Reorganizacija kmetijskega pouka v naši državi.* Oddelek /a knut:js'kii pouk v rrviniststvu za kmetijstvo jt. izdelal program za temeljno -rtorganizacijo ikmetijskega pouka v državi. Minister za kmetijstvo g. dr. Oton Frag.š, znani kmetijski stro'kovnjak s>. je strinjal s tem programom in odločil, da se ukrene vsc potrebno radi izvajanja tega programa. Svojc zakonske projekte o pouku v raznih šolah bi moralo ministrstvo prosvete prilagoditi temu programu. Progiram je sledeči: Kmetij'Sk'i pouk med našim 80% ;kmets skim narodom se more najuspešnejše vršiti in širiti v nadaljevalni osn. šoili (V. in VI. razred), v zimskih kmetijskih šolah in na* izadnjc v specijalnih (cnoktnih) in nitžjih (dvoletnih) kmetijskih šolah. Učitelji za te šole naj s? izvežbajo na učiteljiščih, sri.dnjih kmttijskih šolah in na 'kmetijski fakulteti. Nadaljevalna osniovtnai št»la. V nadaljevalnicah osnovnih šol (višjih osnovnih šolah) na deželi mora prevladovati kmetijski, t v mestih trgovskosobrtni pouk. Učni .načrt za te podeželske šole jc treba se= staviti sporazumno z mintetrstvom za !kme== tijstvo, a za šole v mestu, sporazumno /. mi* nistrstvom za trgovino in industrijo. Vsaka od teh šol mora imeti šolski vrt z 1—2 hektara zemljišča, s potrebnimi ob* jekti za nazorni pouK: tople grede, vrt, sa= dovnjak, izbor sadnega drevja in trte, polje* delski oddelek, čebdnjak i. dr. »Kulturni na» črt« in organizacijo tega vrta je treba izdt = lati sporazumno z ministrstvom poljoprivri-5 de, ,a sprtmembe tega programa se morejo izvršiti le v krajih s specijalnimi ekonoms'kW mi irazmerami. V prvih razredih deških nadaljevalnih osnovnih šol se morajo poučevati naslednji kmetijski predmiti: poljedelstvo, vrtnar* stvo, gozdarstvo in gojitcv sviloprejk; v viš= jih razredih: živinoreja, mkkarstvo, čebelar= stvo, konzerviranJL- sadja in zadružništvo. Vinogradništvo, sadjarstvo in ribarstvo se poučuje le v onih krajih, kjer so podani po* goji za tt kulture. V dekliških nadaljevalnih osrrovnih šo= lah mora med predmeti /dominirati gosp'O» dinjstvo: delo in rcd v hiši, wdržev.anje čistote, kuhanje, nega deteta, ročna dela i. dr., a od kmctijskih predmetov: vrtnarstvo, žl» vinorija. mlekarst\o in svilarstvo. Nadaljevalne šok morajo .pirirejati čim potfostej« ekskurzije, posebno na sosednje vrtove, 'kmetijske šole, vzorna posestva. Ob priliki letnih izpitov se bodo prirejale; z na* firadami razstave kmetijskih obrtnih in roč« •nih proizvodov, ki so jih učenci sami doma naredili. Zimske kmetijskje šole. i Te >šok se morajo prirejati izmenoma v vsaki vasi poedfnih srezov, ko pridc nanjo vrsta. V prvi tečaj bodo sprejeti prostovoljno priglašeni obislkovalci v starosti od 16 let dalje. PredaVanja, v čim višji izimeri z d&monstracijami in svobodno diskusijo se vr= šijo zvečir (po 2—3 u<re) v poslopju ¦osnovae ;šole, sodišča, izadrugc ali drugje. Glavni prc davatelji so kmetijski strokovnjaki z visoko ali vsaj srednješolsko izobiazbo, toda s ¦sl* gurao in r&sno (najmanj triletno) prakso. Z jijimi sodelujtjo učitelj v dotičnem kraju za splošni pou'k, zdravnik za higijc.no in even^ tualno gozdair in veterinar, vsak za svojo strok'0. Učni načrt in program za te tečaje, ki jih št nimamo, bo prcdpisalo ministrstvo poljoprivrede v sporazumu :z ministrstvom iprosvete. Ti tečajd trajajo dve zimi in vsako Jeto od novembra, ko prenehajo važnejša poljska dela, do marca, ko se začne pomlad^ no delo, to je 3 do 4 mtsece letno. V drugi tečaj ae pozovejo vsi slušattJji, ki $o bili v prvem