Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 1 Gospodarstvo Kidričevo  Saubermacher zasnoval sodoben požarnovarnostni sistem  Stran 5 Podravje Ptuj  Donacija bolnišnici: novi klimatski napravi  Stran 11 Ljudje in dogodki Podravje  „Ni treba biti vegan, da lahko jeste to hrano “  Strani 18 in 19 Črna kronika Ptuj  Do roparjevih oblačil s pomočjo Googlove pošte  Stran 24 Šport Nogomet  Šumarji dokazali, da niso pozabili igrati nogometa  Stran 13 Ptuj, torek, 23. junija 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 49  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 27. junija do 29. avgusta! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Podravje  Na Ptuju razmišljajo o nabavi tehtnice za tehtanje vozil Kmalu tehtanje (pre)težkih tovornjakov? Voznikom, ki ne spoštujejo pravil in s pretežkimi vozili uničujejo javne ceste, bodo v Podravju verjetno kmalu stopili na prste. Vedno večji problem namreč predstavlja tranzitni tovorni promet, tovornjakarji, ki se izogibajo plačilu cestnine. Ker na Ptujskem ni tehtnice, ki bi redarski službi omogočila preverjanje teže preobremenjenih vozil, je neodgovornih voznikov očitno vedno več. Več na strani 3. Delovni zvezki  Velike razlike med šolami  Strani 2 in 3 V središču  Po številu orožja na 100 oseb nas prekašajo le Avstrijci  Strani 6 in 7 Kmetijstvo Slovenija  Pridelamo le še polovico zaužite hrane  Stran 9 Podravje Ormoško  Komunala se otepa tehtanja smeti in našteva številne težave  Stran 4 Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  23. junija 20202 Aktualno Nakupa šolskih potrebščin marsikatera družina ne zmore Stroški za nakup šolskih potrebščin za mnoge družine pomenijo veliko breme. Pred preizkušnjo so predvsem družine z večjim številom družinskih članov, družine z enim staršem in s starši, ki so postali brezposelni ali so v drugih stiskah. Zgolj lani je Karitas s paketi šolskih potrebščin priskočila na pomoč 11.961 osnovnošolcem, kar je skoraj za 400 razredov otrok. Letos lahko pričakujejo, tudi zaradi epidemije covid-19, ki je poslabšala gospodarsko sliko, da bo prošenj po pomoči še več. »V center Karitas je prišla mama samohranilka, ki ima hčerko v 4. razredu OŠ. Dolgo časa je iskala službo in v začetku tega leta jo je dobila. Bila je zelo vesela, a njeno veselje ni trajalo dolgo. Marca so bili sprejeti ukrepi proti koronavirusu in ker je bila med zadnjimi, ki so jo v podjetju zaposlili, je bila sedaj tudi med prvimi, ki so jih odpustili. Novo zaposlitev je v teh časih skoraj nemogoče dobiti, zato smo jo usmerili po pomoč na CSD, pomagali pa ji bomo s paketi hrane in šolskimi potrebščinami za hčerko,« so zgolj eno izmed neštetih letošnjih zgodb izpostavili v Karitas. Foto: M24 V skladu s šolskim rokovnikom mora šola do 15. junija obvestiti učence oziroma njihove starše, katera učna gradiva bodo uporabljali v prihodnjem šolskem letu. Kot je mogoče razbrati iz seznama, objavljene- ga na DZS, so razlike med šolami ogromne. Tako bodo morali starši bodočih četrtošol- cev OŠ Cirkovce kupiti le delovna zvezka za matematiko v skupni vrednosti 16,3 evra, medtem ko bo v Staršah strošek delovnih zvezkov za učenca, ki bo imel kot izbirni predmet še nemščino, dosegel 120 evrov. Ravnatelj Franc Kekec izbire ni želel ko- mentirati, saj da nabor delovnih zvezkov za posamezni razred strokovno in avtono- mno pripravijo učitelji. Ravnatelj v te odlo- čitve ne posega, v skladu s pravilnikom o upravljanju učbeniških skladov pa velja, da mora zeleno luč k izbiri delovnih zvezkov in torej končni ceni dati tudi svet staršev. Da so delovni zvezki pri nekaterih pred- metih nujni, je prepričana Ivanka Korez, ravnateljica OŠ Cirkovce in predsednica društva ravnateljev ptujskega območja. »V nasprotnem primeru mora učitelj prip- raviti in natisniti delovne liste, ki pa jih šola seveda zaračuna. Zato ponekod starši na- mesto delovnih zvezkov plačujejo kopi- je.« Ob tem razume, da marsikoga zmoti ta enkratni znesek za nakup delovnih zvezkov, ki lahko doseže tudi 100 evrov ali več, a na drugi strani poudarja: »Če bi Slovenija, Podravje  Marsikaterega starša ob pogledu na seznam potrebščin zabolela glava V Staršah tudi do 120 evrov za delovne zvezke, v Medtem ko so glave osnovnošolcev že počitniško razpoložene, pa se starši sprašujejo, kako poravnati strošek nakupa učil za prihodnje šolsko leto. žep za nakup delovnih zvezkov, bo drugim ta strošek prihranjen, kljub enakim učnim načrtom. Razlike v ceni med šolami za isti razred namreč Tako kot v številnih obmejnih območjih ob slovensko-hrvaški meji tudi v občini Središče ob Dra- vi stoji ograja skorajda na celotni meji. Policisti in vojaki so tudi tod sprva postavljali ograjo iz rezilnih žic, konec lanskega leta pa so okoli tri kilometre zamenjali s panelno, ki naj bi bila prijaznejša do živali in domačinov. Na njihovem območju ostajajo še približno štirje kilometri bodeče žice. Nekaj kilometrov žičnate ograje so s panelno pred časom nadomes- tili tudi v sosednji občini Ormož. Ali in kje namerava država nadaljevati z zamenjavo rezilne žice s panelno, tako ormoški kot središki župan za zdaj ne vesta, tako kot tudi pred leti nista bila obveščena, ko so bo- dečo žico sploh prvič začeli vleči po meji od Središča proti Kogu. Lokacije, kjer bodo zamenjali ograjo, tajne Glede tega so zelo skrivnosti na notranjem ministrstvu. Sporo- Slovenija, Podravje  Žičnato ograjo ponekod nadomeščajo s panelno Za zamenjavo ograje 4,5 milijona evrov srbskemu podjetju Država nadaljuje z nadomeščanjem žičnate ograje s panelno na južni meji. Za vsega skupaj 40 kilometrov panelne ograje, ki jo bodo postavili do konca leta, bodo izbranemu izvajalcu, srbskemu podjetju Legi-SGS, plačali kar 4,5 milijona evrov. Foto: MK/M24 čili so le, da slovenska policija za potrebe preprečevanja nezako- nitih prehodov in usmerjanja teh migracij postavlja začasne teh- nične ovire skladno s sprejetimi sklepi vlade in načrti postavitve začasnih tehničnih ovir, ki se vo- dijo pod stopnjo tajnosti, saj gre za pomembne operativne po- datke policije. Kot so še pojasnili, dela, ki so se začela lani avgusta, izvaja srbsko podjetje Legi-SGS iz Beograda. Za skupaj 40 km pa- nelne ograje bodo odšteli dobrih 4.557.000 evrov. »Gre za panelno ograjo z V nadgradnjo. Lastnik za- časnih tehničnih ovir, ministrstvo za javno upravo, bo skladno z zad- njo veljavno pogodbo sukcesivno nabavilo 40 km panelne ograje, za katero je rok postavitve do kon- ca letošnjega leta. Glede lokacij postavljanja pojasnjujemo, da gre za operativni podatek policije, ki zaradi vodenja pod stopnjo tajno- sti in dejstva, da bi razkritje lahko škodovalo delovanju organa, ne more biti razkrit.« Na meji je trenutno 185 km zača- snih tehničnih ovir, od tega je 89 km panelne ograje in 96 km bode- če žice. Koliko nas bosta po žepu udarili še košnja in čiščenje? Sicer pa je ograja ponekod že precej zarasla in kazi videz okolja. Z ministrstva so sporočili, da so v po- stopku izbire izvajalca za vzdrževa- nje varnostne ograje, košnjo trave, mulčenje, čiščenje terena, odstrani- tev lesa, čiščenje listja in posek dre- ves ob postavljenih tehničnih ovi- rah za obdobje naslednjih treh let: »Javno odpiranje prejetih ponudb je bilo 19. maja 2020. Trenutno po- teka analiza prejetih ponudb.« Ob tem dodajajo, da do izbire izvajalca policija preko javnega na- ročila zagotavlja čiščenje in košnjo trave: »Na območju Policijske upra- ve Celje letos še niso kosili ob ogra- jah na meji. Na območju Policijske uprave Maribor košnja trenutno poteka, zato strošek košnje za le- tos še ni znan. Policijska uprava Ljubljana letos košnje ni izvajala. Na območju Policijske uprave Murska Sobota je bila opravljena ena košnja trave, strošek je 862,63 evra. Na Policijski upravi Koper letos še niso imeli stroškov s košnjo, na območju Policijske uprave Novo mesto pa dela še niso v celoti opravljena.« Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  23. junija 2020 3Aktualno „Na Ptuju, zlasti na Ormoški, Zagrebški in Mariborski, se že dalj časa ukvarjamo s problematiko števila tovornjakov, čistega zraka ter s staro in poškodovano ce- stno infrastrukturo. V veliki meri cestno infrastrukturo uničuje pre- več (pre)težkih vozil, sredstev za obnovo in vzdrževanje cest pa je krepko premalo. Treba bo znižati stroške vzdrževanja infrastruk- ture ter poskrbeti za varnost na naših cestah. Tu mislim predvsem na preveč natovorjene tovornjake v tranzitu, ki nam povzročajo ve- čino naštetih problemov. Takšnih voznikov, ki so preveč natovorjeni in s tem kršijo zakon o cestah, je pri nas veliko,“ pravi mestni sve- tnik Luka Žižek, ki je na ptujsko občino podal pobudo, da se na tem področju pripravijo ukrepi. Kot ugotavlja, vozniki zaradi izo- gibanja plačilu cestnine in iskanja najhitrejše oz. najkrajše poti do cilja uporabljajo ceste, ki jim niso namenjene. Zato predlaga, da se začne izvajanje rednega nadzora nad prekoračitvami skupnih in največjih dovoljenih mas ter osnih obremenitev. Po njegovem bo to imelo posledice tudi na večjo var- nost vseh udeležencev v cestnem prometu, boljšo kakovost zraka in pomembno nižanje stroškov vzdrževanja cest. Brkič: »Treba je zagotoviti pogoje« Da bi se dejansko pobuda Žižka začela uresničevati, bo najprej tre- ba zagotoviti tehtnico za tehtanje vozil, ki pa je Medobčinsko redar- stvo SOU Občin Spodnjega Pod- ravja nima. Vodja redarjev Robert Brkič pravi, da bi bilo v primeru, če se bo ptujska občina sama ali sku- Podravje  Na Ptuju razmišljajo o nabavi tehtnice za tehtanje vozil Kmalu tehtanje (pre)težkih tovornjakov in traktorjev? Voznikom, ki ne spoštujejo pravil in s pretežkimi vozili uničujejo javne ceste, bodo v Podravju verjetno kmalu stopili na prste. Vedno večji problem namreč predstavlja tranzitni tovorni promet, tovornjakarji, ki se izogibajo plačilu cestnine. Ker na Ptujskem ni tehtnice, ki bi redarski službi omogočila preverjanje teže preobremenjenih vozil, je neodgo- vornih voznikov očitno vedno več. Foto: Kamion-bus.si Trenutno tehtnice, ki bi omogočala tehtanje vozil, s tem pa kaznovanje vo- znikov pretežkih vozil, na našem koncu ni. Cirkovcah le 16 In medtem ko bodo morali nekateri seči globoko v dosegajo tudi več kot 100 evrov. Foto: Dreamstime/M24 ta strošek razdelili čez celo leto, je cena nakupa okrog 10 evrov na mesec ali manj. Ob tem pa starši otrokom kupijo toliko drugih ne- pomembnih stvari, pri katerih se ne vprašajo, koliko stanejo.« Kot primer je Korezova navedla tele- fon, plačljive aplikacije … Ravnateljica in predsednica društva tudi odgovarja na opozo- rila staršev, da delovniki ob koncu šolskega leta ostajajo nerešeni. »V naši osnovni šoli smo pozorni, da pri predmetih, kjer imamo delov- ne zvezke, te tudi uporabljamo, so na koncu leta rešeni. Seveda pa nikoli ne bodo povsem zapol- njeni. To je odvisno tudi od anga- žmaja učencev, nekateri vestno izpolnjujejo naloge, spet drugi ne, so pa tudi naloge oblikovane tako, da so prilagojene različnim težavnostnim stopnjam.« Na vprašanje o vlogi delovnih zvezkov ob učenju na daljavo pa je odgovorila, da so delovniki v mi- nulem obdobju prišli še bolj do iz- raza. »Pri predmetih, kjer so otro- ci imeli delovne zvezke, so učenci lahko brez težav reševali naloge. Pri delovnih listih pa se je pone- kod zataknilo, saj vsi učenci niso imeli tiskalnika ali drugih ustrez- nih programov, tako da so starši primanjkljaj delovnih zvezkov pri določenih predmetih izpostavili celo kot slabost.« Brezplačni delovni zvezki za prve tri razrede Sicer pa je strošek nakupa de- lovnih zvezkov prihranjen star- šem, katerih otroci obiskujejo prvo triado. Ministrstvo za šolstvo je namreč sklenilo, da najmlajšim v okviru učbeniškega sklada zago- tovi brezplačne delovne zvezke in tudi učbenike. Letos je za učbeni- ke, delovne zvezke in učbenike z elementi delovnih zvezkov za učence v prvem vzgojno-izobra- ževalnem obdobju v državnem proračunu rezerviranih 2,4 mili- jona evrov. Brezplačna izposoja učbenikov pa velja tudi za druge osnovnošolce. Sredi devetdesetih let so na ministrstvu, pristojnem za izobraževanje, vzpodbudili na- stajanje učbeniških skladov, ki so za tretjinsko ceno učbenikov te izposojali učenkam in učencem. V letih od 2006 do 2008 pa so na mi- nistrstvu postopoma v celoti prev- zeli poravnavanje izposojevalnine. Učenke in učenci si odtlej učbenike izposojajo brezplačno. Letos bodo za obnovo učbeniških skladov namenili dva milijona evrov. 20 % učencev z učbeniki ne ravna lepo Obseg sredstev, ki jih prejmejo šole za učbeniški sklad, zadošča za redno nabavo in menjavo uč- benikov, je priznala Korezova, a dodala, da denarja za nabavo na- domestnih učbenikov, ki jih učenci zaradi nepazljivosti uničijo, marsik- je zmanjka. S to težavo se srečuje- jo tudi v Majšperku. Tako je ravna- teljica Evelin Kočevar v poročilu za lansko koledarsko leto opozorila: »Skoraj 20 % odstotkov učencev z učbeniki ne ravna dovolj skrbno, kar predstavlja dodaten fi nančni problem v učbeniškem skladu, saj odškodnina, ki je po pravilniku do- voljena za izgubljene, poškodova- ne in uničene učbenike, ne pokrije v celoti nabavne cene učbenika.« Globe do 3.000 evrov Višina globe za voznika in naročnika pretežkega tovora je odvisna od teže preseganja največje dovoljene mase. Gibajo se od 200 in 900 evrov (če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom določeno za 30 %). Za pravne osebe so globe od 600 do 3.000 evrov. Foto: ČG Velike razlike med osnovnimi šolami Stroški nakupa delovnih zvezkov se med šolami močno razlikujejo. Ne- kateri učitelji so sklenili, da potrebujejo delovnik tudi za glasbo, spet drugi učenci imajo delovni zvezek za opravljanje kolesarskega izpita, k višjemu končnemu znesku pa doprinesejo tudi izbirni predmeti, na primer nemšči- na, elektrotehnika ali obdelava gradiv … Osnovna šola Skupni strošek v evrih, 4. razred Skupni strošek v evrih, 9. razred OŠ Starše 120,31 109,56 OŠ Hajdina 101,85 79,1 OŠ Cerkvenjak 79,02 95,98 OŠ Videm 78,57 65,09 OŠ Podlehnik 77,11 74,1 OŠ Ljudski vrt 76,14 98,41 OŠ Markovci 65,88 92,73 OŠ Žetale 67,74 78,15 OŠ Mladika 66,83 54,11 OŠ Breg 65,04 78,07 OŠ Makole 64,99 70,41 OŠ Juršinci 63,05 59,16 OŠ Majšperk 61,79 61,79 OŠ Cirkulane 61,11 78,43 OŠ Dornava 56,75 62,03 OŠ Kidričevo 54,32 70,66 OŠ Destrnik-Trnovska vas, Destrnik 52,38 53,47 OŠ Ormož 47,04 94,43 OŠ Olge Meglič 44,43 97,72 OŠ Pohorskega odreda Slov. Bistrica 30,85 44,32 OŠ Cirkovce 16,3 85,16 Vir: DZS in Mladinska knjiga, 18. junij Zaradi razlik v seznamih, ki so objavljeni na straneh DZS in Mladinske knjige, lahko prihaja do razlike v skupnem znesku, prav tako vseh šol na teh seznamih ni bilo mogoče najti. paj z drugimi občinami odločila za tovrstni nadzor, najprej treba zbra- ti ponudbe zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo s tehtanjem vozil in izbra- ti najugodnejšega najemodajalca ter kader, ki bo izvajal tehtanje: „Prekrškovne postopke zoper ugo- tovljene kršitve bi vodilo medob- činsko redarstvo. V medobčinskem redarstvu smo sicer vzpostavili stik s ponudnikom, podjetjem Cestel iz Trzina, sodelovanja na terenu pa še ni bilo.“ Ob tem Brkič poudarja, da je pri tovrstnem nadzoru treba za- gotoviti tudi varno izločanje vozila iz prometa ter računalniško pod- poro za izdajo odločb o prekršku na podlagi ugotovljenih presežkov osne obremenitve ali skupne mase vozila ali skupine vozil. A Žižek je prepričan, da se vse to splača urediti, saj so, kot pravi, globe za kršitelje zelo visoke: „To je denar, ki se bo stekel v občinski pro- račun, kar pomeni, da se bo strošek nabave tehtnice zelo hitro povrnil. Govoril sem z vodstvom občine, ki se strinja, da je pobuda smiselna, upam, da bo v kratkem tudi realizi- rana.“ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  23. junija 20204 Podravje Zgodba z iskanjem primernih prostorov za delovanje uprave Vrtca Ptuj ima dolgo brado. Do leta 2015 so bili locirani v starem mestnem jedru, v tretjem nadstropju zgradbe v Prešernovi ulici 29. zaradi nep- rimernosti teh prostorov je Inšpektorat RS za okolje in prostor leta 2014 izdal odločbo, s katero je prepovedal uporabo. To je bil kazalnik resnosti stanja in sprožilec, da so tudi mestne oblasti začele iskati al- ternativne rešitve. Če občina do maja 2015 ne bi zagotovila primernej- ših prostorov, jim je grozila globa v višini 125.000 evrov. „Na osnovi skupnega sodelovanja med tedanjim vodstvom Mestne občine Ptuj in vodstvom Vrtca Ptuj je vrtec najel poslovne prostore v Puhovi ulici 6. Sklenjena je bila pogodba o najemu poslovnih prostorov s KAASS – AVTOM, d. o. o., za obdobje petih let do 1. junija 2020,“ so pojasnili na ptujski občini, ki je ustanoviteljica omenjenega zavoda. Po izteku pogodbe v začetku tega meseca je Vrtec sklenil novo naje- mno pogodbo, po kateri vrednost mesečne najemnine znaša 2.625 evrov, skupni letni strošek najemnine z ogrevanjem pa znaša 31.500 evrov. Najem prostorov, v katerih delujejo, je bil predlagan kot začasna rešitev, ki je trajala kar pet let. Da bo treba poiskati primernejšo in ekonomsko sprejemljivejšo, je vodstvo občine opozoril tudi nadzorni odbor. Zaradi visokih stroškov najema je predlagal, da se za potrebe delovanja uprave poiščejo lastniški prostori. Uprava se bo selila v eno izmed enot, ki jo bodo obnovili S pogodbo o brezplačnem prenosu državnega premoženja iz leta 2013 je MO Ptuj postala lastnica nepremičnine v Raičevi 12, v kateri de- luje enota Narcisa. Ta stavba se je izkazala kot najprimernejša za pre- selitev uprave vrtca. „Za potrebe uprave (11 zaposlenih) bi zadosto- valo 170–200 m², hkrati je možno z drugačno organiziranostjo uprave zapolniti tudi prazne pisarne v ostalih enotah (dve prazni novi pisarni v enoti Podlesek ...). S takšnim načinom ureditve preselitve uprave Vrtca Ptuj v enoto Narcisa bi se izognili dragim investicijam, gospo- darno bi obnovili objekt, ki je potreben obnove, hkrati pa bi znižali obratovalne stroške in stroške najemnine ter sledili priporočilu nad- zornega odbora,“ so predlog argumentirali na ptujski občini. Selitev v eno izmed enot pa pomeni, da bo potreben podrobnejši pregled prostorske ureditve tudi po ostalih enotah. Trenutno sicer zagotavljajo dovolj prostora, upoštevajoč dovoljeno odstopanje od normativov, kar pa lahko traja najdlje do 1. septembra 2023. V ptujskem Vrtcu, ki ga vodi ravnateljica Marija Vučak, si vsekakor želijo čimprejšnjo ureditev starih, dobro znanih problemov, ki jih pesti- jo vrsto let. Lastni prostori za upravo so le eden izmed njih. Po večkrat slišani rešitvi za selitev v prostore nekdanjih avtomehaničnih delavnic v Raičevi ulici 14 je zdaj očitno bolj verjetna selitev v sosednjo stavbo. Za to investicijo bo treba zagotoviti sredstva za obnovo, a tudi najem še zdaleč ni poceni. Doslej so zanj v petih letih (skupaj s stroški ogre- vanja) odšteli okrog 150.000 evrov. Vse aktivnosti, povezane s selitvijo, naj bi se izvedle do konca šol- skega leta 2020/2021, torej do junija naslednje leto. Ptuj  Iz Puhove 6 v Raičevo 12 Uprava Vrtca Ptuj v enoto Narcisa V drugi polovici lanskega leta je nadzorni odbor ptujske ob- čine pregledal racionalnost poslovanja Vrtca Ptuj. Ena po- membnejših ugotovitev se je nanašala na sklenjeno najemno pogodbo za poslovne prostore uprave. V sedanjih prostorih v Puhovi ulici delujejo zadnjih pet let, a se nameravajo do junija prihodnje leto – tudi zaradi ugotovitev nadzornikov – preseliti v center mesta, v eno izmed enot. Foto: ČG Uprava Vrtca Ptuj se bo, kot kaže, selila na novo lokacijo, v enoto Narcisa. »To ponavljam že na dveh, treh sejah. Imam občutek, da se izva- jalec bolj kot to, ko govori, da bi tehtanje odpadkov bila dodatna fi nančna obremenitev občanov, boji, da bi te odpadke tehtali in prišli do poštenih rezultatov oziro- ma do tega, da bi vsak uporabnik plačal zgolj dejansko ustvarjene odpadke,« je med drugimi dejal Slavko Kosi in spraševal zakaj se tega tako otepajo. Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož je povedal, da ceno storitve ravnanja z odpadki prilaga- jajo skupni količini zbranih odpad- kov, ki jo porazdelijo glede na veli- kost posode. Uvedba sistema tehta- nja dejansko nastalih odpadkov pri gospodinjstvih (česar sicer ne izvaja nihče v državi), pa bi po njegovem pomenila dodatne stroške za upo- rabnika, saj bi morali vzpostaviti pri- merno infrastrukturo. Sprememba sistema bi zvišala znesek na položnici za dobra dva evra mesečno »Če bi želeli kot prvi v Sloveniji vpeljati takšen sistem in tehtati za- bojnike na terenu ob prevzemu pri povzročiteljih odpadkov, bi morali investirati v čipiranje zabojnikov in opremo vozil, kar bi povzročilo cca 230.000 evrov dodatnih stro- škov, ki bi se potem v naslednjih letih prenašali preko amortizacije v stroške zbiranja komunalnih od- padkov. Iz tega naslova bi lahko pričako- vali povišanje stroškov ravnanja z odpadki vsaj za 6,8 % na zabojnik 120 litrov (kar znese povprečno mesečno cca 0,66 evra z DDV za gospodinjstvo).« Vendar bi s tem problem rešili le delno, saj ostajajo še odpadki na zbirnih centrih, pa tudi ločeno zbrani odpadki (papir, steklo, bio- loški, nevarni, kosovni odpadki ...) . Če bi torej želeli uvesti popol- ni sistem tehtanja vseh dejansko ustvarjenih odpadkov pri uporab- nikih, bi morali ukiniti tudi vse eko- loške otoke ter obstoječi sistem zbiranja kosovnih odpadkov. Tako bi uporabniki vse smeti predajali le preko tehtanja. »V primeru, da bi uvedli ločeno zbiranje papirja in stekla pri uporabnikih, bi investi- cija znašala dodatnih cca 360.000 evrov. Uporabniki bi tudi morali sami dostaviti vse kosovne od- padke na zbirni center. V tem pri- meru bi se strošek za zabojnik 120 l povišal predvidoma za 17,4 %, kar znese povprečno okoli 1,68 evra dodatnega stroška na zabojnik na mesečni ravni za gospodinjstvo,« še razlagajo na Komunali. Naj se raje plačuje po številu oseb, ne po volumnu posode Uvedba takšnega sistema bi po njihovih besedah gotovo imela fi - nančne posledice za uporabnike storitev, na drugi strani pa bi ta prinesel še novi okoljski problem črnih odlagališč. Prepričani so, da bi nekateri uporabniki (spet) raje odlagali smeti v naravi kot plače- vali višje zneske na položnicah. Na Komunali so še dodali: »Naš predlog, da je treba obstoječi sis- tem obdržati in z ustrezno zako- nodajo urediti pravičnejšo delitev stroškov med uporabniki glede na število oseb, je bil predstavljen že večkrat« so ob tem še dejali. To pa je odvisno od občinskega vodstva. Ormoško  Spet o sistemu tehtanja odpadkov po gospodinjstvu Komunala se tehtanja otepa in našteva številne težave Tudi ormoška Komunala uporabnikom odpadke zaračunava po velikosti posode, ne pa glede na dejansko ustvarjene odpadke v posameznem gospodinjstvu, kar je na sejah občinskega sveta že dlje časa kamen spotike. Na Komunali ves čas zatrjujejo, da bi bil tak način zaračunavanja smeti zelo zahteven in drag. Foto: MH Dvomi o bilančnih številkah »Glede na to, da se bomo najverjetneje jeseni zopet srečali s predlogom za dvig cen, se dejansko poraja vprašanje resnosti razprave, saj se enostavno prav nič ne spremeni. Vsako pomlad dobimo poročilo in ugotovimo, da je bilo na eni strani na enem segmentu nekaj več prihodkov, na drugem pa nekaj več stroškov, ki se bodo poračunali z novo ceno v naslednjem letu. In ta je običajno višja. Občinski svet je postavljen pred dejstvo, da to ceno mora potrditi, sicer bo imel izvajalec izgubo na koncesiji. Meni se to zdi kratko malo neresno. Zaradi občanov, ki plačujejo te stroške po koncesijski pogodbi, bi morali biti bolj odgovorni in enkrat resno pristopiti k analizi, ali je dejansko potrebno, da se storitev izvaja in računa na tak način. Pa da enkrat za vselej razčistimo in zadevo pripeljemo do te faze, da bomo potrošniki verjeli, da res plačujemo, kar je treba plačati,« je v dolgotrajni razpravi znova izpostavil svetnik Slavko Kosi. Ormožan v povprečju pridela dobrih 83 kg mešanih odpadkov Kot je razvidno iz poročila o izvajanju službe ravnanja z odpadki Komunalnega podjetja Ormož, je bilo lani na območju vseh treh ormoških občin (Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž) zbranih iz gospodinjstev 1.257.600 kg mešanih komunalnih odpadkov, od tega 996.160 kg v občini Ormož. Gle- de na to, da je bilo po podatkih državnega statističnega urada v drugi polovici lanskega leta 11.968 prebivalcev, je tako v povprečju vsak Ormožan proizvedel nekaj več kot 83,2 kg mešanih komunalnih odpadkov. Poleg tega je bilo s kontejnerskimi odvozi iz Ormoža in Središča zbranih še 158.640 mešanih ko- munalnih odpadkov iz gospodarstva. V vseh treh občinah na ormoškem pa še 1.080.900 kg odpadne embalaže, 729.400 kg ločenih frakcij ter 391.000 kg bioloških odpadkov (od tega 309.380 kg iz odvoza gospodinjstev). Foto: M24 »Odstranili smo vse gorljive od- padke. Odpeljano je bilo 326 ton odpadkov,« so sporočili s podjetja Surovina in dodali, da se skupaj z občino trudijo najti nadomestno lokacijo za njihovo ormoško eno- to. »Dokler se ne dogovorimo za nadomestno lokacijo, se bodo odpadki še naprej skladiščili in predelovali na lokaciji, vendar ne več v takšnih količinah.« Tamkajš- njim občanom je omenjeni obrat v zadnjih mesecih pošteno zagrenil življenje. Podjetje je tam naenkrat začelo kopičiti kupe mešanih od- padkov, prebivalci so se soočali s smradom, najbolj pa jih je bilo strah, da bi prišlo do samovžiga odpadkov, saj so hiše v neposredni bližini obrata. »Zelo smo zadovolj- ni, da so odstranili odpadke. Zave- damo se, da je šlo za težave na višji ravni in upamo, da se to ne bo več ponovilo,« je zadovoljen najbližji sosed Jani Horvat. Za dobre odno- se in potrpežljivost namerava pod- jetje organizirati piknik. Ormož  Surovina v iskanju nadomestne lokacije Na Hardeku odstranili večino odpadkov Hardečani v bližini obrata podjetja Surovina so si v teh dneh precej oddahnili. S prenapolnjenega skladišča odpadkov, ki je od prvih hiš oddaljeno le nekaj metrov, je podjetje namreč odstranilo večino odpadkov. Foto: MH Odpeljali so več kot 300 ton odpadkov. Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  23. junija 2020 5Gospodarstvo Spomin na dogajanje v vrhni- škem Kemisu izpred treh let je na- mreč še zelo živ. Nevarni odpadki so kategorija, ki zahteva posebno skrbno obravnavo, saj lahko že vsaka najmanjša neprevidnost ali pomanjkljivost pripelje do ogro- mne okoljske, zdravstvene in eko- nomske škode. Saubermacher je v nadgradnjo centra v Kidričevem v tej fazi vložil 3,5 milijona evrov, od tega polovico v protipožarni sis- tem oziroma sistem zagotavljanja varnosti. Po besedah direktorja Andreja Gombošija v kidričevskem centru mesečno obdelajo 3.000 ton nevarnih odpadkov. Lahko bi jih še več, saj kapacitete (še) niso v celoti izkoriščene. V nekaj letih 10-milijonska investicija »Strateška naložba v razširitev centra za ravnanje z nevarnimi od- padki v Kidričevem je bila del dolgo- ročne strategije njegovega razvoja in je bila zasnovana že na začetku gradnje v letu 2015. Razmere na trgu, dogodki v preteklem letu ter večanje potrebe po prevzemanju nevarnih odpadkov so podjetje Saubermacher Slovenija vodili do Kidričevo  Nadgradnja centra za ravnanje z nevarnimi odpadki Zasnovali sodoben požarnovarnostni sistem Podjetje Saubermacher Slovenija je v Talumovi industrijski coni pred leti zgradilo center za ravnanje z ne- varnimi odpadki. V minulem letu so ga nadgradili, predvsem pa izboljšali požarnovarnostni sistem. S tem so za bližnje okolje zmanjšali tveganje ob morebitni nesreči, pravijo v podjetju. Foto: MZ Saubermacherjev center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem je največji tovrstni v Sloveniji in drugi največji znotraj poslovne skupine. V njem mesečno predelajo 3.000 ton nevarnih odpadkov, prostih kapacitet imajo še nekaj. Foto: MZ Kidričevsko lokacijo je pred dnevi obiskal predsednik avstrijske uprave Saubermacher AG Ralf Mittermayr. Na fotografi ji je v družbi z enim od treh direktorjev slovenskega dela Saubermacherja Rudolfom Horvatom. Katere nevarne odpadke zbirajo in predelujejo Na lokaciji v Kidričevem se večinoma skladiščijo in obdelujejo nevarni odpadki, ki nastanejo v industriji in gospodinjstvih. To so kisline, lužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja. Saubermacher naštete nevarne snovi v Kidričevem skladišči, obdeluje in pripravlja za odstranitev v tujini ali pa jih posredujejo v ponovno uporabo. Ptuj  Razpis za podjetnike v teku Vsakemu podjetniku do 1.600 evrov Zaradi posledic epidemije koronavirusa je ptujska občina v proračunu zagotovila 50.000 evrov za malo gospodarstvo. Razpis je v teku in se izteče konec tega meseca. 10. junija je Mestna občina Ptuj objavila javni razpis za dodelitev pomoči tistim poslovnim subjektom, ki so zaradi epidemije in spreje- tih ukrepov za njeno zajezitev utrpeli poslovno škodo. Prvi pogoj za prijavo je, da je dejavnost na območju ptujske občine. Razdeljenih bo 50.000 evrov, ki so jih zagotovili z rebalansom, na račun zmanj- šanja sredstev za kulturo in šport. Denar iz razpisa je namenjen sa- mostojnim podjetnikom posameznikom, mikro podjetjem (zaposluje manj kot deset oseb ter letni promet in/ali bilančna vsota ne presega 2 milijona evrov) ali majhnim podjetjem (zaposluje manj kot 50 oseb ter letni promet in/ali bilančna vsota ne presega 10 milijonov evrov). Sredstva so razdeljena po sklopih, v sklopu A je 40.000 evrov, preos- tanek pa v sklopu B. Foto: ČG Pogoj: vsaj en mesec brez dejavnosti ... Zraven tega, da vlagatelji dejavnost opravljajo na območju MO Ptuj, je kot pogoj za pridobitev pomoči pod sklopom A še, da poslovni su- bjekti, katerih solastnik ne sme biti občina ali država, zaradi epidemije vsaj en mesec niso izvajali poslovne dejavnosti oz. so imeli pri poslova- nju omejitve. „Upravičeni stroški za sklop A so materialni stroški, po- vezani s poslovanjem subjektov, in sicer v celoti za mesec, ko je veljala prepoved ali omejitev poslovanja. Če je veljala prepoved ali omejitev izvajanja dejavnosti vsaj en dan v tekočem mesecu, veljajo upravičeni stroški za tisti mesec v celoti. Vsem vlagateljem, ki izpolnjujejo splošne pogoje razpisa in pogoje za sklop A, se dodeli znesek denarne pomoči za posamezne upravičene stroške v deležu in znesku, ki bo izračunan glede na skupno višino vseh prejetih upravičenih stroškov upravičen- cev in višino razpoložljivih sredstev za ta sklop,“ so pogoje za pridobi- tev občinske pomoči predstavili na ptujski občini. Omejen pa je tudi največji možen dodeljen znesek denarne pomoči po upravičencu, in sicer na 1.600 evrov. Če sredstva ne bodo razdelje- na, ostanejo v proračunu Mestne občine Ptuj, kar pa je zelo malo ver- jetno. Če bi vsi vlagatelji dobili maksimalno določen znesek pomoči, bi do tega bilo upravičeno 25 podjetij. V drugem sklopu so pogoji ohlapnejši, a je sorazmerno nižji tudi znesek. Vlagatelji morajo izpolnjevati le splošne pogoje razpisa, dode- li pa se jim pavšalni znesek denarne pomoči, ki pa ne bo višji kot 200 evrov po upravičencu. Ta bo izračunan na podlagi števila prejetih vlog. Rok za oddajo vlog v sprejemni pisarni Mestne občine Ptuj se izteče 30. junija 2020, nakar bo vloge obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje županja Nuška Gajšek. O izidu razpisa bodo vlagatelji pisno obveščeni v 45 dneh od datuma odpiranja vlog. Eden od najboljših požarnovarnostnih sistemov v državi Po besedah Boštjana Srebrnjaka iz podjetja Accuro in Ilije Zolotiča iz Tenzorja (na fotografi ji), ki sta projekt vodila, gre za enega največjih, najmodernejših in najkompleksnejših protipožarnih sistemov v Sloveniji. »Če bi takšen požarnovarnostni standard zagotavljali vsi obrati, ki predstavljajo okoljsko tveganje, bi bile vse skrbi odveč. Po sproženju alarma se protipožarni sistem aktivira v roku 30 sekund, najkasneje v eni minuti se začne gašenje, v roku desetih minut je morebitna nesreča lokalizirana,« sta pojasnila sogovornika, ki sta na požarnovarnostnem projektu v kidričevskem obratu Saubermacherja sodelovala leto dni. Za gašenje se aktivirata voda in pena, zgrajeni so lovilci, zapornice in rezervoarji za zajem požarne vode. Tveganje za okoljsko onesnaženje naj bi bilo minimalno, zagotavljata sogovornika. Foto: MZ gasilnega sistema, skupaj z rezervo- arjem za požarno vodo. Od začetka delovanja do danes so v center vlo- žili okrog 10 milijonov evrov. Na uporabno dovoljenje še čakajo »Center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem faza 2 ima vsa potrebna gradbena dovoljenja, medtem ko na uporabno dovolje- nje še čakamo. Celotna lokacija je zgrajena v skladu z BAT (best ava- ilable technology) tehnologijami ter opremljena s celovitim tehnič- nim in avtomatskim protipožarnim varovanjem. Vsi tehnološki procesi so računalniško usmerjani in nad- zorovani. Center je v industrijskem območju, ki ima tudi svojo poklic- no gasilsko enoto. Izpust zraka na lokaciji fi ltriramo s posebno napra- vo, vodoodporni beton z lovilnim bazenom ter številni lovilniki olj pa ščitijo tla pred onesnaženjem. Za- radi tehnične opremljenosti pred- stavlja kidričevska lokacija trenutno najsodobnejši visokotehnološki