DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 23
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 28TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Generalni tajnik Lige narodov, Sir Eric Dram-mond, bo resigniral
Geneva, 27. januarja. Svet ^ige narodov se je zbral k svojemu 66. zasedanju. Joseph
I	aul Boncour je bil izvoljen Predsedateljem. Glavna vprašanja, s katerimi se mora Svet Lige narodov pečati, so: 1. Poročilo o privatnih in javnih dolgovih *er predlog, da se jih smatra *ot enotne. 2. Vprašanje odstranitve suženjstva v republiki Liberiji, predno se republiki dovo-
II	Posojilo. 3. Mandžursko vprašanje, radi kateerga bo Kitajska načela več členov pravil Lige narodov. 4. Resignacija Sir Eric ; y u m m o n d a kot generalnega taJnika Lige, ki je bila danes Uradno naznanjena. Mnenje pa Prevladuje, da se bo zaveznikom
Faraonova hči, ki je rešila Mojzesa, spoznana v izkopaninah v Jeriho
London, 27. januarja. Profesor John Garstang, vodja Mar-ston ekspedicije, ki išče zgodovinske predmete v starodavnih razvalinah, je odkril v grobnicah pri Jeriho ostanke trupla, o katerih trdi, da so od princezi-nje Hatasu, ki je bila hči egiptovskega faraona, ki je našla med grmovjem na vodi otroka Mojzesa, kot se čila v sv. pismu. Sir Charles Marston je dobil sporočilo, da so v odkritih grobovih dobili mnogo vzorcev fine lončevine in ostanke neke svete egiptovske žuželke, kar vse nadalje odkriva kronologijo dogodkov, kot so označeni v starem testamentu. V najdenih predmetih v grobnicah se je dognalo, Posrečilo pregovoriti Sir Erica, da so kralji v Jeriho v 15. stolet-
a ostane toliko časa na svojem ^estu, dokler ni končana mand-zurska kriza in dokler se ne po-eze vihar glede razoroževalne konference, ki se zbere februarja meseca. Sir Eric temu na-
ju pred Kristom nosili sirska imena ter da so bili podložniki Egipta. Na eni grobnici je bilo napisano, da slednja izvira od vlade, ko sta skupaj vladala Hatasu in Thothmes II, kar je po-
sprotuje, ker je mnenja, da se sebno važno, ker potrjuje moko mandžurska kriza vlekla še v derno teorijo ,da se je vršil izhod
Židov iz egiptovske sužnjosti kmalu po smrti faraona Thoth-mesa III. Hatasu je bila ena n a j b o 1 j inteligentnih egiptov-
'z vzroka, ker so se vsi poskusi t^Ke doslej, narediti mir med Japonsko in Kitajsko, izjalovili, ln da je torej Liga narodov brez
moči.
vzela iz Union banke yse svoje živ-prihranke, v svoti $3,-
Postelja ni banka!
y°ungstown, Ohio, 27. janu-41 Ja. Mrs rosg Uogan je pred v?br>m tednom ^tional '•'eiiske
jyfjsij]a (]a ban]<a ni
/ Prostor za denar. Doma skrila denar v svoji pbstelji.
je pa prišla Mrs. Rose >an na policijo in povedala, J1® ji Je nekdo odnesel $3,600.00 Postelje. Denarja ni in ni, do-banka še vedno stoji. Nauk e8a je, da banke so za hrani-tek ^enar-^a' Postel.je pa za poči-
^ezkončnost, in da tudi razoro-'^valna konferenca ne bo kmalu gotova. Kot naslednik Eric '"ummonda se imenuje bivši 'rancoski zunanji minister Ari- skih princezinj, in tekom vlade stide Briand. Govori se pa, da faraona Thothmesa II. je ona v Cmerava Sir Eric resignirati le i resnici vladala deželo. Skoro
gotovo je, da je bila ona, ki je našla mladega Mojzesa v bičev-jii in ga rešila. Izkopnine v grobnicah se strinjajo z datumi sv. pisma. Pod protekcijo prin-cezinje Hatasu, je Mojzes postal važen dvorni uradnik in ljubljenec Hatasu. Ko je nastopil vlado Thothmes III., je princezinja Hatasu še vedno imela velik i vpliv nad vlado, zakar jo je novi faraon skrajno sovražil. Ko je Hatasu umrla, je faraon zaplenil vse njeno premoženje, in njeni privrženci so morali bežati iz dežele, kar se poroča tudi v sv. pismu, da je moral Mojzes 40 let živeti v pregnanstvu.
-o-
Zastrupljeno žito prinaša smrt delavcem
Fresno, California, 27. januarja. 45 mehikanskih delavcev je vživalo neko jed, prirejeno iz zastrupljenega žita. žito je bilo zastrupljeno, ker je bilo namenjeno za uničevanje podgane. Pet delavcev je doslej umrlo. Kot pravijo zdravniki ni nobenega odpomočka zoper to za-strupljenje. Dotična oseba prej ali slej umrje.
D
anes
Roga
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Pevski zbor "Svoboda" v De-trcitu priredi v Hrvatski dvora-1 ni dne 31. januarja igro "Prvi april."
Neizprosna smrt je v Pueblo, Colo., posegla v družino Peter Okičiča in zahtevala dvoje človeških življenj. Umrla sta sin in stric. Vzrok smrti je zastrup-ljenje. Jedla sta nekoliko doma konservirane zelene paprike. Prvi, ki je podlegel, je bil John Okičič, star 58 let. Zapušča ženo in sina v stari domovini. Druga žrtev je pa Peter Okičič, star 29 let. Slednji se je pred kratkim udeležil gladovnega pohoda v Washington in je bil po prepričanju komunist.
V	Woods Run, Pa., j.e umrl po kratki bolezni John Kerin, doma iz Leskovca pri Krškem. Po domače se je hiša imenovala "pri šafarjevih." V Ameriki zapušča sestro in svaka, v starem kraju pa ženo, hčer in eno sestro.
Jeklarna. v Pueblo,-Colo., je začela te dni malo bolje obratovati, in je bilo več sto brezposelnih delavcev poklicanih na delo, med njimi več Slovencev.
V	Memorial bolnišnici v Uti-ca, N. Y., je preminula 19. januarja rojakinja Mrs. Julija Gorinšek iz Little Falls. Podlegla je Brightovi bolezni, jena je bjla 1891 kliško ime je bilo Kvas. Leta ; mo v teh vrsticah razložiti. Mor-1914 se je poročila z Matijem Igan je bil 22 mesecev mestni Gorinškom. Poleg moža zapu-j manager v Clevelandu, in kdo šča pet otrok, mater, tri brate | naših ljudi je dobil delo? Na-in štiri sestre.	j sprotne, imeli smo jih cele ku-
Od plina se je zadušil v Mil-1 pe v našem uradu, ko so nam to-waukee rojak John Acman, star j žili, da so jih vrgli od dela. Dru-47 let, samec. Doma je bil ne-1 gič, Morgan nikakor ne more kod od Šoštanja.	i ustvariti dela, ker depresija je
po vseh Zedinjenih državah, torej ni odvisna, od Clevelanda. Obljubiti delo danes je—potvar-janje resnice. 3. Republikanski kandidat Morgan je trdno vezan na naše črne državljane, ki v eni falangi volijo za njega. Ti bodo dobili tudi prednost, ker se zanj potegujejo. Trije zamor-
Na sliki vidimo na levi Mrs. Ruth Judd, soprogo zdravnika iz Los Angeles, proti kateri se te dni\ vrši obravnava radi dvojnega umora pred sodnijo v Phoenix, Arizona, kjer se je umor pripetil. Poleg Mrs. Judd sedi eden njenih zagovornikov, slovenski odvetnik Mr. Jos. Zaviršek, bivši Cleveland-čan, katerega družina je v Clevelandu v slovenskih krogih dobro poznana.
"Morgan da delo"
Ena najbolj nesmiselnih govoric ,ki so raztresene po Clevelandu, je trditev republikancev, da "bo Morgan dal delo." Ta trditev ni samo, da je neresnič-Ro-jna, pač pa je tudi hudobna, po-Nje.no de- leg tega pa nemogoča, kar hoče-
Anglija plača prihodnji teden $150,000,000 ameriški vladi v zlatu
Manj odjemalcev
. Ak0 se ima kdo pritožiti, da zgubil tekom leta odjemalce, eciaj je gotovo v prvi vrsti ružba cestne železnice, ki je Pravkar dala v javnost vest, da Je lmela lansko leto 22,000,000 Potnikov manj kot pa v letu l03o.,
Po Hek,
pa v
V letu 1931 se je vozilo
ulični železnici vsega skupaj "ai nad 190,000,000 potnikov.
^Jetu 1920 pa jih je bilo n. pr.
>840,438. Družba shaja se-a.l s tem, da je skrčila stroške na vseh konceh in krajih. Sa-010 pri odpravljenih uradniških jnestih je znižala plače za $100,-na leto.
Zgubimo, ako hranimo
Dva politikarja bosta kmalu v zaporih
Lima, Ohio, 27. januarje. Dva politikarja iz severnega dela države Ohio sta bila danes obtožena, da sta izvrševala raketirst-vo z odpuščanjem jetnikov iz zaporov. Eden obtoženih je John j ski councilmani so predsedniki M. Williamson, bivši načelnik j važnih mestnih uradov! 4. Mor-Hancock county republikanske- j gan ima za seboj 8000 usluž-ga kluba, drugi je pa Al. Jones iz Toledo, Ohio, bivši republikanski councilman. Oba sta ob-dolžena, da sta vzela denar od neke Mrs. Nettie Williams, da ai izposlovala, da dobita iz zaporov njenega brata, ki je dobil 20 let zapora radi kriminalnega napada..
Kradejo vsepovsod
Vsak dan dobi policija poročilo, da so tatovi ali roparji vdrli in vlomili v to ali ono hišo. Včeraj so naredili vitezi svedra obisk tudi k vdovi Mrs. Alice Kramper, 1726 E. 87th St., ki je šele dan prej vzela iz banke $800, njeno edino premoženje na
v cFeveiaridu"je *imei"včeraj!svetu- Ko se je R°Poldne P°dala f>vor Clarence Brown, državni v trgovino, je nekdo medtem " '	vlomil v njeno stanovanje in ji
odnesel ves denar, katerega je
ajnik in kandidat za governer Ja- Med drugim je Mr. Brown rekel: "Ako bi vsak mož in žena l A^eriki naredil in naredila to, *ar bi moral, namesto, da bi se ^ Potrošiti denar, tedaj bi Represija takoj zginila, Mi zgu-oivamo denar, ker Iga tiščimo J01^' (Kdor ga ima.) Ako Prevlada splošno zaupanje med narodom, se vrnejo nemudoma solnem žarki prosperitete. Res-ca je, da imajo danes ljudje ^ranjenih na svojih domovih
imela skritega v neki omari.
Hčerka umrla
Staršem Nadrah, 819 E. 154th St., je preminula mesec stara hčerka Joan. Pogreb se vrši v četrtek popoldne pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Staršem naše iskrene sožalje!
Naročniki, katerim je
potekla naročnina, so »	j • . i
Jev°Sem tisoč milij°nov dolar prošeni, da isto čimprej
i poravnajo!
Košare živeža zastonj
Polne košare živeža se bo oddajalo zastonj v soboto, 30. januarja, v Mervarjevi dvorani, na plesni veselici Lake Shore Post št. 273, American Legion. Košare z živežem se bodo dajale onim, katerih številke na vstopnicah bodo dvignjene. Naši veterani svetovne vojne vedno kaj zanimivega in koristnega preskrbijo. Prijazno ste vabljeni, da se udeležite te prireditve.
