K. k. Hot'biblxothek Wien St. 37. V Gorici, 11. septembra 1885. „Sofia" fzUaja vsiik petek in velja popoStiprejemanft •--.:! v Oorici y.a 'lorn poSHjana: Vhp leto.....1", i.J) PoI>tu.......¦¦:'.-* CotvrVlota . . . . .. 1 :¦• Pri ossuaujiih in tako tudi pri „pO' no vrsto: 8 kp. fi<» «<• ti>ksi J kr:i- /,u vft'c ciki pi» pr«i.-W>ni Tedaj XV. Posamozne gievilke se dobivajo po 8 kr. v lolutkariucab v gospoBki ulici Wizu ,.ttcli Jrrnn", aa. sturem trgu iit v imnslci ulici ie.v t Tratu,i via. Ca- !''-i-i-' 'iaj. ?«¦ Magovoljno pofiiljajo ¦iM'(i'i:i:.tvi: .?iwV" v fV-n-ici na Travnika 115,1., uurofeiiiiiH pu opvAVhiitrii „S(iSb'* Via della Croce fit. 4. II. Knko])iBi so no vratojo; dopisi naj go liliiqrovoljuo tfrniikiijojo. -~ Dolalccm in drugim iioproinnfcnim »c naroSnina znifca, nkoac oglaso pri opravniitvu, Napete razmere med Nemdijo in $panijo. Shod dveh ceparjev, naSega in ruskega, v Kro-merigi, kateremu se je v duhu pridruzll tudi nemSki ct-gar Viljero, smatral se*je obfie kakor poroStvo miru, katerega 2eli)o vsi narodi. Govorilo se je sicer, da si prisvoji Avstrija Bosno in Ercegovino in da je na tern sbodu Rusija v to privoiila; a pomisliti je, da nastane za Avstrijo potem §e le prava zadrega, ako polovicarskemu stanju v imenovanih proviucijah konec narodi ter si ju prisvoji. V praSanje nastane: kam i, njima? Ogrom izrociti provinciji no, Avstiiji ne, samostalni ne moreti ostati, kaj torej? ReSitev tega vpraSanja bi pomnoftla notraoji prepir in domaca vpraSanja, in teh imamo — Bbgu bodi potozeno — do-volj. Nekateri so se bali, da bi lehko iz tega vpraSanja nastal kakoSen prepir, iz katerega bi se izcimila obena vojska. Z ozirom na to pa, da Avstrija ne na-merava sedaj razmer v Bosni in Ercegovirti apreme-niti, zdei se je mir na vsej Lrti zagotovljen. Toda od koder bi elovek najmanje prifiakoval, pokazali so se pogubonosni oblaki, kateri pretijo vso nado o svetovnem miru unHJiti, V Spauiji, kjer kolera hudo razsaja, kjer je finaneno stanje obupno, pricele so Svigati naenkrat strele iz onili oblakov, prizgale so strasti vroSekrvncga ljudstva, ki je pozabilo na vso domaCo inizerijo in strastno zableva, da se Nem-Liji vojska napove\ Povoili temu so sledefii: Neimsit-ljiva Pjusija ptinvojila bi si rada nekoliko zemlje tudi v inozemstvu, da bi si pripravila podlago takozvani kolonijalni pclitiki. Ker pa imajo povsod Francozi, Angleii in Rusi svoj dos vmea, in se teh ueupa na-dlegovati, lotila He je Spanjcev, ki so sedaj — kakor ze navedeno — v velikib financnih in drugih stiskah. %e prvi glas, da hofiejo Nemci Karolinske otoke, ki spadajo 4e stoletja Spanjskemu kraljestvu, zasesti, raz» buril je Spanjce tako moCno, da so se v glavnem me-stu Madridu in drugod po vsem kraljestvu proti Nem-Ski demoStracije vrSile. Ko so pa Spanjci poizvedeli, da so zasedli nemSki vojaki jednega imenovanth o-tokov in tarn nemSko zastavo razobesli, skipela jitn je kri — ie sama na sebi vroca —in nasledki onih dejanj, ki so se potem v Madridu vrsila, so nepre- LISTEK. Zaiiimivosti iz zgodovine c. k. kmetijskega drultva v Gorici. (Nabral E. KI.) (Dalje.) V isti prvi seji je odobril zbor sledi eo okro^nico, ktero je potem razposlal po de2eli in priobfiil tudi c. kr. kupfrjski oblasti: BKer je materinska previdnost presvitle na§e Cesarice za blagor ajeoth podioznikov ustanovila v pokae^enih gronjab goriSki in gradi§ki kraetijsko dru-Itvo v namen, da se zbolj§a t& tako potrebna in 51o-vestvu tako koristna obrt, vabi drustvo po javoem potu vae dobre rojake in prebivalce istih grofij, naj naznanjajo njemn aii njegovim dru§tvenikom ustmeno alt pisuieno novice, posku§nje, znajdbe in lastno me-nenje o tern, kako naj se na najboljsi naCin zboljsu-jejo zemljiS6a; pokazejo naj ledine, ktere bi tako ali tako obdelane dajale kaj pridelka; izrazijo naj svoje menenje, kako naj se zbolj§ajo zeraljiSf;a, ktera Le kaj rodS kot gozdi, njive, vinogradi, travniki, paSniki itdi s tern, da se jim pride v pomofi, all da se obra-nijo; enako naj naznanjajo stvari, ki zadevajo vpeljavo novih kmetijskih obrtov, na primer mlinov za olje, za laganje lesu, vinotiskaluic, kako se na najbolji na5in izdeluje predivo, kako se prede, pripravlja, izdeluje volna, kako se delajo jezoyi, zagraje itd. DruStvo za-gotavlja, da bo vse prav radovoljno sprejemalo in da se ho tistink, kteri bodo nasvetovali zares koristne stvari in take, ki se dejansko sponesejo, ne samo zahvalilo ter jih vpisaio v javne imenikc kot z& jav-Mti saali&me ea&e, «opak n&Htro mluw bo wz- raCunljivi. Nem^ka vojna ladija izkrcala je namtefi 24. I avgusta krdelo vojakov na otoku Jap, ki so uemSko I zastavo razvili; a 5. septembra zbtala se je pred palafio nemikega poslanca y Madridu mnogokojna » Ijudska mno^ica, ki je pobib okna nem^ke palace, ; nem§ko zastavo z droga potcgnila in jo laztrgula. j Razburjeua muo^ica je straatno zuhtevala, da se Nem* giji takpj vojna napove*, ter je klicala: smrtNemeem, zlvela Spanjskal — A kaj sedaj? Nemlija je hudo ^aljona; ko bi tudi hotela vpra§anje o Karolinskib otokih opustiti ter vojake nazaj poklicati, veudar Cmt take in vsnke dr^ave ne dopulca, da ne bi zuhtevala zadosteuja za-radi 2aljenja, To mora NemCija storiti, a ravno v tern tiLi nevarnost za mir. Spanjci nncejo dati nobenega zadostenja in zahtevajo vojno. Kralj Spanjski Alfonzo XII. je gotovo druzega menenja, on bi rad stvar po ravnal, a boji se razdra^enega Ijudstva in tudi svojim ministrom ne zaupa. NeniCiji je pa tudi ronogo na torn lezefie, da se ue omaja kraljev stol, ki jo Nemcem prijazen; ustanovila bi se lehko potem republika (Iju-dovlada) ali pa prisel bi na spanjski prestol drug kralj. Oboje bi bilo Bisinarku neu^etno, ker jedna ali dtuga teh dveh novih vlad sprijaznila bi se s Francozom, smrtnim sovrailnikom Nemcev, ter po-mno^ila visto uemSkih sovra&iikov. Zadrega ipauj-skega kralja torej ni majhna, a za Nem&jo je §e vefija. Res je, da je nemska mornarica kos spanjski, da jo celo zelo prevladuje; a kdo da Bismarku za-gotovilo, da se prvi ne pridru^i Frauco.ska in da ne bi jo Anglegi, fie tudi skrivajc, podpirali? Pogled na budoLnost in na druge okoliSCine sili Nemfiija do pre-vidnosti; vidi se