1914.
Zginil mmm poročite
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se rac/glaša: 12. junija 1917.
Vzhodno bojišče. — V vzhodi:! Galiciji zopetno naraščanje sovražnega topovskega in letalskega delovanja.
Italijansko bojišče. — Boji v Sedmih občinah se nadaljujejo. Italijanski napadi so naperjeni predvsem proti Monie Fornu, Montu Chiesi in mejnim višinam severno odtod. V južnem delu tega ozemlja so sc v popoldanskih urah izjalovili že v našem topovskem ognju. Na mejnem grebenu so naše čete v boju z bajoneti in ročnimi granatami ujele močne sovražne sunke. Opolnoči je napadel sovražnik med Monte Fornoiu in mejnim grebenom zopet z znatnimi silami, a zopet zaman. — Sicer na italijanski fronti nič novega.
Jugovzhodno bojišče. — Italijansko letalsko brodovje je metalo na Drač bombe; več Albancev je bilo ubitih. Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BERO LIN, 12. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: 12. junija 1917.
Zapaduo bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Na flandrijskl fronti je bilo topovsko delovanje zvečer pri Yper-nu in južno Douva zvišano. Popoldne je naskočila angleška konjenica naše črto vzhodno Messlnesa; vrnile so se le razvaline. Južno odtod, pri Kruisu, napadajoča pehota je bila vržena s protisunkom.
i>tran |f.
1	: rs«
.EDINOST- 5tev. 162.
V Trstu, dne 13. Junija 1917.
V Artoiso Je bilo pocebno v kolenu pri Lcnsu in južno nižine Scarpc topovsko
GRUF ESTERHAZY V AVDIJENCI.
BUDIMPEŠTA, 12. (Kor.) Desifcnirani
Ester-ad vla-dijenca je upokJne.
sr.-o H!i zavzeli zapadno Cerny dne 10. t. j------
ni., so iz\ršfIT francoski oddelki pet proti- B^tm	lfACf].
■apadov, ki se vsi izgubonosno izja'.c-	^nRKk^
« ^nju in boju iz Nižine. Topovski boj Kriza na Hrvatskem in južno-slovaiisko
le dosegel večjo silo le severno Vailly in \prašanje. Čim se je raznesel glas, da je n.^ Zim*M gori. V vzhodni Šampanji sose ogrski ministrski piedsednik gro i Tisza fr. ncoski sunki pri Ta!:ure in Vaacjuoisu j poda! svojo demisijo, že so se oglasili iz-i/' !<n'!!. — Armada vojvode Albrehta: (vestni fanatiki na Ogrskem in — na Hr-Vbenih posebnih dos dkov.	vatskem, Ja mora odstopiti tudi baron
Vzhodno bojišče. — Ob Dvinl, Skerlecz. ban Hrvatske, češ, da je ta le pri SmorgCMiu Barnovičih in posebno pri eksponent Tisze. Dobili so miren odgo-Brzezan' . in ob Narajovki je postalo boj- v o r, da vzrok ogrske krize so notranje-i <. dt 'o\ nje posebno živahno	ogrski dogodki in ne zadevljejo nikakor tu-
nicedonska fronta. - Med IdiHrvatske. Čim pa je vladar sprejel demi-Prespansklm jezerom in Vzhodno Čeme stjo I*ze, je ban Skenecz >z oziram kakor tudi na desnem bregu Vardarja do | na politične ozire« — kakor je bilo rece-Lojranskeca jezera je bila artiljerija de- > v oficijoznem sporočilu - vendar tudi lavnejša kakor sicer v zadnjem času. P°da! demisijo. k, jo je vladar sprejel -# t #	Hrvatska dobi torei novoga ban^ OJsto-
i pivšenm banu se na sploh ne cdreka ko-Tekom n-oseca, ki je bil polen zvisanoga j rektnosti irl poštenih namenov. Ni bil pohotnega delovanja. so izvojevale tudi zrac- j st],Ija politična individuvalnost z ambicijo ne sile velike uspehe. Mi smo »zgubili na za reSen[e ve!iK;h političnih in državno-zapadu, vzhodu in na Balkanu 79 letal in, pravn^ problemov. Bi! pa je izvrsten M priveznih balonov. Izmed sovražnih le- upraven uradnik m blag značaj. Še se tal ie bilo sestreljenih 11-1 za našimi črta- Upominjania, kako so med vojno izvestni mi, 48 pa lil« je padlo onstran sovraznm ilura_r^trijotje v Pešti in v — Zagrebu postojank. \ rh tega so izgubili sovrazm*i, obsipal; bana z očitanjem, da daje potubo 26 priveznih balonov m nadaijnih 23 letal, Ueleizdajalstvu, srbofrlstvu, panslavizmu ki so bili tekom boja prisiljeni, da so se jtd Qn pa je odgovor;j na kratko, da ni
po njegovem okusu, «Ja bi vladal s preganjanji. procesi in — ječami! Stopil ie raje i v stiki s strankami in je prišlo tako do hrvatsko-srbske koalicije, ki ie vzela I se breme odgovornosti večine v saboru, da bi bila vlada iz nje vrst. Tako
morali opustiti na tla.