letni'ku, ker je to nadalje^ vanje prvega letnika. Oržava oziroma ^oblastna samouprava. nosi stroške /.a. učne moči na t.j šoli, a vas, oziroma občina daje lokal, slugo, kurivo in razsvetljavo. Učni pripomočki za te tečaje se prinesejo iz bližnje kmetijske šole, wta, državnega ali privatno urejenega posestva, a po potrebi snrujo prirejati tudi krajše eks^ jkurzije v najbližji okolici. To šolo vodi v vasi posebni krajevni od^ bor, ki ga sestavljajo učitelji za kmetijstvo, učitclji, duhovnik in župan ali njegov na« mestnik Nižje im specijalne kmetijske šole. Nižje kmetijskc šole, ki so trajale pTed vojno tri leta, so sedaj spremenjtne " 'lvo= Jetnie v nameri, da .se delovne moči kmtt= ski hiši nc odvzemajo predolgo in da se pri * Pniobčujemo prevod člarika, ki je bil priobčen v »Politiki« od 3. marca t. 1., da opozorimo članstvo na načrte, ki so bolj ali manj prikrojeni za. prilikie na jugu in s ka» terimi naš program v marsikaterih •važnih točkah ne soglaša — bodi k stvarnih, bodi iz pedagoških vidikov, radi česar je potreb? no. da storimo svoje 'korake za upošttvanje naših zahttv in razmer. — Uredništvo. absolventih zmanjša ambicija, da postanejo »gospodje«. Da bi pa ostalo več časa za po« po;no ^obvladanje prejšnjega strokovn.ga gradiva so izpušč.ni iz starega učnega na« črta predmeti splošne izobrazbe: vtronauk, zcmljepis in zgodovina, računajoč, da se je od tth prcdmetov učilo zadosti v osnovni šoli. V obeh letnikih pa je še nadalje ostalo računstvo in srbohrvatski jtzik. V strokov« !:iem oziru so razdeljene tc šole v tri tipe: poljcdelske, živinorejske in vinarskossadjar^ s.<e šole. Takih šol je v vsej državi 12, a vsaka od teh ima svoje vzorno posestvo 30 do 60 hcktarov zcmlje. Specijalne kmetijskf šole, v kattrih traja pouk samo eno leto, Sl osnivajo v onih xra» jih, kjer traja osnovna šola. delj nego 4 leta, ter se more preiti l novimi učenci takoj na stroxovni pouk. V strokovnem oziru so te šole šl- bolj specijaliziranc nego nižje. Biti morjjo: vrtnarske, mlekarske, oebelarske, vinarske, gcspodinjske itd. V vsej državi jih imamo 13 in vsaka šola ima svoje posestvo ,od 30 do (,Q hektarov s potrebnimi objekti za specijalni pouk. Kdor dovrši specijalno kmes tijsko šolo, se mort vpisati v II. razred nižje kmetijske šole. Število nižjih in sptcijalnib. kmctijskih šol je treba povečati samo do štcvila, da dobi vsaka oblast po eno tako šolo, ker bodo ti zavodi sigurna opora ln baza za oskrbovanje zims'k;ih kmetijskih šol s sredstvii in personalom za organizacij'0 istih 'v označenem pravcu. Vsch 25 nižjih in specijalnih šol je pre« 4anih z »Uredbo o pfenosu poslov na oblastne samoupravt«, oblastnim odborom v na* daljnje ¦vzdrževanje1 in razpolaganje, kar utegne postati za te šole usodno, keT naše mlade 'oblastne samouprave še nimajo za* dostnih finančnih sredstev, niti strokovne kompetence, a večkrat niti zadostnega raz» umevanja in intcrtsa za to vrsto pouka. Te šole bi bilo trtba vrniti državi in jih vzdrže« vati z državnim proračunom. jih najradika^ nejš. reorganizirati, poceniti ter narediti sposobnejše za širjenje kmetijske prop»» gande. Srednje kmetijske šole, V te šole se sprejema učence s štiriml gimnazijskimi razredi brez sprejemnega iz« pita, ali pa s končano nižjo kmetijsko šolo in s sprejtmnim izpitom. Šolanje traja štiri leta, od katerih odpadejo tri leta za teore^ tičen pouk v šoli, a četrto kto se uporabi za organizirano prakso ižrvicn šole p'0 kateri se palaga končn« dzp_t. Take šole imamo samo tri: v Valjevu, KriževciK