tudi nemSktm listom, kako si priza-devajo strast krotjti in jezo zakrivati. Ko ne bi bilo med Nemtijo in Spauijo Francnske, potem se ve da bi bila stvar drugafina, Nemci bi poslali nekoliko pol-kov v Madrid, pa bi bil mir; a na vojsko na suhem §e misliti ni. Strena je tedaj zelo zamotana; vsa Evropa je radovedna, kako se bo razmotala. Bog daj pravicuemu mofi in zmago I — nanilo tudi po pfimernem potu celo do ces. kralj. prestola, da dob6 tisto darilo, ktero odlo^uje milost Njenega Velicanstva z NajviSim sklepom 4. junija 1765 tistim, ki bi se s koristnimi nasveti odlikovali. Med nasveti in znajdbami pa, ktere bi kdo blagovolil na-znaniti, bomo prednost dajali tistim, ktere se dajo lahko kmalu in na priprost na6in izvaj&ti in pa uze zaCe-tim stvarem, ktere so zanesljivo koristne". „0b enem se naznanja, da bo vsakemu, kdor bi mogel dati kako pojasnilo o kakem kinetijskem naCrta ali o kaki znajdbi, ktere naredi dnizba, ali se jej po drugih naznanijo, dovoljeno, da si vzame, ali da mu priskrbi tajnik odpis za prav majhno odSkodnino". „Tako bo dru^ba delila tudi semena ali rastli-ne, ki jih bo imela, vsem, ki se za to oglasijo, samo da placajo stroske ter zagotov6, da bodo rabili seme za sedem setev in da ne bodo kupccvali z rasUinami". Dalje je sklenil zbor, predlagati ces. kralj. kup-Cijskemu zboru, naj dovoli, da se sme podeliti v vsa-kem izmed razdeljenih okrajev 10 gld. darila tiate-mu, kteri bi najbolje dovrSil to ali ono kmetijsko de-lo ter bi ga zato priporoCal gospod druStveni nad-zormk doticnega okraja. Siednjifi je sklenil zbor, da priredi javno kmetijsko akademijo (zborovanje), ktere se bo siucl udele* 2iti vsak poSten ddavljan; razpfavljali se bodo pred-metij kterih namera ie povzdiga kmetijstva. Po sklepih prve seje sodimo lahko, kak duh je vfil v takratnem kmetijskem druStvu, — Ono je inielo kot ude s pofietka samo plcmenitaSe, a u2c v drugi seji Bta pristopila dva jezuita 00. Damiani in Rocher in v isti seji je zbor sklenil povabki duhovenstvo po deieli, naj pospeSuje druStveno delovauje. DotiCna o-kroinica so nam zdi zadosta zauimiva, da jo tu pri- Slovencev romanje v Prago. (Dalje) V Pragi smo I Oj ti zlata Praga „8tovo8ata\ kako kmana, kako velieastna si 1 Ima Avstrija mesta, ki 00 veeja, bogatejfia; a znamenitejiega od Prago nima. Sam Uuuaj se gled6 zgodovioske znameuitoati no more meriti b6 zlato Prago. Praga jo vtolo6ona povostnica. Ta vsak kamen, vsaka pod zomlje, viako poslopje pripovoduje o davnih dnoh, o dogodbah toL* nili in vosolih, To zlato Prago, to je: nokatoro njeno Bpomonike in znamonitosti naj danes na kratko prodofiim blagovoljnomu tiitatolju „Bo6ou. Praga sama ima pet glavnih oddelkov namred: Staro mesto. Novo mesto, JoXot'ovo (iidovsko moito) nn desnem brega Voltave, in Mala straua in Hrad-Sani na levem bregu voko. V mostu Baraom je nad 160.000 probivalcov. Ako doStojomo torn So prodmo-etja; Karlin, ^i^kov, Vinogrado, Vifiograd in Bmibov, narasto njih utevilo do 250.000 duS. Vo6ina jo kato-liska, a zmvon nio biva tu okolo 8000 protoitautov in 15.000 2idov. Veltavalo6i raosto na dvojo, a veie ga spot sedem moatov; po dveh Bkrajujib tefio ie-loznioa, a v aredi jo: most Palackega, „Fran-6iSko? most", (kis@pn6 to „itreU«kr otok in ki ima poleg sebe §6 nZoiijiau in B^idovdkiu otok,) dalje BK a r 1 o v most", J o t e b o v a I a v k a" in n^m» 6iaka Joeipa" most" Ze o teh mosteh samih bi at dalo mnogo pisati. T. n. pr. most Palaokoga, ki vcie Podskali in Smichov, poclva na dveh pobroznih in na 6 recnih stebrih in jo jes iz rude6e bole in modre skalo OrliSke inCornokoatolake. Na sklepih oblokov so izdelani grbi vseh imenitnejSih most deskih. Most je 229 motrov dolg in je atal % milijon in 157 tisoc gold. FraaCi&kov, Franca Josipa most in fetezova lavka so ielezni in so stall od 800 do 600 tisod for. Mi pojdimo do Karlovega moBta. Pred mostom na desnem bregu Veltave atoji na lirizovui-skem nameatji (pred krizovnisko cerkvijo) Bpomenik Karola IV. oiSeta dotnovino. Postavljen je bil 1. 1848 o petstoletnici praikega vseuSiliSca, Most sloni na 16 oblokih in je 497 metrov dolg. On ima 2e celo zgo-dovinc, katere pripovedovati pa proator ne dopuKia. „Ker je Njeno ces. kralj. apost. VeliCanstvo Ma-rija Terezija, nasa premilostna Cesarica ustanovila v pokne2enih grohjah goriSki in gradifiki kmetijsko dru-Itvo samo v namen, da se pospesi javni blagor in o-lajsa ubostvo, — spaznalo je isto drudtvo za primemo in dobro, prositi prefastite gospode kurate, kteri os-krbujejo po vaseh poduk in duSno odgojo, naj v Bvojih privatnih in javnih govorih razlagajo ljudBtvn, da se ni to drustvo ustanoviio za drug namen, kakor za to, da bi pospeSevalo njih blagostanje ter skrbelo, da ne bodo iiveli v takih revab, ampak da bodo imeli boIjSe dohodke in v vsem veco sreco. Da raerijo torej vse pozvedbe, prepricevanja in poduki gospodov udov ktnet. dru2be samo na to, da razjasoijo kmetovalcem, kako naj si zboIjSajo zemljiSca in dohodke, kako naj belje izkoristijo svoje pridelke, kako uvddejo novo pridelke v svojo korist, in kako naj na vspeSen nad in porabijo svoj trud; — oni gg. druzbeniki ne bodo nalagali najmanjSega bremena, ne bodo oblastno r>o-stopali, niti z mo(5jo, marivec si bodo prizadevah a prigovarjanjem, a praktiCuimi posko§njami z .darili ta-podbujati marljivost kmetovalcev v ujihov prid; potem pa bodo po gosposkah sporocali ces. kralj. dvoru kolikor o marljivosti in dobrovoljnosti pridnih delav-cev, toliko o trdovratnosti in nemarnosti zanikerni b» da se obdarijo zaslu2ni in dobrovoljni, a k dollnosti primorajo zanikerni*, „Dru2ba se zana§a na iskrenost, previdnost in modrost Va§o, pre&ast. gospod, da izvolite podpirati v tern njeno delovanje spodbujaje in pregovarjaje fa-raue, naj se poslu2e* dobrote, ki se jim poauja in to tem bolj, ker vpliva to na korist vsake dr2ave bpdi si cerkvene ali posvetne, da se omeji lenoba, da se zmanjsa fitevilo zlofcnov, ki. jib oua rodi, iu da ee pt&m jrei^jjaa JtajD9*», (&a$e $im>) Na vsaki strani raosta t. je: na zagraii, nad obloki, stoji po 15 svetih kipov, tedaj vkupe 30. 