Prvi generalni Kvartirmojsteri
pl. Ludendorff.	.—
BOLGARSKO. SONJA, 11. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Se\crno Bitolja »opoldne srdit sovražen bobnajoč ogenj.
V	srednjem odseku kolena Cerne precci živahen o^ei;}. na desnem bregu Vardarja te!tom noči živahno topovsko delovanje. Frl vasi AlCak MaMe so bili sovražni iz-vidni odoeiki pregnani. Južno Gjevgjefije so privedli naši Izvidniki več ujetnikov. Na ostali fronti precej slab topovski ogen;.
V	nižini Seresa so bili sovražni oddelki odbiti. — Na romunski tronti slabo pehotno streljanje.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 12. (Kor.) WoIffcn tirai po-t ća: Par naš h pomorskih letal je dne 10.
t. n
Itlrti
Zi\
3 napaa z i /Činili
Lel av b sk
(Ruski hajate Na^i pod vod morju med r arnik »Link rožen ang!t> tik ton
s številne m razstre-bonibami ruski opo-in Arenburg. Del vojaških il skoro popolnoma razruše». j močni pot i akciji so se vrla brez šči Leba] znem de; i?iki so i
ne
•c je ohranilo ustavno življenfe. odpravil se ie tisti prosluli jezikovni paragraf železniške pragmatike, izvedel se je zakon o krajevniii iirien;h in razveljavile so se prejšnje drakonične izjemne naredbe gle-Je časopisja in svobode shajanja. V posebno zaslugo pa je šteti baronu Sker-icczu, da jc v vojnem času, ko je špijon-stvo na \ SL*ti straneli preirJo na žrtve, s svojo pravičnostjo in pravi i smislom preprečil mno^o zla in rešil nesreče marsika-ic"o osebo in iiiarsikatero družino, doele-'en oni izjavi: da ni po njegovem ukusu. Ja bi vladal s prr-cesi in ječami! Zato mu vsi resni politični krogi ohranijo blag spomin, kar pa nič ne prejudicira vprašanja, kaki p 'liti^ni sme-ri naj bo sledil njegov našleJn:k! Kajti prišla ie vojna in žnjo drirgi! j ni časi, nego so bil: tedaj, ko je prišel baron Skcrlecz na Hrvatsko. Zagrebški Tagblatt sodi po vseh znakih, da tna preureditev notranjih odnošajev v mf-narhiji povspešiti mir: spravo sveta naj se uvede s spravo v notranjem monarhije. A s slepoto mora biti udar;'en, M.or bi iioiel prezirati poinembno^t slo-\anskih vprašanj v državi. Pomirjeme med narodi v monatbiji je naravnost iz-kliučeno brez rešitve julao-slovanskega vprašanja v smislu južno-slovanskib želja. Hrvatsko - slovensko - srbski narod se nikaar ne odrede združenju. Ne — vzklika zagrebški list — čemu naj bi varali sebe in Alfe: falili Slovani ne vežejo svoje II. junfla. — V vsem gorskem op^-. . . . : be do države na kake pogoje, in v-;eM ; a^c in p jset med Adižo in 13ren-: :udi ujedinjenja ne preglaSajo za tak pote je bilo b jnrj delovanje včeraj večje ka-1 goj. ali toliko v hrvatskem sabora, kolikor I tf d«»e<5uj. noči od 9. na 10. t. m. srno v državnem zboru izjavljajo veOno, da je na t kalskem prelazu, v gornji doluii Chie- združenje južnih Slovanov monarhije živ-se in -ia ^-obolj LK^so Casine in dolini Ijens^i pogoj za lastni narod. Na to prehaja 1'osini odbili ;n zasledovali sovTažne sku- k vprašanju: pr'de-Ii novi hrvatski ban z pine. Na a^iaški pJan.