center za trdne in tekoče nevarne odpadne snovi v Sloveniji. Njegovo jedro sestavljajo kemično-fi zikalni predelovalni obrat s popolnoma avtomatiziranim sistemom vode- nja procesov, sodobno opremljen laboratorij, posebna skladiščna in obdelovalna infrastruktura, po- dročje za drobljenje odpadkov in upravna stavba. Skladno s požarno- varnostnimi ukrepi je objekt razde- ljen na požarne in dimne sektorje, z ustrezno certifi ciranimi požarno odpornimi gradbenimi elementi, ki preprečujejo širjenje požara iz enega dela v drug del objekta, ter varno evakuacijo zaposlenih. Prav tako so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite (multikrite- rijski javljalniki in naprava za javlja- nje požara, varnostna razsvetljava, avtomatska stabilna gasilna napra- va, naprava za detekcijo hlapov, sis- temi za odvod dima in toplote). Vse emisije se kontrolirajo sproti,« so ob nedavnem srečanju z novinarji povedali v Saubermacherju. tega, da je v letu 2020 do omenjene razširitve in varnostne nadgradnje tudi prišlo. Investicija v vrednosti približno 3,5 milijona evrov bo pod- jetju prinesla ne le večje varnostne standarde, temveč tudi nova delov- na mesta in nadgradnjo ponujenih storitev,« so pojasnili v vodstvu Sa- ubermacherja. Dodali so, da je nad- gradnja centra vključevala gradnjo druge faze skladiščnih prostorov, nakup dodatnega zemljišča, grad- njo parkirnih prostorov za tovorna vozila in gradnjo avtomatskega Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 6 Lani 5,5 % več ločitev kot leto prej V letu 2019 se je za razhod od- ločilo 2.476 zakonskih parov ali 129 (5,5 %) več kot v letu 2018. Povprečna starost razvezanih mož je bila 46,8 leta, povprečna starost razvezanih žena pa 43,9 leta. Zakonske zveze teh oseb so do razveze trajale povpreč- no 14,3 leta. 40 zakonskih zvez se je razvezalo že v prvem letu zakona. Večina otrok ob ločitvi dodeljena mami V polovici oz. 1.261 razvezanih zakonskih zvezah iz leta 2019 ni bilo mladoletnih vzdrževanih otrok; v preostalih 1.215 (ali 49,1 %) razvezanih zakonskih zvezah pa je bilo ob ločitvi skupaj 1.980 vzdrževanih mladoletnih otrok. Večina teh otrok, 67,9 %, je bila ob razvezi dodeljena materam; očetom je bilo dodeljenih 5,3 %, obema staršema pa 24,3 % otrok. Osebe, ki se razvežejo, so večinoma državljani Republike Slovenije. V letu 2019 sta bila pri 2.068 ločitvah (83,5 %) oba loče- na zakonca državljana Republi- ke Slovenije. Pri 35 razvezah (ali 1,4 %) sta bila oba zakonca prebi- valca s tujim državljanstvom. Za veliko število parov, ki so se poročili v letu 2019, je bil najsreč- nejši dan 25. maj. V tem letu je na- mreč na ta dan sklenilo zakonsko zvezo največ parov (271). Mesec v letu 2019 z največ porokami pa je bil junij. V juniju je sklenilo za- konsko zvezo več kot 1.100 parov, so podatke zbrali na statističnem uradu. Ženini so bili v letu 2019 na dan poroke stari povprečno 36,9 leta in povprečno skoraj tri leta sta- rejši od nevest; te so povprečno štele 34 let. Za večino ženinov (88,5 %) in nevest (88,8 %) je bila to prva zakonska zveza. Ženini, ki so se poročali prvič, so bili stari povprečno 32,8 leta; neveste, ki so se poročale prvič, pa so bile od ženinov povprečno dve leti mlajše (30,7 leta). Večina zakonskih zvez je bilo sklenjenih med državljani Republi- ke Slovenije. Pri 5.390 porokah (ali 80,8 % porok) sta bila oba, ženin in nevesta, državljana Slovenije. Pri 583 sklenitvah zakonskih zvez (ali 8,7 % porok) je bil ženin državljan RS, nevesta pa državljanka druge države, največkrat Bosne in Her- cegovine. Pri 514 porokah (ali 7,7 % porok) je bila nevesta državljan- ka Republike Slovenije, ženin pa državljan druge države; tudi med temi so bili najštevilnejši državlja- ni Bosne in Hercegovine. Pri 185 sklenitvah zakonskih zvez (2,8 %) sta bila oba, ženin in nevesta, pre- bivalca s tujim državljanstvom. torek  23. junija 20206 V središču Podravje, Slovenija  Orožje za civilno rabo Ocena policije: »Ile 42.000 Slovencev poseduje orožje za civilno rabo. 113 trgovin z orožjem. Polovica registriranega orožja, imetnikov orožnega lista je 4.150. Za lastno Podravje: na vsake tri poroke ena razveza Na širšem območju Podravja se je lani poročilo 527 parov (4 % več kot leto prej in kar 35 % več kot leta 2009). Največ seveda v Slovenski Bistrici, in sicer 94, sledi Ptuj z 78 porokami ter Rače-Fram in Ormož s 33 sklenitvami zakonskih zvez. Najmanj parov si je večno zvestobo obljubilo v Svetem Tomažu in Središču ob Dravi, in sicer po trije. Slednji dve občini sta na zadnjem mestu, tudi če število porok preračunamo na 1.000 prebivalcev. Se pa na vrhu seznama občin pojavi Trnovska vas, kjer se je v povprečju na 1.000 prebivalcev poročilo 7,4 parov, sledi Cerkvenjak s 7,2 poročenima paroma na 1.000 prebivalcev. Število parov, ki se odločijo za sprehod pred oltar oziroma pred matičarja, torej narašča, a na drugi strani se viša tudi število parov, ki se odločijo za prekinitev zakonske zveze. Lani se je ločilo 157 parov (14 več kot leto prej) Največ zakoncev se je za razhod odločilo na Ptuju – 30 (deset manj kot leta 2009), sledi Slovenska Bistrica s 27 ločitvami. V Žetalah in Cerkvenjaku razveze niso zabeležili. Najvišje na lestvici občin Podravja po številu razvez na 1.000 prebivalcev pa se je znašla haloška občina Podlehnik, kjer se je lani razšlo pet zakonskih parov oziroma sta propadla 2,8 zakona na 1.000 prebivalcev (leta 2009 so skupno zabeležili eno ločitev). Sledita občini Dornava in Gorišnica. Foto: Dreamstime/M24 Varnostniki posedujejo 4.637 veljavnih pooblastil Število porok in ločitev v letu 2019 Št. porok Št. ločitev Slovenska Bistrica 94 27 Ptuj 78 30 Rače-Fram 33 9 Ormož 33 8 Lenart 29 9 Kidričevo 22 4 Majšperk 21 5 Hajdina 16 6 Markovci 16 2 Cerkvenjak 15 0 Gorišnica 15 8 Sveta Trojica v Slovenskih goricah 14 2 Juršinci 14 3 Starše 14 7 Sveta Ana 13 1 Benedikt 13 3 Videm 13 7 Cirkulane 12 1 Trnovska vas 10 1 Makole 9 3 Sveti Andraž v Slovenskih goricah 8 1 Destrnik 8 2 Dornava 7 7 Žetale 5 0 Podlehnik 5 5 Zavrč 4 3 Središče ob Dravi 3 2 Sveti Tomaž 3 1 Vir: SURS Za navedene kategorije je za posest in uporabo orožja potre- ben orožni list. A orožje je možno uradno posedovati tudi na podlagi drugih orožnih listin, med drugim z dovoljenjem za posest – v Slo- veniji ga ima 17.000 ljudi za 32.000 kosov orožja. Orožje je možno legalno posedovati še na podlagi priglasitvenega lista, ki ga ima v Sloveniji 970 ljudi za 2.300 kosov, ter dovoljenja za zbiranje orožja – zbirateljev orožja je 700, posedu- jejo pa okoli 15.000 kosov orožja. Orožni list je izdan še 274 pravnim osebam (4.400 kosov) ter trem zbirateljem, ki so registrirani kot pravne osebe. Dovoljenje za posest orožja morajo imeti tudi fi lmarji in gledališčniki V Sloveniji se na uradnem oro- žarskem trgu letno trguje z okoli od 6.000 do 8.000 kosi orožja. Tako kažejo podatki Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) o šte- vilu izdanih dovoljenj za nabavo orožja za obdobje zadnjih deset let. Približno polovica dovoljenj se izda za lov, druga polovica za šport. Medtem ko je letno šte- vilo izdanih dovoljenj za lovsko Slovenija  Število zakonskih zvez upada, število ločitev narašča Poročilo se je 18 parov na dan, ločilo pa sedem V 2019 se je do matičarja sprehodilo 6.672 parov, za ločitev pa se je v tem letu odločilo 2.476 parov. To pomeni, da je zakonsko zvezo sklenilo povprečno 18 parov na dan, razvezalo pa se je povprečno sedem parov na dan. Število parov, ki so si nadeli poročne prstane, je bilo glede na 2018 nižje za 8 %, število ločitev pa višje za 5,5 %. V tem letu je bilo sklenjenih tudi 54 istospolnih partnerskih zvez (25 moških in 29 ženskih partnerskih zvez). Foto: Dreamstime/M24 Vsak 14. Slovenec ima doma vsaj en kos registriranega orožja V povprečju ima vsak 14. Slovenec ali Slovenka doma en kos registri- ranega orožja, saj je bilo konec leta 2018 v Sloveniji registriranih 142.816 kosov orožja. A pravo vprašanje je, koliko je na območju Slovenije nele- galnega orožja. V letu 2018 so zgolj policisti PU Maribor zasegli 297 kosov orožja, v letu 2019 pa 181 kosov. Ob tem policisti ugotavljajo, da večina prepovedanega orožja še vedno izhaja iz obdobja pred osamosvojitvijo in prihaja iz območja Balkana. Vsake toliko Slovenke in Slovence pretrese vest o uporabi orožja, ki se bodisi konča tragično bodisi s poškodbami, za posledico pa ima tudi izgubo občutka varnosti. A kot opozarja predse- dnik Strelskega kluba Gaj Franci Kodrič iz Majšperka, gre v teh primerih v večini za uporabo neregistriranega oziroma nelegalnega orožja in da se športnemu streljanju oziroma orožju z negativnim poročanjem pogosto dela krivica. Pridobitev dovoljenja za posedovanje orožja v Sloveniji je na- mreč vse prej kot enostavna. Najprej mora posameznik ali pravna oseba pridobiti dovoljenje za nabavo orožja, po nabavi orožja pa orožje registri- rati pri pristojni upravni enoti ter pridobiti orožno listino (orožni list, do- voljenje za posest orožja oziroma orožni posestni list). Izjema je zbiranje orožja, kjer posameznik najprej pridobi dovoljenje za zbiranje orožja, nato pa mora za vsako nabavo zbirateljskega orožja pridobiti dovoljenje za na- bavo orožja, so pojasnili na notranjem ministrstvu. Foto: Dreamstime/M24 orožje nekje konstantno (povprečno 3.300 na leto), pa se je nabava orožja za športne aktivnosti v minulem desetletnem obdobju kar povečala. Leta 2010 je bilo za namen športa izdanih 1.800 dovoljenj, leta 2016 4.056, lani 3.657. Še zanimivost: tudi fi lmarji in gledališčniki morajo za posest orožja pri- dobiti vsa dovoljenja. Za snemanje fi lmov je bilo v zadnjih desetih letih izdanih sedem, Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  23. junija 2020 7V središču o: koliko ga je, kako do dovoljenja in zakaj se ga sme uporabljati egalnega orožja je v primerjavi z legalnim malo« Prijavljenega orožja je 146.000 kosov, od tega za ljubiteljsko dejavnost 142.000 in okoli 4.500 za profesionalno dejavnost. V državi je registriranih orožja za civilno rabo je lovskega. Prijavljenih je 74.000 kosov, orožni list ima 20.000 lovcev. Za športno streljanje je registriranih 13.000 kosov varnost ima v Sloveniji orožje nekaj čez 5.000 ljudi (5.430 kosov). »Manjkati ne sme niti en naboj« Kako rokovati z orožjem in katerih predpisov se je pri prodaji treba strogo držati, zelo dobro ve mlada podjetnica Anja Zupanič iz Markovcev. Trgovino z lovsko opremo, h kateri sodi tudi orožje, je pred dvema letoma prevzela po svojem pokojnem očetu. »Dejavnost je vpeljal oče, v lovski trgovini sem nekaj let delala že pri njem. Zato mi je bilo ob prevzemu dejavnosti nekoliko lažje, saj je imel oče pridobljena vsa dovoljenja za prodajo orožja in nabojev, mi smo potem na dovoljenjih samo spremenili naziv. Uradna prodaja orožja zahteva vrsto ukrepov, od varnostnih do administrativnih. V poslovnih prostorih moramo zagotavljati protivlomno in protipožarno varnost. To pomeni, da so na oknih in vratih nameščene rešetke, pogodbena varnostna služba izvaja dogovorjene obhode, v objektu so video nadzor, protivlomni alarmi, senzorji in alarmi za požar, varnostne označbe in opozorila … Stranki orožje in naboji ne smejo biti dosegljivi. V izložbah in na policah imamo samo prazne škatle. Naboje hranimo v skladišču s protipožarnimi in protivlomnimi vrati, prostor je pod video nadzorom. Z bratom Valentinom sva opravila izpite, potrebne za prodajo orožja in nabojev, včlanila sva se tudi med lovce. Tako sva pridobila še znanje s področja lovstva. Zdi se mi pomembno, da dejavnost, s katero se ukvarjaš, dobro poznaš. Pri nas sicer prodamo več streliva kot samega orožja, smo tudi generalni uvoznik nabojev Bornaghi za streljanje na glinaste golobe (trap). Pri uvozu je treba pridobiti še dodatna dovoljenja za prevoz, uvozna dovoljenja se vsako leto podaljšujejo,« je razložila Anja Zupanič in dodala, da pri prodaji streliva veljajo izjemno stroga pravila. Kupec je prodajalcu dolžan predložiti orožni list ali nabavno dovoljenje. »Prodajalci sproti vodimo evidenco o vsaki prodaji oziroma nakupu. Popišemo ime in priimek ter naslov kupca, številko orožnega lista ali dovoljenja ter podatke o nakupu – koliko in katero strelivo smo prodali. Te podatke potem vnašamo v program Tor, ki ga nadzoruje MNZ. Če dobimo kontrolo, morajo biti podatki v programu in zaloge usklajeni do naboja natančno. Niti eden ne sme manjkati ali da se ne bi vedelo, kam je šel.« Foto: MZ Valentin in Anja Zupanič iz Lovske trgovine Zupanič v Markovcih Foto: M24 il za nošenje orožja, ki je last varnostne organizacije. Upravna enota pred izdajo dovo- ljenja preveri, ali pri posamezniku obstajajo zadržki javnega reda in ali je zanesljiv. Prosilec ne sme biti pravnomočno sankcioniran za na- silna dejanja, zanesljivost pa po- meni, da orožja ne bo zlorabljal, ga neprevidno, nestrokovno ali malomarno uporabljal in shranje- val ter prepuščal osebi, ki ni upra- vičena do posesti orožja. Oceni se tudi tveganje zlorabe orožja, preverja se bivanjsko okolje posa- meznika, morebitna zasvojenost z alkoholom ali prepovedanimi drogami … V desetih letih 52 odvzemov Upravna enota ima prav tako pristojnost za odvzem orožne li- stine. V zadnjih desetih letih so jo odvzeli 52 osebam. Orožne listine in orožje se odvzamejo, če se pri imetniku spremenijo pogoji, ki ve- ljajo pri izdaji listine za področje javnega reda, zanesljivost, zdra- vstveno stanje, preizkus znanja o ravnanju z orožjem … Prav tako se orožje in orožne listine lahko odvzamejo, če imetnik z orožjem ne ravna skrbno ali ga ne hrani na predpisan način, pa tudi če izstopi iz lovske ali športne organizacije (razen, če se prepiše v drugo). Zasegi neprijavljenega orožja Policisti so v minulem desetle- tnem obdobju zasegli največ hla- dnega orožja, kot so gumijaste pa- lice, tonfi , bodala, boksarji, in sicer 6.594 kosov. »Sledijo zasegi pištol (2.606 kosov) in lovskega orožja (1.134 kosov). Pušk smo v zajetem desetletnem obdobju zasegli 722 kosov,« so navedli na Generalni policijski upravi in pojasnili, da z ocenami, koliko orožja bi lahko bilo v državi neprijavljenega, ne razpolagajo. Ocenjujejo, da ga ni veliko. »Glede na povprečno zase- ženo količino ilegalnega orožja, v odnosu proti okoli 146.000 kosom legalnega orožja, nelegalno orožje predstavlja manjši delež.« Po številu orožja na 100 oseb nas prekašajo le še Avstrijci Po podatkih spletne baze GunPoliciy.org, ki deluje v okviru av- stralske sydneyjske univerze, se je Slovenija v letu 2007 po števi- lu strelnega orožja na 100 prebivalcev uvrstila na 45. mesto med 178 primerjanimi državi. Sicer pa so izračunali, da naj bi bilo v Sloveniji 15,6 (leta 2007 le 13,5) kosov strelnega orožja na 100 oseb. Avstrija se je po številu orožja na 100 prebivalcev znašla na visokem 14. mestu, tako naj bi severni sosedje posedovali 30 kosov strelnega orožja na 100 oseb, Hrvati 13,7, Madžari 10,5 in Italijani 12,89 kosov orožja na 100 oseb. V ZDA, kjer dostop do orožja zagotavlja že ustava, pa je ta šte- vilka znatno višja in dosega 120,5 kosov orožja na 100 prebival- cev. Ob tem ocenjujejo, da je bilo leta 2017 na območju Slovenije 324.000 kosov legalnega in nelegalnega orožja (to je 50.000 kosov več kot leta 2007), kar pomeni, da je orožje posedoval vsak šesti Slovenec. Foto: PU Celje Foto: M24 Po podatkih MNZ je največ orožnih listin izdanih za repetirne puške z risano cevjo (41.256), polavtomatske pištole (36.640), puške z gladko cevjo (24.046) in kombinirane puške (14.106). za gledališko igro pa dve dovoljenji za nabavo orožja. Kakšna je pot do listin in orožja »V Sloveniji je področje civilnega orožja urejeno z Zakonom o orožju, ki na splošno določa dvostopenjsko pri- dobitev orožja. To pomeni, da mora posameznik ali pravna oseba najprej pridobiti dovoljenje za nabavo orožja, po nabavi pa orožje registrirati pri pri- stojni upravni enoti in pridobiti orožno listino (orožni list, dovoljenje za posest orožja oziroma orožni posestni list). Izjema je zbiranje orožja, kjer posame- znik najprej pridobi dovoljenje za zbi- ranje, nato pa mora za vsako nabavo zbirateljskega orožja posebej pridobiti dovoljenje. Izjemo predstavlja tudi de- dovanje orožja,« so osnovne pogoje o pridobivanju orožja in dovoljenj za nje- govo uporabo navedli na MNZ. Za pridobitev dovoljenja za nabavo in posest orožja ter izdajo orožnega lista je zahtevana polnoletnost. Pri prosilcu ne sme biti zadržkov v zvezi s kršenjem javnega reda, biti mora za- nesljiv, imeti upravičen razlog za izdajo orožne listine, opraviti mora zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Postopke, povezane s po- sestjo orožja za civilno rabo, vodijo upravne enote. Upravičeni razlogi na- bave so določeni z Zakonom o orožju: osebna varnost, lov, šport, zbiranje, podaritev, dedovanje, najdba. Oseba, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za naba- vo orožja, mora vlogi glede na naravo orožja, ali gre za varnostno, lovsko ali športno, priložiti določena dokazila. V vseh primerih so zahtevana potrdila o opravljenem zdravniškem pregledu in preizkusu znanja z orožjem. Za lovsko in športno orožje je treba predložiti po- trdilo o članstvu v lovski oziroma špor- tni strelski organizaciji, za varnostno orožje pa dokazilo o ogroženi osebni varnosti prosilca. Kdo orožne listine ne more pridobiti in kdaj jo lahko odvzamejo A čisto vsakemu pravica do legalne posesti orožja ne more biti dodeljena. Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  23. junija 20208 Podravje Na razpisu, kjer je občina iska- la izvajalca za asfaltiranje ceste Starše–Trniče, je kandidiralo šest podjetij. Med njimi so bili Gradnje Žveplan iz Štor, podjetje Kokol in Kokol iz Miklavža na Dravskem polju, GMW gradbeništvo iz Ra- dencev, Nigrad iz Maribora, As- falti Ptuj ter Cestno podjetje Ptuj. Vrednosti ponudb so se gibale do 159.073 evrov, najugodnejša pa je bila ponudba Cestnega podjetja Ptuj v višini 71.315 evrov. Cestno podjetje Ptuj je bilo tudi izbrano za izvajalca asfaltiranja 300 me- trov dolgega cestnega odseka. Za dela bodo tako odšteli kar 21.685 evrov manj, kot je predvidevala ocena projektanta. Projekt bo v večji meri sofi nanciran s strani dr- žavnega proračuna, tako bo tudi prihranek za občinski proračun manjši. Veliko večji prihranek pa si na občini sedaj lahko obetajo za asfaltiranje treh odsekov cest, ki ga bo v celoti fi nancirala občina. Starše  Kdo bo izvajal dela na občinskih cestah Prvi posel v roke Cestnemu podjetju Ptuj V maju so z javnim razpisom na občini Starše iskali izvajalca za dve investiciji na področju urejanja cest. Posla, za katera so se gradbeniki na razpisih potegovali, sta po projektantski oceni dosegla skupno vrednost 358.000 evrov. Po ponudbah sodeč pa bodo na občini za investicije odšteli manj. Slovenija  Brezplačni prevozi za upokojence Po Sloveniji zastonj, po mestu ne Vlada je že v preteklem letu odločila, da bo določenim ciljnim skupinam omogočila brezplačen medkrajevni javni prevoz. Ugodnosti so za športnike in študente invalide že stopile v veljavo, s prvim julijem pa bodo brezplačno lahko potovali tudi upokojenci. Zaradi epidemije je javni potniški promet obtičal in še zmeraj so v veljavi določene omejitve, a upokojenci se že lahko veselijo prvega julija. S tem datumom bodo namreč tako upokojenci kot brezposel- ne osebe, starejše od 65 let, invalidi in vojni veterani lahko koristili brezplačne prevoze v javnem medkrajevnem potniškem prometu. Foto: Arhiv ŠT Izpolniti bo treba posebno pisno vlogo Vsi upravičenci bodo morali urediti formalnosti, da bodo lahko na avtobus ali vlak sedli brezplačno. Izpolniti bodo morali pisno vlogo in jo na prodajnih mestih enotne vozovnice predati. Podatke, kje točno bo možno vloge oddati, bo Ministrstvo objavilo proti koncu junija 2020. Upravičenci pa bodo prejeli kartico IJPP, na kateri bo brezplačna vozovnica za medkrajevne prevoze z avtobusom ali vlakom. Na Ministrstvu pri tem poudarjajo: „Brezplačne vozovnice ne bodo veljavne na vozilih mestnega prometa.“ Kratko malo to pomeni, da se bodo upravičenci iz Ptuja lahko do Maribora, Ljubljane, Kopra zapeljali gratis, za vožnjo na mestnem avtobusu pa bodo morali plačati. Za prevoze študentov invalidov okoli 8.000 evrov na mesec V času, odkar so za športnike in študente invalide ugodnosti že ve- ljale, se je pokazalo, da bistvene spremembe pri številu potnikov na javnem avtobusnem prometu ni bilo. Ne glede na to pa je Eva Košak iz Ministrstva za infrastrukturo po- vedala: „Pravico do subvencioniranega prevoza iz naslova statusa registriranega športnika je doslej koristilo 12.724 upravičencev.“ Upra- vičenci lahko potujejo po celotni Sloveniji. „Če imaš subvencionirano vozovnico in si registriran športnik, lahko dobiš karto Slovenija in se z njo voziš tudi na treninge in tekme,“ je še dodala Košakova. „Študentov invalidov je vsako leto med 30 in 50 (odvisno od leta in statusa). Prevozi zanje so organizirani s kombiji, s prevoznikom pa imamo sklenjeno pogodbo. Ti prevozi nas vsak mesec, ko se izvajajo, stanejo 8.000 evrov,“ je pojasnila Košakova. V času študijskih poči- tnic pa teh prevozov ne izvajajo. Vsekakor pa fi nanciranje prevozov za študente invalide zagotavlja enakopravnejše vključevanje te skupine v izobraževanje. V nasprotnem primeru bi bilo za marsikaterega in- valida izobraževanje na tercialni ravni nedosegljivo zaradi previsokih stroškov prevoza. Foto: KG Kar 177.000 evrov manjši fi nančni izdatki od napovedi Pri projektu, ki obsega rekon- strukcijo cestišča na odsekih Zlatoličje–Matjašič, Rošnja–Dove- čar in Loka–Butolen, bodo med drugim uredili tudi odvodnjava- nje meteornih voda in zamenjali drogove javne razsvetljave. In- vesticija za ureditev cestišča v skupni izmeri 600 metrov je po oceni projektanta vredna 265.000 Želja nekaterih občanov je, da bi poslovilni obredi lahko potekali na enem mestu, v mrliški vežici, kot je to že mogoče v nekaterih dru- gih občinah. Tako pogrebcem ne bi bilo treba več hoditi iz vežice v cerkev in nazaj na pokopališče. Ali je mogoče izvesti pogrebne maše v vežici, je na zadnji seji župana povprašala svetnica Milena Donaj. Župan Jožef Kokot je odgovoril, da je za to, kje bodo potekale pogreb- ne slovesnosti, pristojen župnik, a da je prostor v vežici za izvajanje svetih maš ob pogrebih premaj- hen. »Z direktorjem sva si že ogle- dala situacijo in ocenila, da bi bilo to mogoče le v primeru dogradi- tve vežice, saj je ta za kaj takega trenutno premajhna. Treba bi bilo dograditi eno ladjo, pred tem bi bilo treba zadevo sprojektirati, a to še ni tako daleč. Ta zadeva je za zdaj šele v povojih,« je odgovoril župan, ki konkretnega odgovora, ali in kdaj se nameravajo lotiti raz- širitve vežice, ni podal. Gorišnica  Zakaj ni pogrebnih maš v vežici Potrebna bi bila dozidava V občini Gorišnica si želijo, da bi lahko pogrebne slovesnosti s sveto mašo opravljali kar v tamkajšnji poslovilni vežici. Foto: MH Za izvajanje pogrebnih maš bi bilo po mnenju župana treba vežico razširiti. Število potnikov na avtobusih (v 1000-ih) Leto Januar Februar 2015 2668 2346 2016 2672 2296 2017 3489 2798 2018 3029 2264 2019 2862 2195 2020 2953 2263 Vir: Surs Število uporabnikov javnega avtobusnega prometa v letih nekoliko niha. Glede na to, da so registrirani športniki lahko pričeli koristiti ugodnost brezplačnih prevozov v začetku februarja, lahko sklepamo, da ukrep ni vplival na število zasedenih sedežev na javnih avtobusnih linijah. Po besedah Ksenije Senčar, di- rektorice javnega zavoda Lekarna Ormož, ki ima v svoji mreži dve enoti v Ormožu in eno v Središču ob Dravi, urejajo vso potrebno dokumentacijo za vzpostavitev četrte enote pri Sv. Tomažu. Mne- nje lekarniške zbornice in soglasje ministrstva za zdravje za ustano- vitev nove organizacijske enote so že prejeli, sedaj čakajo le še na potrditev vseh treh občin ustano- viteljic. Središki občinski svet je na zadnji seji po skrajšanem postopku že potrdil ustanovitveni akt z novo enoto, potrebno je še soglasje or- moškega sveta, ki bo o tem odlo- čal na eni izmed prihodnjih sej. Lekarna naj bi zaživela v prosto- rih nekdanje zobozdravstvene or- dinacije. A kdaj točno, si ne upajo napovedati: »Kdaj bo zaživela, še ne moremo napovedati, delovni čas bo prilagojen delu zdravniške ambulante.« Prostor bo zagotovila tamkaj- šnja občina, zavod pa bo iz dobič- kov minulih let vložil v opremo le- karne v višini okoli 107.000 evrov. »Smo javni zavod in sledimo željam in zahtevam občin ustanoviteljic po čim boljši preskrbi prebivalcev z zdravili,« je direktorica še odgovo- rila na vprašanje, ali bo podružnič- na enota rentabilna. Ne pet, temveč štiri dni v tednu Hkrati z vzpostavitvijo lekarni- ške podružnice si pri Sv. Tomažu obetajo tudi stalnega zdravnika. Že nekaj časa je namreč tamkajšnja ambulanta zaprta, kar predstavlja še posebej veliko težavo za starej- še, saj nekateri niso dovolj mobilni, da bi šli k zdravniku v nekaj kilome- trov oddaljeni Ormož. Kot kaže, pa bo na njegov prihod še treba malce počakati. Šele predvidoma septembra naj bi bil zdravnik tam redno in pogosteje prisoten. »Z zdravnico, ki prihaja v Sv. Tomaž, in tamkajšnjim županom Mirkom Cvetkom smo se dogovorili, da bi, če bo vse po sreči, v septembru vzpostavili zdravstveno ambulan- to. Zdravnica se sicer v juliju vrača v matično ustanovo, a se bo v tem času uvajala v delo in pokrivala poletne dopuste,« je povedala di- rektorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko. Zdravnica bo delovala v novozgrajenih prostorih medge- neracijskega centra, kamor se je že preselil zobozdravnik, prisotna pa bo štiri dni v tednu. Sveti Tomaž  Prihod lekarne in stalne zdravnice jeseni? Za opremo skoraj 110.000 evrov Čeprav so sprva napovedovali prihod stalne zdravnice v Sveti Tomaž že letošnjo po- mlad, nato poleti, pa naj bi se to zgodilo šele jeseni. Z dnevom odprtja zdravniške am- bulante pa nameravajo vzpostaviti tudi lekarniško podružnico. Foto: MH Občina bo poskrbela za prostore nove lekarne, zavod pa bo vložil v opremo. evrov. Ponudbe izvajalcev pa so se gibale med 126.075 in 87.226 evrov. Kandidiralo je pet podjetij, in sicer Asfalti Ptuj, GMW gradbe- ništvo iz Radencev, Gradnje Žvep- lan iz Štor, Nigrad iz Maribora ter Cestno podjetje Ptuj. Cestno podjetje Ptuj bi za izved- bo del zaračunalo 87.346 evrov, še ugodnejšo ponudbo pa je po- dalo podjetje GMW gradbeništvo, ki bi dela izvedlo za 87.226 evrov. Dokončne odločitve pri izbiri izva- jalca na občini še niso sporočili, saj čakajo tudi na to, da poteče pritožbeni rok. Vsekakor pa lah- ko glede na ponudbe izvajalcev sklepamo, da bo v občinskem proračunu ostal zajeten kupček denarja, ki bi ga lahko namenili ureditvi drugih odsekov cest. Ob- čani namreč pogosto opozarjajo na odseke cest, ki so prav tako v slabem stanju, pa še niso bili uvr- ščeni na seznam za investicije. Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  23. junija 2020 9Kmetijstvo Podravje  Cenejše storitve Strojnega krožka »Pomagamo si sami« Strojni krožek Dravsko polje je sprejel odločitev, da zniža ceno strojnih storitev za desetino. »Če nam država ne poma- ga, si moramo pomagati vsaj kmetje sami,« je dejal predse- dnik strojnega krožka Milan Unuk. K odločitvi so pripomogle nižje cene naftnih derivatov in katastro- falno nizke odkupne cene ostalih kmetijskih proizvodov. »Kilogram obranih kosti za juho stane toliko, kot kmet prejme za pol kilogra- ma bika, ki ga je moral pitati slabi dve leti,« je porušeno razmerje na trgu slikovito opisal Milan Unuk. Zaradi nižjih dohodkov se bodo zato predvsem manjše kmetije, ki so v večji meri odvisne od storitev čla- nov strojnega krožka, znašle še v večji stiski, ob tem pa je na vidiku že spravilo žita. O odkupnih cenah te zlate poljščine trenutno pa še ni nič znanega, vsaj tako je dejal Franc Kučan, ki je navadno zastopal kmete v pogajanjih o ceni žit. Foto: Mojca Vtič Strojni krožek Dravsko polje za 10 % znižal strojne usluge, v SK Žeta- lanec tega ne načrtujejo. Slovenija  Epidemija izpostavila pomen domače proizvodnje hrane Pridelamo le še dobro polovico zaužite hrane V Sloveniji z domačo pridelavo ne pokrivamo svojih potreb po kmetijsko živilskih izdelkih, zato nas pri zagotavljanju prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane čaka še veliko dela. To je jasno že nekaj časa zaradi vse večjih težav z oskrbo s hrano v svetovnem merilu pa tudi zara- di spoznanj o negativnih okoljskih učinkih daljših prevozov hrane, še posebej očitno pa je postalo ob nedavni epidemiji novega ko- ronavirusa. Vprašanje lokalne in regionalne samooskrbe s hrano je tako znova pomembno, saj se je v zadnjih treh mesecih, ko se je živ- ljenje praktično ustavilo, razgalila ranljivost naših prehranskih verig, ki ne omogočajo dovolj lastne, ka- kovostne in varne hrane. Od njive do krožnika Lokalna trajnostna oskrba s hra- no predstavlja lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo hrane, ki je fi zično in cenovno dostopna pre- bivalstvu in porabljena na domačih trgih, ki skratka zasleduje geslo Od njive do krožnika. Sodobnemu človeku ni več vseeno, kakšno hrano je; če vzamemo za primer sadje in zelenjavo, ugotovimo, da je uživanje sezonskih pridelkov iz lokalnega okolja bolj zdravo, saj so optimalno dozoreli, poleg tega imajo tudi višjo hranilno vrednost. Vsebnost vitaminov se namreč z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika močno zmanjšuje, hrana je ob dolgem prevozu in skladiščenju manj kakovostna, z dolgimi transportnimi potmi pa onesnažujemo tudi okolje. Pre- hranska samooskrba pa ima še širši družbeni pomen, saj se z večanjem obsega potrošnje lokalnih pridel- kov in proizvodov ustvarjajo nova delovna mesta, s tem pa se posle- dično omogoča preživetje vsem v agroživilski verigi. Poleg tega po- membno vpliva tudi na ohranitev in razvoj podeželja. Po podatkih kmetijskega mini- strstva stopnje samooskrbe pri nas zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so pa bile leta 2018 višje kot leto prej na več področjih, in sicer pri žitu, zelenjavi, sadju, jajcih in medu, znižale pa so se pri krompir- ju, mesu in mleku. Izjemna, 128-od- stotna, je bila stopnja samooskrbe pri prireji mleka, 109-odstotna pri mesu govedi in 109-odstotna pri perutninskem mesu, medtem ko se je samooskrba s prašičjim me- som ustavila pri 38 odstotkih. Največji upad pri pridelavi krompirja Iz priložene tabele Slovenskega statističnega urada (SURS) je razvi- dno, da je samooskrba z jajci v letu 2018 znašala skoraj 96, z medom dobrih 79, z žiti pa 69 odstotkov. Pri pridelavi krompirja smo dosegli 48,5-odstotno samooskrbo, samo- oskrba z zelenjavo pa je bila skoraj 41-odstotna. Omeniti velja, da se je vpliv dobre letine 2018 še posebej izrazil pri sadju, kjer je stopnja sa- mooskrbe znašala 48 odstotkov in je bila močno nad ravnijo povpre- čja zadnjih petih let, odlična, kar 110-odstotna, pa je bila samooskr- ba z vinom. Če primerjamo stanje prehranske samooskrbe v zadnjih 18 letih, ugotovimo, da smo pri ne- katerih segmentih napredovali, pri drugih pa nazadovali. Pri pridelavi žit smo od leta 2000 do 2018 stop- njo samooskrbe povečali za dobrih 20 odstotkov, in sicer z 48 na 69,1, na približno enaki ravni z dobri- mi 95 odstotki pa smo ostali pri samooskrbi z jajci. Več kot deset odstotkov smo manj samooskrbni z mesom, najmanj, kot že rečeno, s prašičjim, čeprav je prav prašičje tisto, po katerem Slovenci najraje posegamo. Za kar 30 odstotkov manj smo v teh letih zmanjšali pridelavo medu, za dobrih šest odstotkov pa tudi zelenjave, kar je v popolnem nasprotju s strate- gijami. Najslabše smo se odrezali pri pridelavi krompirja, pri katerem smo stopnjo samooskrbe, ki je bila leta 2000 83,3-odstotna, do leta 2018 zmanjšali za neverjetnih 35 odstotkov, in sicer na zgolj 48,5 odstotka. Gledano pod črto, v Slo- veniji še vedno pridelamo samo nekaj več kot polovico hrane, ki jo potrebujemo, kar je bistveno pre- malo, če govorimo o samooskrbi, za katero se na načelni ravni zavze- mamo že leta. Ključen tudi ozaveščen potrošnik Na pomen prehranske samo- oskrbe vedno znova opozarja vod- ja ptujskih kmetijskih svetovalcev Peter Pribožič, ki pravi, da v Slo- veniji ni zmagovalna kombinacija tista, ki bi se usmerjala v koncen- triranje proizvodnje v velikih siste- mih, ob tem pa zanemarjala vlogo malih pridelovalcev. Še kako so na- mreč pomembni vsi, ki obdelujejo kmetijske površine in redijo živali, torej pridelujejo in predelujejo ter s tem rešujejo samooskrbo, ki je strateško pomembna smer razvoja slovenskega kmetijstva. Da je treba kmetijsko proizvodnjo skrbno načrtovati, še posebej v kriznih razmerah, kot so sedanje, zato svetuje, da kmetje spremeni- jo kolobar setve ter ga popestrijo in posejejo donosnejše kulture, ki jih primanjkuje na trgu. Nato pa je naloga pristojnega ministrstva, dodaja, da take spremembe spod- budi ter jasno podpre ne le pride- lavo, ampak tudi odkup slovenskih pridelkov. Vzpostavitev učinkovitih oskr- bnih verig, izboljšanje trajnostne oskrbe in ozaveščen potrošnik so ključne teme za zagotavljanje sa- mooskrbe, so prepričani na kme- tijskem