03mi kip na desni strani je sv. Janeza Nepoinuka. K temu romajo vsako leto 16. maja brezstevilni pobozniki z vse caSke in moravske dezele. Med 6. in 7. kipom na desni postavljena je marmornata plo§6a z napi-som, ki naxnanja, da od tod je bil sv. Jan Kepomuk vrzen v valove Veltave, kjer je umrl kot mucenik. 6ez most priderco na Malo Btrano. Tarn najdemo polno poelopij, Jkatere bi trebalo ogledati: samostan reda malteikega, spomenik Kadeckega, oerkev av. Tom&ia, av. Nikolaja, generahio poveljniatvo, c.k,na-meatu&tvo, i. dr. A mi atopajmo v reber, na kraljeve Hradcane. Ko smo mi dne 18. avguata korakali nays* gor, bila j© ravno slovesna mala za presv. cesarja odaluieoa, in bre* itevila ko8Jj je drdralo numo nas. Imeli smo priliko ogledati si najvisje dostojanatvenike in veljake meata praikega in fieake zemlje, Ilradfani ee imenuje eel jddeJok meata, a jaz vara omenim ne-koliko le kraljeyl grad in cerkev av. Vita. Kraljovi grad je velikansk in veli&wtna atavba. Kakor bercm nokje, je t njej 440 aoban. Mi smo si ogledali naj-imenitnejSe. VideK amo „nem§ko" in ,apanjoIsko,, dvorano, ki se rabite pri dvorskih slavnostib, gostijah, veseHcah; videli amo .Vladislaruvo" dvorano, kjer novokronani kralj 6e§ki vsprejemlje poklanjanje sta-nov. Ta dvorana je 68 metrov dolga, 19 m. airoka in 18 m. visoka. Ljubljanski pevci zapeli so v teh dvoranah prekwno nekoliko sioveuakih pesmij. Gls-sovi tu prekraano donijo. Ogledali amo si pa tudi cgodovinako dvorano, kjer Bta bila 1. 1618. Martiuic in Slavata akozi okno vriena, kar je dalo pocetek trideseUetoi vojaki. Padla ata 16 metrov globoko, a kakor znano na gnojnisce, tako da se nista ubila. Pod okni ate poatavljeni v apomin na to dogodbo d?e piramidi. Dvorana pa je ie dan danes obranjeca v iatem stanu, v kakerSnem je bila oni usodni dan. Eatedrala av. Vita je bila prvotno okrogla cerk-viea v romanakem slogu poatavljena ie okolo 1. 930; pozneja je bila predelana v romansko baziliko in se le Karol 1Y. je v apomin povisanja skofije prazko v nadakofijo sczidal bozji hram v sedanjem, gotiskcm alogu. Ali ta hram bil je v toku let zelo poskodovan po husitakih vojskah, po obleganji Prage od Frideri-ka II. Pruskega (22.000 bomb je tedaj padlo na ta bozji hram); pokvarjen je bil ta hram tudi z nejed-nakim zidanjem. Se le 1. 1859. zaeolo ae je to ave-titte popravljati in dozidavati po prvotnem nacrtu; ko bo dodelano, bo eno najkrajsnej&h avetiac na ¦veto. Jfajveci avou, Zigmund, tehta 15120 kilogr. Kapelic je v katedrali dvanajst. Ta katedrala, te ka-pehce so nmetno delo najboljsih ceskih staviteljev. elikarjev, kiparjev, rezbarjev, tu so grobje in sporne-niki eesarjev, kraljev Seskih, Skofov in drugih imeuit-nikov. Ta imas ogledovanja in premi&Tjevanja za cele dneve dovolj. Y prvi kapeli sr. Sigismunda imas nje-gove ostanke in one njegove zene av. Konstancije, in nagrobne apomenike Zigmanda Batorja in grofov Cerninov; nad kapelo sv. Mihaela so shranjeni cerk-yeni zakladi: n. pr. med" av. Stefana in sv. Vaclavat in druge starine in dragocenosti; v neki drugi najdeg grob in grobni spomenik Bretislava II. in Bozivoja II; drngje nagrobek Bretislava I in Jute njegove aoproge; v kapeli Sternberski grobni pomnik kt-aljev Otokarja I in H; v kapeli av. Simona in Jude nagrobek kralje Badolfa I. Nasproti kapeli av. Jatia Nepomuka stoji grobni spomenik tega svetnika; ves je arebern in vlit iz 3700 liber srebra, vrednost, 210.000 gold. Omenim naj samo §e kapelo sv. Ya-elavat ki je iz vseh najbogateje okraiena. Stene so vse vloiene a Leskim drngim kamenjem, gladko bru-Senim. Ta ae se hrani Celada in Lelezna arajca sv. Vaclava. V vratih se kaie tist zelezni obroc, za ka-terega se je svetnik drzal, ko bo je pod mahljaji morilcev zgradil. Yrhn kapele je kronna soba, kjer se hranijo krona in druge dragotinje ceskih kraljev. Y tej kapeli bil je J. 1526. nadvojvoda Ferdinand avstrijski izvoljen za eeskega kralja in ta je po kro-nanji kralj nekoliko gospodov povzdignil v viteze av. Yaclava. — Pred glavnim altarjent, sredi glavne la-dije stoji kraljevi mavzolej iz belega, saleborSkega marmorja od Eudolfa II postavljen za 32000 cekinov. Na vrhni ploSci lezi Ferdinand I, njegova soproga Ana Jagelonka in Maksimiijan II v zivi velikosti; na atraneh pa so polizbocena poprsja Karla IV. in njegovih 4en; Yaclava IV. Ladislava Pohrobka in Jurija Podebradskega, ki vsi v tej grobnici pocivajo okolo Kudolfa II. Ko bi Praga ne imela nid razen . Hradcan, bila bi vredna, da clovek tja potuje in si jo ogleduje. A koliko drngih spomenikov iz davnih in novejfth dni hrani se v sebi I (Dalje.) Dopisi. 0d desnega brega So6e, dne 7. sept. Ker w se, draga mi Soda, izrazila v svoji zadnji Stevilki, da pridakujes nataninejSega porodila o poduka, kise Je. T???1 d°e ?•. 2' in 3- 8eP*- t. I. v eeatralnem se-nuniSci v Gonei, zatorej sem prijel jaz za avoje nev-*wtae pe» d» Ti sporoeiai, kar sexn tedaj videl In Yze pred osmo uro *zacuo se poslusatci zbirati v neki Soli centralnega seminisea. Havzodi so bill gg. utitelji, organisti in pevci iz Goriskega, Cerkljanake-ga, Tominskega, vseh okoli trideset oaeb, le iz Kanal-akega, Koboridakega in Bolskega ni bilo nobenega. Morda je tern gospodom pot bila predolga, a ker se je celd organiat iz Ybjskega.. ki je bolj oddaljen kakor prvi, poduka odelezil, tic! morda vzrok kje drugod. Tocno ob 8. uri pozdravi nas z jedernatimi besedami 6eat. gosp. Dr. Sedej. 