Vest iz domovine
žalostno vest je dobil iz Ko-šane pri št. Petru Štefan Mejak, da mu je namreč preminul oče, star 80 let. Zapušča sedem še živečih sinov, eden je pa padel v vojni. Tu v Ameriki pa zapušča dva sina, Štefana v Clevelandu, Janeza pa v Utah, pet jih je pa v domovini.
Mal tornado
Tornado manjšega obsega je zadel mesto Columbus in porušil včeraj 12 hiš.
London, 27. januarja. Avgusta meseca si je angleška vlada potom Bark of England sposodila v Ameriki $250,000,000 v brezupnem poskusu, da bi rešila valuto angleškega funta. $100,000,000 tega denarja je angleška vlada že prej vrnila, prihodnji pondeljek pa plača še ostalih $150,000,000, in sicer v zlatu, ne da bi bila angleška zlata rezerva radi tega kaj prizadeta. Nobenega zlata ne bo poslala Anglija v Ameriko, ker je svoje kredite 'v Ameriki tako j . uredila, da se bo denar prenesel ,	nioz"
samo v knjigah. Anglija je dobila v zadnjih treh mesecih $150,000,000 v zlatu, kar je vložila v svoje rezerve.
Al Smith molči glede pred- Morilka Mrs. Judd postaja sedniške kandidature. nervozna na sodniji. Roosevelt na delu "Obesiti me hočejo!"
Albany, N. Y., 27. januarja.; Phoenix, Arizona, 27. janu-I Sedaj, ko se je governer države arja. Potem ko je državni prav-New York, Franklin Roosevelt dnik izjavil pred sodnijo, da je izjavil v javnosti, da je predsed- Mrs. Judd iz same ljubosumno-niški kandidat demokratske j sti umorila dvoje svojih prija-! stranke, se trudijo prijatelji teljic, je postala obtoženka Mrs. njegovi na vse načine, da bi pre- Judd nervozna in začela kriča-govorili tudi Al Smitha, ki ni ti na sodniji. "Vi me skušate še izjavil, če bo letos kan-;spraviti na vislice!" je kričala, didat ali ne. Tozadevno Smith ; "Pričam naročate, kaj naj govo-doslej absolutno molči. Dejstvo i rijo." Zlast je napadala šerifa je, da uživa Al Smith, kot de-; McFaddena. Kot znano je dr-mokratski predsedniški kandi- žavno pravdništvo obtožilo Mrs. I dat leta 1928, silen vpliv in važ- Judd sedaj samo enega umora, nost v demokratični stranki, in, namreč, da je umorila Mrs. Le-1 prijatelji Roosevelta dobro ve-jroi. Ko bo ta obravnava kon-do, da bo beseda Al Smitha ime- jčana, be Mrs. Judd obtožena tula ogromen vpliv na demokrat- di umora Miss Samuelson. Jaški predsedniški konvenciji. Do-1 ko važna državna priča včeraj čim se Smith doslej še ni izja- je bila Miss Moore, bolniška vil tozadevno, pa razumejo pri- strežnica, prijateljica Mrs. staši Roosevelta, da Smith ne bo ■ Judd. Miss Moore je pričala, naklonjen Rooseveltu, ker bo Ida ji je Mrs. Judd že 24 ur pred skoro mogoče sam kandidat in umorom povedala, da je zapusti-je prepričan, da ima v letošnjem jla hišo-, kjer sta se nahajali Mrs. letu trikrat večjo priliko biti iz- j Leroi in Miss Samuelson, ker je voljen kot v letu 1928. Poleg,tja dospel Jack Halloran, bogat tega pa prihaja iz demokratskih lesni trgovec. Mrs. Judd je bi-vrst beseda, da če želi Al Smith ;la ljubosumna. Zagovorniki ob-predsedniško nominacijo, da jo teženke so prišli danes na vrsto, lahko dobi, toda se mora sam i Skušali bodo dokazati porotni-tozadevno izjaviti. Govori se kom, da je bila Mrs. Judd že od pa tudi, da bo Smith svojo moč j nekdaj nervozna, in da torej ni med demokrati vporabil za ene-! pri zdravi pameti, in da je poleg ga izmed kandidatov, kateremu ' tega izvršila umor v samoobram-je posebno naklonjen. Na noben ki, ker je bila napadena.
način pa se Smith ne bo izjavil	-o-
prej, kot par tednov pred de- y Kanadi se v obilici pri-
deluje zlato
bencev v City Hall, ki delujejo za njega tekom kampanje. Ali naj jih v slučaju izvolitve vrže na cesto, ko so tako trdno delali zanj? Novega dela ni, dosedanjih ne more odpustiti! 5. V slučaju izvolitve Ray T. Miller-ja pa je gotovo pričakovati, da bodo naši ljudje dobili delo, kolikor je le v danih razmerah mogoče. To gre brez vsakega dvoma. Kajti mnogo tisoč ljudi se bo moralo izseliti iz City Hall, kjer so zadnja leta dobro delali in nič čutili krize. Naj se torej umaknejo za en čas onim, ki so že dve leti brez dela. In to se bo tudi zgodilo v slučaju izvolitve Ray T. Millerja. Jasno iz tega je torej, da v slučaju Morganove izvolitve mi Slovenci nimamo pričakovati niti trohice, v slučaju izvolitve Millerja pa precej in mnogo! To je neizpodbitna resnica!
-—o-
Nič niso opravili Dr. Joel Župnik, član policijskega pokojninskega odbora, je bil obtožen po inšpektorju Vea-sey in kapitanu Haganu, da je pošiljal pisma politične vsebine policistom in ognjegascem, česar ne bi smel delati. Toda mestni pravdni direktor Clum je izjavil, da to ni protipostavno, in dr. Župnik je obdržal svoj urad.
Kriza na Kitajskem
šangaj, 28. januarja. Edwin Cunningham, ameriški generalni konzul v tem mestu, je danes nasvetoval vsem Amerikancem v tem mestu, da se pripravijo in pobegnejo na ameriški teritorij v slučaju nujnosti. Enako svarilo je razposlal angleški generalni konzul. 500 nadaljnih japonskih vojakov se je danes izkrcalo iz japonske križarke, in 500 se jih bo izkrcalo jutri. 16 japonskih vojnih.ladij se nahaja v pristanišču.
Umetni ples
Sedaj se lahko vpišete ali daste vpisati svoje otroke v Pod-padčevo plesno šolo. Vpisuje se na 1426 E. 4'Oth St., telefon EN-dicott 3464. Kdor se vpiše sedaj bo lahko nastopil jeseni pri plesih: bullet, tap, toe, in character. Pišite, pokličite ali se osebno zglasite. Ples podučujeta znani Podpadec dvojčici, ki sta dobili velik sloves v umetnem plesu.
Blaž Modic zahvala
V zahvali za pokojnim Blaž Mcdicem je družina pomotoma
mekratsko predsedniško konven-1 cijo.
--o--! Ottawa, Kanada, 27. januar-
Angleški submarin glo- .ia-	rudniki v severnem
boko no dnu morja dclu Province Ontario so prine-
j sli v letu 1931 za $43,000,000 Weymouth, Anglija, 27. janu- zlate rude. Odkar so v Ontario arja. Angleški submarin M-2, j odprli zlate rudnike, pred 25. se je včeraj po manevrih nena- leti, se dobili tam že za $395,-doma pogreznil. Bil je naj no- 000,000 zlata.
vejšega tipa. Na krovu se na-!	_
Izvedenci trdijo, Na pravega naletel Ca je moštvo lahko 48 ur brez Policist Claude Lee je pred" nevarnosti na dnu morja. Pro-1 več tedni prišel v stanovanje na
stor, kjer se nahaja submarin so že dognali, in v teku so sedaj obsežna reševalna dela.
In sedaj je zdrav
John Williams, 3414 Central Ave. je bil bolan. Pa prideta k njemu dva lopova, ki sta izja-
2339 Hamilton Ave., ko je preiskoval neko tatvino. Pri tem je dobil v hiši žganje. Aretiral je stanovalca Joseph Gallo. Ta mu je ponudil denar, ako ga pusti, toda policist ga je vseeno aretiral. Ko je sodnik Pscar Bell zvedel o tem, je včeraj Gal-
vila, da sta z duhovi v zvezi, in jla obsodil na $100.00 globe radi da lahko ozdravita njegovo bo- žganj? in na $100.00, ker je ho-lezen. Na nasvet obeh je vzel ; tel policista podkupiti. Williams $410.00 iz kovčka, za-	y mestni bolnici
vil v cunjo in vse skupaj ovil Včeraj je umrl v mestni bo,_
c koli kozarca z vodo. In na ban-	nici Bronislav Hajdomovic, 1000
ki je potegnil tudi $127.00, kar	E. 79th st> in sicer radi opek_
je izročil "duhovom," ki sta iz-	ijn. strežnik ga je djal v kopelj,
ginila za trenutek, rekoč, da se	j toda voda je bila tako vroča, da
gresta posvetovat z drugimi du-	se je bolnik ves opekel in je
hovi. In ker ju ni bilo nazaj,	kmalu potem na posledicah
ko je preteklo že deset ur, je	umri. Državni pravdnik sedaj
Wiliams kmalu dognal, da je bil opeharjen. Na duhu je danes zdrav, a telo je še zelo bolno.
Direktorij Slov. Doma
Uradniki in direktorji Slovenskega Doma na Holmes Ave. za leto 1932 so sledeči: John Mar-
preiskuje.
Novorojenci
V preteklih par dneh se je te-tica štorklja oglasila v sledečih slovenskih družinah: družina J. Oster je dobila deklico, družina Louis Femec deklico, družina
kel, predsednik; Louis Jerkič, John Zalar deklico, družina J. podpredsednik; John Trček, taj- J. Slapnik deklico in družina nik; Ignac Medved, blagajnik; Markus Bratelj sinkota. Ciril Blaško, zapisnikar. Nad-	Doma iz bolnice
zorni odbor: Louis Jerkič, An-i Mr. Frank Okički Jr., 6211 ton Satkovič, Krist Marc. Go-!Glass Ave., nam naznanja, da je spodarski odbor: Andy Lokar, prj§ei domov iz bolnice in se le-Antcn Drašček, Frank Kocin. ipe zahvaljuje vsem za izražene
izpustila ime družine Lawrence i Ostali direktorj i so: John Slap- j simpatije.
Petkovšek iz, farm na Richmond Rd. Družina Petkovšek je darovala za sv. maš e, istotaljo družina Anton Prijatelj, za kar se družina Modic lepo zahva-
ljuje.	.
* 279 oseb je bilo odpeljanin
po banditih lansko leto v Ameriki.
nik, Frank Salmič, Anton Mav-rič, Charles Benevol, Lovrenc Leskovec, John Cernko.
Mlad Slovenec graduiral
Včeraj zvečer je graduiral na East High šoli z odfičnim uspehom mladi slovenski mladenič Edward James Zgonc iz 67. ceste, čestitamo!
šivilje na štrajku
Šivilje zaposljene pri J. G. Sellman Co., 2101 Superior Ave. so šle včeraj na štrajk. To je edina tvrdka, ki ni še naredila pogodbe z unijo.
* Umrl je William Wrigley, znani izdelovalec žvečilnega gu-
mija.