>n fe naša artiljerija ' misiio, da nas približa uresničenju tega obstreljevala včeraj več točk važnih so- j življenskega pogoia? Kaiti prežalostno bi vražnih obrambnih naprav in jih razrušila, bilo. ako bi bilo še nadalte v začetek in Na^ oddelki so izvršili nato drzne oleu- konec vse vladne politike na Hrvatskem Zivne akcije proti Mt. Zebiu in Mt. fornu. | le to. da se odbijajo napadi iz Budimpešte Kljub huderna neurju, ki Je vladalo, so k n ogrsko-hrvatsko nagodbo. Visoke na-rolastiii prelaza Agnelle in velikega dela de. ki jih sta vi ia jo naroda v novo dobo, bi .Mt. Ur re vzhodno vrha L ridici. Sunki, ^e morale razbiti ob dejstvu, da ta habs-k s« b izvršeni nr: adno m z veliko -r- buržka država, s čudežno silo v sebi. lic dito^tfo, so najn pnnesh 5o«i ujetnikov, | more vzrasti v zvezo popolnoma enafco-med njimi 7 oficirjev. Istočasno so obstre- pravnih, svobodnih in zadovoljnih naro-
Ijuiejo tekoči teden. Dotične stranke, ki še niso v posesti teli izkaznic^ si morejo nabaviti to meso tekom prihodnjega razdeljevanja. ki se bo vršilo čim prej. Na eno izkaznico se bo moglp dobiti 1U kg mesa. Prodaja se prične on 6 z>utraj v naslednjih mesnicah:
Spanghcr, Barkovlje 234, Bhi, Rojan 9, Dapretto, . ui. Oiovanni Boccaccio 6, Pellis, ul. Cecilia de R;ttmeyer 9, Ca-dorini. n!. nadvojvode Josipa 11. Cri-siach. ul. delle Poste 16, Taverna, Piaz-za Ponterosso 4, Borgnolo, ul. Lazzaret-to vecchio 52. \osak, ul. Cereria 6, Slabile. ul. S. Micliele 5, Loy, ul. D. Braman-te 13, Rocchelli, ul. Piazza Piccola 2 (za magistratom). Bruna, ul. Beccherie 1, Po-iacco, ul. Beccherie 47, Zadnik, P. S. Gio-vanni 6, 1'abbro, ul. Marije Terezije 43. Massč, ul. Farneto 7, Lenarduzzi, ul. Amalia 23, Mornig, ul. Acquedotto 17, Go-digna, ul. Giulia 27, Ottonischer, ul. Mo-lingrande 11, Illicher, ul. Barriera vec-chia 8, Steni, ul. Barriera vecchia 31, Be-nedettich, ul. Piccardi 28. Saffaro, ul. Istkntf* 28, Pozzi, ul. Settefontane 1, Jenco, ul. Rigutti 5, Rizzian, ul. deli' lstria 1, Cooperative Operaie, ul. S. Marco 22. Gaizni u Škedenj 50. Oodina, Skedenj 138.
Ct^t:
PreJnji deli s priklado po K 5*60 kg,
zadnji deli s prrklado po K 6?40 kg.

vesti.
iz ,ub in poškodb, a in Arenburg se na-Li otoka Oesel.) — .otopili v Atlantskem ugim: Oboroženi angleški ;ck« <0622 ton), neki neobo-i pa m k M500 ton) z rnuni-iznan oborožen angleški par« i k fcfMMJ neki t arrek 40»HJ ton.
Nač. adm. štaba mornarice.
SOVRAŽNA URADNA FOROĆILA. Italijansko poročilo.
Uevala naša letalska brodmja, premagav ši velike atmosierične ovire, z uspehom sovraine zaJe-ne zveze ki njegove težke baterije v pasu gornje doline Astica. Vr-
dov, da se h« more razviti do popolne svoje moči edino zato. ker >o ovira na tem malenkostna kratkovidnost!! Ali čemu naj bi se udajali so-ai takim mislim? Z d ruže-
razA»carama.