2fa to zacne omenjeni yospod razlagati zgodovino cerkvene glasbe tako umerao in razlodno, kakor je le profesorjem laatno. JQ^gouro nastopi . Fajgelj in go-vori o harmoniji in aicer o intervalih, o troglasu in njena legah, kar je vsakemu orgauistu treba na pa-met znati, ako hoce nositi to ime. Kakosne muzikal-ne zmoinoati da ima ta gospod, ve vlo vsak, kedor se le kolickaj z njegovimi skfadbami nkvarja. Menim da imamo malo tacih vescakov glede harmonije in kontrapunkta na Primorskora. Le prehitro jc minil c*as, tak6 da smo ugibali, ali nuso tiati dan goriski cerkovntKi poldan prezgodaj zvonili. Popoludne ob 3. sft zopet zberemo k poduku. Zopet nadaljuje l.va uro 5. g. Dr. Sedej, govoree o koraiu, o onem ubogem, razupilem koralu, kterega muzikalno veljavo in Iepoto je omenjeni gospod teo-retiSno in prakticno jasno dokazal. Drngo uro je go-voril g. 1>. Fajgelj o napravi novih orgel ter dal prav prakticne migljajo. Trctjo uro nastopi dest, g. A. Har-mel, iupnik v ^ebreljah. V. g. zupnik jame govoriti o dirigoyanji pri petji, o lastnostih pevovodje in o intonaciji pesmi. H koncu smo se za poskulrtjo zapeli Kyrio in Gloria iz g. Fajgeljnove troglasne maSo. Kak utnetnik da jo g. zupnik v glasbi, zlastt v dirigovanji, ve le oni, kateri je uze imel priliko I njira obgevati, a se posebno njegov lebreljski kor sliSati. Voducevali so zgorej omenjeni gest. gg. tudi drug! dan po napovedanem u5oem redu, ki je bil na sobinih vratih pribit. Samo g. D. Fajgelj je bolj o harmoniji govoril, kakor o sestavi orgel, ker v celi Gorici ni mogel najti po najnovej§em sistemu sestav-Ijenih orgel, ktere bi nam pokazal. §tevib poslusal-cev se je bilo pomno2ilo na 38. Ko so pa tretje jutro nekateri posIu§alci bili zeljo izrazili, da bi zarad sil-nega dela in zarad lepe priloznoati, bil je namred cetrtek, radi domov odrinili, so U. gg. uditelji skle-nili; da ce poduk tretfi dan o poludne konca. Preden smo serazsliTv so 55. gg. izrazili poslulalcem svjo zadovo^nost. C. g. zupnik H.je pa v sklepnem govotu seto bostavil: „Ceciljanst\ro ima vfe od nekdaj hude boje se silovitimi nasprofcniki, a ukljxib vsem tem silnim navalom, sft ono Iepo ' razvita in z bozjo po-mocjo se boprinas^ kakor m jaz nadejam, v-10 letih popolnoma razvilo.* VolSanski organist, starosta izmed poslusalcev, se h koncu v imenu vseh poslusalcev, g, g. u(5ifeeljem zahvali za njih polctovalnost in trad, ter obljubi, da se hoSejo poslnsalci po njih naukih rav-nati. Ka to so razdelUiU spridevala onim, kateri so jih hoteE imeti. Na sprieevalih je bilo zabeljeieno, da se je dotifini poduka resaieno udelezil. H koncu dostavim se da al. ceciljanski odbor boljsega ukreuiti ni mogel, kakor da je napravtl letos puducevalni te-eaj, kajti Sloveku ne zadostuje le to, kar elta v knji-gah, marveo potrebuje praktidnega poduka, zive be-sede. Da bode ta poduk obrodil mnogobrojni sad, namred ve5e navdulenje za pravo eerkveno petjor prepricanje o resnicnosfci eeeiljanske ideje, ne dvomi-mo. Sieer pa blagoslov od zgora. gor5io-u, ker mu je nekdo napal bil ^poezijs8. Od-poslal je ta odbor B5astitkoB prevz. g. J. J. Stros-majerju za njegovo 70 letnico, na ktero je prijel du-hovit odgovor iu dar „za sliko" (20 gl.) i. t. d. Odbor je imel tudi svojega zastopnika med romarji na Velehradu ; sploh odbor je razumel imenitnost leta 1885. Y novi odbor so izvoljeni skoraj vsi prejSni od-borniki, namrefi ti-le: And. 5lnidarci5; vikarij, Lovro Juvan5i5, 2upnik, Miha Yuga, kaplan, Ant. Znidardifi, zupan, Franc Cukjati, 2upan, Jo2, KoSlin, 2upan, Ant. Jakoncic, posestnik; Ant. pi. Reja, poseatnik; Miha Zamar, poHestnik, Anton BeT5, uditeij, J. Baltjan5i5, po§tar. — Pred volitvijo so je vpisalo nekaj novih udov, in se je sklenilo 5asnik „Mir" uaroSiti za 9 vaai. Letnina je 50 kr. Pozdrav ! dernifie, dne 2. sept. Pred kratkim je cenjena nSo6a* naznanila, da bode v inarjanski obrtnijski Soli 15 prostorov za ucence proatih; dobro bi bilo, da bi nasi fantje te prilike ne zamudili ter iolo obiskovali. Se ve, nekaterim je Sola predated, nekterim ne gre krajcar iz zepa, nekateri se boj5 velikih stroSkov, drugi ae boje itajijansfiine, ker tarn se razlagajo u5ni predmeti samo v italijanskem jeziku, najved jih je pa takih, ki se boje, da bi se ne nau&li druzega nego stolarstva. Mislim pa, da ta kriva misel ne izvira od drugod, kakor iz Gorice, ker ie jaz sem slisal od goriSkega mojstra: „v Marijanu se ne nau5i§ druzega nego stole delati". He di se tajiti, da se sploh tamosnji ljudjo se stolarstvom pe6ajo; njih atoli so po vsem avetu znani, ni Ludo, da so tudi v Gorici znani kot stolarji. A da bi kdo mislil kaj tacega o mar j an ski Soli, raotil bi se. Ako se pa hode kdo preprint! o resni5nosti moje trdifcve, je zdaj lepa prilika, ko so razstavljena dela ucencev vaeh 3 tefiajev do 14. t. m, Geome-tricna dela, risanje od pike in 5rto do tozavnth pro* jekcijouov in kouStoukcij sence, kar So ufioncem na realki preglavico dela, so jako lepa, Risanja orna-mentov, perea i evetek, posnetih iz stariuskih oatankov, renesans-podobe z iinmi barvami in vsakoverstna prostoiofina dela s tusem in svinfinikom, na6erte vsa-koverstnih najnovejSih mizarskih izdelkov vidii pred sabo. Oglej si dover§ena in nedoveriana dela, povsod se ka^e snuziiost, Doverien niizarski izdelek ka?.o so v skladbi kakor bi bil ulit tako, da ne najde na njem pogrelka nastrozji kritik, Ako bi bil kdo poznal pred tremi leti to ucenco in bi mu kdo zdaj pokazal njihova dela, gotovo bi ne verjel, da so tiati poglavci danes na ogled poata-vili taka i^-reratua dela. Ysakemu je lahko znano, da se niso tu5enci, kateri so pred tremi leti v solo bili sprejeti, iz viSjih sol tje preselili, ampak vectnoma iz kake dvoraz* redue ljudske Sole. Muogo bi se ne moralo od njih tirjati, aii vendar cuditi se je Furlauom, kako so izo-brazeni v nem§kem jez.ku iu v pisavi; se bolj se je pa cuditi goapodom vodji in uciteljem, njih trudu, potrpeS jevosti in nepristranosti glede narodnosti ufien-cev. Nikar tedaj, dragi mi starisi ali otroci, ne dajte se preslepiti od tistih, ki Yas od te poti odvrafajo. Tukaj se naace otroci ne le izverstno dela, ampak vsega, kar je mojstru dandanes treba. Marjanski ljudje so pridni in posteni, postrezni, pobozni, tako da smete njim otroke zaupati. Gospod vodja in go-spodje ucitelji storijo z uceuci, posebno se Slovenci, ved nego svojo dol^nost, kar je vsakemu razvidno, kdor je imel tain poala. Visokorodni okrajni {glavar iz Gradisca, vitez pi. Wintschgau pa skrbi zelo za Solo ter pazi in gkda, da dobijo tudi Slovenci podpore, 6e so potrebui. iivala mul S. L. Politidm pregled. Na§ presvitli cesar se odpelje iz Celovca, kjer je bil jako sijajno sprejet, v PoSego v Sla-voniji, kauior dospe 12. t. m. in ostane do 16. Odtod popelje se v Budimpesto, oziroma v Gd~ dollo. S patentom 5. sept. t. 1. sklican je dr^avni zbor 22. t. m. na Dunaj. Prva seja bode istcga dne ob 11. uri predpoludne, prestoini govor pa najbrie §e le naslednji dan. Zadnjo nedeljo popoludne bil je pod predsednistvom cesarjevem