<<
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
Dvorana je bila polna občin-[vore .Torej stolov je vse polno, stva. Vsi so bili videti vese-ia na stftlu nisem videl nobenega
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka S cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
lih obrazov. Po igri je bila prosta zabava. Za plesaželjne so igrali Brancel bratje. Igrali so
človeka, zato mislim, da so naši Slovenci prepričani, da republikanec ni še nikdar storil kaj za
No. 23, Thu., Jan. 28th, 1932
res izvrstno, ter jih priporočam mesto in zlasti pa ne za nas Slo-za enake prilike. Vrteli so se j vence. Saj smo imeli do sedaj stari in mladi in slišati je bilo j republikansko stranko na krmi-tudi mnogo veselega petja. Naj-: lu v Clevelandu in kaj nam je bolj se je slišala tista: Jaka, j napravila drugega kot dolg, za tam pri studencu čaka! Pripo-! katerega bomo morali sedaj pla-ročala bi Jakatu, da tudi on na-jctvati.
stopi pri enakih prilikah, da po-j Torej rojaki in rojakinje, bo-kaže, kaj zna njegova brihtna j dite previdni na volivni dan in glava.	; pustite tiste rojake pri miru, ki
Za danes naj bo dovolj, ker j vas vabijo k republikancem in sem še vsa trudna od smeha v i volite za moža, kateri je za nas, nedeljo, pa če verjamete, al' pa;ne pa za one gospode, ki cigare r.e.
Cecilija Skrbeč.
kadijo in se brez skrbi po stol-1 cih vrtijo, zraven pa še dobro
--[plačo vlečejo. To pomeni, da
Cleveland, O. — Malokdaj moramo dobiti za župana1 moža, grem po St. Clairju, ampak si-j ki bo vse to dobro videl in vse noči sem pa šel, da vidim, kako;dobro izčistil.
se naši rojaki zanimajo za prihodnje volitve za našega prihodnjega župana. Na poslopju Slovenskega narodnega doma sem videl velik napis "Morgan," pa sem se ustavil in pogledal skozi šipo v notranjost. Vi^el sem, da je notri dosti stolov za tiste republikance, ki so pripravljeni poslušati tiste naše rojake, ki
Doli z republikanci, magnati in kapitalisti! Ravno sedaj je tisti čas, da vse to dobro vidimo in premislimo, ko živimo v tako "dobrih" časih, ki nam ji je preskrbela slavna republikanska stranka.
Na 16. februarja pa oddajmo vsi svoj glas v volivni koči za
ODGOVOR "COLLINWOODSKEMU GLASU"
Prav hvaležen sem, da ste ma- naki, kar jih prgmore svet. In j
Maschke v zadnjem boju
V manj kot v treh tednih bo odločena politična borba v Clevelandu, na katero zre in se je udeležuje 300,000 registriranih državljanov v Clevelandu. Ker imajo ti državljani tudi še mladoletne otroke ir^ če pomislimo, koliko tisočev je drugih oseb, ki niso državljani in vendar z zanimanjem sledijo poteku političnih dogodkov, tedaj lahko trdimo, da se ves Cleveland direktno ali indirektno udeležuje pomembnih volitev, ki pridejo 16. februarja.
Izvoljen bo v Clevelandu prvič po desetih letih župan. Že primarne volitve 12. januarja so povzročile nenavadno zanimanje naroda, in je pri primarnih volitvah volilo več
državljanov kot sploh kdaj prej v zgodovini Clevelanda. Da poslušati tiste naše rojake, ki Kay T. Millerja. je pa še veliko večje zanimanje za glavne volitve, kažejo šte- sami ne vedo kaj pišejo in go-1 John Mramor. vilke registriranih zadnjih treh dni.	1	-o-
Pred zadnjo registracijo smo imeli v Clevelandu 240,-, TRIJE VAŠKI SVETNIKI 000 državljanov registriranih. Trije dnevi so prinesli na-!	__
daljnih 27,000, dočim se šteje kakih 30,000, ki so upravičeni igralci dramskega društva peskrbimo vstopnice v predpro-voliti, pa niso volili 12. januarja. Za volitve 16. februarja bo torej okroglo 300,000 državljanov registriranih, in oddanih bo nekako 240,000 glasov.
Državljani bodo imeli izbirati med dvema kandidatoma ?a župana. Eden je republikanec Danieh Morgan, drugi je demokrat, Ray T. Miller. Oba bosta začela prihodnji teden s politično borbo, ki bo napeta do skrajnosti. Politične strele brez'primere iz prejšnjih časov bodo švigale, in grmelo bo. t
kot še ne pomnijo državljani. Na eni strani je republikan- jna v Ameriki, torej je čisto ne-ska stranka, ki čuti, da so ji ure v Clevelandu štete, toda bo,kaj n0Vega za clevelandsko slo-z zadnjimi močmi udrihala, na drugi strani je pa pošteni, lvensko javnost. Ljubljansko toda skrajno bojeviti in značajni demokrat Ray T. Miller. giedišče jo je lansko leto upri-kateremu je znano, da je njegova ura prišla.
Trije vzroki so, zakaj se lahko z gotovostjo trdi, da si bodo Clevelandčani izbrali demokrata za prihodnjega župana. Poleg prozaičnega vzroka, da v mestu stavijo 100:50. da bo Miller izvoljen, imamo še druge, v resnici tehtne vzro ke, ki kažejo na izvolitev Millerja.
lo podrezali za naš Primorski okraj radi slik. Vedite, da se tam ne more jemati slik, kakor se to lahko dela v Jugoslaviji. Pri najboljši volji si nisem upal. Tudi vem, da bi bil takoj osumljen, da sem vohun in bi me bili vtaknili v "špehkamro" in bi bil tako največje neprilike imel.
Slik iz teh trpečih krajev ima mo že itak preveč. Noč in dan so ti ubogi ljudje pred našimi očmi. Vedno čitamo, kako jih obsojajo, streljajo in mečejo v zapore za deset, petnajst in več let. Najboljše moči in nada ubogih staršev, akademike in mladeniče, ki so up osivelim očetom in materam, ter narodu. Te slike so tako žalostne, da več drugih slik ne potrebujemo, če bi še na slikah kazali prostore, kjer se to dogaja, bi nekaterim ljudem zavrela kri, česar bi jim nihče ne zameril.
Da se te razmere čimprej odpravijo ,je treba samo naše jugoslovanske edinosti in sloge. Treba je žive, dejanske vere v Jugoslavijo, kjer so največji ju-
jugoslovanski narod ljubi svojo! zemljo, svojo domovino. Ko si; bo ta dežela uredila doma v svoji hiši edinstvo in red, ki je od-; visen od nas vseh, tudi od nas, ki smo v tujini, se bo tudi za naše brate v Primorju kaj storilo. S tem bomo pomagali Jugoslaviji do cilja, ko bo dovolj močna in bo rekla: "Dovolj je
Če verjamete al' pa ne.
Poleg drugih, ki bi radi- odpravili prohibicijo, je tudi neki profesor, ki se je podal naravnost v Washington in je tam pred senatom razkladal na dolgo in široko, da je prohibicija traparija. Zlasti je dokazoval,
tega! Dovolj človeške krvi je da 4o/0 pivo do se(jaj še nikogar preteklo in dovolj krivic! Pre- nj spravilo v prerani grob, da
globoke rane ste vsekali v naše jugoslovansko telo! Dajte nam
nase nazaj
če ne, bo narod z
vami obračunal
To je vse, v kar jaz trdno veni jem, in vem, da bo doseženo, morda še prej, kot mi pričaku-
nikomur ne škodi, tudi mladim ljudem ne, zlasti če se ga spije samo primerno količino. Profesor je izjavil, da je zdravniško dokazano, da dva kvorta pive na dan nikomur nič ne škodi.
Se rečfe, profesor je dobro mi-
jemo. živela Jugoslavija! ži- slil, toda po mojem mnenju ni
"Anton Verovšek" se prav pridno vadijo za velezanimivo burko v treh dejanjih "Trije vaški svetniki," katero se bo uprizorilo v nedeljo 21. februarja zvečer, na odru Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. Ta igra je popolnoma nova in ni bila še igra-
zorilo nad dvajsetkrat z sijajno zadovoljivim uspehom. Tudi letos ima velik odziv na diletant-skih odrih sirom Slovenije.
Kmečka burka "Trije vaški j svetniki" je zelo zabavna vse
daji, da damo tako več dobre volje igralcem, ter jim tako pomagamo vršiti to plemenito delo na polju slovenske Talije.
Med dejanji nastopijo pevci-olisti: Lous Belle, F. Plut, A. Novak, kvartet Jadran, M. Pod-boy, P. Dujmovič in F. Stano-nik, Olga Godec, Mrs. M. Iva-nush in Mrs. A. Simčič.
Društva Verovšek je imelo v letošnji sezoni že dve predstavi in imelo obakrat deficit. Torej ako ne izpade prihodnja prireditev uspešno, bo moralo društvo Verovšek prenehati z igrami, kajti igralci poleg dela in
veli naši rojaki, čeprav ste v trpljenju v zasedenem.ozemlju, saj ne boste za vedno. Vsaka krivica se sama kaznuje. Nobena noč ni tako dolga., da ne bi prišel za njo dan. Vaše žalovanje se bo izpremenilo v veselje, trpljenje v radost.
Anton Grdina.
treba biti ravno profesor, da bi vedel, da dva kvorta pive na dan nič ne škodi. To je meni že znano, kar sem bil pri birmi. Vse kaj drugega bi bilo, če bi profesor fantom v senatu dokazal, da vsak človek smrtno nevarno zboli, če ne dobi vsaj dva kvorta pive na dan in pa eno "špago."
TUJINA
Izseljeniška nedelja v Braziliji
Bila je lepa, tiha poletna noč. Svitlo so se zvezde odsevale nad sinjim morjem. Mesec še ni bil izšel, a svetilo se je že, kakor daljna zarja izza morja. Človek bi; mislil, da dogorevajo kresovi.
Veselo rajanje potnikov prvega in drugega razreda še ni potihnilo.. A trudno in tiho so spali potniki v velikih kabinah tretjega razreda na italijanskem parebrodu, ki se je vračal iz Južne Amerike v Evropo. Le tu pa sem se je zaslišal vzdih trudnega izseljenca, ki se je razočaran vračal v domovino. Bil je otožen glas, kakor iz neskončne dalje tavajoči glas zvona, ki uda-
Jurij Potreba se je z veliko mujo zibal proti domu. Navihani ohajčan mu je delal preglavico v nogah, da ga kar niso
Tisto popoldne se je oglasil
pri upravi čakalnice stari oče, ki je prišel po svojega sina, ki so mu ga pripeljali iz Kanade slepega. Pri delu v rudniku je izgubil vid. In našel je tukaj tudi vnuka, katerega so mu pripeljali iz Brazilije, zlomljenega na duhu in na telesu, da se bo vle-gel k večnemu počitku poleg svoje matere, katero je tako neskončno ljubil. Ni mogel umreti tako daleč proč od nje.