ministrstvu, člani sveta za razvoj v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani pa so nedavno imenovali tri delovne skupine, ki bodo pripra- vile rešitve za večjo samooskrbo, še posebej na področjih, na katerih še ne zadovoljimo potrebam trga. Med njimi bo gotovo prestrukturi- ranje kmetijske pridelave, strokov- njaki pa se zavzemajo tudi za pove- čanje ekološke pridelave. Foto: sta/M24 Stopnja samooskrbe padla v vseh vrstah kmetijskih proizvodov Žita Meso Jajca Krompir Zelenjava Med 2000 48,0 91,6 95,4 83,3 47,2 111,7 2001 46,1 99,6 97,7 78,5 39,4 104,5 2002 62,8 97,1 96,7 85,1 42,1 105,2 2003 37,6 97,3 104,0 64,5 37,2 97,4 2004 63,3 91,9 102,9 86,1 43,3 102,2 2005 60,0 88,4 94,5 74,1 45,0 75,0 2006 50,1 88,1 96,8 59,8 38,6 80,9 2007 53,6 92,5 95,1 70,4 33,8 77,9 2008 63,5 91,0 95,4 57,5 36,0 81,4 2009 56,6 82,6 93,1 62,8 37,4 85,3 2010 56,6 84,2 92,7 62,9 30,1 73,9 2011 71,1 84,7 96,2 63,0 36,5 85,2 2012 70,2 83,4 92,2 55,1 34,0 51,2 2013 54,7 81,9 91,4 46,3 33,8 82,2 2014 76,6 79,8 90,4 67,5 37,8 20,0 2015 72,1 73,9 93,1 58,8 39,6 70,7 2016 74,1 76,4 94,8 54,9 41,7 59,1 2017 63,1 81,5 90,4 49,9 38,5 44,7 2018 69,1 80,6 95,6 48,5 40,9 79,2 Vir: Surs Foto: SD Ljutomer  Panorganix se širi Dnevno 25.000 kosov solat Ljutomerski Panorganix bo v teh dneh na trgu ponudil 25.000 kosov solate na dan, čez leto pa 35.000 kosov. Ob tem bo v Berlinu zgradil enega najbolj modernih rastlinjakov v Evropi in oskrboval največje evropske trgovske verige s skupno več kot 15.000 trgovinami. Panorganix, ki je na slovenskem trgu sadja in zelenjave navzoč nekaj let, solatam živa dodaja še ekološko pridelano solato v tunelih pod znamko slolata, ki jo bo prideloval v novih rastlinjakih na 2,5 hek- tarja površin. Ekološke nasade borovnic so povečali na 18 hektarjev, ob tem pridelujejo tudi česen in fi žol. Poleg ekološke in žive solate je po besedah lastnika podjetja Maria Kurtovića vedno večje zanimanje tudi za predpakirani program, to je rezano solato in zelišča. Pridelava v rastlinjakih omogoča celoletno pridelavo, ne glede na vreme, kar so trgovci z velikim veseljem sprejeli, saj je bila doslej bila na policah veči- noma tuja ekološka solata, ugotavljajo v podjetju. Pridelavo so izpopolnili, veliko časa namenjajo kakovosti ter naravi prijazni pridelavi. V Panorganixu poudarjajo, da z moderno in tehno- loško napredno pridelavo precej manj onesnažujejo okolje v primer- javi s konvencionalnim kmetovanjem, saj ne uporabljajo pesticidov in ne ustvarjajo odpadnih voda. Poleg tega so z junijem biorazgradljivo plastično vrečko zamenjali s papirnato vrečko, ki se preprosto odvrže med papirnate odpadke. Lokalno pridelana hrana ni nujno zdrava, saj konvencionalno kme- tovanje uporablja številna fi tofarmacevtska sredstva, ki so ljudem škodljiva in se jim vedno bolj izogibajo. Konvencionalno kmetovanje po svetu upada in temu bodo morali slediti tudi slovenski kmetje, če bo želel svoj košček pogače, saj potrošnikom ni več pomembno le poreklo, ampak zmeraj bolj posegajo po neškropljeni hrani, ki je de- jansko bolj zdrava, pravi Kurtović. Glede na letošnje razmere na trgu, ki je precej zapolnjen, kar se kaže tudi presežku solate pri številnih kmetih, ki so jo na veliko sadi- li, a jo potem preorali oziroma je končala v smeteh, pa dodaja, da bi morali bolj strateško izbirati, katere kulture je smotrno pridelovati, da bi lahko imeli na trgovskih policah raznoliko sadje in zelenjavo sloven- skega porekla. Podjetje še naprej širi pridelavo živih solat in zelišč tudi v tujini, po- leg Avstrije, kjer imamo rastlinjak od leta 2018, iz njega pa pokrivajo celotno avstrijsko verigo Spar, bodo letos zgradili velik rastlinjak v Ro- muniji, rastlinjak v Berlinu pa se bo ponašal z najnaprednejšo tehnolo- gijo pridelave. Vsak projekt bo stal med tremi in štirimi milijoni evrov. Foto: Arhiv podjetja Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  23. junija 202010 Izobraževanje Ptuj  ZRS Bistra z mobilnimi aplikacijami Tri občine s turističnimi aplikacijami Ptuj, Ormož in Lenart bodo poslej lahko javnosti svoj utrip ter zgodovinsko, kulturno, kulinarično in drugo ponudbo mest predstavljali tudi preko mobilnih aplikacij, ki so jih s pomoč- jo zunanjega izvajalca v sklopu projekta City Cooperation razvili v Znanstveno raziskovalnem središču Bistra Ptuj. Kot je povedala direktorica ptujskega zavoda za turizem Tanja Sreč- kovič Bolšec, aplikacija turiste seznanja o turistični ponudbi mesta in okolice, o dnevnih dogodkih, namestitvenih in gostinskih zmogljivostih ter preostali atraktivni ponudbi. Z uporabniškega vidika je zelo priroč- na za novo generacijo turistov, ki mesto raziskujejo s pomočjo digital- nih tehnologij. »Ob načrtovanju aplikacije smo razmišljali tudi o drugem vidiku upo- rabe, torej informiranosti domačega prebivalstva, saj imajo slednji mož- nost pridobiti neposredne informacije o dogajanju v mestu ter posebni ponudbi in popustih posameznih ponudnikov. V sklopu enega od mo- dulov smo namreč vključili tudi kupone in popuste, s čimer imajo po- nudniki možnost pospeševati prodajo na svojem področju dela,« je še pojasnila Srečkovič Bolšečeva. Tudi uradna aplikacija Visit Lenart predstavlja pestro tradicijo, kultu- ro in zgodovino krajev omenjene občine. Po besedah župana Janeza Krambergerja Lenart skriva presenečenja in ponuja doživetja. »Aplika- cija odkriva mesto in okolico kot na dlani, torej samo na klik, tako da je vse dostopno na enem mestu,« je dejal župan. Podobna aplikacija popotnike popelje tudi po Ormožu in okolici, kjer se prav tako lahko pohvalijo z bogato zgodovino. »Kot pove že ime pro- jekta, gre za sodelovanje mest, krajev, velikih in manjših in kadar govo- rimo o turizmu in turizmu podpornih vsebinah in dejavnostih, je pove- zovanje temeljna paradigma,« pravi v. d. direktorice Zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož Andreja Brglez. V evropsko sofi nanciran projekt je sicer vključenih devet slovenskih mest ter osem avstrijskih in sedem madžarskih. Cilj projekta je dvig čez- mejnega sodelovanja med občinami, predvsem pa krepitev mest oz. povečanje potrošnje v mestnih središčih. Foto: ČG Haloze  Osnovnošolci pomahali v slovo Župani sprejeli odličnjake Devetošolci OŠ Žetale, sedem jih je bilo, so minuli teden še zad- njič stali z ramo ob rami, tokrat pri županu Antonu Butolenu. Župan Butolen, ravnateljica Silvestra Klemenčič in razredničarka Va- lerija Krivec so mladostnikom, ki so zaključili pomembno poglavje na poti odraščanja in izobraževanja, namenili obilo navdihujočih in lepih besed, ki so jim devetošolci z veseljem prisluhnili, je dejala ena izmed njih Ana Plajnšek. Slednja se je od osnovne šole poslovila tudi z odličnim uspehom, prav tako Špela Rebenišek in Marsel Polajžer. »Prejeli smo prekrasno nagrado – knjigo o zgodovini. Dogodek smo ovekovečili s skupno fotografi jo. Po končanem sprejemu smo si vsi nadeli majice z grbom občine Žetale in zapiskali na piščalke, s čimer smo naznanili svoj odhod,« je še dejala Plajnškova. Osnovno šolo Anice Černejeve Makole letos končujeta dve deveto- šolki, ki sta v vseh devetih letih šolanja dosegli povprečje 4,7 ali več ter si s tem prislužili priznanje županova petica. To sta Blažka Fišer in Charlie Križanc Stojnšek. Župan občine Makole Franc Majcen je minuli ponede- ljek priredil sprejem za odličnjake. Odličnjake v Podlehniku pa je sprejel tamkajšnji župan Sebastian To- plak. Odličen uspeh v vseh devetih letih so zabeležili Eva Emeršič, Jana Kotnik, Lara Kolar in Rok Cesar, z odličnim uspehom pa so se od osnov- ne šole poslovili še Sara Bele, Tadeja Hrnčič in Gašper Zajšek. Foto: Občina Žetale Žetalski osnovnošolci p ri županu Mladenič, sicer tudi naj učenec OŠ Ljudski vrt, zagnan in nadarjen nogometaš, v zadnjih dveh letih prejemnik 13 srebrnih in šestih zlatih priznanj na državni ravni, tako na družboslovnem kot nara- voslovnem področju, je o ob pre- jemu tega žlahtnega naziva dejal: »Občutek je prijeten, gre za po- trditev dela in vloženega truda.« Šolanje bo nadaljeval na Gimnaziji Ptuj, v športnem oddelku seveda. Katero poklicno pot bo nato ub- ral, še ne ve, je priznal. Osnovne šole pa se bo rad spominjal zara- di druženja in prijateljskih vezi, ki so se v teh devetih letih stkale. A Sandra, kot je bilo povedano v obrazložitvi, ne odlikujejo samo uspehi na znanstvenem, ume- tniškem in športnem področju. Izstopa predvsem zaradi visoko razvite srčne kulture in sposob- nosti empatije, ki jo izkazuje v me- dosebnih odnosih. Iz OŠ Ljudski vrt prihajata tudi naj športnica in naj športnik. Nazi- va sta prejela mlada perspektivna hokejistka, članica HDK Maribor, ki bo šolanje nadaljevala na ho- kejski gimnaziji na Švedskem, Arwen Nylaander ter vsestranski športnik Gašper Turk, ki je najbolj- še rezultate dosegal v gimnastiki, in sicer v akrobatiki posamezno, ekipno in v mali prožni ponjavi. V vseh disciplinah se je uvrstil v fi na- le državnega prvenstva, ki pa je bil zaradi razmer odpovedan. Osnov- nošolska znanja na OŠ Ljudski vrt pridobiva tudi naj glasbenica, 12-letna Katarina Simonič, učenka roga na Glasbeni šoli Karola Pa- horja Ptuj. Z veliko vloženega tru- da si je v šolskem letu 2019/20 pri- igrala zlato plaketo in 1. mesto na mednarodnem tekmovanju ‚Inter- net Music Competiton Beograd‘ ter zlato priznanje na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja ter s tem uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo potekalo konec junija. Naj glasbenik Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla pa je postal učenec kitare David Aubel, ki se s kitaro pod mentor- stvom učitelja Nejca Cvirna druži od 7. leta, pri osmih letih pa si je že priigral prvo zlato diplomo na mednarodnem tekmovanju. Sicer pa je stekleno medaljo z grbom MO Ptuj prejelo 23 odlič- nih učencev OŠ Ljudski vrt in po- družnične osnovne šole Grajena. Naj učenka slednje je postala Nika Čeh. Na OŠ Mladika je vseh devet razredov z odličnim uspehom zak- ljučilo 10 učencev, z znanjem in uspehi na tekmovanjih je najbolj izstopala Klara Janža Štrucl. Tudi iz OŠ Olge Meglič prihaja deset nagrajencev. Za naj učenko za šol- sko leto 2019/2020 je bila izbrana Lina Horvat, državna prvakinja na tekmovanju iz prostorske pred- stavljivosti Matemček. S šestimi odličnimi učenci se lahko pohvali še OŠ Breg. Z največ uspehi je iz- stopal Gašper Kopše, ki je postal tudi naj učenec svoje šole. V izbran šopek osnovnošolske mladine na območju MO Ptuj sodi tudi Janja Mendaš iz OŠ dr. Ljude- vita Pivka. Mendaševa je najboljša učenka omenjene osnovne šole, odličnjakinja, ki se je vključeva- la v vse projekte na šoli, članica pevskega zbora in drugih skupin, v okviru projekta Erasmus pa je predstavljala šolo tudi na Polj- skem. V jeseni bo sedla v klopi Bi- otehniške šole na Ptuju. In katerih trenutkov se bo najraje spominja- la? »Veselja in smeha s sošolkami in sošolci ter tudi učitelji.« Kot so sporočili iz javnega šti- pendijskega sklada, na novo lahko štipendijo za defi citarne poklice pridobijo le dijaki 1. letnikov, ki so prvič vpisani v srednje poklicno iz- obraževanje iz nabora defi citarnih poklicev za šolsko leto 2020/2021 in bodo s tem pridobili višjo izo- brazbo od že pridobljene. V naboru je 22 defi citarnih poklicev: kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih in- štalacij, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, tesar, sli- kopleskar-črkoslikar, pečar, goz- dar, dimnikar, steklar in na novo tehnik steklarstva. K dvojezičnemu izobraževalne- mu programu ekonomski tehnik, ki ga izvajajo v italijanskem jeziku, so letos dodali še programa avtoservi- ser in predšolska vzgoja. Dvojezič- nemu izobraževalnemu programu v madžarskem jeziku pa so poleg mehatronika operaterja, strojne- ga in kemijskega tehnika dodali še program ekonomski tehnik. Dijak lahko hkrati z defi citarno prejema tudi druge štipendije Prejemanje štipendije za defi ci- tarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka, prav tako ne na višino plačila dohodnine. Dijak lahko istočasno prejema državno ali Zoisovo štipendijo, štipendija pa ni združljiva s kadrovsko štipendijo. Če dijak ponavlja isti letnik oz. ne izpolnjuje pogojev za napredo- vanje v višji letnik, lahko štipendij- sko razmerje miruje, vendar ne več kot eno leto. Če bodo na skladu prejeli več vlog, kot je na voljo sredstev, bodo vloge razvrščali glede na višjo pov- prečno oceno v zaključnem razre- du osnovne šole in glede na višjo povprečno oceno izbirnih predme- tov v zaključnem razredu osnovne šole. Leta 2015 so razpis za štipendije za defi citarne poklice razveljavili, ker so štipendije podeljevali po na- čelu »kdor prvi pride, prvi melje«, zaradi česar je prišlo do sesutja spletne strani, kjer je bilo mogoče dobiti vlogo. Leta 2016 so nato tak- šen sistem spremenili. S štipendijami za defi citarne poklice na skladu želijo spodbudi- ti mlade k vpisu v izobraževalne programe za defi citarne poklice in s tem zagotoviti ustrezno šte- vilo mladih z znanji, potrebnimi za obstoj in razvoj posameznih gospodarskih panog, so še dodali v skladu. Slovenija, Podravje  Ponovno na voljo defi citarne štipendije Tisoč štipendij za poklice, ki jih primanjkuje Dijaki, ki bodo v šolskem letu 2020/2021 obiskovali 1. letnik srednjega poklicnega izobraževanja, lahko od mi- nulega tedna do 25. septembra oddajo vlogo za pridobitev štipendije za defi citarne poklice. Podeljenih bo 1.000 štipendij po dobrih 100 evrov mesečno v celotnem obdobju izobraževanja. Naboru poklicev so dodali še enega oz. tri na dvojezičnem območju. Ptuj  Dan mlade ustvarjalnosti 49 zlatih odličnjakov, naj učenec postal Sandro Čeh Sedaj že nekdanji devetošolci ptujskih osnovnih šol, ki so vsa leta šolanja izkazovali odlično znanje, ter nadarjeni glasbeniki in športniki so se minuli torek zbrali v poročni dvorani Mestne občine Ptuj, kjer jim je županja Nuška Gajšek izročila spominsko priznanje, to je stekleno medaljo z grbom MO Ptuj. Ob tej priložnosti je bil razglašen tudi naj učenec osnovnih šol MO Ptuj, ki ga je izbral kolegij ravnateljev ptujskih šol. To je postal Sandro Čeh. Foto: Črtomir Goznik Ptujski odličnjaki na sprejemu v Mestni hiši Foto: Dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  23. junija 2020 11Podravje Pomagali tudi v času epidemije Tudi v času epidemije so bili ptujski rotarijci aktivni. S pomočjo donatorjev so zagotovili nekaj osebnih računalnikov in drugih računalniških pripomočkov za učence Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, ki so jih potrebovali za pouk na daljavo. Sodelovali pa so tudi v akciji Rotary Slovenija, v kateri so zbirali sredstva za nabavo zaščitne opreme zaposlenih v UKC Ljubljana. Nadaljnje aktivnosti in prioritete bodo dorekli v naslednjih dneh, o tem Janžekovič pravi: „V vsakem primeru skušamo v okviru svojih zmožnosti pomagati na različnih področjih.