ministerski svet, ki se je pefial z zadevami dr-zavnega zbora. Hajskanje levi Ker govorimo o ijem na prvein mestu, ni treba ga nam tukaj zopet razpravljati. Druzih vaznih novic pa ni. ___________ Doma60 in razne vesti Njena cesarska Visokost cesari6na Stefa-ntja napovedala je ze dvakrat izlet v Oglej, kjer so jo pricakovali deidm glavar giof Coronini, oglejski .J^QS^-JL^i^^MpjanBtT^ki, a neugodno vreme in nemirno morje zapreciio je obakrat nameravan islet, Visoka gospa obiskala je v ponedoljek Barkov-lie, kjer se ji je predstavil med druzimi tudi drzavni poslanec Nabergoj; ogledala si v Trstu vilo Itivol-tella, Sla v Koper in Isolo, kjer je bila povsod nav-duseno sprejeta. V torek nameravala je prifci v Fo-stojaof da si oglcda postojnsko jamo. V sredo spu-stila se je nova adija BPosejdon" v prico prevzivSe-ne gospe v morj*. Zlata mala. Prec\ g, Alojzij Zangerle, mno-goletoi profesor novega zakonrpri tukajlnjem cen-tralnem semeniici, pravi konzisfcorijalni svetovalec, prosinodatai izpiaievalec, aedaj v pokoju bivajofi v Gorici, je obbajal vSera ob 9. petdesetnico svojega masniStva v tukij§nji Urlulinski cerkvi prav slovesno, Azistirala sta ma: lastni g. brat, fcupnik v Marijanu in siupnik iz Bade. Med raznimi volcllci omenjamo prevzv. knezo-nadakofa in deputacijo semenilkik profesorjev, ki so ie cvrstomu jubilantu in nekdanjemu sotrudoiku svo-ja voHcila osebno izrazili. Q. M. Dr. Kerievani, zdravnik se je kon-6av§i Bvoje po to van jo povrnil v Gorico. DruLba sv. Vinceaca v Gorici, katera je ze v preteklem Solskem letu priskrbovala nekateriin di-jakora obeh narodnosti hrano ter jini ponujala pri-liko, da so pod dobrim aadzorstvom prosti Las sebi v korist porabili, namerava letos to prekoristoo in vse hvale vredno zapoSetje v vefii meri nadaljevati. Pri-porocarao to druitvo najtopleje vsem naSim pryato-fjoui in spioh vs. m Sloveneem ter jib prosimo, da jo po modeh podpirajo. i Veselica V Vipavi, katero so bili prirodili nali vrli slovenski dijaki, dala je 180 gl. C'istega dobieka, | kateri se je &® izro&l predsedni&tvu politiSnega dru-itva „Slogett. Izpolnujetno prijetno dol^nost, ako se gospodom rediteljem, sodelovaleera in vsem onira, kateri so do tako sijajnega uspeha priiiomogli, najtopleje za to podporo zauvaljujemo. Bog blagoslovi njih nanioao! Za njih trud pa jim po priprosti slovenski navadi kli6emo: Bog plati! Odbor. Shod V Tolminu, o katerem smo zadnjifi ob-Sirno porofiali, vzbudil je na Vipavskem in na Krasu vnovid, 2eljo da bi gospod vitez Tonkli izvolil tudi za ta okraja (nekateri svetnjejo „pri Itebku*, dragi v Rihemberku) shod sklicati. Dobili smo dopisov v tej zadevi od veS strani, katerih pa z ozirom na tu-kajane razmere ne morerao objaviti. V Aj^evski zadevi poslana je bila na nad-eodaijo t Tret proioja, d i bi se vriila obravnava dru-godr ker ni zmoien preiskovalni sodnik slovenidine in ker sta npletena v to zadevo dva avskultanta tukaj Sne sodnije in predeednikov sin. Odgovor pravi, da ni proinja v zakoau utemeljeaa. — Iz zapora izpustili so bili do vderajzveeerKomelovodeklo in petmtov, sino5i pa so izpustili Se ostale. Na Sv. Qoro priilo je na boljo pot v nedeljo, pooedeljek in v lorek muogo romarjev od vseh strani. Na soikanski cestt srefial si cele procesije ljudi tra-eajoeih se iz Sv. Gore, prepevajoSe svete pesmi v Cast boijo. Mnogo jih je od§lo na druge strani na Kanalsko, na Vipavsko invhribe, apri vsem temjev mestu kar mergolelo pobo^nega yudstva, uajvee slo-fenskega, ki je GoriCauom marsikteri novec pustilo. Dobri taki »gostje% kaj ne da ,Corriere* ? Scuvanje brez konca. ,Comerea pripove-dttjs v zadnjem Hstu o izivajocem romanji Slovencev s aastttvami in zlvioklici t Aj^evico. To ui toliko na-padnega; a takoj dostavlja list, da sta bila slucajno istega dne v Ajsevici dva Gorieana, katera sta bila primorana slovensko govoriti. — Jeden teh dveh, kateri ni zmoien slovensfiine, bi bil tepen, da nista dva domacina posredovala ter ga branila. Ker vemo, da ziYi Corriere* le od sfiuvaoja zoper Slovenes, ker smo se 2e *e6krat prepri6ali, da v takib zadevah ali povsem Me ali pretira, kakor se je to zgodilo s Cer-jiiakim poroiilom, da so tam dva godca pretepli, dalje o ©retepih v Mirnus Sempetru in Podgori, kar je mors! Sidovski poitenjak preklicati; — z jedno be-sedo ker 8Corrierju" ni6esa ne venijemo, uverjeni smo bili takoj, da w tudi v tem slucaji resnice po-roeal. Obtnili smo se pri vsem tem do avtentiimega vira ter poizvedeli, da sCorrierjevaK notica je zopet Ie brezvestno Scuvanje zoper Slovenco. S takim li-atom se je pa^ teSko prepirati, ker vse take in ena-ke notice zavija v neko negotovo obliko > dice, ci 6aji ve se, kdo sta bila ona dva, katera ata bila tam. Ali sta ona dva to hovieo izmislila, ali pa „Corrierp". Prosimo torej raoXake, ki so bili v Ajgevici navzoili, naj dotifinika uradno silijo, da pravico povesta ter na *ej podlagi wCorrierjj» to2ijo ali pa vsaj silijo, da to Slovence sramotilno notico prekli2e. Mi bom© od se-daj vsako t|ko vest natanko zazuamovali ter prosimo vse na§e ^upano in zasebnike, da sami varujejo dast narodovo pred takimi brezvestniioi grdilci. Gospod Ivan Lapanja, nag rojak, kateri je do sedaj praktieiral pri tukajlnem in^enerji Erzeti^i, napravil je y Trstu izpit jz zemljemerstva « prav dobrim nspehom. Sedaj se presoli nas vrli rodoljub v Tolmiu; zelitno mu piav iz srea lepo prihodnost ter ga vsem na8ini rojakom najtopleje priporoSamo, Poziv iivinorejeem. 0. ki% kmetijsko druStvo v Gorici je sklenilo v povzdigo define ^ivinoreje na-kupiti z denaruo podporo visokega c kr. kmetijskega ministerstva za leto 1885 nekaj gvic&rskib bikov "Uuterwaldenskega,, plemeim, kteri se bodo oddali v politiCnem OKraji Sezanskom, v sod-iiijskein okraji Ajdovskem, in v obLi-nah Devin, Doberdob, Opafijeselo, Mire n (rnzun Rupe) in G a b r i j e. PredsedniLtvo omeujenega diuStva naznanja to stvar uljudno slavnim ^upanstvam da, udobii sposobao osebo, kteri bi se mogel podeliti v varstvo edou i/,-med ukupljenih bikov. Prosnje v tem zmislu naj se do 2 0. septem-bra t. 1. po doticnih 2upaustvih druStvu dopoSljejo. Bikoiejci, katerih proSnje se uslisijo, bodo morali, kadar prejmejo btka, zavezati se, da spolnijo vsa ona pravila in pogoje ki se oahajajo v pogodbi in dotifino zujianstvo bo moialo za-njc porostvo prevzeti. 