Kako je starcu krvavelo srce,} ko je videl, da mu je prišel domov umret vnuk, a sina so slepega pripeljali iz Kanade. Da, oslepel mu je sin v tujini, oslepel za vedno. Kako rad bi bil
Prvi vzrok za izvolitev Millerja je splošna želja ameri- skozi; od pričetka do konca, ter škega naroda po širnih Zedinjenih državah, da se otrese ]prepletena s pristnim domačim republikanskega jarma. To sklepamo iz dejstva, da v vsaki jhumorjem. Gotovo se še spo-državi, kjer se je vršila volitev pred kratkim, in kjer so imeli minjate Verovškove predstave republikanskega governerja, je bil sedaj demokrat izvoljen. |v mesecu oktobru lanskega leta, Izmed 48 ameriških držav, jih ima danes 31 demokratske go- ko se je Vprizorilo "Stari gre-vernerje, in pri devetih volitvah je osem republikanskih go-ihi)» ki Je občinstvu zelo ugaja-vernerjev propadlo, in to v državah celo, kjer so od pamti- )r. Ampak "Trije vaški svetni-veka glasovali republikansko.	ki" jo daleč nadkriljuje s za-
Poleg tega si je demokratska stranka osvojila tudi kon bavnostjo, ker nastopi več raz-gres, in ima v kongresu precejšno večino. Enako tudi v po- ]lčnih karakterjev, je obsežnej sameznih mestih. Republikanec ima letos ravno tolikšno U.a> povzeta iz družinskih dogod-riliko biti kje izvoljen, kot jo je imel demokrat leta 1920. jijajev prav iz sedanjega časa. o je bil izvoljen slabič Harding pokojnega spomina.	Zato se priporoča vsem Sloven-
Drugi vzrok, ki kaže na izvolitev Millerja je ta, ker so cem širom clevelanda, da si go-volivci v Clevelandu že meseca novembra zavrgli Daniel iloVo reZerviramo nedeljo 21. Morgana. Volitev 3. novembra, 1931, se je udeležilo neka- februarja za predstavo "Trije ko 175,000 državljanov. Vsak državljan, ki je šel tedaj vo< |vaški svetniki." lit, je dobro vedel, da če voli za novi čarter, da mora Morgan v igri nastopijo samo znane drugi dan iz urada. In ljudje so tako volili, da je moral Mor- in dobre moči ver0vška, ki vam jian v resnici iz urada. 12,000 glasov večine je bilo oddane -amčij0 dober užitek_ Zato si
proti Morganu. Naravnost norčeval bi se vsakdo iz inteli-	__0_
gence državljanov v Clevelandu, ako bi trdil, da bo večina	GLAS IZ BRAZILIJE
t-olivcev republikanca Morgana ponovno izvolila v urad, iz
katerega ga j prgenala pred par meseci! Večina ljudi ni Večkrat čitamo dopise iz prismojena!	_	j raznih krajev, a iz Brazilije prav
t
ška, modna trgovina Anton Og-rin v S. D. Domu in modna trgovina John Rožanc na Waterloo Rd.
se spominjal na dom in svoje drage, očeta in mater, na zelene hribčke in bele cerkvice po nizkih holmcih. Vse drugače
V nadi, da dobi t0 naznanilo mu ie bll° takrat P« srcu> ko se
dober odziv, se vam že vnaprej be P0**1 v svet> kot danes- ko se zahvaljujejo igralci in č 1 a n i I vrača bolan, brez noge, katero
dramskega društva "Anton Ve-H«? izSubil P" dclu • • •
rovšek
Louis Kaferle.
ker se nikdo ne spomni, da bi se kaj oglasil in ljudje mislijo, da ni Slovencev v Braziliji. A ravno narobe: mnogo Slovencev jc v Braziliji in to je eden najbolj
Tretjič, Cleveland želi po tolikih letih nepoštenja, graf-j malo ali nič. Sami smo krivi, ta, korupcije in vpliva zamorcev pri mestni vladi, enkrat doseči zopet pošteno vlado, ki nima ljudskega dela samo na jeziku, pač pa tudi v srcu, v dejanjih. Nikdar ne trdimo, da so vsi demokrati svetniki in možje čudežev, pač pa je tudi med demokrati dovolj parazitov in korupcionistov, ki izkoriščajo narod, in ravno tako je tudi med republikanci dovolj	agilnih izseljeniških narodov poštenjakov in niso vsi graftarji in sleparji.	hia prosvetnem polju. Poglej-Toda Ray T. Miller, demokratski kandidat, ima oseben	mo samo imena: A. Kadunc, F. doves takega poštenja, take energije, tolikšnega resnega de- Paternost, Ivo Budkovič in dru-la, da je njegovo ime danes kot odmev iskrenosti in boljšega	ge, ki so ustanovitelji "Jug. pod-upanja za izmozgani Cleveland, ki ječi pod tiransko vlado	pornega udruženja." Izmed to-petnajstih let od strani Maurice Maschkcta, političnega lis- uko Jugoslovanov, so edini ti jaka, ki se je držal zadnjih par let le še s pomočjo zaslcplje-	možje, ki so si upali ustanoviti hih zamorcev na prestolu politične sile v Clevelandu.	podporno društvo po vzorcu Seized kandidatom Daniel Morganom, ki zna biti osebno	verne Amerike. Dolgo se je oma-pošten mož, toda reprezentira stranko in voditelja, ki je in-	hovalo in čakalo, dokler se ni iz-direktno odgovoren za vse strahote vlade v Clevelandu zad-	polnila končno želja vseh jugo-njih petnajst let, in med kandidatom Ray T. Millerjem, ne	slovanskih izseljencev. Organi-bo težko izbirati. Tisoče poštenih republikancev bo glasova-	zacija prav dobro napreduje; io za njega kot v protest proti klavernemu rekordu, katere-	vsak dan se priglašajo novi čla-jt-ga ima republikanska stranka za seboj v Clevelandu.	ni. Organizacija uživa v koloniji popolno zaupanje.
A, kaj noga, tudi v prsih ga je bolelo in dušilo, vsak dan hujše. Kako si je želel, da bi še enkrat videl svojo mater, katera rau je umrla med tem časom ,in Nato je povzel besedo g. Ivo i očeta, ki je delal v premogoro-Budkovič, ki je v lepem in du- vih v Kanadi. V dolgih nočeh, hovitem govoru opisal zgodovi-il-o ni mogel spati, je videl svojo 110 in borbe jugoslovanskih na- mater pred seboj, v vsej žalosti rodov za njihovo svobodo. Na-J in bolesti je stala tik njega, ble-to se je spomnil tudi Izseljeni-j da kakor on. škega dne družbe sv. Rafaela v To je trpljenje, to je grozno. Ljubljani in poživljal izseljence, "Za materjo pojdem, nobene rta -goje večje stike z domovino, j pomoči ni več ^ame. Ali ni na.i-žel je veliko odobravanje. God- ! bolje, da grem za njo? Da, tuji-ba je zaigrala jugoslovansko na, to je smrt. . . . Tako mlad himno, nakar se je razvila pro- vržen v svet, pa že zapisan smr-sta zabava, ki je trajala do ra- U. ... V najlepših letih, v cvet-' nega jutra.	|u življenja. . . . Vse sile bi
dal, da bi mogel živeti. Pa vi-
Dclavske razmere so tu j ako
slabe. Na tisoče in tisoče ljudi
. dim, da pot gre k materi. Ah,
je brez dela, ki se potikajo sem in tja, iskajoč sredstev, da bi se vrnili v domovino. Kava, glavni produkt Brazilije, se
kako me duši.
. Mogoče niti
ne pridem domov. . . . Strašno
bi bilo umreti na morju. . . . Ne,
ne smem, kaj bi porekla mati,
,	. ., „„.,.. ',L po" akt- ne bi počival poleg nje. Se-
pclnoma ustavila. Milijone vree
leži v skladiščih in čaka kupca.
daj mi je boljše, že čutim doma-
, , . . ... , 23 zrak, ne moremo biti vec da-'armerji ne plačujejo svojih de- , , , , .	„
, .	1 j 1 ■ 1 • ki: od domovine ...
lavcev za obdelovanje kavinih	• , •	• 4. 1
,	... Drugi dan je parnik pristal
nasadov, ker 110 morejo prodat) ,n . ,,	,
. , „ .„,...' , i v Prstu. Mornarji so Janeza ,	, pridelka. Slabi časi se nam obe-
!bra, je priredilo društvo prosla- . .
......j...f ildJ
D/"\ n j o j	j j Na dan ujedinjenja, 1. decern
f I I-' I S I	i bra, je priredilo društvo prosla-	!"."" "v"'	v',v- ""'." prenesli v čakalnico, ker sam ni
V7 1	•	•	j i • • 1, • j * • d	tajo ,zato se moramo sedaj okle- . .	,, .	,
I vo trmajstletnice zdruzenja b. ... . .	. .	mogel hoditi. Potem so ob vest 1-
.—.+ c vlun.. ^ .jJLi......mtl dr"g drugega m srpomaga-
Clcveland, O.—Najprej prosim, da bi ta moj dopis pustil uredniški koš pri miru. Hočem namreč poročati, da so v nedeljo priredile naše žene in dekleta igro "Prisiljen stan je zaničevan." S tem so pokazale, da
]j S. Vabilu se je odzvala celo- ,. , . . ,	, '' , , . fi njegove domače, naj pridejo
niso samo za k peči in za k me- kupna naša kolonija, kar se je , >0 J	7 ^.P0" 'ponj. V srcu se je sedaj čutil
tli, ampak da zmorejo še kaj jpiMč zgodilo v 13 letih v Brazi- J^j.. (^	hole ■ mcčne£a- Samo da je dosegel
več. Vse igralke so izvršile svo- li ji. Proslavo je otvoril pred- j '" ra, Se 50 "	1 m,° na ,,t" domovino, drugo že kako pride.
je vloge z najboljšim uspehom, sednik g. F. Paternost v sloven-!. 1loztlrav vs,e™ rojakom m ro- m, j(, tako gkb d ge ■ { m ,
1	■ ukinjam iz daljne Brazilije.
Nastopili sta tudi sestri Koporcjskem jeziku, nato je v potrugal-'£ lepim petjem, za kar jima vsajskem jeziku pozdravil zastopni-' čast in piznanje.	I ke raznih brazilskih oblastev.
I dvigniti. Kako rad bi šel do-Franz Svetlič, mov, pa ni mogel, čakati mora, Sao PaulO, Brazilija, jua pridejo ponj.
šico, sina, pa jih ne bo nikdar več videl s svojimi očmi. Z bo-; gatim zaslužkom se je hotel vrniti, pritrgal si je nekaj dolar-1
učenja, ne morejo vedno zala-i .	■ • ,
.. ,	. v, „ , 11 poslednjikrat, oznanjujoc uro
gati za kritje stroskov. Zato se j '	J
je izbralo eno najboljših iger, 1>ocl a
priznane pevce, za prihodnjo! Med potniki tretjega razreda
prireditev, da s skupno močjo k je vračal v domovino tudi Ja- gatim zasluzkom se je hotel vr
obdržimo naše kulturno društ- nez- Ni	sPatl- SP°mi"
vo. Upoštevajoč slabe razmere, ln-ial se je> s kakšnimi mislimi 111 se je znižalo vstopnino splošno. |liačrti -'e P^d tremi leti potoval r.a 50c k tej predstavi in plesu. v Brazilijo, poln zdravja m nakar je zelo majhna vsota za tako dp za bodočnost. Tri leta je de-pester program. Vstopnice ima-'1:11 v Brazilskih prazgodih, v do-io v predprodaji člani Verov- '»ovini kač in divjih zveri, ter
moral večkrat počivati in je tako šele proti jutru zmotovilil na domače dvorišče. Ravno takrat, se pa oglasi domači petelin, se junaško udari po stegnih in v znešenem glasu oznani strmeče-mu svetu, da se v pratiko zapiše zopet en nov dan na tem pu-klastem Isvetu.
Jurij Potreba se je grozno začudil tej važni novici o povem dnevu, ker si ni mogel misliti, da se je toliko zmudil izven lju-ibe domače hiše. Kar verjeti ni mogel, da bi imel petelin prav in ga je po dolgem premišljevanju, naslonjen ob hišni ogel, obsodil, da ga je' petelin polomil
., , . , .	. . . ^a najmanj pet ur. Ko spravi
videl svojo domovino, svoio hi-	. . ..	. \
vse svoje misli v pravi red, se
mu po dolgem iskanju luknje v
ratih posreči, da vtakne ključ
in odpre vrata. Naravnost v
spalnico si' pomaga in tam po-
jev od ust. sla tujina?
