Praktična slovensko - neinška graniatika.(Dalje.) XI. Raznolični goli stavki. Kako je to, da so stavki razaoličai ? Stavki so raznoličai, ker z ajimi razaoličnega kaj pripovednjemo. Prijatel aie vabi, da aaj prihodnji tedeti pridem k njemu. Priterdim mu, ter praviai: Bodeai prišel. Pri slovesu me praša: Ali boš prišel v štiriaajstili daeh? Odgovorioi mu: Xe bodeai prišel. Tukaj sem odnikal. Stavek, s kterim sem to povedal, imeauje se aikavni stavek. Judje so prašali našega zveličarja : ,,Ali se sme cesarju davek dajati ?" Stavek, s kterim se kaj vpraša, imenuje se prašavni stavek. Imamo že toraj troje ra/Jičaih stavkov. Ali je pa vse jedno, v ktereni redu postavljajo se besede v stavkib ? Xikakor ae, ia tudi ne more biti. Premeaovaje besedai red v stavku preaieaujemo tako rekof' bistvo, ker tisto besedo, klero hočemo posebno povzdigaiti, stavimo v začetku stavka. Govorili smo že od tega 1. t. straa 85. pri podačevanji v braaji. Xa pervo aiesto v stavku Sioveaec rad postavlja časovaik ali časovaikov priložaj, kajti časovaik ima v sloveaskem posebai povdarek. p.: Jaz seai ga svaril =: svaril sem ga. XTenaglašene besede ali pritikliac, kakor pomagaveu časovnik: sem, si, je, sva, sve , sta, ste, smo, ste, so, bi; in zaimeaa me, te, se, aii, ti, si, ga, nm, je, jo, jih, jim, je, aas, vas , nam, vam, se ae stavijo v sloveaskem aa pervo mesto , razun 1. kadar časovaik biti ai poaiagaven časovaik in ima toraj aaglas: Je Bog. So pa te reči tako važne .... 2. V vprašaajih ia odgovorih. Je li res ? Je. Bi — li šel? Bi. 3. Zaimena pa saaio, kadar so naglašene, pa nimajo dalje oblike. Te so: nas, vas, nam, vam. (,,Xovice" 1. I. v listu 10. št. 74.) Vprašavni stavki se začenjajo v sloveaskem vselej z vprašavno besedico wali" včasih pa z drugimi vprašavniaii besedami: kdo, kaj i. dr. Vprašavna besedica I i se pa stavlja za kakšao drugo besedo. p.: Si li prišel o pravem času ? V vprašavnih stavkih se stavlja časovaik na pervo mesto, ker v takšaih stavkih praša, aii se djaaje spolauje; časovaiki so pa ravno besede, s kterimi naznaaujemo djaaje. Xemški besedai red poočitan je v maogo zgledih. pod c. A. namreč: Vaje nemško-sloveaske imajo za vse vodila primerae izglede. Opoinbe povedo, kako se v nemškem rabi in stavlja zanikavaa besedica: aicht io kein. Časovniki: konnen, diirfen, raogea, miissea, sollea, wollea so pomagavai časovniki, ali ne pomagajo izraževati časovnike v prešlem in prihodnjem času, temač le povedo ali je djaaje mogoče: konnen, dflrfen, m 6 g e n ali pa de se rnora zgoditi: iniissea, sollen, vrollea. So tedaj ti časovniki nepopolai časovniki, ki žele še druzega časovnika, da se djanje pove: Ich kaaa. Was? Ich kann arbeiten. Das Kind muss. Was? Das Kiad oi u s s , soli den Aeltern w i 11 i g e a Gehorsam I eisten. Dragega pojasaila tukaj nienda treba ni, ker obilae vaje slovensko-nemške tudi to rec pojasnujejo. Pri branji pa naj učeaik večkrat otroke aapeljuje, da delajo vprašavoe stavke iz pripovedovavnih, zanikavne iz terdivoih, da se otrokom v kri in meso priraste, kajti, kolikor bolj razumevali bodo posamezae stavke, toliko bolj razumevali bodo cele berilae vaje in spise. (Dalje prih.)