0 trtni nadlogi prinaiajo tukajlni ItaMjanski listi vest, ki bo vse nu§e vinogradnike z veseljem na-palnila, ako so uresnWi. Prof. Velicogna pripoveduje i :tmi,r!6, da se jo posrooilo bratom Uellussi v Tom pri Koneljanu najti sredstvo, katoro ugonobi ne samo bolozon pri odpadanji trtnih pores (peronospera), ampak tudi na.adno titno bofezen (oidiniu), Pri torn novem sredstvu (apnemki bidrat) ni treba ive-pljanja. Oitalnica v Prvadini napravi dne 20. t m, v Prvaeini sijajno vesolieo z orkostrom peSpolka go-riikega. Spoied prihodujic. Vipavski rodoljubi naoravijo dne 17. t. m. (no 16.) slavuoat o priliki razkiitja spomenikov ranjkih precuntitili gospodov: profesorja Kocijandi6a in doka-na Gabrijana. Vabila za to slovesnost so se Le raz-poslala; ako bi se kdo hotel siavnosti udeleziti in ni vabila dobil, oglaal naj se pri urodniStvu „SoCou. Si-cer bo pa dobro dogel tudi brez njega Nadejamo se, da bodo cestilci ranjkih iz GoriSkega isti dan v Vipavi v lepein Stovilu zastopani. Spoied siavnosti je ta-le: 1) Slovesna sv. masa ob 10. uri v farni cerkvi. 2) Pred Solskim poslopjem zapoje se pesem „Mo-litev," 3) Slavnostna govora. 4) Blagoslovljenje doticnih ploscic. 5) Petje. Ob % ene ure popoludne bode slavnostni banket. (Couvert 1 f., — Kdor se banketa hoce udeleziti, naj se oglasi saj do 14. t. m. pri vodstvu ljudske Sole v Vipavi ustno ali po dopisnici). Iz Barke so nam pise, da je dne 6. t. m. tam-kajini vikar 6. g. Ivan Kxavauja med vasjo Barka i Vatovlje odmrtvuda zadet koj na mestu duio izdih-nil. Naprosil ga je bil namrefi bliinji sosed 6. g. ka-plan Vatovski naj bi pri6el na cerkvoai shod k nje-mu spovedavat, azadela ga je neuadoma amrt. Ranj-ki bil je rojen Bov^au i je spadal pod Gorifiko nadSkofijo. Tu je bil le v za6asnem pokoju i je opravljal lehko sluLbo. Namalo Gospojnieo popoludne bil je pogreb, katerega se je udelezilo ve6 duhovnov in mnogo Ijudstva. N. v. m. p. Glavni obdni zbor Tominskega uciteljskega druztva bode v Tominu 29. dne septembra t. 1. ob 9. uri zjutraj se slede6im sporedom: 1) Nagovor predsednikov 2) Poroeilo o druztvenem delovanji v pretekli druztveni dobi 3) Pregled druStveaega raduna 4) Volitev treh pogledovalcev rafiuna 5) Volitev dru2t-venega odbora 6) Ddtocitev kraja in 6asa prihodnje-mu ob^nemu zboru 7) Morebitna predavanja poleg § 57 druztvenih pravil 8) Posamezui naaveti in predlo-gi; popravljanje druztvenih pravil. Posebna povabila se ne razpoSiljajo. Odbor. Eazpis sluiibe. Bezelni odbor razpisuje zopet izpraznjeno sluzbo gospodinjev tukajSnji deieini glu-honemici z letno pla6o 300 gld., s hrano in stanova-njem v zavodu. Prosilke naj se oglasijo se svojimi vloganii do 30. septembra t. 1. in naj so zanesljivimi dokumenti dokazejo neomadeievano obnaianje, starost, zmoznost za opravljanje gospodinjstva v rakem zavodu in za nad-zorovanje gojonk zvunaj §ole. De^elni odbor, de^elnt glavar Coronini, Bl.^g. AvgUSt Slegelj. akademi^no izobra^eni slikar v Sturjah pri AjdovfiSini, ki je aliko sv. Cirila In Metoda po narodbi „Slovenikega je»* za ferno J mker r B%m MM, p$& p «4 §amw9& obfinega zbora dne 6. t. m. izraz zadovoljno-sti in pohvale. Ta nadarjeni mladenefibodislav-nemu obcinetvu za slikarske izdelke toplo priporo6en, toliko bolj, ker je Slovenec z du§o in s telesom! And. Znidardifi, predsednik «S1. j." Pri Voglavjih v ob6ini Trnovski vdarila jo strela ob 7Va uri zjutraj v Stiri hiSe istooasno ter provzrofiila sledeco Skodo: v dveh je ubila 4 zlvin-deta v druzih dveh|pa ljudi omamila. To6a. V saboto v 5. dan t. m. popoludne je tofia veliko gkodo napravila v Kotu (v obCinah Kreda, Breginj, Sedlo) in na Dreinici. Kotati pravijo, da je to pogostno nadlegovanjo uim zaColo z letom 1866, odkar so na la§ki meji gozde unicili. Glavoa skoda je v tem, da vsaka nevihta ro-dovitno zemljo odnese. Eimska grobilda v Selu. Zopet so odkrili tri grobii^a na dvoriSdi Se ve6krat imonovano Berbu-6ovo Fatelovce. Sedaj so nalli pri jednem grobn ploi6o iz opeke, jeden denar, jeden dobro obiatijon prstan (menda zlat) in jednako rinko za favlje. Politicno „slovensko druStvo v Maribo-ru", kjer so politico razmere sliene nalim, sklicalo je 6. t. m. oboni zbor, ki je bil prav dobro obiiko-van. Med toekami, ki so se Istega dne obravnavalo, sta posebno zanimivi ona o )\xM geleznici in ona o polo-Laji Slovencev na Stujarskem. Sklenilo se je ss v semi sredstvi na to delati, da ravnateljstvo juzno ioloznico v-pelje narodnojednakopravnostnaoniprogi, kipoljolpo slovenskih pokiajiuah. 0 drugem vpraSanji govoriljo Bo^idar Raj6 ter poudarjal, da se nemamo od Tnaffe-jovo vlade z lepa ni5esa nadejati; radi toga eprejol ie je predlog, naj bi slovenski poslanoi % dalmatinskimi vred osnovali Hohenwartovemn podrojon jugoalovan-ski klub, ki bi reino in odloSno zahteval Slovomcora one pravioe, katere u^ivajo drug! uarodi ? Avstriji. Sveta maia m meSani zbor s enrem^fAvo or* gel (ad lib) postavil in preS, g, g. Blalu Sokliou, lupniku in knezoikoh^jskemu svotovalou v vsi ponii-nosti poklonil Janes Oarli, orgatuitrooatne fame eorkve v Skoijiloki op. 2. Geoa 50 kr, 1885. Zalolil skladatelj. Natisnila Klein in ICovafi v Ljubljani. — Z veseljem naznanjamo to novo skladbo naiega rojaka Sebreljdana, v kateri je prav molodijozno, piiprosto in harmoniino pravilno slovensko maio (Bog pred Tvojim velidastyom) naSim korom podaril. Masa jo skoz in bkoz izvzemii dva enoglasna siavka 6etve-roglasno Btavljena Svetovali bi mlademu skladatelju, da bi tu i tam Setveroglasni stav vratil z enoglas-nim in dvoglasuim, da bi vpletel kako priprosto imitacijo, kar bi skladbi dalo prijetno raznovrstnost in gib5nosh Sieer pa je mala prav eerkvena in lahka, zato je naiim meSaiura korom po dezeli toplo pripo-rofiamo. Naznanilo. Kot poverjenik „Matiee Hrvatske8 stojem si v cast naprositi vse one p. n. gospode, ki ki so po meni k njej priatopili ali zelijo Se pristopiti, da mi blagovole doposlati do 15 t. m. letnino v zne-sku 3 gl. — wMatice Hcvatske" mi ni treba pi'ipo-rofiati, ker se sama priporo5a; njene letne v kraenem jeziku spisane knjige prezanimivega zapopadka, ki so tudi takim Slovencem razumljive, kateri se niso ni-koli hrvaSSine ujiili, stanejo po trini ceni okoli 10 §1. V slucaji,, do bi letos premanjkalo za katero p. n. rultveniko knjig t. 1., veljala bi vpisnina za prihod-nje leto. — Za doposlani denar dobi se nemudoma pobotnicav po pofiti. V Staadreii dne 2. septembra 1885. FR. BAJT poverjenik nMatiee Hrvatake.