A kaj mu je prine-Temo, črno temo za vedno, a sinu smrt. Vse lepše.
:cuka ženo za palec na nogi in jo J zbudi. Predno pride žena do prave besede, ki bi bila silno po-
si je predstavljal svet, ko se je|t^bna v takem slu6aju> jo že odpravljal v domovino, a sedaj
bo v napotje domačim.
"Ne, ne, oče, nikomur ne bom v napotje. . . . Sam se bom preživljal. Od hiše do hiše bom hodil do konca svojih dni, ter
;nož prehiti z besedami:
"Katra, tega našega petelina
moraš jutri zaklati. Saj ni za
r.obeno rabo več. Le pomisli, da
ta kavka od petelina takrat po-
. , . , T , v , .je, ko gredo ljudje spat, mesto sviral in pel. Le poslusajte, ka-|da w t Ro vstajajo.»
ko lepo mi poje harmonika:	A
Le enkrat bi videl,
kak solnce gor gre;
bi videl kak lunca,
kak zvezde blišče . . ."
Nekdo je izumil mal gramofon, ki se ga lahko dene v žep. Ta gramofon je predvsem namenjen za zakonske možičke in Plakali so vsi, ki so bili v bli-jjih bo varoval vseh hudih skuš-žini. A sin je samo še hropel . . . njav. Navadno obvarjejo ženi-cče . . . mati . . . domovina . . . ce svoje slabše polovice vseh Izpolnila se mu je želja, da bo bridkih skušnjav in jih vodijo
počival pri materi
Ivo Budkovič.
Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino!
Kakor sami hočete
Na vas samih je ležeče, kakšen pogreb hočete imeti za svojega dragega pokojnika. Sami izberete vse potrebno in tako že naprej veste, koliko vas bo stal pogreb.	1
Nič vas .no stane, ako vprašate F crf o liatuv ■pogrebni zavod za. nasvet. Drage volje smo vam vedno na razpolago.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIH 3515 East 81st St.
Tel. Michigan 7420
po pravi poti. Ampak to pa samo tedaj, če so same navzoče. Kadar ni drage ženice zraven, pa mož kaj rad pozabi na vse prekoristne nauke, ki mu jih žena vsak dan sproti poje. Zlasti, kadar moža tare žeja, pa se no more premagati, da ne bi stopil iii. kvort ali dva, da si potolaži ;žejo in zaduši skušnjavo. Če bi bila žena zraven, bi mu take skušnjave hitro izbila iz glave. Saj možje niso tako hudobni in zelo radi ubogajo svoje ženice. In tako bo ta gramofon igral vlogo pri zatiranju skušnjav. Kadar bo moža prijelo, da bi šel :na en kvort, se bo takoj oglasil v njegovem žepu gramofon, ki bo posnemal ženin glas: "Ali mi ;boš šel prec domov!" In v hipu bo premagana skušnjava in tudi žeja.	A
Vrhničan in žužemberčan se pogovarjata in vsak hvali svoje lepe kraje. Pa reče Vrhničan:
"Pri nas imamo železnico, ki je najbolj varna na svetu. Popolnoma izključeno je, da bi trčila skupaj dva vlaka."
"Oh, beži no, da bi bilo kaj I takega nemogoče, tega pa ne verjamem."
"Ja, pa je čista resnica. Vozi
i namreč samo en vlak."
ZAPISNIK
Redne delniške seje delničarjev in društvenih zastopnikov društev Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu, O., ki se je vršila dne 14. in 15. januarja, 1932 v lastnih prostorih na 6417 St.
Clair Ave.
Prva seja
Predsednik S.N.D. Frank Katar, pozove delničarje (ke) k redu točno ob 8. uri zvečer, nakar otvori letno zborovanje s pozivom na delničarje, da naj bodo dostojni v svojih izrazih, in da naj se ogibljejo osebnih napadov eden na drugega, ker le v takem slučaju je mogoč napredek katerega vsi želimo S.N.D. Preide se takoj na dnevni red in sicer na čitanje imen direktorjev in društvenih zastopnikov. Od direktorija sta odsotna John Gornik in Frank Oglar, ki se pa seje udeležita nekoliko pozneje, er sta bila zadržana vsled svo-Jih Poslov. Ker društvenih zastopnikov ni še vseh navzočih, je sprejet sklep, da se po poročilih "irektorija še enkrat kliče ime-jjs dr. zastopnikov in zastopnic.
tem je stavljen k dnevnemu redu predlog, da predsednik ^iieuje tri delničarje v poverilni odbor, da pregledajo listine društvenih zastopnikov. Pred-08 sprejet brez ugovora. Pred-■•ednik imenuje tri delničarje v Poveril ni odbor in sicer: L. Med-^.sek, Anton Jankovič in Joseph p. Trbižan, ki gredo takoj f- delo. Za tem se določi čas - orovanja in sicer je v ta namen ^Prejet predlog, da zborujemo od do H. ure večer. Predsednik vPraša navzoče zborovalce ali naj Nadaljujemo z delom naprej, ali ^čakamo toliko časa, da bo po-crilni odbor gotov s svojim de-,°m, da nam poda svoje poroči-^ ta namen je stavljen, podpiran in sprejet predlog, da na-alJujemo z dnevnim redom na-j'leJ- Dnevni red je: volitev ^nferenčnih odborov, predsed-' „.". a> Podpredsednika in zapis-mkarja.
Predsednik pozove zbornico, naj si izberejo izmed sebe predsednika za to konferenco, ,'a to mesto je bil nominiran in nominacijo sprejel Frank j^mrak, in ker ni imel proti K?ndidata, ga predsednik pro-
ročilo, ki je sledeče: Poročilo poverilnega odbora
Poverilne listine so vse v redu, le od društva Abraševič je zastopnik tukaj, ki nima poverilne listine pravilno izpolnjene. Na poverilnici godbe Bled ni podpis blagajnika. Poverilni odbor vpraša navzoče, če ni mogoče tajnik in blagajnik ena in ista oseba, član prej omenjene godbe mu odgovori, da je. Poročilo poverilnega odbora se sprejme kot je bilo podano.
Glede zastopnika dr. Abraševič se sklene isto, da je polno-močen zastopnik za to konferen- i
j no govore, za kaj se čisti dobiček porabi. Tako je zadeva ostala na mrtvi točki, kakor je bila leto nazaj.
Na isti seji je bil tudi sprejet sklep, da se sistem uprave spremnem, ako je le mogoče, in da se I znižajo stroški uprave pri S.N. i D. Po daljšem proučevanju, in sicer od 20. jan. do 5. junija 1931, je bila sklicana izredna seja direktorija glčde te zadeve. Na tej izredni- seji je bil sprejet sklep, da se razpiše služba tajnika-oskrbnika v eni osebi. Kako je završalo po naselbini, tega jaz ne morem povedati. Vse je mislilo: "a — zopet hočejo Skuka nazaj spraviti, da bo tam gospodaril." Na razpis službe smo dobili dve ponudbi. Ena je bila iz zapada od nedelničar-ja, in druga iz Cleveland-a od delničarja. Nobena teh ponudb ni odgovarjala osebi za kar je
co. Za tem tajjiik konštatira, da je seja sklepčna in vsi sklepi,! bila Služba" razpisana in ostalo
sprejeti na tej seji, polnomočni Za tem se preide ne dnevni red, j in sicer na predloga, ki sta bila i prej suspendirana po predsed- i niku. O predlogih se razvije kratka debata, nakar da predsednik predloga na glasovanje, ki sta prejela sledeče število glasov: predlog 78 glasov, proti-predlog 63 glasov. Predsednik takoj pozove zbornico, da naj si izbere izmed sebe sedem delničarjev v ta odbor. Nominirani v ta odbor in nominacijo sprejeli so sledeči delničarji: Geo. Turk, Eduard Branisel, Joseph Trebeč, Frank Penca, Wm. Can-don, John Krebelj in John Za-lar. Takoj na to je stavljen in
je pri starem.
Po sklepu konference bi moral biti zapisnik konference pri-občen v obeh lokalnih listih; da se isto ni izvršilo je vzrok ta: prvič, zapisnikarica delničarka Mary Ivanush ni izročila zadnjega zapisnika do zadnje polo-v
Poročilo tajnika
Cenjena zbornica! Kmalu bo minilo leto dni mojega uradova-nja pri Slov. N. Domu. Zato j vam hočem podati v mojem poročilu samo najpomembnejše j zadeve.*Moje poročilo spada bolj. da ga podam prihodnjemu di-rektoriju S. N. Doma. Ker vam dati poročilo, kako sem deloval, je brez pomena; vi, ki ste se zanimali za S. N. Dom, ste dobro videli skozi celo leto, zato je vaša dolžnost dati poročilo, kako ste bili postreženi. Vedno sem imel v mislih, da napravim čast enim, ki so me izVolili v direk-torij S.N.D. Vse enako sem po-stregal z najboljšimi dopuščenimi razmerami. Sedanji direk-torij me je v začetku svojega delovanja izvolil za tajnika S.N.D. in sicer za dobo 5 mesecev. Ob prvem juliju pa bi se moral sistem uprave spremeniti v toliko, da S.N.D. ne bo trpel škode s sistemom, kakoršen je bil. Dobro je vsem vam znano, kako se je vse to sešlo. Potrdili so me tajnikom še za drugo polovico leta, tako da sem odslužil kar dva trmina v enem letu. Kar tie tiče sistema bi bilo bolje za i mene, ako poročam prihodnjemu direktoriju, ali pa saj kadar
JOHAN BOJER
IZSELJENCI
ROMAN
Slasi
Son in
izvoljenim soglasno. F.
ice meseca marca; drugič, bila|,)ride ta zadeva na dnevni red. je tudi krivda lista "Enakoprav-1 Toliko pa vseeno lahko poro. nost," ker m takoj začel z delom, čam, da iz svojih skušenj sem
izprevidel, da sistem kot tak je škodljiv, in noben drugi ne trpi, kakor blagajna S. N. Doma. i j smatral, da ni več umestno j y direktoriju kot prvoletnik sem zapisnik dajati v javnost in še^ej odkrito, pa magari če je bi-enkrat stare grehe čitat.	;]o treba priznat pomote, katere
V mesecu juniju je preminul j so bile napravljene s slabimi
ko je dobil zapisnik v tisk, tako da se je vleklo do polovice me-teca maja, potem je pa direkto-
XI
sprejet predlog, da se nominaci-i direktor Frank Jerina, na nje- j sklepi. Kot tajnik sem vedno
Notri je stal star mož z modrimi naočniki in v temni delovni obleki in je mizaril. Bela brada mu je bla štirikotno pristrižena, beli lasje so bili gosti in so mu štrleli v šopu iznad čela. Okre-nil je glavo, ker so se vrata odpirala.	i
"Dober dan, Morten."
"Dober dan. Menda si to ti, Elza."
"Kako je s teboj, dragi prijatelj ?"
"No da, enako dan za dnem." šel za pogrebom.