“ Gorišnica  Dvajset let lekarne Lekarna zaupanja Prvega junija letos je Lekarna Gorišnica praznovala dvajseti rojstni dan. V tem času je bilo zelo veliko sprememb, tako kadrovskih kot prostorskih, ena stvar pa je stalnica – skrb za pacienta. Kmalu smo začeli oskrbovati tudi dom upokojencev v Muretincih in imeli priročno zalogo zdravil v ambulanti Zavrč. Sodelovati smo začeli tudi z lokalnim vrtcem in osnovno šolo. Vrtčevski in osnovnošolski ot- roci nas vsako leto vsaj enkrat z veseljem obiščejo. Število naših rednih obiskovalcev je vztrajno naraščalo in hitro smo ugotovili, da je prostor za shranjevanje zdravil premajhen, zato smo leta 2005 prostor malo povečali. Treba je bilo povečati tudi kadrovsko zasedbo. Sprva smo to storili s prerazporeditvijo obstoječega kadra v samem zavodu, in sicer za dva dni v tednu. Kmalu tudi to ni bilo dovolj in smo zaposlili še eno magistro farmacije, pridružila se nam je Milena Cvetko, mag. farm. Tako smo lažje in kakovostneje opravili vse delo in se posvetili našim uporabnikom. Čas je tekel, vodja enote se je upokojila, njeno mesto pa je zased- la Simona Fridl. S spremembo smo se posvetili tudi mentoriranju. V lekarni izvajamo praktično usposabljanje za dijake in študente, pri- pravništvo za farmacevtske tehnike in uvajanje v delo za magistre farmacije. V zadnjem času se dogaja res veliko sprememb. Predpisi, ki urejajo način dela, se spreminjajo zelo na hitro. Včasih je vsemu kar težko slediti. Težko je za nas, še težje pa za uporabnike naših storitev. Ena takšnih sprememb je zagotovo uvedba elektronskega recepta. Trudimo se po najboljših močeh razložiti našim uporabnikom vse stva- ri tako, da jih razumejo. Zgodilo se je že, da kakšnega zdravila nismo imeli na zalogi, saj je pri tako široki paleti zdravil na slovenskem trgu skoraj nemogoče imeti na zalogi vse. Večino teh zdravil nam dobavi- telji dostavijo v 24 urah. Kljub vsem neprijetnostim se poskušamo čim bolje povezati in približati našim uporabnikom. Za uresničitev tega ci- lja smo pred dobrim letom podaljšali odpiralni čas lekarne, kar so upo- rabniki zelo pozitivno sprejeli. V ta hiter vrtinec sprememb je posegla še letošnja epidemija covid-19. Povzročila je številne spremembe. Bili smo primorani skrajšati odpiralni čas lekarne in samo izdajo zdravil in drugih izdelkov organizirati drugače. Zavedali smo se, da moramo mi ostati zdravi, saj je od nas odvisno zdravje veliko ljudi. Menim, da so naši uporabniki to razumeli, saj so kljub strahu pred novim virusom zelo potrpežljivo počakali v izredno dolgih vrstah in pri tem ohrani- li prijazen in spoštljiv odnos. Sodelavci v Lekarni Gorišnica se jim za prijaznost in potrpežljivost iskreno zahvaljujemo. Svojo hvaležnost so nam naši pacienti pred nekaj dnevi izkazali na prav poseben način, s cvetjem in pisno zahvalo. Foto: Črtomir Goznik Milena Cvetko, Simona Fridl in Martina Vesenjak, duše lekarne Gorišnica Ptuj, Podravje  Donacija bolnišnici: novi klimatski napravi Odslej na internem oddelku ne bo peklenske vročine Objava zgodbe o pacientu, ki je lani zaradi neznosne vročine v bolniških sobah zapustil interni oddelek ptujske bol- nišnice, je Rotary club Ptuj spodbudila k ukrepanju. Na podlagi članka v našem časopisu so sprožili akcijo, kupili dve klimatski napravi za omenjeni oddelek, zagotovili izvajalca montaže in tako pomagali pri izboljšanju pogojev v enem izmed še kako pomembnih oddelkov Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Z nabavo in montažo klime, ki je bila izvedena minuli teden, so rotarijci zaključili osrednji projekt iztekajočega se rotarijskega leta pod vodstvom predsednika Vladi- mirja Janžekoviča. Ptujski bolnišni- ci so donirali dve klimatski napravi, montažo pa sta brezplačno izvedli podjetji Tames, d. o. o., iz Ptuja in Emitt, d. o. o., iz Stojncev. „Po prebiranju članka v Štajerskem te- dniku pred približno letom dni, v katerem ste opisovali razmere na internem oddelku, smo se odločili, da pomagamo. Pred leti smo že zagotovili nekaj klimatskih naprav za porodni oddelek, ki so tam zelo dobrodošle, zdaj pa smo s tem nadaljevali še na drugem oddelku. Upamo, da smo na ta način pripo- mogli k izboljšanju pogojev dela in bivanja zaposlenih in pacientov,“ je po montaži, ki so jo izvedli pred nekaj dnevi, povedal Janžekovič. Donacija je vredna okrog 4.000 evrov, pri čemer so si v Rotary clu- bu Ptuj pri dobavitelju klimatskih naprav podjetju Atlas dogovori- Stanovalci Doma upokojen- cev Ptuj, ki so se sicer v prvem valu koronavirusa dobro izognili tej bolezni, so bili zaradi novo- nastalih razmer željni skupnih druženj. Upoštevajoč potrebne varnostne ukrepe so zato zanje v enoti Muretinci pripravili kuhinjo na prostem, ki so jo izvedli soča- sno z obeležitvijo še enega po- membnega jubileja. Praznovali so namreč štiridesetletnico bivanja stanovalca Ivana Zorca v Domu upokojencev Ptuj, saj pri njih biva že od svojega 25. leta starosti. Dobra hrana in veselo vzdušje pa gresta z roko v roki z glasbo. Zato so medse povabili tudi po- sebnega gosta, ki jih je močno razveselil, pevca Isaaca Palmo. Torkov dan v Muretincih je tako za stanovalce in zaposlene minil v znamenju veselja in zabave. Muretinci  Posebno praznovanje za stanovalca Zorca V Domu upokojencev stanuje že polnih 40 let 65-letni Ivan Zorec je veliko večino svojega življenja preživel v Domu upokojencev Ptuj. Pred dnevi je namreč minilo 40 let, odkar je to postal njegov dom. Biva v enoti Muretinci, kjer so mu v počastitev tega jubileja pripravili posebno praznovanje. Foto: ČG Slavljenec, stanovalec, ki v Domu upokojencev Ptuj biva polnih 40 let. Na Ptuju je sicer že vrsto let za- gotovljeno izmenično dežurstvo lekarn tudi v nočnih urah. Urniki se mesečno spreminjajo, a vse do začetka epidemije je bila ena od le- karn za uporabnike odprta tudi po 22. uri zvečer. Prevzem zdravil je bil tako možen kadarkoli, v določenih primerih z doplačilom takse, ki pa jo ima lekarna v času dežurstva pra- vico zaračunati. Zadnjih nekaj me- secev pa v nočnih urah ni delovala niti ena dežurna lekarna na našem širšem območju. Nam najbližja je bila odprta v Mariboru. Razlog za to pojasnjuje direktorica Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič: „V skladu s priporočili Ministrstva za zdravje smo v času epidemije res skrajšali čas dežurstva. Dežurali smo do 22. ure, medtem ko so 24-urno dežur- no službo zagotavljale Mariborske lekarne. Od 8. junija, ko je dežur- stvo prevzel naš zavod – vsaki prvi polni teden v mesecu dežura Lekar- Podravje  V času epidemije v nočnih urah lekarne zaprte Ponoči v lekarno s starim receptom ali po nakupih Zadnjih nekaj mesecev do začetka junija na Ptuju v nočnih urah ni delovala niti ena dežurna lekarna. To je bil toliko večji problem, ker dežurstvo ne pokriva le ptujske občine, pač pa celotno Spodnje Podravje. Foto: ČG Od 8. junija naprej je ponovno vzpostavljeno nočno dežurstvo ene izmed lekarn na Ptuju. Foto: ČG To poletje pacientom in zaposlenim na internem oddelku ptujske bolnišnice ne bo več tako vroče, zahvaljujoč pomembni donaciji Rotary cluba Ptuj. Na samem začetku je lekarna obratovala na manjši površini in z manjšo kadrovsko zasedbo. Lekarno je vodila Srečka Mileta. Za svojo sodelavko je izbrala Martino Vesenjak, ki to delo z veseljem opravlja še danes. Sami začetki niso bili enostavni, ljudje so prihajali z rahlo nego- tovostjo. Prebivalci Gorišnice so bili sicer odprtja lekarne zelo veseli, vendar je trajalo kar nekaj časa, da so lekarno vzeli za svojo in so se odločili za iskanje bodisi zdravil ali drugih izdelkov bodisi samo drob- nega nasveta. Ko se nam je uspelo povezati z lokalnim prebivalstvom, je stvar stekla zelo lepo. Že od samega začetka smo dobro sodelovali z zaposlenimi v ambulanti splošne medicine in zobozdravstveni am- bulanti, ne samo v občini Gorišnica, ampak tudi v okoliških občinah. na Toplek – pa ponovno zagotavlja- mo 24- urno dežurno službo.“ S to informacijo pa pacienti ali niso seznanjeni ali pa so tako hitro spremenili svoje navade. Kot ugota- vlja direktorica Lekarn Ptuj, se je po vnovičnem podaljšanju dežurstva obisk v nočnih urah močno zmanj- šal: „In še med temi, ki pridejo v de- žurno lekarno, je več kot polovica takšnih, ki imajo stare recepte ali opravljajo nakupe.“ V Sloveniji sicer deluje nekaj več kot 300 lekarn, med njimi je 12 ta- kih, ki so po sklepu Vlade RS odpr- te vsak dan, neprekinjeno, vse dni v letu. li znaten popust, omenjeni dve podjetji iz lokalnega okolja pa sta pomagali tako, da sta montažo op- ravili brezplačno. Problem pomanjkanja prezra- čevalnih in klimatskih naprav še zdaleč ni le ptujski, pač pa vseslo- venski. Številne bolnišnice zadnja leta zbirajo donacije za nakup teh naprav. V SB Ptuj ni urejenega central- nega klimatskega agregata, zato akutne situacije rešujejo parcialno po prioritetah. V nekaterih delih je urejeno delno centralno klimatizi- ranje, pretežno pa so nameščene split stenske klimatske naprave. Vsako leto s klimatskimi naprava- mi skušajo opremiti dodatne pro- store in zamenjati stare, dotrajane klime. Razlog za neustrezno klimatiza- cijo pa je samo eden: pomanjkanje fi nančnih sredstev. Zato so takšne donacije toliko bolj dobrodošle. Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  23. junija 2020Kultura12 25. julija bodo najmlajši in mladi po duši na minoritskem dvorišču uživali ob poslušanju glasbenega projekta Nece Falk Maček Muri in muca Maca, ki sodi med največje bisere slovenske glasbene pro- dukcije. Otroški festival prinaša še druge zanimive glasbene dogod- ke, pravljice in delavnice ter cirkus. Znana imena slovenske glasbe in umetnosti pa bodo sicer vabila vse festivalske dni. Na slavnostnem odprtju letoš- njega festivala, ki bo 26. julija na minoritskem dvorišču, bo nastopil Big Band RTV Slovenija s solisti Klemnom Slakonjo, Majo Keuc, Ano Soklič, Alenko Godec in Ru- dijem Bučarjem. Do konca festi- valskih dni, ki jih bodo letos zapol- nili slovenski glasbeniki in umetni- ki, bodo domači in tuji obiskovalci lahko uživali v nastopih Guštija in Tomija Megliča, z ekskluzivno glas- beno poslastico,Vlada Kreslina z gosti, Žana Tetičkoviča v spektaklu s priznanimi glasbeniki, po desetih letih bo na Ptuju znova nastopil legendarni Oto Pestner, ki se mu bo pridružil Uroš Perić. Že po tra- diciji bo glasba klasičnih mojstrov razvajala v ptujskem gradu, mladi glasbeni upi pa se bodo predsta- vili na odru mladih na Slovenskem trgu. V spremljevalnem programu bo znova oživela pravljica o osi- rotelem fantiču Kurentu Liljane Klemenčič, ki jo je s fotografi jami opremil Stojan Kerbler, za glasbe- no spremljavo bo poskrbel Matjaž Antončič z violino. Nastopili bodo tudi udeleženci poletnega glasbe- nega kampa, ki ga pripravljata Vo- kalna šola Arsana in Glasbena šola Instrumentalko. Že stari prijatelj festivala Arsana pa je tudi Tadej Toš, ki bo kot vedno poskrbel za šov in pol. Arsana tudi v Ormožu Prvič v svoji zgodovini festival Arsana tudi gostuje. Že to soboto v Ormožu, kjer se je predstavil s Tango Story, projektom Evropske prestolnice kulture 2012 Maribor – Ptuj partner. Tokrat se vrača v prenovljeni zasedbi. V prvi zgodbi, ki so jo predstavili na številnih od- rih v Sloveniji, BIH, na Hrvaškem in tudi v ZDA, je nastopal svetovno znani violinist Stefan Milenkovič. Prvega avgusta pa bo Grajska pri- stava Ormož gostila Severo Gjurin s skupino. „Letošnji festival Arsana je pri- lagojen razmeram. Zelo smo ve- seli, da smo ga po nekem čudežu uspeli sestaviti, mnogi festivali so se namreč odločili, da jih letos ne bo. Vse sile smo vpeli, da smo prepričali MO Ptuj in sponzorje ter se skupaj z umetniki odločili, da festival Arsana izpeljemo tudi letos. Vse mednarodne pogodbe z znanimi tujimi umetniki smo od- povedali. Letošnji festival bo tako potekal pod sloganom Stoodsto- tno slovensko. Trenutno pa je še vedno negotova izvedba opere na Panorami, ki smo jo prvotno načr- tovali 20. junija. Vse je odvisno od zdravstvenih ukrepov, predvsem omejitve druženja večjega števila obiskovalcev, ker gre tu za nekaj tisoč obiskovalcev. Glavnina pri- zorišč ostaja, mestno jedro z dvo- riščem minoritskega samostana, Slovenski trg, ptujski grad, Dom kulture MuziKafe, kavarna Bodi, Mestni trg. Ob upoštevanju razda- lje bomo na minoritskem dvorišču lahko gostili do 350 obiskovalcev. Z umetniki se tudi pogovarjamo o možnostih izpeljave dveh dogod- kov, če bo zanimanje večje. Uspelo nam je privabiti številna znana ime- na slovenske glasbe oz. umetnosti. Prepričani smo, da bodo obisko- valci tudi letos nadvse uživali ter napolnili prizorišča, saj smo ne gle- de na izpad znanih mednarodnih imen sestavili kakovosten pro- gram,“ je povedal umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin. Festival bodo fi nančno pokrili s pomočjo sponzorjev in deleža MO Ptuj, ki je letos zmanjšan za 15 od- stotkov (34.500 evrov) ter prodaje vstopnic. Z razpisom za festivale pa ministrstvo za kulturo zamuja. V ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož so se prve- mu slavnostnemu praznovanju občinskega praznika pridružili z zanimivo razstavo pod naslovom Pogledi na Ormož – podobe Or- moža na vedutah, razglednicah in fotografi jah. Na ogled so postavili številne upodobitve mesta in oko- lice, s katerimi se ponaša Ormož. »Osebno izkaznico našega mesta lahko spremljamo na najstarejših ohranjenih vedutah, starih razgle- dnicah in fotografi jah ormoških fotografov. Vedute mesta Ormož in okolice so nastajale od 17. sto- letja naprej. Pomemben vir so tudi stare ormoške razglednice od konca 19. stoletja, na katerih je upodobljen Ormož s svojo vino- rodno okolico. Poglede na mesto so s fotoaparati zabeležili tudi tu- kajšnji predvojni in povojni foto- grafi prejšnjega stoletja, to so Šte- fan Hozyan, Marija Polak, Anton Kosi in Rudolf Rakuša,« je razsta- vo predstavila avtorica in vodja ormoške enote Nevenka Korpič, ki je poskrbela tudi za besedilo raz- stavnega kataloga. Kot je še dejala, razstava pred- stavlja izbor vedut in razglednic mesta do sredine prejšnjega stole- tja, ki jih hranijo v fototeki PMPO, dodane pa so novejše fotografi je priznanega ormoškega fotografa Cirila Ambroža. Slednji se tokrat predstavlja s svojim pogledom na Ormož, z znanimi mestnimi lokaci- jami, ki jih je v objektiv ujel s ptičje perspektive. Kot zanimivost dodajmo, da je najstarejša znana upodobitev mesta Ormož grafi ka na Vischer- jevi Topografi ji iz leta 1681 z župno cerkvijo in frančiškanskim samo- stanom v osredju ter gradom v ozadju, najstarejša razglednica pa iz leta 1898. Ob razstavi je Ciril Ambrož s si- nom Matijem in hčerko Špelo ter v sodelovanju z muzejem pripravil tudi priložnostni dokumentarni fi lm, ki prikazuje Ormož v različnih zgodovinskih obdobjih. Prijetno prireditev je obogatil pevski odde- lek domače glasbene šole ter Luna Pučko z recitiranjem pesmi njene prababice Erne Meško. Zbrane sta nagovorila še direktor muzeja Aleksander Lorenčič in ormoški župan Danijel Vrbnjak, ki sta izra- zila veliko veselje ob omenjenem dogodku in praznovanju prvega občinskega praznika. Ormož  Z odprtja razstave ob prvem občinskem prazniku Mesto skozi stare vedute, razglednice in fotografi je Razstavišče grajske pristave krasijo podobe Ormoža na vedutah, razglednicah in fotografi jah, ki si jih bo mogoče ogledati vse do 20. septembra. Omenjena razstava skupaj s predvajanim priložnostnim fi lmom je bila uvod v praznovanje prvega občinskega praznika. Ptuj  12. festival Arsana bo nekaj posebnega Letošnji odri v znamenju slovenskih umetnikov Letošnji glasbeni festival Arsana bo potekal od 24. do 30. julija. Prvi večer bo obogatil Blaž Švagan & Blunout – Sound in Time trio v kavarni Bodi, na Slovenskem trgu pa bodo nastopili Golden Frets. Foto: Črtomir Goznik Programska knjižica Foto: MH Ptuj  Ženski pevski zbor Lilith Premiera videospota Moja dežela Ženski zbor Lilith je 13. junija 2020 na ptujski tržnici pripra- vil kratek koncert ob premieri njihovega novega videospota za pesem Moja dežela. Več kot 100 prijateljev in njihovih zvestih poslušalcev je prisluhnilo pesmim iz zadnjega projekta Etnica, ki ga je zbor Lilith premierno izvedel novembra 2019 v domini- kanskem samostanu. Po nastopu so si skupaj na velikem platnu ogledali prvo javno pred- vajanje novega videospota, ki je od sobote naprej dostopen javnosti na YouTube kanalu. Po skoraj trimesečni prekinitvi petja zaradi koronavirusa so pevke ko- maj čakale, da bodo spet skupaj. Veliko so se pogovarjale preko spleta in razmišljale o prihodnjih načrtih. Po zgledu tistih, ki so snemali svoje nastope od doma, so prišle do ideje, da bi to naredile tudi same, vendar ne od doma. Besedilo pesmi Moja dežela avtorja Janija Goloba jih je pri- peljalo do misli, da v spotu predstavijo naše čudovito mesto Ptuj in njego- ve znamenitosti. Režijo in snemanje so prepustile Albinu Bezjaku, ki je s svojim delom ponovno dokazal, da je res mojster svojega dela. Da se je vse skupaj zlilo v prečudovito mojstrovino za ušesa in oči, je pomembno vlogo prispeval tudi Mitja Krapša, ki je prevzel zvočno sne- manje pesmi. In ne nazadnje je piko na i celotnemu delu dodala zborovodkinja Jasna Drobne, ki je s svojim načinom dela zagotovo na Ptuj prinesla novo sveži- no, spotu pa dodala tisto nekaj, kar lahko imenujemo dotik Lilith. Verjamemo, da lahko ob poslušanju in ogledu posnetka vsakdo začuti neverjetno energijo, pozitivni naboj in ponos, kako lepa je v resnici naša dežela. Videoposnetek pa je lahko tudi odlična promocija najstarejšega sloven- skega mesta. Vzporedno s pripravo videospota pa pevke že študirajo nov repertoar pesmi za projekt slovenske ljudske glasbe Etnica Slovenica, ki ga načrtu- jejo ob koncu leta. Do takrat pa lahko pričakujemo še reprizo projekta Etnica – ljudska glasba sveta. Foto: Črtomir Goznik S predstavitve na ptujski tržnici. Foto: Črtomir Goznik Mladen Delin: „Sestavili smo stoodstotno slovensko festivalsko zgodbo.“ Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 13 dobrih deset minut kasneje prek- rižal napadalni dvojec šumarjev Flakus-Živković. Prvi se je izkazal z asistenco, drugi pa z briljantno izvedbo, po kateri je žoga obtičala v mreži – 1:3. Piko na i je isti igralec postavil v 78. minuti, ko je uspešno zaključil akcijo Matjašiča in tako do- segel klasični hat-trick – 1:4. Z de- setimi zadetki v sezoni je Živković sedaj najboljši strelec rdeče-belih. Zmago posvetili poškodovanemu soigralcu »Po tretjem zadetku smo začu- tili, da je prednost močno na naši strani in da bomo to tekmo dobili. Vesel sem, da je moj hat-trick pripo- mogel k zmagi, s katero se vračamo v boj za visoka mesta in za uvrstitev v evropska tekmovanja. Sedaj ima- mo nekaj dni premora za polnjenje baterij, potem pa se bomo znova odločno podali v naslednjo po- membno tekmo s Celjani na našem stadionu,« je dejal Ante Živković in za konec postregel z zelo zanimivo razlago, komu skupaj s soigralci namenja zmago: »Celotna ekipa zmago posveča našemu poškodo- vanemu soigralcu Nikolu Leku, ki je pred kratkim prestal operacijo – želimo mu čim hitrejše okrevanje.« Poteza, ki je včasih vredna več kot premija za zmago … Prva minute v rdeče-belem dresu je v Kranju odigral Lovro Grajfoner, ki pri Aluminiju igra kot posojeni igralec Maribora. V sredo se bosta za naslov po- kalnega prvaka na Brdu merili Mura in Nafta, prvenstveni boji pa se bodo nadaljevali ob koncu tedna. Aluminij bo v soboto ob 20. uri gostil Celje. To bo ob večnem derbiju med Olimpijo in Maribo- rom ena od pomembnejših tekem v boju za visoka mesta. Jože Mohorič »Nismo pozabili igrati nogome- ta, le tega krča se moramo zne- biti,« je po sredinem porazu proti Taboru govoril Luka Janžekovič. To jim je z nekoliko spremenjeno postavo in postavitvijo na igrišču uspelo le štiri dni zatem v Kranju! Končnoooooo! »Sedaj smo že na avtobusu, vzdušje je umirjeno, ni evforije. Po takšni tekmi smo povsem izžeti, obenem pa čutimo, da se nam je z ramen odvalilo og- romno breme,« je neposredno po tekmi umirjeno razlagal najboljši igralec tekme Ante Živković. Muminović in Vrbanec v obrambi Grubor je v zadnjo linijo ob bok Luka Petka postavil izkušenega Sanina Muminovića, s čimer je odpravil domala vso nezaneslji- vost v zadnji vrsti, ki je Aluminij na zadnjih tekmah stala težko pri- borjenega ugleda in točk. Nasled- nje spremembe so bile uvrstitev v prvo postavo Maria Lucasa Horva- ta, Davida Flakusa Bosilja in Mati- ca Vrbanca. Slednji je zelo solidno opravil naloge na zanj zelo nena- vadnem desnem bočnem položaju (zamenjal je kaznovanega Jakšića) in še enkrat več pokazal, kako po- livalenten igralec je. »Trenerjeva postavitev na igrišču je zagotovo nekoliko presenetila domačine,« je o tem dejal Ante Živković. Pomemben prvi korak na poti do zmage so Kidričani storili že v 20. minuti, ko so izvedli akcijo v treh potezah: začel jo je Mumino- vić, Čermak je nato žogo iz sredine idealno podal do vtekajočega Fla- kusa Bosilja, ta pa je mimo golma- na po tleh zadel v polno – 0:1. 18-le- tni mladenič je tako hitro upravičil postavitev v prvo postavo, ob tem pa že s svojo navzočnostjo na igri- šču močno razbremenil partnerja v napadu Anteja Živkovića. »Zago- tovo je Davidov gol pripomogel k temu, da se je celotna situacija na igrišču obrnila v našo smer. Doma- čini so se morali odpreti, s tem pa so puščali tudi več prostora v ob- rambi,« je nadaljevanje tekme na- kazal Živković. Živković za hat-trick potreboval pol ure Do polčasa ni bilo sprememb rezultata. »Ob polčasu smo se v slačilnici dogovorili, da gremo poskušat zabit drugi gol. Na našo srečo nam je to uspelo zelo hitro,« je v smehu dejal strelec zadetka v 47. minuti, ki je bil za vztrajnost v dvoboju z branilcem domače ekipe poplačan s čudovitim zadetkom iz kakšnih 16 metrov – 0:2. »V zadnjih treh ali štirih tekmah nisem imel sreče, tako kot tudi moji soigralci, tokrat pa se mi je vendarle odpr- lo tudi v strelskem smislu,« se je prvega zadetka na nedeljski tekmi v Kranju veselil 22-letni Živković. Pet minut kasneje so Gorenjci iz- vajali kot, žoga pa je v kazenskem prostoru v dvoboju nesrečno zade- la Muminovića v roko. Sodnik Jug je pokazal na belo točko, zanesljiv izvajalec pa je bil Marko Gajič – 1:2. Za trenutek se je zdelo, da bi lahko domačini izkoristili ta gol za »lov na izenačenje«, a jim je načrte Ilija Martinović »Spoštovanje do rdeče-belih bo ostalo« Stran 14 Boks V 2. krogu lige v ospredju mladi boksarji Stran 14 Poli maraton V Avstraliji že odpeljali, v Sloveniji šele začeli Stran 15 Fotozapis Tudi tokrat učitelji premočni Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Triglav – Aluminij 1:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Flakus Bosilj (19.), 0:2 Živković (47.), 1:2 Gajić (52., z 11 m), 1:3 Živković (64.), 1:4 Živković (78.). TRIGLAV: Arko, Milanović, Ku- mer (od 13. Šalja), Arh Česen, Mer- telj (od 68. Ahmetaj), Udovič (od 46. Janković), Rogelj, Mlakar, M. Wilmots (od 46. Gajić), Bečiri (od 68. Majcen), Čerimagić. Trener: Vlado Šmit ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Vrba- nec (od 88. Pečnik), Muminović, Petek, Horvat (od 75. Grajfoner), Čermak, Šaka, Klepač (od 80. Štor), Flakus Bosilj (od 75. Matjašič), Živko- vić. Trener: Slobodan Grubor. REZULTATI 29. KROGA: Triglav – Aluminij 1:4 (0:1); Maribor – Rudar Velenje 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Bajde (14.), 2:0 Tavares (51.), 3:0 Santos (76.); Bravo – Mura 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Matko (57.); Celje – CB 24 Tabor Sežana 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Krivičić (52.), 1:1 Kerin (70.); Domžale – Olimpija 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Kadrić (90.). Rdeči karton: Vu- jadinović (Domžale, 92.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 29 17 5 7 56:35 56 2. MARIBOR 29 16 7 6 52:28 55 3. CELJE 29 14 10 5 58:29 52 4. ALUMINIJ 29 14 6 9 49:33 48 5. MURA 29 12 11 6 46:35 47 6. BRAVO 29 11 7 11 41:44 40 7. CB24 TABOR SEŽANA 29 9 6 14 34:44 33 8. DOMŽALE 29 8 6 15 39:53 30 9. TRIGLAV KRANJ 29 8 4 17 35:68 28 10. RUDAR VELENJE 29 0 10 19 26:67 10 Olimpija in Maribor ohranjata minimalno razdaljo in povečujeta napetost pred derbijem Naša najuspešnejša kluba sta v 29. krogu odnesla poln izkupiček, s čimer sta »prilila olje na ogenj« pred nedeljskim medsebojnim derbi- jem. Ta že dolgo časa ni imel takšne rezultatske veljave v boju za naslov prvaka, kot jo bo imel nedeljski v Stožicah. Oba kluba sta pred kratkim opravila menjavi trenerjev, morda bo prav nekoliko daljši staž Sergeja Jakirovića na klopi vijoličastih jezi- ček na tehtnici v zaključku sezone. Dino Škender, novinec na klopi zmajčkov, je mlajši in ima manj izkušenj, a je uspešno prestal prvo preizkušnjo v Domžalah. V dramatični končnici je potegnil pravo po- tezo z menjavo Harisa Kadrića, ki je le slabo minuto po vstopu na igrišče sodeloval pri edinem golu na tekmi. Srečna roka … Mariborčani so imeli proti neučinkovitemu Rudarju lažjo nalogo, zato je lahko tekma minila tudi v proslavljanju novega mejnika Jasmina Handanovića: z 42 leti in 4 meseci je postal najstarejši nogometaš, ki je zaigral v 1. slovenski ligi (prejšnji rekorder je bil Amel Mujčinović, 41 let in 9 mesecev)! Zanimiva tekma je bila odigrana v Spodnji Šiški, kjer sta se merili najbolj »vroči« ekipi lige, Bravo in Mura. Po srečanju je lahko bil bolj zadovoljen domači trener Dejan Grabić, ki je posebej izpostavil dej- stvo, da je do odlične serije – deset tekem brez poraza, 7 zmag, 3 remiji – prišel z zelo mlado (povprečna starost 21 let) in zvečine do- mačo ekipo. Edini gol je v tej sestavi zabil posojeni igralec Maribora, Aljoša Matko. V vzponu so tudi Sežančani, ki so odšli neporaženi iz Celja. S tem so se nekoliko oddaljili od Triglava in Domžal, ki ostajata glavna kandidata za dodatne kvalifi kacije. Mlada celjska ekipa je na drugi strani v zadnjih dneh izgubila kanček svoje igrivosti in navdiha ter je posledično takoj izgubila zmagovalni ritem (poraz z Muro, remi s Se- žano). S tem pa se napoveduje izjemen boj za 3. mesto med Celjem, Aluminijem in Muro. Za nogometaše v 1. ligi (razen Mure, ki igra v sredo fi nale pokala z Nafto) je to zadnji prosti teden pred zadnjimi sedmimi krogi, ki bodo brez prekinitve odigrani v ritmu sobota-sreda-sobota. Kdo bo najbolj napolnil baterije za fi niš sezone? »Ostati moramo z nogami trdno na tleh« David Flakus Bosilj, Aluminij: „Po nekaj tekmah se nam je končno 'odprlo' in smo po mojem mnenju zmagali povsem zasluženo. Že za- četek je bil soliden, s prvim golom na tekmi pa smo se le še dodatno sprostili. Vesel sem zadetka, a zagotovo lahko odigram še bistveno boljše, zato se bom na treningih še bolj trudil. Izpostavil bi Anteja Živkovića, ki je tokrat pokazal vse svoje nogometno znanje in do- kazal, da veliko pomeni naši ekipi. Kljub lepi zmagi moramo ostati z nogami trdno na tleh ter se mirno posvetiti pripravam na naslednjo tekmo. V naslednjih dneh nam bo prišlo še kako prav, da ni tekme med tednom in da bomo lahko vsaj za en dan mislili izključno na nenogometne stvari. Zagotovo se bomo potem v sredo sproščeni vrnili na treninge z novim zagonom.“ Nogomet  1. SNL, 29. krog Dokazali, da niso pozabili igrati nogometa Foto: Jurij Kodrun / m24.si Nogometaši Aluminija (na fotografi ji Ante Živković) so se v Kranju veselili prve zmage v pokoronskem delu sezone. Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 14 Ko je Ilija Martinović julija 2017 prišel v Kidričevo, je samozavestno napovedal, da bo Aluminiju poma- gal do boljših rezultatov. »Vem, česa sem sposoben, Aluminiju lah- ko veliko dam,« je dejal takrat. To ni bil prihod, ki bi sprožil naval več- jega števila novinarjev, bil sem edi- ni prisoten predstavnik medijev. Po koncu jesenskega dela letoš- nje sezone 2019/20 je bila zgodba z Martinovičem bistveno drugačna. Novinarji so ga radi vabili na pogo- vore, bil je eden izmed najbolj za- želenih igralcev za intervjuje. Bil je komandant obrambe Aluminija, ki je v 1. slovenski ligi prejela najmanj zadetkov, le 19 na 20 tekmah! »To so na nek način moji goli: napadalci jih dejansko zabijajo, obrambni igralci pa jih želimo pre- jemati čim manj. To mi veliko po- meni, ker sem po osnovni igralski izobrazbi seveda branilec in skrbim za to, da ekipa čim bolje zapira vse dostope do gola. To vlogo mi je zaupal trener, sam sem slepo ver- jel, da jo lahko izpolnim. Te vloge 'poveljevanja' obrambi nisem ni- koli zlorabljal, vedno sem delal v korist ekipe in njenega najboljšega rezultata,« je dejal januarja letos v intervjuju za Štajerski tednik. Posebno priznanje si je v Kidri- čevem zaslužil s tem, da so ga na- vijači izbrali za naj igralca jeseni: »Zame je to izjemno zadoščenje in mi res veliko pomeni. Vsem je jasno, da igralcem iz tujine ni lahko osvojiti srca navijačev, sploh zaradi tega, ker je tu toliko domačih igral- cev, ki so odlično odigrali celotno jesen. Zaradi tega mi ta izbor daje ogromno dodatne energije za na- daljevanje kariere. Na tem mestu bi se jim želel iskreno zahvaliti za vso podporo,« je dejal takrat. Na stranskem tiru Le redki pa so slutili, da je zad- njega novembra lani že odigral zadnjo tekmo v dresu Aluminija. V istem mesecu je bil eden izmed ju- nakov zmag ekipe Aluminija proti Olimpiji (3:1 v Kidričevem) in Muri (2:4 v Murski Soboti), kar je bilo za privržence Aluminija zares čudovi- to obdobje. V zimskem prestopnem roku je bil zadnji čas za prestop, s katerim bi klub lahko nekaj zaslužil (po- godbo je imel podpisano do junija 2020, op. a.), a Ilija je vse opcije zavrnil. Z Aluminijem pogodbe ni želel niti podaljšati, želel si je stopi- ti na naslednjo stopničko v karieri … Posledično se je znašel na stran- skem tiru, zato bo v zraku ostalo vprašanje: ali bi se lahko Aluminij z Martinovićem letos boril za vrh lestvice ali morda osvojil pokalni naslov … Športna dvorana Campus na Ptuju je bila v soboto v znamenju boksa. Prvo uradno tekmovanje v tem športu po končani epidemiji koronavirusa se je odvilo pod organizacijsko taktirko kluba Dejan Zavec Boxing in Boksarske zveze Slovenije – šlo je za drugi krog tekmovanja v slovenski boksarski ligi. Na tekmovanju je z udeležbo izstopal predvsem mlad boksarski val. Kar številni gledalci so tako vi- deli številne nadarjene slovenske boksarje, žal pa so tokrat manjkali nekateri naši najboljši tekmovalci. Ne glede na to in na dejstvo, da so bili zaradi koronavirusa moteni vadbeni procesi, smo v ringu spre- mljali številne zanimive dvoboje. Skupno je bilo tokrat na sporedu 15 dvobojev, po starostnih skupi- nah smo spremljali pionirje, school boyse, kadete, mladince in člane. Pred vstopom v ring so borcem razkuževali rokavice, tudi večina sodnikov je svoje delo opravila z masko. Pet zmag za ringovce Ptujski boks je tokrat zastopal le Boks klub Ring, ki je imel skupno prijavljenih sedem tekmovalcev, v ring jih je stopilo pet. Brez borbe sta zmagi zabeležila Denis Lazar in Lovro Čondič. Pri pionirjih je prvič tekmovalno stopil v ring Anej Jelen, nasproti mu je stal Klemen Jezernik (BK Sankaku). Po dveh letih ukvarjanja z boksom je mladi član ptujske- ga kluba pokazal svoj potencial, saj je sodnik v prvi in drugi rundi nasprotniku štel, tako da je Jelen prišel do zmage s soglasno sodni- ško odločitvijo. Slabše je šlo kade- tu Aleksu Bratušku, ki je z deljeno sodniško odločitvijo z 1:2 izgubil z Enejem Filipičem (BK Portorož). Primorec je prišel do prednosti v zelo izenačenem dvoboju v drugi rundi, a ne glede na poraz je Bratu- šek pokazal lep potencial. Prvič je v uradnem dvoboju nastopil Blaž Po- točnik, ki je proti Filipu Cokanu (BK Intercom) potreboval dve rundi, da se je »prebudil« in sprostil, šele v tretji rundi je pokazal svoj talent. Kljub porazu 0:3 je bil trener Ivan Pučko ml. s prikazanim Potočniko- vim nastopom zadovoljen. Enako velja tudi za nastopa še dveh njegovih varovancev, Marka Goranoviča in Matjaža Gojčiča. Prvi je prvič opravil članski dvoboj, nasproti mu je stal Ivo Perkovič (BK Portorož). Goranovič sicer ni pokazal vsega, kar zna, a je bil vseeno boljši tekmec skozi celoten dvoboj, ki ga je s 3:0 tudi dobil. Z enakim rezultatom je zmagal tudi Gojčič, ki je bil boljši od Sadmirja Pretekli teden je na Ptuju v organizaciji domačega TK Terme Ptuj potekalo poletno državno prvenstvo posameznikov in dvojic v starostni kategoriji U-18. Skupno je nastopilo blizu 90 igralcev in igralk. Med posamezniki je odlično formo potrdil Litijan Bor Artnak, ki je skupaj z Blažem Vidovičem nastopal že na Pokalu Mima v ekipi vzhoda. »Tista izkušnja iz Lukovice je bila naravnost izjemna, težko jo opišem, saj zelo spoštujem igralce, ki so tam nastopali. Od njih sem dobil kakšen koristen nasvet, ki mi je zagotovo pomagal tudi tukaj na Ptuju. Pred državnim prvenstvom sicer nisem bil med favoriti, a sem verjel vase in tako kronal trdo delo v zadnjem obdobju. Naslova držav- nega prvaka sem seveda zelo ve- sel, sploh zaradi tega, ker sem šele drugič nastopal v mladinski kon- kurenci,« je neposredno po fi nalu povedal Bor Artnak, letnik 2004. Pri dekletih je dvojni naslov, tako med posameznicami kot dvojicami, osvojila 1. nosilka Katja »Soigralci so iz mene vedno vlekli zadnje atome moči« V preteklem tednu je dokončno zapustil Kidričevo. »Ob odhodu bi se najprej rad zahvalil predsedni- ku kluba Marko Drobniču, da mi je dal možnost, kljub vsemu se je na vse načine trudil za mene. Rad bi se zahvalil vsem v klubu, vsem so- igralcem, ki so iz mene vedno vlek- li zadnje atome moči, prav tako pa tudi navijačem rdeče-belih,« je dejal Martinović in v sebi lastnem, poetskem slogu dodal: »Bilo je tako prelepih kot tudi malce slab- ših stvari, a vedno bom v srcu nosil tiste lepe. Vsi v Kidričevem bodo vedno ostali zapisani v mojem srcu, še se bomo srečevali, sedaj na nasprotnih straneh, a spošto- vanje do rdeče-belih bo za vedno zapisano na meni ljubem mestu.