* Banka „Slavijaa nam je poslala svoje poslov-no porofiilo za leto 1884. Prepri6ali smo se iz njega, da je tudi v preteklem letu prav sijajno napredovala in si pridobila sploSno zaupanje po vsi naii drzavi. Clanov je stela koncem preteklega leta 206.587. Njene poroStvene in rezervne zaloge so znasale 6,520.517 goldinarjev 97 kr., efektno premozenje pa 8,346.551 gld. 9 kr. Za Skode je iz^lacala svojim clanom od leta 1869. — torej v sestnajstih letih svojega obatoja — zares lepo svoto 9,180.901 gld. 14 kr. Mi se iz area radujemo na sijajnem uspehu tega velikega slovanskega zavoda, ter mu Selimo tudi v bodoenosti kar najvedjega napredka. Javna zahvala. Blagorodni g. Andrej Komel pi. Socebran, c. k. stotnik, poslal mi je 10 gl., katere naj vloznn v tukaj§DO poStno hranilnico uaj pridnejgim tukajftnim udoncem in u5enkam, — danes pa 200 lepih podobic sv. Girila i Metoda, da jih razdelim Sol. mladini. Ljuba dolznost me zaradi tega veze, da se temu posebnemu solskemu prijatelju, temu zelo^iskienemu domoljubu najsronejSe zahvaljujem v imenu naSih ob-darjencev. Bog povrni plemenitemu gospodu stoter-n okrat! Z matin* velik* doseei je geslo denasnjega fosa. Temu kot v jaaen dokaz opazarjamo na znanc in abSe priljubljene R. Brftftdta lekarni&trja StI-«arftk« krogljlce (SchweizerpiUen). Se stroSkom 3 krajcarjev na dan ai zamoreS prav prijetno, gotovo in neskodljivo svoje telo ciatiti in tako celo vrsto bolezni zabranitL Vaaka skatljica (pa 70 kr. v lekar-nicah) nosi kot etiketo bel krii v rudecem in ime R. Brandta. _________________________________ Naziantto. Vaioo 741 vinograduikc in goatilniearje. Kw w letoa vina jako kvaryo in sicer delonrn zaradi riabo Iwako Ietine fie bolj pa zaradi alabega in nemarnega oskrbovanja vin, akoro no mine dan, da bi ne praaal jeden ali drugi za B treh letth nepreklic-ljiTe, toje: k« prct^to ti oi»n»k. „Kt|uiMDh-'* plafa aavarovano vaoto tudi twlaj, c« kdo umrji- v «U'>boji, po tfauomoru »H vsled post.wno oliso«lhe ali c« Watori podatki t ofjlat.u se p«-kaifjo MHcsntriii, rFi|nitabl»* ne zahteva ntkakiu spricevnnj in placa nomndoma ko je- pon-jemi sinrt. Ves dol)t("»'k pripada zaTarovantvm (le;a l8St ii«> jo rez^Ejemh 8,041.979 g!d.) in na naradne ptilioe placa s^ v -jo'ossm uze p» drngem rpiaciln prcmija (vsiikolctnega done^ka oa racun Ziivarovalncjja lista ali poikn) pri polieah, dosHrtae rente ati polavicne dosMrtse reste (priiiodkov) se pa lKUupLci iu se izphtca konec zavaro-vanu dobo. Vz^IimI v pojaSnjcnjft nacrta poloviCne dosmrtnis rente. Za zavoravnie po tej lostvici v ziii'si^u 2t>.oO«> gld., sklenjeno v 43. Ictu, iznasa na podlagi pogojev, veljavaih pri nacrtu za poiovicRO dOSfftrtna rento, za dobo 15 let vsakoletui premij (vplai'ilo) S>*:$ gld. m kr.; v 15 letiii tedaj 14.757 gW. Po rn7nih rncunih i^nasala bi vsota zavarovanca pri zalogu polovidne dosmrfne rente po pret*>klib 15 letih blizu 7.890 Bid-, katero zavarovancc lah!»o obrae po eni atirin potij, navedonih v uvodu, namrec: 1. proda svojo polico z dobifiki in pravicami dru2bi, in t tern slucaji bi dobil najbrze okolo I9.I80 gld., s katerimi se unitijo n.egovc pravico do dvuzbo; 2. nlipadobi zavarovanec namesto svoje izvirno police drugo, ki jo ze popolnoma vpla^:uia, ki zapade ob smrti in ki dosoga blizu vsoto 34.000 gld. ; 3. ali pa bo odpovo svo,;im koristim (dobiikom), polica zapado ob smrri za 20.000 gid. in druzba mu placuje do smrti ronto v znesku blizn 818 gld. na loto; 4. ali pa zavaroTanec dobi v gotovini naknpiSoni dobifok okolo 7.890 gld. in za polico so placa ob njegovi smrti 2WU0 goldinarjer. Nadnljna pojasnila ila]o R. M. VERVE6A, menjnl"c v ulici tnonfncga vrta (Via Oiardino), h. at. 5, ki jo zaatopp.ik za Oorico in dezelo. f daja poduk v 6ip-kanji (SpitzenklOp-poln). tfatanftue.jp r- tern SP zve pri wndstvu Hilflrianskp liskanip Vin ?Ion;u- hP_ st. 14. ...... I*rodajaluica divjacinc in knretnine se je pvehzla iz ultrp Via Hiorelli9 ' ulico Via del Mnnielplo h. st. 8. iico vim uci amaniei|Piv a« si. »• \m\ ^' po dr. MaliCi j *!>'/"« V je odlocno najboljSe zdravilo zopor protin tor ' - ^ j ravmatizero, trganje po udih, bole tine v | t -} ^.'f ", kriii ter iivcih, otekliuo, otrpnele ude in ki- ; '^"i'^rl te itd., malo Sasa Ce se rabi, pa mine po polnem ' tr^snje, kar dokastuic obilno zauval. Zahteva naj »o ! .„, samo' „evet zoper trganje po dr. Malici* z j ^i zraven stojedim znamenjein; I steklenica 50 kr. . ____B "^Hl Zahvala. TMI Sfatimxtt* Qoapodu pi. Trnkdczy-ja, Iekarja r Ljobljani. Moja mati bo na protinskej bolezni na nogi si! no | trpeli in razna domaca zdravila brezvspeano rabili. Ko je pa : bolezen cedalje huj§a pribajala in uze vec dnij niso mogli i stopiti na nogo, epomnim se na Vas dr. Malifev protinski \ evet po 50 kr. ter si ga nemndoma narocim. In res imel je I endovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mucnili ' boleein. S popolnim prepricanjem priznavani torej dr. ; BlaliLev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsa- » kemu bolniku v jednakej bolezni priporoeam, Vasej bligo- j rodnosti pa izrekam najprisrfnejso zahvalo z Tsem spoSto- t Tanjent udani Franc Jug, poaestnik r Smarji pri Celji. &F" Planinski zelisdni sirup kraiijski, "^JH izboren zoper kaselj, hripavoafc, vratobol, prsne in plju&te , boleiiine; 1 steklenica 56 kr. Korstnejsi n-go vai t trgovinih ' se nahajajodi soki in siropi. S^* Kri cistilae kroglice, c. kr. priv., "^R ne sniele bi se t nijednem gospodinjstTu pogre§ati in so so uze tisudkrat sijajno osredocile pri zaba^anji dtoTeskega telo-ia. glavobolo, otrpnenih udih, skazenetn zelodci, jetrnih in obi^t^ji boleznib, t ski:tuljah a 21 kr.; jeden zavoj b 6 skatuljami i gold. 5 kr. Mauje od enega zavoia so s posto ne razpoailu Naro&la se izvrs^: najhitreje s postnini povzetjem in Adresa je: Lek»a» lUWly u Mm tigi r Lj^Ijai- Gotov pomocek. Ysadko dobi placilo hitro nazaj, ako bi ostal moj gOtOTi ROBORANTIUM (pomocek, da brada raste,) brez uspeha. Iroa tudi gotov uspeh pro-tipleSi, izpadanju las, 1 u s k i-nastiglavi inoaivljenja las. Uspeh je gotov po nekatt-rem drgnenji. IDelujebitro. Izvirne stekleaice razposi-ja po 1 gt. »0 kr., steklenico za posku-'§njo po 1 gl. I. U .