Opazovala je tega brezbramb-nega moža, ki je stal tam in si preganjal dolg čas z izdelovanjem majhnih predmetov. Nekaj čudnega je z usodo. Njega, ki je bil našel tukaj v Ameriki tako polje delavnosti — ki je izvršil toliko različnih stvari, bolj in bolj bogatel, se vzpenjal od enega zaupnega mesta do drugega, je zadela nesreča prav v tre-notku, ko je stal tik pred svojim končnim ciljem, da bi bil postal član kongresa. Eksplozija kar-bidne svetilke, ki jo je držal v roki, je bila dovolj — oslepel je. Bilo je dokončano, že kakih de-
ko in prijela njegovo: "Zbogom, dragi prijatelj. In naj se ti dobro godi."
"Hvala lepa za obisk. In ne pozabi me."
Potem je slišal, kako je odhajala.
In spet je stal tam in poskušal mizariti. In ni mu šlo tako slabo. Roke dobijo z leti svoje lastne oči. Izdelal je že marši-kak predmet, ki se je dal uporabiti. Ljudje so bili prijazni z njim. če je prišel kak slaven Norvežan predavat v Nidaros, je sedel on v prvi klopi in bil kakor Mojzgs med svojim ljudstvom. "Tamle je," je dejal ta in oni. če je moral biti pokopan kak znan rojak, so domači oblekli starca in v gosposki obleki in z visokim klobukom je Ob grobu je potem stopil naprej, se odkril; slep in častitljiv, in imel majhen govor. »Počasi se je priučil; gibati se po vsem posestvu. Imel j je svojo posebno drsajočo hojo,! in kadar se je približal'kaki ste-1
ko drzno mislijo. Dogodilo se je, da je ležal in se sam smehljal temu, tako neizvršljiva je bila misel. Ali kljub temu — .
Tako je prišel dan, ko je dosegel, da ga je smel fant spremljati na majhnem obisku pri Olufu, župniku v Io\vi. Vsi so mu odsvetovali. Ampak mali Morten je bil ves v ognju. Ali so morebiti mislili, da ni dovolj velik, da bi pazil na starega očeta med potjo?
In končalo se je s tem, da sta se odpeljala. Sicer je bilo čudno, koliko denarja in obleke je hotel imeti Morten s seboj. Stari ljudje imajo pač svoje muhe.
Ampak peljala sta se dalj kakor Iowe. Peljala sta se do New Yorka. In nekega jutra, ko je fant stopil k staremu očetu v sobo, je starec sedel in se smejal v telefon.
(Dalje prihodnjič) -o-
Mehikanska vlada tretjič
izgnala škofa
Mexico City, 27. januarja. — ni ali drugi oviri, ga je neki nov NadSkof Francisco Jimenez je čut opozoril, da naj tipa z roko;bil že tretjig izgnan od vladev predse. Najrajši pa je bil, v sobi in zunaj, v družbi malega Mortena, svojega prijatelja, ki ga je na daljših sprehodih vodil za roko, mu bral naglas in bil
v vsem z njim istega mnenja. In j fant se nikoli ni naveličal po- j slušati, ko mu je stari oče pripo vedoval o domovini in o svojem
set let je postajal tako okrog in domačem kraju.
po malem mizaril in bil vdovec. Knjige v pisavi za slepce niso zadostovale. Najhuje je bilo, da ni mogel brati časnikov. Ali odkar je odrastel mali Morten, nje-
ja zaključi. Ker prej označeni j govo mesto je bil prvi poklican; gledal, da bi vladal sporazum, gov vnuk, je bilo nekoliko bolje.
J. N. Rogelj', ki je ponudbo od-; Dobro vem, da do tistega ne bo Bral mu je naglas iz ameriških klonil; drugi namestnik je bil j nikdar prišlo, da bi vsi delova- in norveških časnikov, kolikor Anton Vavpotič, ki se je pova- j U kot eden. Tega tudi ne smejo,
ker kritika, ako je na mestu je
arak se zahvali za zaupanje ^ Cast, ki se mu je izkazala s ' da se mu je poverilo mesto f).tednika te konference. Sle-y ,n°niinacija podpredsednikov. ran'1 llanien Je stavljen in podpi-nioč '"'< t"0kr c'a ima predsednik j da jih on imenuje. Pred-'^Prejet brez ugovora. Pred-,nik sprejme to delo in ime-, z.a to mesto delničarja An-ty!1 . °rošca in John Centa, ki a{oj zavzameta svoji mesti. No-^ lacija zapisnikarja. Predno "adaljuje z nominacijo, se plačo, ker zapisnikar je se vsako leto plačan za svoje V ta namen je stavljen, *n in sprejet predlog, da i)i. sam zapisnikar in da je 1 ac» ^ka, kakršna je bila dru-a 'eta za delo zapisnikarja, tc
' 15.00
kanddati v poverilni odbor nimajo protikandidatov, jih predsednik proglasi izvoljenim. Za tem se preide na dnevni red in sicer na pomočilo direktorija.
Poročilo predsednika S .N. D.
Cenjeni delničarji in delničarke, društveni zastopniki in zastopnice, dolžnost me veže, da vam tu navzočim podam svoje poročilo o poslovanju za leto 1931.
Vsak posamezni(a) tu navzo-j čili, se zanima, kako se je ta ustanova upravljala v preteklem \ letu. Zavedal sem se dolžnosti, katere so me čakale, ko sem spre-
bilu odzval in zavzel izpraznjeno mesto za pokojnim F. Jeri-netom in je danes direktor.
Primož Kogoj se je zelo neredno udeleževal direktorskih
je utegnil izven šole.
"Ali prihajaš iz bolnišnice?"
dobra. Ali kritika, kot sem jo jaz j 3° Je vprašal.
dobival v-anj a
onem, ko so se "obudovali" oni
ves čas mojega urado-v časopisju, posebno v
Uej. On ni bil več pravomočen lzJcbni "duhovi," ki jim je S. N. direktor že od meseca oktobra, !Dom deveta bri«a. Taka kritina njegovo mesto se ni poklica-llfa J'e škodljiva.. Pa menda vse I doživela, da bi jo videla dogotov-1 rokimi usti, ki so bile kakor
"Da, imeli smo neko sejo. Povem ti, zadnja razširitev v po<-slopja je izpremenila bolnišnico naravnost v zgleden zavod, škoda — ah, škoda, da ni Bergitta
In ko je prišel fant iz šole, je najprej stekel v delavnico. Ves dan je bil govoril angleško in slišal samo angleško od učiteljev in tovarišev, ali tedaj mu je naenkrat prišlo narečje starega očeta na jezik, govorica pokrajine, v kateri še nikoli ni bil. "Poslušaj — spet je nekaj no-j vega. Andrew Skaret je izvoljen za senatorja."
"Ne, ali res!" Starec je prijel fanta za čop. "Da, da. Vesel sem tega. Dovolj je delal vsa ta leta za to." In Morten se ie spomnil fanta iz Skareta s ši-
lo namestnika, ker njemu tako , poteče termin sedaj. Direktor L. F. Truger je tudi podal re-!-Ignacij o, ker'se je podal iz mesta in ravno tako tudi na njegovo mesto se ni poklicalo namest-
,,.„,. ,	. nika, ker njegov termin tako po-
jel predsedniški urad; ampak ged - ged - -e direk_
m i od daleč nisem vedel kako torij gamo 19 članov> namesto
velika je ta odgovornost biti predsednik S.N.D.
Imeli smo različne neprilike. in da sedanji direktorij ni napravil boljših uspehov, kakor jih je, ni krivda direktorjev, ampak posameznih društev-del-ničarjev. Pri vsakem koraku k izboljšanju, so bili posamezniki
iz razloga tega, ker nisem hote) jljeno."	ustvarjene zato, da vriskajo v
odobravati kot so nekateri di-i "Hm." Obrnil se je z glavo j gorah. Ali nekega lepega dne rektorji odobravali starodavno proti njej, kakor da bi videl s bo zdaj govoril z govorniških navado: trpičenje svojega bliž- steklenimi očmi skozi naočnike, tribun. Združenih držav, njega. Ker se pa bliža moje se- "Težko je nam Norvežanom ži- "Da, da, fant moj. Zdaj pa danje službovanje svojemu za- veti v ravnini. Bergitta tega ni' moraš v hišo., da boš kosil. Pri-
tonu, bom zapustil svojo službo zmogla, ne." z zavestjo, da sem napravil naj-! "Naslednjemu rpdu, Morten, boljše v svoji moči in izročil ie laže kakor nam.
Zedinjene države. Sinoči so ga aretirali in z zrakoplovom prepeljali na ameriška tla, kjer so ga izpustili.
Še en senator, ki je presedlal k mokrim
Philadelphia, 27. januarja. — Zvezni senator iz države Penn-sylvanije, James J. Davis, bivši delavski tajnik, je danes naznanil, da bo nastopil v senatu proti prohibiciji in zahteval odpravo Volstead postave. Dose-daj je glasoval s suhimi, toda politična sapa v Pennsylvaniji tako piha, da ne bi bil več izvoljen, če bi vztrajal pri suhih.
Okradene v trgovini
Šest žensk se je včeraj pritožilo policiji, da so bile okradene v gnječi, ki prevladuje v nekaterih velikih trgovinah v mestu.
Plačilo računov
V našem uradu lahko plačate vsak čas račune za elektriko, vodo in telefon, in od 1. do 11. v mesecu tudi račune za plin.
! MALI OGLASI
----
Zahvala
Tem potom se prav iskreno I zahvaljujem zmožnemu sloven-i skemu odvetniku Mr. Frank J.
i 21.
V finančne zadeve se ne bom •puščal, ker iste bo tajnik poro-ital; razne druge zadeve bodo poročali prededniki raznih odse-j kov. S tem je moje poročilo končano. Je kratko, toda bi bilo lahko veliko bolj obširnd. Na
bom vse, kar sem prejel, na pravo mesto.
(Dalje prihodnjič)
ZAHVALA
|dem kmalu za teboj."
Noči so bile pogosto tako dol-	™' "T" . , » , .
...	v	Lauschetu, ki me je v težavni
ge. In spomini iz onega časa,1, ... , , .. .	, ,
j„ t . . „ , .	. .	tožbi tako izvrstno zastopal na
da. in ko je se videl, in je bil svet zanj	,	. ,
;,. q ..	' ■. ...	sodniji m tožbo tudi v mojo ko-
lli, Bog j eno samo veliko polje delavno- ...,.u	.....
ali isti — so prihajali in odhajali.
bi menjala z njimi? Saj jim še nekaj dni pred nesrečo se je
Kar se tiče denarja, da. z vsemi stroji in avtomobili pomagaj, kako ne! Ampak
manjka tega, kar je najvažnej- v avtomobilu vračal z nekega
.., , „, ., vsa vprašanja sem pripravljen Popravljeni na njih	odgovarjati. Hvala za posluh.
Frank Kačar, preds. S.N.D. K poročilu predsednika se!
sejah staviti predlog, da se poš ije protest glede kakega važne-ira sklepa direktorija. Ta društva so pošiljala proteste na di-1 '-glasi veq članov in članic in za
V imenu prosvetnega odbora še." se najiskrenejše zahval jujem sledečim društvom, kakor tudi.
'In kaj je to, Morten?"
zborovanja v Northvilleu. Hladen, jesenski dan je bil in gle-
'Pogled v daljavo, Elza. Ali;dal je preko prerije, ki je bila posameznikom, za denarno po- pa domotožje, če hočeš. Ameri-; tistikrat, ko so on in njegovi to-moč, katero so darovali Jugoslovanski šoli moderne umetnosti Slov. N. Doma.
kanci so, ki znajo nekoliko nor- variš prišli prvič semkaj z voz-
rist dobil vkljub največjim zaprekam. Prav iskrena mu hvala in ga vsakomur priporočam.