: ia >■■> se r.atn brez iz^ub. Na ostali fronti nje ružnih Slovanov monarhije mora priti, smo pobijali razna topo\-ska kc^ncentrira- ker le to more biti v začetek pomirjenja i a sovražnika. — Na Krasu so bili razni »ned narodi habsburžke države! S tega proti nušnn črtam južno Kostanjevice po-j stališča presoja zagrebški list hrvatsko izkušeni napadi gladko odbiti in naprav-i krizo in se nadeja, da ne pridejo nova lični ujetniki.
NOVI ŠPANSKI KABINET.
MADRID, 21. (Kor.) Novi kabinet je sestavljen siečeCe: Predsedstvo — Dato; \nanje stvari — marki Lena; justico — Burgue: vojno — gen. kapitan — Flures: notranje stvari — ^anclicz «juera; finance — Bugai; javna dela — viconte £za in pouk — AudraJe.
V VCb
PODLISTEK
Mliiiortar, kile izginil.
K! n an. Prancoski spisal Evgen Chavette-
N.i ta vzdihijaj je z nič manj globokim vz . !;ajem odgovoril Maurice. Od onega ža -*:iega d ^odka sem namreč zaljubljeni zdravnik n: videl več Pavline, ki se je zaklepala v svojo sobo.
Zbogom, stari prijatelj, moram zopet nazaj k svojemu bolniku, — je <Jejal Maurice konino :n podal roko zvestemu služabniku.
uolard je spoštljivo stisnil podano mu roko in dejal odhajaje:
—	Da, prepričan sem, da je tako; videlo bi se takoj, kako je s stvarjo, Če bi se iaogla izvedeti vsebina oporoke.
—	Starcu se je ta stvuir pač izpremeni-la v stalno misel, — si je inislii Maurice, Id je gk -al za njim, ko se je vračal na vrt.
GOVEJE MESO.
Aprovizacijski komisiji se je posrečilo dobiti partijo prvovrstne govedine po raz-1 meroiiia nizkflt cenah. Jutri, v četrtek, 14. j i. m., se bo \ rsilo prvo razdeljevanje proti ; izkaznici za živila in proti izročitvi izkaz-, iiic št. 4 (marmeladne barve), k se razde-
Ko je prišel zdravnik zopet k bolniku, ija je nascl še vedno enako nezavestno le-/,ečega na blazinah. Markiza je žalostno sedela ob vzglavju postelje.
—	Torej, gospa, ali vam nisem povedal prej, kako je? Ali nisem imel prav, ko sem vam hotel prihraniti to bolestno razburjenje? — je vprašal Maurice.
—	Žalibog. gospod doktor, ste imel prav. Nesrečnik me niti spoznal ni... moj obisk je bil zaman.
Poslušajoč markizo, je zdravnik na-tančno opazoval bolnikovo lice.
—	Ne, ne gospa, — je vzkliknil hitro, — ne, vaš poset ni bil zaman; kajti storila 5>te v resnici oni čudež, ki si ga je Želel gospod de Badiere.
—	Kaj pravite?
Maurice je nadaljeval:'
—	Pravim, da pravkar še tako bledo
lice dobiva nekoliko več barve____ da
mu bije žila živahneje.....da se mu sploh
vra^a življenjska sila. Da, gospa, otrplost
Otvoritev razstave za varstvo dojen-cev. Predvčerajšnjim »dopoldne se je otvorila v prostorih društva »Austria< razstava za varstvo doiencev. V navzočnosti poveljnika pomorskega okraja in mestnega poveljnika kontreadmirala barona Koudelka ter zastopnikov drugih vojaških in civilnih oblasti in velikega kroga dam. med njimi namestnice go-spe baronice h" r ies-Sk e n ej e ve, je namestnik otvoril razstavo, nakar je podal besedo deželnemu zdravstvenemu referentu dvornemu svetniku dr. pl. Celebriniju. ki ie v kratkih, a učinkovitih bes«»ia!i pojasnjeval veliko umrljivost otrok in poudarjal nujno potrebo odločnega dela za ohranitev mladine. Nato so si navzoči ogledali razstavljene predmete, ki jih šteje razstava 350, in sicer tabele, fotografije, slike, modele iz voska, otroško perilo, priprave za kopel. posteljice, vozičke in razne druge stvari, ki so v zvezi z otroško odgoio, otrobi: c bolezni in njih posledice ter pouk, kako ravnati v bolezni. Glavni oddelki razstave so: rojstvo in razvitek dojenčev, postrežba, naravna prehrana, umetna prehrana. bolezni dojenca. Iz'.'al se je posc-Ibcn katalog o razstavi tudi v slovenskem j jeziku. Ženskam, posebno materam prav i toplo priporočamo, da si ogledajo razsta-' vo na podlagi imenovanega kaialoga. katerega dobe v razstavi, prepričani pa smo. j da tudi moškiiii ne bo škodovalo ako si !; Jedaffr- razstavo. Prostori društva »Au-! stria« se nahajajo v ulici Ss. Martiri. — i Razstava je odprta vsak dan od 5 do S zvečer, oh nedeljah in praznikih pa od 9 ! dopoldne do I popoldne. Vstopnina znaša j 41) vinarjev. Za šole in društva velja zni-' žana vstopnina »n jih pri obisku spremlja v stvari izvedena oseba.