• oli eb t Brnu. Za-loge: v Gorici: Cristoi'ole^i. tekar; y T rs t u: Pavel Rocca, Iekcr r mtstni palaci: v Ljubljani: Ed. Mahr; v ________ " a d r u: N. Androvich. Kwooruatiiim rabi se pogosto z uspehom tudi prod slabouti spominn in bolesti v g ? a v i, kar so lahko dokaze so spricevali in zahvalamL KB. V imenovanih zulog.th dobi se tudi a s t n a karpaska voda Orolich ova, gotora pomoc zoper vsakorsno bolcnju zob, neobhodno potrebna, da se ohrani njih Iepota, izvrstno sredatvo, da se ohranijo in ci> atvjo zobje, usta in leana, sestavljena iz zdravilnih. kor««sik moravskih Karpat; p r a v e steklenice po 60 kr. Blagorodni gospod! Polen hviilcznosti nazna- j njam Vam prodobvr n.speli V,.»cga iiii>niriU'ga dr. Rosa | zivljcntkega balzania. "j b-t ri-pitii1!]. je liioju snprogo strasna L>:indLna bohr/cn, ki hi* y> vzuil.'ijih .' leiih tiiko pomnozila, da jo jo pogosto prr.j"iwl kn', posebno to . loto so so ponavljali vnaklli 8—M diij in ^o irpidi po i| 18—20 itr. Vsa zdravila in ves trid bil jv ziivrzun; najmanjsHga inpftha nismo mogli do+ci, ker bolezen ho je vekSala od tedna do tcdna in jo .izroeila Se drugih boleznij. namrec zlatcnieo in kre v imternici, kateri joj je dulai posebno ob cusu ciacenja nozrekljivo boluciue, tako da je bila ttze veckrat blizu surti. Vsi, ki 80 jo poz.iali, so se ji cudili, kukor da bi bila pri&la iz gro-ba, in ren biln je bolj podobna duhi ko zivomu bitju, dokler nisem kupil na priporocilo netaterik prijateljev nekaj stelcieuic Va^ega cudo u.tjx^iuga dr. Kosa ziv-Ijenskoga bulzama v lekarni v M. Hthoiiborgu, katuri j<>j ni le tezav ziwinjsal, ampak tudi popoluo zdravje podelii, tako da t-vrsia in zdrava opravlja v«a svoja dcla. ZahvaljevnjA ho Vam oba, jaz in soprogn, za iud« ni uspoh Vatega izvrstnvga dr. liosa zivljennkega bal-z,iiiiu, iit.ejeva si v iaat, priporocati Vritktoremu, ki trpi na takih bolocinali, naj dr. Rosa zivljunnki balzani rabi prod v«akim zdravilom. Z vhoc spoStoianjorn znamujeva se Vom prehvalezna i Reitendorfu pri M. Schimbergii, 28. dec. 1880 Franc Mbnuich s wprogo. Nagla in gotova pomofi za ielodbne bolezni in njih nastopke. Ohranitev zdravlja je odvinna zgoli od ohranitve in pospcSevanja dobroga prebavljanja, ker ta je glavni pogo] zdravja in telesnega in dainega dobrega cutenja. iS'djbolj potrjeno DOMACE ZDRAVILO, prvbavljanje vrediti, dosed piimurno meSanle krvi, odpraviti pokvarjenc nezdrave krvne dele, to jo uze vec let ap!¦*' rnanl in priljubljoni flr. ROSA zivlieiiski hint . Xapravljcn u najboljsih, zdravnisko najkrepkejilh Zdravilskih zelisfe, potrjen je posebno kakor gotova pomoc pri vseh slabostih prebavljanja, posubno pri preae* danju, po kialem disecim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bole5inah v telesu in zelodcu, zelodenem kreu pre* nabaaanju zalodca z jedml, zasliienju, krvnem navalu, hemeroidah, zenskih boleznih, boleznib v 6rev|h, hipohon-driji in melanholijt (vsled alabega prebavljanja); on oziv-ija vio delavno.st prebavljanja, dola zdravo in fiisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejSno mo5 in zdravje. Vsled te izvrstno moLi jo postal gotcvo in potrjeno Ijudafco domace zdravilo ter se sploh razSiril. I steklenica 50 kr., dvojna stektenica I gi. Na ti3oce pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Posilja se na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani. WF SVAKJENJE! -»f Da se izognejo neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. narocnike, naj povsoui izrecno dr. Bozov iivljenski balzani iz lekarno B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil 6ew, da so naroeniki na vec kra-jih dobiti neuspeano zmes, ako so zahtevali samo zlvljen-ski balzam, in ne izrefino dr. Rozovega zivljenskege balzani a. H l! dobi ee samo v glavni zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, v lekarni »k crttemu orlu" r Pragi, Ecko der Spor-r jrgasse Kr. 20—j. — V GORICI: G. Cristofoletti, lekarnicar; G. ii. Pontoni. lekamiear; R. Kiirncr, lekanncar. A. de Gironeoli lekarn. V OGLEJ1: Da-maso u'Elia. — V TRSTLT: P. Prendini, Iokamicar; ii. roraboschi, lekamiear, J. Scrravallo; Ed. de Leitenbnrg, lekamiear. Ant. Suttina — V ZAGRE-BU: C. Arazim, lekamiear. Vse lekarne in vecje trgovine z materi-jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imaio zalogo tega zivljenakega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Prazko domace mazilo zoper bule, rane in vuetje vsake vrste. Ako se zenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bu-Iah vsake vrste, pri turib,gnojnih tokih, pri crvu v prstu in pri nohtanji, pri izlezab, otcklinah, pri zmaJconji, pri morski [mrtrij kosti zoper revmaticuo otekline m putiko, zoper kronicno vnetje v kolenih, rokah, v ledji ce si kdo nogo spabne, zoper kurja Sesa in potne no-ge, pri iazkopa:;ih rokah, zoper lisaje, zopor oteklino po piku mrC-cHov, zoper lekoce rane, odprte noge, zoper raka in vnuto koio ni boljaega zdravila, ko to mazilo. Zaprtu bub* in otekline so hitro ozdravijo; kjer pa ven teiie, potegue mazilo v kratkem \so gno-jico na-se, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro. ker hitro pomaga iu ker se po njera raiia prej ne zaccli. dokler ni vsa bolna gnojica ven pote-gnena Tudi zubram rast divjega mesa in obvarujo pied »netoia (.crnim prisadom); tudi bolecine to liladil-no mazilo potthi.— Odprte in tekoce rane so niorajo z ;uluirno vodo umiti po.em se le se mazilo na nje prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam z a iiho, Skuseno in po mrogih poskusih kot najzaneslji-vejse rredstvo znano odstrani nagiuboat, po njem se dobi tudi popolno uie zgubljen slub. 1 oklenica I gi. a. r. itf»*M) w ixfyrm* mm*; SL MOBSiC. — Tariw; ,B^mjtu^» tmrnm* y Oorio.