John Dežman
6301 Glass Aye.
Iskrena zahvala
Mr. in Mrs. John Rudolf S3 iskreno zahvaljujeta godcem, ki
mi in voli, sama divjina, zdaj pa|so tako izvrstno zabavali družbo
Podpira
Je
Je
Ur
na večer ,in $5.00 za
^ditev zapisnika. Nominira-
za to mesto je več delničar--j o v i -
?*ki VSi, razun J. Skuk-a od-^.""Uo nominacijo. Ker J. Skulš Se?* Protikandidata, ga pred-„ nik proglasi izvoljenim za sni kar j a te konference p takoj zavzame to mesto. eide se na dnevni red in sicer vprašanje: ali naj se sedaj 011 Poverilni odbor ali ne. V ta namen je stavljen predlog, da te Poverilni odbor izvoli.
rektorske seje, ali v resnici so Sevajo pojasnila od sama sebe diskreditirala. Vsi Predsednik pojasni, da se je ta
navzoči veste, da vsak, kdor je sodilo, in da on tako poročal,
.	1 nl//>ii n/i -i ivn/lil/k	V rt +/\v\l 1 / , i
Mrs. Mary Kushlan
n j eg a, | Vinko Levstek ........
Dr. Nnp. Slov. št. SNPJ ..................

2.00 3.00
vsoti so ležale velike in majhne; roke gori omenjenih, ki seje farme, tisoče kvadratnih milj;šila v soboto, 16. januarja 1932.
vr-
izvoljen za direktorja te ustano-
3.00 5.00 5.00
kakor se je godilo. Za tem je;Dr. Comrades SNPJ ....
ve, se mora zavedati, da je nje- j stavljen predlog, da se poročilo! Dr. Zdr. M. Bratje .......
gova dolžnost gledati in delova- predsednika sprejme. Predlog | Louis špehek ....................................1.00 rikanec?"
ti na to, da se izboljša pošlova- Podpiran in sprejet. |Dr- S1°v. št. 1 SDZ ................5.00	««Da> vidiš, mi, ki s
nje, in da se stroški uprave znižajo. Večina sedanjega direk-ti rja je to uppštevala.
Direktorske Seje so bile prvo
Poročilo podpredsednika
Delničarji in delničarke! Po-
Karl Vrtovršnik Dr. Loška Dolina Joseph Likar ........
ebno važnega vam nimam po- Slo vehi j a ...
polovico leta več ali manj raz- racati. Gospodarstvo pri Domu I)r- Jug. Camp WOW .... burljive. Drugo polovico je via- je bilo vzorno. Sej sem se ude- Carn. Hive '1 M dal boljši sporazum. Imeli smo k žil vseh. Deloval sem za ko- St. Clair Gr. WOW nekaj važnih problemov za re- rist tega podjetja, kolikor sem Carn. Tent št. 1288
siti. Prva seja po zadnji kon-
TM
5.00! 2.00 2.00 2.00 2.00 5.00
2.00
veško. To je vse."
"Ali se ti še toži po domu, ije bila ena svetovnih žitnic, po-10b priliki obhajan ja srebrne po-
Morten?"	...........
"He, he. Še vprašaš me. Ali misliš, da je bil v vseh teh letih naokrog — cerkve so kazale pro
en sam dan, ko ne bi bil mislil: ki nebu in v grobovih okrog njih , .	Odda se
|Zdaj pa se kmalu vrnem domov j so počivali rojaki po trudapol- j ,':®.obe> zadaj\ za družino,
nem dnevu. Nova Normandija, j o da. Toliko smo dosegli, le ker j smo prišli dovolj daleč od doma. Ali nihče ni vprašal, za kakšno ceno. Gruče dreves pri j večini farmarjev, svpti gaji, večkrat pravi gozdički, ki so jih ve-
in odkupim Kvidal."
"Ti, ki si bil tako dober Ame-
smo prišli
i od doma semkaj, imamo dve duši. In dve domovini. Kajpada sem danes dober Amerikanec. Ko
spredaj se pa od daw ta dve sobi za fante. Istotam se odda tudi garaža za en avtomobil. Vpra-i šajte na 1257 E. 60th St.
moral napraviti v Norveški!" "Prav tako je bilo z Olom."
, Salle gledališča in šolo na Mus-ikoka Ave. Proda se radi odho-
Predlog pa je, da se prepusti Predsedniku, da ga on imenuje. (/Ja predloga podpirana. Govo-1 za in proti obema predlo-p11' Povdarja se potrebo po-1runega odbora in ravno tako! ^igovarjajo protipredlog, da se • Ki; zadeve lahko prepusti pred-"iku, ker niso tako velikega » 'mena, nakar je sprejet pred-Ča ? se del?ata zaključi. Pred-n ™ suspendira začasno oba ' "loga, ker je poverilni odbor ,„ je pripravijcn podati . ;>Jo poročilo. Ker ni ugovora,
Povenf" n1Ja in'avoino^na in P0Ven1«1 odbor poda svoje po-
mogel in kjer sem mogel. Med
fererici se je vršila 20. januar- direktorji je vladala še prime-i-^r. Slov. Sokol .............. 2.00
ja 1931, in takoj na prvi seji je roma dobra sloga. Vi, zastopniki, apeliral bi na vas, da odnesete dobre utise iz to konfe-
Pro-1 prišlo do majhnega nesporazu-
ma, kar je dalo prejšnjemu direktorju Dr. Mally-ju povod, da renče, ker dolžnost nas vseh je, je podal resignacijo. Na njego- da delamo za koristi tega pod-vo mesto je bil poklican sedanji direktor Vinko Levstik.
jetja, ker jo naše. Naša dolžnost j(\ da si prizadevamo, da
Slovenski Socialistični Klub I št. 27 JSZ je daroval ves čisti preostanek predavanja,' kateroi j se je vršilo na večer 17. jan. 1932, namreč svoto"$5.75.
Joseph Okorn, tajnik.
Naprodaj je
lot, širok 37 <4, dolg 100 čev-
,-i	, ... , ljev, na jako lepem prostoru v
sta odšla oba moja sinova v voj-■ jčidel zasadile žene, so bih znak sloTOnski naselbini, blizu Lu no, som dejal: Prav je. To je za t tistega večnega domotožja po Ameriko. Ampak kaj vse bi bil deželi gozdov.
In ko se je tisti dan zmrači- (,a h megtjl> cena samo $650.00, io, so pričeli farmarji kakor do- gotov denar Pozve se na Morten se ni nasmehnil. Od- ^govorjeni zažigati na širnih po- g409 gpencer ^ve., spodaj. (25)
kar je bila ta žena vdova, je ho- ljih kopice slame, ki je bila od-._----,-'Z'' _—
dila okrog in negovala spomin na več. To videti, je zanj zmeraj	Odda S3
svojega moža. Nihče ni smel j pomenilo neko čudovito doživet- stanovanje po 5 sob, kopalnica,
Neskončna ravnina je i furnez, in klet za pranje
Na isti seji se je razpravlja- 'J/amo temu podjetju dfebro in lo glede odkupa delnic. Do kak- varno finančno podlago in da snega
smo prišli, ker nam postava države Ohio zabranjuje kupovati delnice nazaj. Direktorij je pod-

I>oscbnega zaključka ni- ustanovimo nekak sklad, iz ka-:
terega bi se lahko v slučaju neprilike pomagalo, in da bo Dom imel podlago, na katero se bo
vzel korake, če bi se dalo to za- lahko naslonil v slučaju, da pri-dc,vo izvršiti potom Kluba dru- de v neprilike. To je vse moje stev S.N.D. Slednji pa tega ni poročilo. Hvala za posluh, mogel izvršiti, ker mu pravila Frank Oglar, podpredsednik, niso dovoljevala izvrševati take j Poročilo sprejeto brez ugovo-/:i<Wp Pravila tega kluba jas- ra ali vprašanja.
KUPON
Ta kupon in 15 centov da danes vsaki odrasli osebi vstop v La Salle gledališče
Iz prijaznosti Ameriške Domovine in La Salle Th en Ire
1—28—'82
reči, da je imel kako napako,: j Vselej, kadar je slišala kaj, kar ji jc ugajalo, jo odgovorila: Da, tako jo bilo tudi z Olom.
Morten je rekel: "škoda, da ni več doživel, kako je bila Amerika 'o,sušena.' " Vzdihnila jc.
Vse
vzplamtevala na vseh straneh in na novo papirano. Prav po niz-eim bolj se je temnilo, tem bolj j ki ceni. Na razpolago jo tudi čudno so se svetili vsi ti nemir*.{garaža.. Vprašajte na 1097 E. hi plameni proti jasnemu jesenskemu nebu, dokler se ni nazad-j je zdelo, kakor bi so zemlja sama hotela okrasiti s solnci. Bi-
7.1st St., suite No. 6.
(25)
'Da, ko -se je tako boril za to;la je jesenska pravljica, ki se je
! ponavljala vsako leto. To je bi-z norveškim vse- io tistikrat. Zdaj tega ni mogel več videti.
Kmalu nato pa so njegove
stvar."
"In kako je i:čiliščem tukaj v Nidarosu?" "Zbiramo denar. In lahko po-
V najem
se da stanovanje, zgorej, tri sobe za $16.00 na mesec. Kopališče in gorka voda, na 1133 Norwood Rcl.	(23)
vem, da gre mnogo bolje, kakor misli bile spet v domovini. In :ano pričakovali. To je vse, kar tudi od tamkaj se je zlival van j
morem reci.
linarsikak spomin, ki mu je bil
; timuu:i:tt|ii:iutitmi»i:i:ti!:;uuu!uiiii I
Potem je vstala, iztegnila ro-jdrag. Pričel se je igrati z ne-
1032, Tho American Tobacco Co.
Mo i vzrok za kajo LUCKIES
"Moj vzrok za kajo LUCKIES je, ker so tako mile ter ne dražijo mojega grla. Vaš novi Celloplianski ovoj je čudovit. Samo potegljaj za tab, pa se pojavijo LUCKIES."	. f\	[V0 >
^iKCLUJUnA^ wdL&vcv*.
Zaščita Vašega Grla—proti dražljajem—proti kašlju
In Mokrotno-varen Cellophane Obdrff ta "Toasted" Okus Vedno Svež
NARAVNAJTE NA LUCKY STRIKE—60 minut z najboljšimi plesnim-, orkestri na svetu, in Walter Wiacbell, kojeRa ifanahija naporrJoranjš postanejo jutrišnje novice, vsak torek, četrtek in soboto velet preko N.B.C. omreija.
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
6521 ST. CLAIR AVE. S
Če hočete delo poceni ln 5 pošteno, pokličite mene. ^
RAndolplt 5188
(Thn. r ijfl
LIAM O'FLAHERTY
NOG PO IZDAJI
Roman
Z enim samim skokom, Mary McPhillipova je vrešča-skozi vrzel v kuhinjski steni je | la. Gallagher se ni brigal za-
bil v veži. Penk, penk. še dva strela. Pest mu je podrla velikega moža na tla. V drugega s? je zaletel z glavo. Vihral je skozi vežo. Penk, penk. Zažvižgali sta mu tik ob desni strani. Izpodrsnil se je na veznih ploščah. Ujel se je z rokami in koleni. Ko je zopet vstal, se je vrgel nadenj neki možak in ustrelil tako od blizu, da je Gypo zavohal strel, ki mu je s slepečim bliskom šinil mimo uše. sa. Zopet zgrešil. Spopadla sta se, grabila drug drugemu za život s tipajočimi, potiskajočimi šapami. Telebnila sta med vrata. Oba sta vstala. Gypo si je oprostil eno roko in je udaril. Drugi mož se je brez glasu zgrudil. Gypo ga je izpustil. Možak je pal vznak. Bil je Dart Flynn, Gypo je zakrulil, skočil na noge in se okrenil na desno v prosti zrak. Z grgrajočim smehom se je vrgel v mrak. Izginil je, požrla ga je noč.