Vojno posojilo je priprava za bodočnost. Dvorni s\ etnik Anton vitez Vukovič, član gosposke zbornice, piše: V velikem času ogromnih deianj ob juŽJiih mejah naše države. kjer Avstrijci vseh jezikov složno sodeluiejo v pravični obrambi proti pohlepnosti našega sovražnika Italije, se država obrača ponovno na svoje prebivalstvo s pozivom, da naj sopomagajo pri nabavi sredstev za nadaljevanje vojne. Krepka in odločna je obrambas naših čet proti sovražniku. Danes gre v resnici za vse. Brezuspešnost naskokov italijanskih mas na naše železne fronte je pač že poučila odgovorne može v Italiji, v kako nesrečo so zapeljali svoj lastni narod. — Ravno slovanski narodi na jugu, ki so neomajno zvesti habsburški monarhiji, čutijo nf'iglob,:e, kako velika nevarnost bi jim pretila, če bi kedai Italijan položil svojo zločinsko roko na naše primorsko ozemlje. Kake posledice pa bi moglo imeti to za naše narodno gospodarstvo in kako težke o\ ire za avstrijsko trgovino in promet — tega pač ni treba pripovedovati. Nedotaknjena in neskrčena naj naša avstrijska domovina vstane iz te vojne v novem sijaju. Tudi najmanjši kamen je treba dobaviti za ponosno stavbo naše bod le blaginje, da zopet vzcvete in se okrepi habsburška drrava! Da, tudi temu namenu rabi šesto vojno posojilo. Šopa-mag£jo naj vsi in vsi morajo sepomagati, kajti tu gre za varstvo našega bodočega gospodarstva Fodpišimo fcesto vojno posojilo!
Voditelji slovenskih Sol mesta in oko-
Hce so vabljeni futri, v čtrtek, ob 11 in pol
na pogovor v prostore Ciril-Metodove šole na Accjuedottu.
Starše otrok, ki zahajajo v rojan ski otroški vrtec CM D. opozarjam, da naj strogo pazijo na svoje otroke, da ne bodo prinašali v vrtec patron, posebno pa ne nabitih patron, ker se lahko z^odi največja nesreča, kot se Jih je zgodilo že toliko. Opozarjam samo na žalostni dogodek, ki se je pripetil pred kratkim na ljubljanski j realki, kier je patrona, ki se je užgala, i med poukom v šolski sobi usmrtila šesto^ šolca Poljanca. Starši naj bi strogo pazili, da bi se otroci tudi doma ne igrali s takimi nevarnimi igračami. Še bolj pa naj pazijo, da jih ne btfdo prinašali v vrtec, kjer bi bila nesreča, če bi se dogodila, ob velikem številu otrok še veliko večja. — M. Lavrenčič, pred. roianske podr. CMD.
Umrla je mati glavnega urednika tukajšnjega socijahiodemokratskega glasila »Lavoratora-, g. Josipa Passiglija. Naše najiskreneje sožalje poklicnemu tovarišu, ki je prizadet tem huje, ker mu je mati umrla v inozemstvu in ni mogel pohiteti ■Jo nie. da bi ji zatisnll oči.
Zdrastveno poročilo. Mestni fizikat poroča, da je bilo v času od 2. do 9. t rn. v področju tržaške občine: osepnic (kožic) 3 slučaji in sicer 1 pri Sv. Jakobu. 2 v Skednju, trahoma 1 (Sv. Ivan), davice 2 (V. mestni okraj, Škedenj), legarja 6 (Sv. Vit I, St. mitnica 1, Sv. Jakob 2, Sv. Ivan 1, Barkovlje 1). Umrla je za legarjem 1 oseba v mestni bolnišnici.
Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontinnačni bolnišnici Rdečega križa je 12. t. m. umrl za ranami, dobljenšmi na bojišču, pešec nekega pešpolka Anton Aron. Pogreb se bo vršil danes, 13. t. m., ob 4 popoldne, iz omenjene bolnišnice na tukajšnje vojaško pokopališče.
Duhovščina in narodna koncentracija. Načelniki deželne zveze češke katoliške! duhovščine na Češkem so v imenu te po-j slednje izdali izjavo, v kateri je rečeno! med drugim: .->Češka katoliška duhovšči- j na, zvesta narodnim izročilom svojih prednikov in v misli na blaginjo češkega nareka, iz katerega je izšla s katerim živi in sjiiaira deio za njega najvzvišeneje ideale kot svojo najsvetelo dolžnost: pritrja popolnoma izjavi Čeških pisateljev, pozdravlja izjavo Češke zveze v državnem zboru najiskreneje ter izjavlja, da bo v | boju za izvedbo skupnega narodnega programa in za pravice naše samoodločbe i nastopala soglasno z zakonitimi zastopni- j ki na i oda v žrtvovanju in na delu!« — £iaj se umevanje dolžnosti do naroda v j takih uso.inih časih tudi na ^Slovenskem j povzpne do zgornje višine!! Časi so veli-! ki. ali zagrniti nas me smejo.
Tržaška kmetijska družba naznanja; da i je prejela v razprodajo množino pranega zmletega žvepla. Cena je še precej visoka. Osebe, ki bi rade kupile, naj se oglase v uradu Tržaške kmetijske družbe, Dunajska ulica št. 10, I.
Kdo ve kaj? Fran Simčič iz Prelesja št. 3b pri Piaveh na Goriškem bi ra>i izvedel, kje se nahaja njegova žena s šestero otroči-čev. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči na naslov: F. S. pri g. Antonu Sancinu, Skedenj št. 130, pri Trstu. — Josip Kotiar v Trstu, ulica Belpoggio št. 5, bi rad do-znal, kje se nahaja pešec Ludovik Bavdaž iz Ročinja št. 83, okraja Goriškega, rojen 24. avgusta 1890. Pogrešanec je služil pri domačem 97. pešpolku, 9. stotniji 3. bataljona. Pogrešajo ga že od 26. avgusta 19H. Njegovi vojni tovariši so bili sporočili, da je zadnje -dni meseca avgusta 1814. prišel v rusko ujetništvo. Ali doslej ni še nič pisal. Ako bi kdo — posebno izmed vojnih tovarišev, ali invalidov polka, po-vrnivših se iz ruskega ujetništva — kaj vedel o pogrešancu. naj sporoči na gornji naslov. Stroški se povrnejo drage volje.
Mestna zastavljalnica. V četrtek, 14. junija, se bodo od 9^2 dop. do 1 pop. in od 3Vb do 63 '2 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca januarja 137 in sicer od št. 203.201 do 204.200.
2ivnostenska banka podružnica v Tr-leta 1915.. na svetlomodre listke serije stu je podpisala za svoj lasten račun K 1,000.0000 za VI. avstr. vojno posojilo, razveu tega >e podpisala centrala tega zavoda v Pragi zase in svoje podružnice K 15.000.000 za VI. avstr. vojno posojilo.
--	HALI Od			Hi!	
no ca □□		it r&*«B»jo po 4 stol. b#Mrf« 5 rt ldfc*t*« Utkane min J na;0 «nkral rti. — K*}'nanj js [ : pristojbina aaaia 40 »lotiak. .I LJLJ			
Orefe
S razne, stare in nore kupuje tvrdku akob Vatovec uL Carintla 19. 1173
PflfAAPftf	-Jerkič i is nje v sv »jem atelje j j
lUlUsiul V Trstu, Via delle Poste št 10. 4i»7
ZnKUe
vsake vrste ki puje Jakob Mar^on. Via Solitario21 (pri mc-tni boloiAnicij 1176
Ženski
(S. Michele)
nizki čeviji od šr. :J4 do 38 se prodajo. Perojevič, Trst, Via S. Loren/o* 10. HI.