Dukovu. Smoter teh š»ol je, da dajo kandidate za kmetljske uradnike II. kategorijt: učitelje kmetijstva, sreske ekonome, potovalne uoitelje i. dr. :Pou'k v teh šolah b.i se moral podaljšati od štirh na pet let, če se isto zgodi z učiteljišči. Verouk z latinico se v teh šiolah ne ipoučuje in tudi ni potrebno. Število teh šol je1 za se* daj zadostno iin ga ni treba povičavati. Kmetij-kc fakultete. Dve kmetijskosgozdarski fakulteti {Beps grad in Zagrtb) dajeta kmetijske inženirje, ki se jih more uporabiti kot učne moči vseh šol, ki imajo kmetijski značaj, samio bi se moralo zahtevati p;rt nastavljanju teh inženir? jev važncjiša in odgovornejša mesta, od njih vsaj dvoletna kmetijska praksa. Za to so najprimernejše: vsc kmetijske šole, vzor.na državna posestva, pirivatna veleposestva i. dr. Nedostatek1 pri teh je v tera, ako se jih postavi za nastavnike na šolah ali- za potos valne oičitelj-e, ko še nimajo nikake podlage iz pedagagi'ke dn metodike. Ti predmeti bi morali biti vnešeni v uoni načrt teh fakul« tet, a za one agronome, ki so že končali šolo, bi ae naj organizirali državni tečajii iz teh predmetov. Te kmetijske fakultete so nam potrebne, samo jih je trcba popolnoma iz= giraditi. Učfoeljišča. Ker morajo učiteljišča vzgajati učitelje tudi za nadaljevalne osnovne šole, kjer mora prevladovati kmetijski pouk, se morajo bodoči učitelji usposabljati tudi za ta posel. To se pa lahko doseže na dva različna na? čina. 1. Da bi dijaki učiteljiišč obiskovali štiri leta to šolo in se učili poleg ostalih predme* tov; samo pripravljalnc predmete za kmetijs stvo: botani'ko, zoologijo, fiziko, kennijo, ge= ologijo in p,ed'ologijo (spoznavanjc zmeljišč). Zadnje leto pa naj bi dijakii prcbili na po* sestvu in v .internatu naših kmetijskih sol, kjer bi se vršila dopoldnc teoretična preda* vanja iz vseh strokovnih predmetov iz kme» tijstva s pedagoškiimi vajami >z gojenci teh sol, a popoldnt bi se viršiU strokovnie vaje na šolskem posestvu. V vseh 25 'kmetijskih šolah bi se lahko sprejelo v tak tečaj Jetno 500 do 600 učiteljiščnikov. V skrajnem slu=> čaju bi se mogel <ta fcečnj skrajšati na pol ¦lcta. Delovni načrt za te tcčaje bi se mora! izdtlatii sporazumno med ministrstvom pro» svete in Tniniistrstvom poljoprivrede. 2. Ako je to nemogoče, potem bi se mo> rali pouoevati strokovni pa-edmeti iz kme» tijstva (poljedelstvo, vrtnarstvo, gozdarstvo, živinorejo, svilarstvo, uporaba sadja in zele= njavc in zadružništvo) po navedenem redu v vs*.h letnikih učiteljišča, in sicer po 4 ure tedensko, to je vsega 20 tedenskih ur v vseh pttih letnikih. Vsako učiteljišče bi dobilo sistematično organizirano posestvo, v kolli'kor ga sedaj nima, prcskrbljeno z všemi potreb^ nimi objckti za nazorni km-otijski pouk', tako da bi se tudi učencii sami delno pritegnili h organizaciji iin obdelovanju tega posestva. V tem slučaju je ncobhodno potrebno, da ima vsako učiteljiš'6: nastavljenega agrono= ma, ki je dovršil kmetijsko fakulteto in, ki je položil profesorski izpit iz te skupinc predm^etov. Ta nastavnik bi moral predavati tudi nckatere predmete iz prirodoznanske grupe, da bi izp'o-lnil predpisano število učnih ur, a poleg tega bi moral upravljati šolsko po^ sestvo in voditi everitualno tudi račune o PTehrani dijakov v intetnatu ali menzi, če jih bodo dotične šole irrule. Bogoslovje. Isti predlog kot za reorganizacijo dela na učiteljiščih. Pripomba: Stavljen je prcdlog, da morejo biti učitelji v kmetsko nadaljtvalnih šolah tudi absolventi srednjih kmetijskih šol.