PETNAJSTO POGLAVJE Ko je Gallagher začul prvi strel, je srdito skočil na noge. Mislil je, da niso slušali njegovih povelj ter ujetnika ustrelili, preden so ga spravili v gore. Toda takoj, ko je vstal, se je njegov srd izprevrgel v strah. Slišal je tekajoče korake in zmedeno kričanje glasov, ki so v paniki razburjeno klicali:
"Pobegnil je. Pobegnil je."
jo. Tri sekunde mu je bilo telo cd straha otrplo. Nobene mišice ni mogel geniti. Usta so mu ječala. Bil je kakor izmučen človek, ki bo dobil zdaj zdaj srčni napad. Stal je in se zibal kakor izkoreninjeno drevo, ki omahuje pred padcem. Mary je planila kvišku ter se ga oklenila. Ni je pogledal. Nato je pritekel Mulholland. Bil je ves bled od straha.
"Pobegnil je, zapovednik," je zahropel; "ni ga."
Tedaj se je Gallagher silno stresel in surovo pehnil Mary od sebe. Izbruhal je celo ploho skoraj nerazumljivih kletvin, potegnil pištolo ter zgrabil Mul-hollanda za vrat. Mulholland je zajavkal ter se spustil na kolena.
"Nikar me ne streljaj, zapo-vednik," je jecal, "jaz nisem tega kriv. Ta človek je vrag iz pekla. Coper je na njem. No streljaj, za božjo voljo."
"K. vragu ti in tvoj Bog," je zarohnel Gallagher in ga sunil od seber
Planil je v vežo.
"Za njim," je zatulil. "Za njim. Za njim."
Nikogar ni bilo, ki bi se mogel zmeniti zanj. Vsi so bili na cesti za Gypom, razen stražnika, ki je neodločen stal med vrati prazne cele, s pištolo v roki, z nazaj obrnjeno kapo ter je
"Stopnice. Stopnice. Po stop- prestrašen zijal v Gallagherja. nicah, hitro."	\ Nato so prihajali po stopni-
cah brzi koraki. Štirje možje so nesli Flynna.
"Kdo je to?" je kriknil Gallagher.
"Flynn je, zapovednik," je zašepetal eden.
"čeljust mu je stolčena v če-žano," je zašepetal drugi.
Prišli so do spodnjega konca stopnic. Gallagher je blisnil z očesom na iztegnjeno, onemoglo Flynnovo telo.
"Vrzite ga takoj tam notri na klop," je rekel. "Mulholland. pojdi sem, kje so drugi?"
"Tule prihajajo, zapovednik.''
"Ne duha ne sluha za njim, zapovednik," je hropel Tommy Connor, skakaje po stopnicah. "Mislili smo, da je najbolje, če se vrnemo."
"Prav," je rekel' Gallagher. "Ste vsi tu?"
Zdaj je govoril s strahovito mirnim glasom. To je bilo grozno. Prvi hip ni nobeden odgovoril.
"Hiti, Peter," je rekel Connor nekomu, ki se je prikazal vrhu stopnic.
Bil je Hackett. Tekel je, brez sape z divjimi očmi. Zdaj so bili vsi zopet nazaj.
"Kdo je odgovoren za to?" je zavpil Gallagher.
Nobeden ni odgovoril. Zaklel je in stopil po veži proti celi. Connor in Mulholland sta šla za njim. Drugi so stali kakor ure-čeni. Gallagher je od pehnil stražnika s kletvijo ter stopil v celo. Prižgal je svojo svetiljko. Videl je vse. Mrzel pot se mu je počasi nabral okrog senec. Zdrznil se je. Stopil je iz cele in za njim oba moža. Nobeden ni zinil besede. Vrnili so se k možem pod stopnicami. Ko je Connor prišel do sobe, kjer je bila Mary McPhillipova, je stekel noter; pobral jo je s tal ter jo posadil na klop. Nato je od-hitel k Gallagher ju.
Gallagher je nekaj trenutkov
stal in gledal v tla z možmi, ki so molče stali okrog njega. Nato je ošinil vsakega posebe s sre-pim pogledom. Govoril je mehko in v prijateljskem tonu.
"Tovariši," je dejal, "za življenje nam gre. In kar je se več, organizacija je ogrožena. Naša stvar je ogrožena. Tovariši — tega — moža — je treba — najti. Tega moža je treba najti, pa če nas stane sto mož. Razumete?"
"Razumemo, zapovednik," so vsi vneto zaklicali.
"Finnigan in Murphy ostaneta tukaj na straži. Ali slišite?"
Molče so trčili s petami.
"Mulholland, ti vzemi druge v tovornem avtu s seboj in ga poskusi odrezati od mostov. Hotel bo priti čez reko na jug, da bi izginil v gore. Odrinite takoj. Razposadi svoje može, sam pa se postavi na buttski most. Tja ti bom poslal ojačenja in še (nega častnika. Slattery, ti poj-deš po ojačenje. Skliči na noge deset mož iz tega okraja. Izberi jih iz svojega seznama. Pojdi. Urno. Odrini, Bartly. Pomni, da gre za stvar. Lzgub-Ijeni smo, ako ta mož uide. Nemara je že na poti k policiji. Hitite, za življenje vam gre."
S fanatičnem navdušenjem so zdreveli po stopnicah. V treh
Sončna Gorkota Takoj Na Zahtevo
linski Radiantfire daje gorkoto na enak način kot solnce — z žarjenjem. To je znanstvena stran tega.
Vsak Radiantfire je dobro zgrajen, močno, trajno in izvrstno. To je glavna vrednost Radiantfires.
Vi imate samo za poskusiti Radiantfire, da boste vedeli kolike vrednosti je, posebno pa v tako negotovem vremenu kot ga imamo to zimo.
Dobro bi bilo ako si enega naročite, še danes. Lepo izbero različnih Radiantfires boste našli na razstavi v uradu plinske družbe.
Cene mnogo nižje
the east ohio gas co.
MAin 6640
E. Sixth and Rockwell
z rdečo svileno ruto. Edino, kar je bilo videti Flynnu obraza, se bile oči. Gallagher je opazoval, kako je stražnik pentljal vozal za Flynnovo lobanjo. Nato je pogledal Flynnu v oči.
Flynn mu je vrnil hladno srep pogled. Dasi je trpel od zlomljene čeljusti neznanske bolečine, mu niso izdajale oči z najmanjšim znamenjem nič trpljenja.
"Ali si streljal nanj, Dart?" je zašepetal Gallagher.
Flynn je lahno prikimal.
"Pa si ga zadel?"
Flynn je vzdignil desno roko in mahnil od desne na levo, kakor opazovalec na strelišču, ki daje znamenje, da je strel zgrešil.
Gallagher je zavzdihnil.
"Potrpi," je rekel hladno. "Poslali bomo po zdravnika, samo da, pride ojačenje . Ali moreš pogoltniti kapljo konjaka?"
Flynn je pokimal.
"Tu je moja steklenica. Na."
Dal je steklenico Flynnu v roko. Pri tem je stisnil roko. Nato je odšel iz stražnice ter stopil tja čez k Mary McPhillipovi.
Ko je videla, da prihaja, se je umeknila § praga. Našel jo je sedečo na klopi Zamišljen je stal poleg nje, gledal v tla tei jo prijel z desnico za ramo. Pre
čelo. Obrnil se je in jo čudno pogledal.
"Ah, saj res," je dejal mirno. "Pozabil sem. Oprosti. Na nekaj sem mislil, pa nisem slišal, kaj si rekla. Počakaj. Da."
Sedel je poleg nje. Nežno ji je prijel desnico z obema roka-
prava ljubezen, ljubezen, ki je popisana v knjigah in pesmih. Ah! kako bi ga mogla ljubiti takega! Mehkega in milega, kakor je zdaj. Mogla bi se mu približati in se ga dotekniti, do-tekniti se nečesa v njem, kar je mehko in milo in sočutno in člo-
ma ter jo začel božati z meh- veško. Nevarnost mu preti. Mi-
kimi, rahlimi mačjimi kretnjami. Gledaje predse v tla je začel govoriti milo, z mehkim, otožnim glasom.
"Zdaj boš morala ostati tu-
li Bog! Prav je, da mu preti nevarnost, če mu le pomore, da razodene svoje resnično bistvo. Oslabila ga je, ta nevarnost, ker ga je osvobodila strašne, nepro-
tak, bi zavrgla celo Boga. (Dalje prihodnjič)
sekundah je bil Gallagher sami strašilo jo je njegovo vedenje
pod stopniščem. En stražnik se je postavil vrhu stopnic. Drugi je odšel s Flynnom v stražnico. Mary McPhillipova je stala na vratih v sobo za priče; od straha je skoraj histerično dr getala.
Gallagher je malone minute nepremično stal ter s skoraj zaklenjenimi očmi gledal proti stopnicam. Nato se je zgrozil in šel v stražnico. Stražnik, rde-čelas, mlad branjevski pomoč-
njegov molk in njegov obraz, ki ga je v mraku nerazločno videla. Lice mu je postalo pepelna-to. Oči so mu upadle in oste-klenele. Kri mu je zbežala z ustnic. S kočniki je neprestano počasi škrtal.
"Dan," je naposled zašepeta-la, "kaj je s teboj ?"
Nekaj sekund ni odgovoril. Nato se je zdrznil, hlipnil in izpustil njeno ramo. Stopil je naglo dva koraka proti vratom.
kaj z menoj, Mary," je rekel,! dirljive moči, ki ga je delala "dokler ne odidem. Nemara bo-j okrutnega in hladnega, če bi ga va morala ostati dve uri, nema-j mogla imeti zase takega, bi žrt-ra več. Gypo je pobegnil. Nejvovala za njegovo ljubezen celo morem se geniti, dokler ne dp. [svojo vero. Bi! Zanj, če bi bi« bim vesti o njem. Ujetnik je poBegnil," je ponovil skoraj neslišno. "Ako ga ne najdemo, bo to moj konec, Mary. On toliko ve."
Mary se je goreče obrnila proti njemu in sapa - se ji je za-teknila. Oči so f^e* ji orosile. ustnice so ,ji vztrepetale. Nežni zvok njegovega glasu ji je prodrl naravnost do srca. Vleklo jo je k njemu, ne s strahotno očarljivostjo, kakor jo je vleklo k njemu prej, temveč z mehko, blago vabljivostjo, podobno ti stemu, kar .si je predstavljala, da je ljubezen. Ne mirno, preračunljivo spoštljivo nagnenje. kakršnega je čutila za moža, ki ga je hotela vzeti, za Josepha Au-gustina Shorta, temveč tista viharna, razjedajoča strast, ki naj bi bila po njenem pričakovanju
I	DOBER PREMOG!	S
(§)	Točna postrežba!	®
<§>	The II ill Coal Co.	®
(©)	ISlil MARQUETTE It D.	(§)
s x	Stari Cimperniaiiavl prostori	/S)
^	IlEnderson 57»8	^
^ FRANK ARKO, zastopnik
Mi cmo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdieott 0583 =
COLLINWOODSKI URAD:	S
_ 452 E. 152D STREET	Tel.: KEnmore 3118 =
nik, je obvezaval Flynnu čeljust Postal je ter si položil roko na =„„,„„„„„„„„„„„„„..................................................II........lili