1183
IJ^ff^lfS* poročen ali vdora po padlem vojaku VitllMi brez otrok <e i$če Prednost imajo bivSi vr.iterji, zidarji aU čevljarji, oziroma vratarice z d b-imi .spričevali. Na-lov pove Inseratui oddelek Edinosti.	UH4
U Mf(jsm se odda o^a * prostiru vhodo'n. — V llUjCIll Comm-rcinle 14, l. vr 8, desnu <B 5
išče
K izvrstno izuven ml id lovski pes. Ponudbe n.i In.< oddelek Edinosti pod „Lovski pesu.	H85
F; * ff	9 9
Likerji.
'Velike in male partije prodam takoj po ugodnih cenah.
Dvojen kumin buteljke po Maraškin	„
Menta
Crema marsalt „ „ Grenčica „lstria" , „ Fernet
Vlahov (tip) Slivovec Žganje Mali novec
Vi Vi Vi Vi Vi Vi
v sodih
kakor tudi šampanjec „Cointe de Valois", sladki refošk, dezertna in namizna vina v buteljkah po r/10.
NB. Za kakšnosibodi naročilo prosi se denar poslati v naprej.
J. PARČINA, Trst. Skladišče Via Oelsi 10 od 11—12 in od 4—5.
ši r ®
na brizganec (Spritzer) od 25 steklenic naprej razpošilja
A^^S^5^ poita G^šiaai
■ sJ & I	KvrašhG
Kupim vsakovrstne prazne steklenice, sode in vino.
^ZSSMESEŽ9
zimo, sri
fu
m
pidiin
v vsaki pbi!ki kapeje po riajvi:^:?i tensh tavod
R9 Du§sSch & C. v.lm Tlntore 2
Ima v zalogi zlato v dIoščgži in vsokavrstniti pi-trefeščin n zofioiehnlKc.
Hcie! m restavracija
MET KOPOL^
Trst, ulica S. Nko16 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
BtiLiar^-g
Stroj za šivanje In liezfiiiie, pravi neni-iK! uzorci.
»UHMiiia JMH" RajUte
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
— Tvrrfka ustanovljena leta 1171. —
5-^NClSCO 3EDNAR
Trst, ulica Campanlle št. 19.
lete II
tel- Via Stadion 10-Trst
Odprt od 8'2 zvečer naprej
Cena: L vrste R1 IL vrste K1.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. termah
v Trstu, ul. Poste vecchio 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez
bolečine. :-: Plombiranje. UMETNI ZOBJE
poJielnije! Sedaj moTem jamčiti za bolnikov) okrevanje!
—	Naj bi nebesa potrdila te vaše besede! — je dejala hinavski gospa de Bra-geron. katera je vstala, da bi odšla.
Sedai, ko se je v zdravnikovi odsotnosti sporazumela z de Lozerilom, se je podvizala, da pripravi vse za maščevanje nad onim, ki jo je zapustil nekdaj.
Kakor je storil so^iku. )e Maurice sedaj spremil tudi markiza po stopnjicah do hišnih vrat in je pustil bolnika samega.
Kakor hitro so se zaprla vrata za njima, je de Loze ril tako} zopet odprl oči in se posmejal.
—	Hi, hi, — se ie lahehetal veselo, — zdi se mi, da se le Se prečki spretno izvitem iz tega neumnega položaja, v katerega sem zašel zaradi onega bedastega pisma, ki ga nisem tako] raztrgal, ga mi je vrnil Colard, kar je bila velika pogreška. Sedaj, ko se vrne zdravnik, se pa prebudimo iz nezavesti.
JADRAN

Trst Via Cassa dl Risparmio Slsu. 5 (Lastno poslopje)
Kapital In razerva K 8,890.000 —
Filljalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković,
Opatija, Split, Šibenik, Zara.
Vloge na knjižeče 3 12 ° o Vloga na knjižice
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. — Kup'-ije In prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute In devize, predujmi na vrednostne papirje in blage ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits promese. — Prodaja srečk razredne lot rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev
Eroti kurznt izgubi, revizija žrebanja srečk Itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours
rediti. Bozna naročila.--Inkaso. — Menjalnica.--Eskompt menic.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.	Brzojavi: JADRANSKA.
- Uradne ure: o<S 9 do 1 popoldne	=