« Ni presenetljivo, da je dan po prekinitvi sodelovanja z Alumini- jem že podpisal za Maribor (do leta 2023). Če kdo, potem nekdanji trener Aluminija in sedanji športni direktor Maribora Oliver Bogati- nov ve, česa je 26-letni Črnogorec z Lovčena sposoben. »Ko je Ilija tvoril štopersko nave- zo, je imel Aluminij po jesenskem delu letošnje sezone obrambo z Deliča (BK Intercom). V dvoboju super težke kategorije je »pokalo«, saj sta si oba boksarja izmenjala številne udarce in je obračun po- tekal v dobrem tempu. Gojčič je zasluženo vpisal novo zmago in je do nje prišel tudi z dobro fi zično pripravljenostjo. To bodo naši najboljši boksarji in boksarke lovili v nadaljevanju sezo- ne, ko bo za večino vrhunec pred- stavljalo novembrsko državno prvenstvo, medtem ko bosta dva kroga slovenske lige na sporedu v septembru in oktobru. David Breznik Klevišar. Še najbolj jo je v polfi nalu ogrozila domačinka Tara Gorin- šek, ki je bila na pragu zmage, a je zmanjkal kanček zbranosti v za- ključku 2. in 3. niza. Tara je skupaj z Nino Pliberšek nastopila tudi v polfi nalu dvojic, tudi tam pa jima je pot prekrižala Klevi- šarjeva (skupaj z Aljo Belinger). Domačini so pričakovali kakšen naslov državnega prvaka, saj imajo v tej kategoriji nekaj visoko uvrščenih igralcev in igralk, na koncu pa so se morali zadovoljiti z naslovom med dvojicami, za katerega sta s suverenimi predstavami poskrbela Blaž Vidovič in Žiga Kovačič. Med posamezniki sta izpadla pred polfi nalnimi obračuni … JM najmanj prejetimi zadetki v ligi. To govori o njegovi nogometni kako- vosti, sam pa menim, da ima po- tencial za naslednje korake naprej, ki jih lahko v Mariboru ustrezno iz- razi. Iskali smo branilca z njegovimi značajskimi lastnostmi, pridružil se nam je kot prost igralec,« je dejal Oliver Bogatinov. Šampionski DNK Za spletno stran NK Maribor je Martinović ob podpisu pogodbe povedal: »Dobro sem seznanjen z ligo, zato ne bom imel večjih te- žav pri prilagajanju, saj poznam veliko igralcev in celotno okolje. Tukaj sem dozorel kot nogometaš, Slovenija mi je veliko pomagala. Napredoval nisem le nogometno, ampak sem se izpopolnil tudi kot oseba, v življenjskih navadah. Vem, kam prihajam in se veselim izziva. Že od prej poznam Maribor kot klub, še iz časov igranja v Ligi pr- vakov in v evropskih tekmovanjih. Tudi moj prijatelj iz otroštva, Mar- ko Janković, ki je tukaj igral, mi je povedal veliko lepega. Da gre za velik klub, na vseh področjih.« Za zaključek je še dejal: »Vse od- ločitve, ki sem jih sprejel v karieri, so bile večinoma težke. Ta pa je bila lahka in sem brez pomislekov sprejel vabilo. Prav zaradi tega, ker je Maribor blagovna znamka, tra- dicija, ideal. Ima izjemno podporo navijačev, ljudje imajo res močno radi klub, ki je odlično organiziran. Prišel sem po velike zadeve, to mi Maribor lahko ponudi, sam pa se bom popolnoma posvetil svo- jim obveznostim, da pomagam k uresničitvi ciljev, ki so tukaj vedno visoki. Grb Maribora je privilegij in odgovornost. Nosil ga bom s spo- štovanjem in menim, da imam v sebi zahtevani šampionski DNK, ki bo ustrezal temu sistemu. Moja od- govornost bo, da se potrudim po najboljših močeh na vsakem trenin- gu in se tako oddolžim za zaupanje ter izborim za mesto v ekipi.« Jože Mohorič torek  23. junija 2020Šport14 Slovenska boksarska liga, lestvica po 2. krogu:: 1. Intercom Celje 53 točk 2. BK Ring Ptuj 31 točk 3. ŽBK Maribor 19 točk 13. Dejan Zavec Boxing 4 točke Poletno državno prvenstvo U-18: posamezniki: Artnak (Litija) – Obrul (ŽTK MB) 6:3, 6:1; posameznice, polfi nale: Klevišar (Triglav, 1.) – Gorinšek (Ptuj) 4:6, 6:3, 7:5; fi nale: Klevišar (1.) – Rebec (TC LJ, 3.) 2:6, 6:1, 6:1; dvojice, fantje: Vidovič/Kova- čič (Ptuj, 1.) – Premzl/Protič-Žakelj (ŽTK MB/Branik, 2.) 6:3, 6:3; dvojice, dekleta, polfi nale: Go- rinšek/Pliberšek (Ptuj, 4.) – Belin- ger/Klevišar (LTA/Triglav, 1.) 4:6, 4:6; fi nale: Belinger/Klevišar (1.) – Planinšek/Strašek (ŽTK MB, 3.) 5:7, 6:3, 10:8. Nogomet  Ilija Martinović, Maribor Spoštovanje do rdeče-belih bo ostalo Boks  2. krog boksarske lige v Campusu na Ptuju V ospredju mladi boksarji Tenis  Državno prvenstvo U-18 na Ptuju Naslov med dvojicami ter dva polfinala pri dekletih Foto: Črtomir Goznik Ilija Martinović je v treh letih igranja za Aluminij pustil močan pe- čat v tem klubu – zbral je 75 nastopov, 63 v prvenstvu in 12 v Pokalu Slovenije. Ekipa BK Ring Ptuj je bila uspešna tudi v Campusu. Foto: Črtomir Goznik Tara Gorinšek je bila z uvrstitvijo v polfi nale med posameznicami najboljša članica domačega kluba. Blaž Vidovič in Žiga Kovačič – državna prvaka med dvojicami Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 15 Pokoronski čas s sabo prinaša številne spremembe na področju prirejanja športnih in rekreativnih prireditev, tudi Poli maraton se jim ni mogel izogniti. Tradicionalno najbolj množična rekreativna kolesarska prireditev v Sloveniji, ki je vsako leto na Ptuju združila nekaj tisoč ljubiteljev kolesarstva, se je letos preselila »v virtualnost«. Ne sicer dobesedno, saj so kole- sarji morali tudi letos sesti na kolo in odpeljati najmanj 18 kilometrov. Posebnost je bila ta, da so to lah- ko počeli kjerkoli v bližini svojega bivanja, dokaz o tem (tracking aplikacije, fotografi je števca s pre- voženimi kilometri, selfi e s poti …) pa so morali deliti na družabnih omrežjih (#polimaraton). Prijave primerljive s preteklimi leti »Za letošnji maraton je bilo več kot 4.000 prijavljenih. Prva je pred- pisano traso najmanj 18 km odpe- ljala skupina Slovencev v Avstraliji – sporočilo od tam smo prejeli že ob 4. uri po slovenskem času. Prijave so sicer prišle iz 18 držav, kar je bilo za nas lepo presenečenje. Virtualna prireditev je omogočila internacio- nalizacijo, tudi v naši skupini Perut- nina Ptuj, ki imamo podjetja v sed- mih državah, nas je to na nek način povezalo. To je tudi osnovni čar Poli maratona: druženje s prijatelji, družino, sodelavci …,« je v uvodu dejal David Visenjak, direktor za trženje pri Perutnini Ptuj. Ste v času pandemije v kakšnem trenutku razmišljali tudi o odpo- vedi? David Visenjak: »Smo razmišljali tudi o tem, potem pa so sodelavci prišli na idejo o virtualnem marato- nu, za katero smo se hitro ogreli in jo sedaj tudi izvedli. V tisti začetni fazi je bilo precej negotovosti, saj smo si težko predstavljali takšen dogodek brez fi zičnega druženja. Zato pa smo glede na on-line pri- jave sedaj toliko bolj zadovoljni, da je število dejansko primerljivo z lanskim.« 18. izvedba je na nek način prelomna, dočakali ste »polnole- tnost«. D. Visenjak: »Slovensko polno- letnost smo doživeli, ciljamo pa že tudi proti 21., ki pomeni med- narodno. Resno razmišljamo, kako naprej, pojavljajo se ideje, da bi letošnji virtualni način kombinirali s klasičnim. Tako bi lahko povezali mednarodno in domačo zgodbo – to bi bil zagotovo pravi izziv. Na nek način smo na prelomnici, tudi zaradi dogodkov, v katerih smo se znašli v zadnjih treh mesecih.« Glavno vlogo je odigral marketing Perutnine Ptuj Kolesarski klub Perutnina Ptuj je bil letos glede same organiza- cije obremenjen bistveno manj kot v preteklosti. To priznava tudi njegov direktor Marjan Kelner: »Glede same priprave in organiza- cije prireditve je letos glavno vlogo odigral marketing Perutnine Ptuj, zato je z mojega vidika letošnji Poli maraton povsem drugačen od vseh dosedanjih, njegovo po- polno nasprotje. V preteklih letih sem skupaj s sodelavci skrbel za varnost in dobro počutje vseh udeležencev, letos pa sem prvič v vseh teh letih sam sedel na kolo in dejansko prevozil celotno klasično traso Maxi Poli maratona, ki znaša nekaj več kot 50 km. Smo pa seve- da skupaj s sodelavci, trenerji in ekipami v KK Perutnina Ptuj podpr- li idejo letošnje izvedbe.« Izzivov za naslednja leta perutni- narjem ne manjka, glede na razmah tako rekreativnega kot tudi tekmo- valnega kolesarjenja pa so nekatere skrbi tudi sladke. Letošnja izvedba je namreč dokaz, da so rekreativci zelo prilagodljivi in dojemljivi tudi za novitete. Če bo resnično prišlo do kombinacije klasične in virtual- ne izvedbe, bi lahko to bila klasična »zgodba o uspehu« … Jože Mohorič Že več kot desetletje na OŠ Or- mož ob zaključku šolanja poteka nogometna tekma med učitelji šole in učenci 9. razredov. Nič dru- gače ni bilo tudi letos, ko je bila v dvorani Hardek tekma, kjer so uči- telji nad vsemi pričakovanji zabele- žili visoko zmago. Po 1. polčasu je učencem 9. ra- zredov kazalo odlično, saj so za- ostajali le za zadetek (1:0) in pri tem zapravili kar nekaj priložnosti za gol. V 2. polčasu so »veterani« pritisnili na plin in visoko, s kar 8:1, ugnali mladce. Pri zmagovalcih so nastopili: Saša Prapotnik Piksi (3), Boris Polak Frenki (2), Aleš Jur- čec (1), Darko Špacapan Špac (1), Nejc Podplatnik (1) in Uroš Krstič Fakan. Za 9. razrede so nastopili Tjaš Notersberg (1), Gaj Bobnarič, Črt Korban, Nino Verlek, Dino Kralj, Kristjan Kosi, Aleks Rizman, Denis Zorec, Noel Arnuš, Aljaž Breznik in vratar ter najboljši posameznik 9. razredov Erik Prašnički, ki je s svo- jimi obrambami preprečil še hujši poraz svoje ekipe. „Vesel sem, da se ta tradicija na OŠ Ormož nadaljuje. Čeprav smo vedno leto dni starejši, pa smo toliko izkušenejši, da nas je težko premagati. Ob tej priložnosti naj povem, da smo edini poraz v zgo- dovini tekem proti 9. razredom doživeli le proti generaciji letnika 1997. To je bila generacija, ki je na šolskem državnem prvenstvu v ro- kometu osvojila srebrno, na nogo- metnem državnem prvenstvu pa bronasto kolajno – skratka prava športna generacija. Sicer pa mo- ram letošnje devetošolce pohvaliti za igro v 1. polčasu, kjer so nas že nekajkrat imeli 'na kolenih'. V 2. polčasu pa so se 'naši stroji segreli' in hitro smo rešili vprašanje zma- govalca,“ je tekmo komentiral sve- že upokojeni učitelj športne vzgoje Boris Polak. Z odličnimi obrambami se je pri 9. razredih izkazal Erik Prašnički. „Imam občutek, da so učitelji le- tos zaigrali precej bolj 'zagriženo' kot minula leta. Mogoče smo se jim kaj zamerili. Pred tekmo nismo pričakovali tako visokega poraza, ampak glede na prikazano z naše strani smo jo še dobro odnesli,“ je dodal vratar rokometa in ormoške- ga Jeruzalema Prašnički. Letos so nastopila tudi dekleta 9. razredov in učiteljice. Šport – odbojka. S 25:17 so se »prestižne« zmage veselile učiteljice. Uroš Krstič torek  23. junija 2020 Rekreacija, zanimivosti 15 Fotozapis Tudi tokrat učitelji premočni Rekreacija  18. Poli maraton V Avstraliji že odpeljali, v Sloveniji šele začeli Foto: Črtomir Goznik 18. Poli Maraton so simbolično odprli mladi kolesarji KK Perutnina Ptuj v družbi organizatorjev. Star- tni strel je sprožil David Visenjak, direktor za trženje pri Perutnini Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Utrinek s ceste Foto: Črtomir Goznik Izpred gasilskega doma v Hajdošah se je na 19 km dolgo pot podala večja skupina kolesarjev. Foto: Črtomir Goznik Tadej Toš je eden izmed najbolj prepoznavnih obrazov Poli mara- tona: »Kljub temu da letošnja proga ni določena in označena, pa izkušeni mački že vemo, kje se najdejo 'štanti' za okrepčilo …« Poli maraton je imel tudi dobrodelno noto D. Visenjak: »Letos nam prostovoljci iz gasilskih društev sicer niso pomagali, ker ni bilo potrebe, a so nam v vseh preteklih letih trdno stali ob strani – na vsakem maratonu jih je bilo pri izvedbi vključenih približno 500. Z gesto, da Perutnina Ptuj za vsakega udeleženca Poli maratona nameni en evro v namenski sklad, se jim želimo letos na tak način zahvaliti. Izkupiček bomo namenili desetim gasilskih dru- štvom v Ptuju in okolici.« Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 16 doma pri bratih Šinkovec v Do- lenjih Dolah pri Škocjanu, kjer fantje tudi vadimo in ustvarjamo nove skladbe. Ime ansambla Tre- nutek pa je zamisel harmonikar- ja Žige Poredoša, čigar ideja po trenutni zasedbi se je zasnovala pred skoraj dvema letoma. Ime ansambla sporoča, da je za dob- ro glasbo vreden in pomemben vsak trenutek našega kratkega časa v življenju,“ so se predstavili člani ansambla Trenutek. Repertoar sestavljajo glede na priložnost, na kateri igrajo, in odvisno od družbe, njihovih želja. Glavnina repertoarja pa je njihov izbor. Četudi so še zelo mladi, se člani ansambla Trenu- tek lahko pohvalijo že s petimi izdanimi skladbami, za katere so melodije ustvarili sami, be- sedila pa jim v večini piše Ma- tej Kocjančič. Ogledi njihovih posnetkov na YouTube kanalu kažejo, da so jih ljubitelji naro- dno-zabavne glasbe hitro pre- poznali kot kakovosten ansam- bel, ki ustvarja všečno glasbo. Njihova prva polka Moja si je že presegla 330.000 ogledov, prvi valček Lepota ni vse pa ima torek  23. junija 2020Na sceni16 Ansambel Trenutek je eden najmlajših slovenskih naro- dno-zabavnih ansamblov. Prvič je pet mladih fantov z okolice Dolenjske in Rimskih Toplic na oder stopilo decem- bra 2018 po prvi vaji, ki so jo imeli 13. decembra. Nastopili so v najbolj božično-novoletno okrašeni vasici Slovenije – Za- vinek pri Škocjanu. „Druži nas ljubezen do štiri- glasnega moškega petja in igra- nje slovenske narodno-zabavne in zabavne glasbe. Trenutki smo: Gašper in Jaka Šinkovec, Žiga Poredoš, David Mavsar in Matej Mekše. V ansamblu za harmoni- ko poprime Žiga Poredoš, ki je tudi predstavnik in ustanovitelj ansambla Trenutek. Gašper v ansamblu s svojo kitaro skrbi za ritem, s kontrabasom in barito- nom mu pri tem pomaga Ma- tej. David in Jaka pa sta tista, ki skrbita za najnežnejši del publike pod odrom, katerih srca božata s svojim tenorjem. Jaka poje dru- gi tenor, David prvi tenor, Žiga drugi bas, Gašper pa prvi bas. Ker igramo tudi zabavno glasbo v živo, se pri tej zvrsti spoprime- mo tudi z drugimi inštrumenti, kot so bobni, na katere udarja Jaka, prsti Žige se sprehodijo po klaviaturah, Gašper poprime za električno kitaro, Matej za bas kitaro, pevec David pa je tisti, ki skrbi za pevsko perfektnost in vzdušje v teh nekoliko bolj vročih ritmih. Sedež ansambla je tudi že čez 240.000 ogledov. Več kot sto tisoč predvajanj pa so že dosegle tudi njihove preostale lastne skladbe. V večini opevajo ljubezen in dekleta, za katera se fantje v teh letih najbolj zani- mamo, so povedali. Zelo lepo je bila sprejeta tudi skladba Zlom- ljeno srce, ki govori o vojaku, ki se odpravlja v vojsko. Ko se vrne domov, pa ga žal ljubljeno dekle ne čaka več, ker si je srce ogrela pri drugem. Glasba ansambla Trenutek se od drugih ansamblov razlikuje po izrazitem štiriglasnem petju in po tem, da za vse melodije poskrbijo sami. Večino njihovih avtorskih skladb so ustvarili har- monikar Žiga Poredoš ter brata Jaka in Gašper Šinkovec. Izredna razlika pa se pokaže tudi pri iz- vajanju tujih skladb in zabavne glasbe, saj to glasbo zaigrajo v živo ter pri tem poskrbijo za iz- jemno vzdušje. Na vseh nastopih nadvse uživajo, vsak je po svoje nepozabna izkušnja, zato jih tudi nikoli ne delijo na boljše ali slabše. Narodno-zabavna glasba jim pomeni veselje, sprostitev, hobi, zabavo, izražanje, druže- nje, lepe spomine in načrte za prihodnost. Trenutki, kot se tudi poimenujejo, prisegajo na tradi- cijo in ustvarjanje prave domače glasbe. Doslej na festivalih še niso na- stopili. Videli pa jih bomo lah- ko na festivalu Slovenska polka in valček, kjer se bodo s svojo polko Te kaj skrbi potegovali za naj polko leta 2020. Ne skriva- jo pa želje, da bi se nekoč želeli predstaviti tudi na t. i. zimzele- nih festivalih, tudi na ptujskem festivalu, ki je najstarejši slo- venski festival narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Pet Trenutkov za prihodnost obljublja pestre projekte, za ka- tere so prepričani, da bodo nav- dušili in povezali številne ljubite- lje narodno-zabavne glasbe, tako kot že doslej. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Trenutek Tradicija in prava domača glasba Foto: zasebni arhiv Ansambel Trenutek „Namen ustanovitve društva je oživljanje tega športa in ohranja- nje ljubezni do prvinskega letenja s toplozračnim balonom. Princip letenja z balonom se pravzaprav vse od leta 1783, ko je bil opravljen prvi polet, ni spremenil. Gre za vi- zualno letenje, pri čemer je zelo pomembno poznavanje zakoni- tosti narave, meteorologije ipd.,“ pravi Robert Polanec, predsednik novoustanovljenega Balonarske- ga društva Ptuj. Delovati je začelo februarja letos in doslej pod svo- jim okriljem združilo 15 ljubiteljev letenja. 13. junija so opravili prav poseben polet, na katerem se jim je v znak podpore ustanovitvi prid- ružilo še šest balonov iz Slovenije, Avstrije in Nemčije. Ker zadnjih nekaj let v Sloveniji ni bilo možno opravljati licence za pilota, so v Mariboru ustanovili novo letalsko šolo. Prav v njej so se izšolali trije novi piloti, med njimi tudi Polanec. Za seboj ima več kot sto poletov, povsem samostojno leti dobro leto, kot kopilot pa je de- lovanje balona pred tem spoznaval približno pet let. Da gre za zelo iz- kušenega pilota, dokazuje dejstvo, da se je skupaj s Prekmurcem Deja- nom Buzetom uvrstil celo na balo- narsko svetovno prvenstvo. Letos so ga nameravali izpeljati v Murski Soboti, a je zaradi epidemije koro- navirusa prestavljeno na leto 2022. Želja je, da bi v kratkem z balonom lahko letel vsak, ki si to želi ... Postopek letenja zahteva veliko pripravljenost pilota in drugih čla- nov ekipe, priprave na polet pa po- tekajo nekaj dni. „Na prvem mestu je varnost. Tudi, če smo dogovor- jeni, da poletimo, pa na predvide- no jutro ugotovimo, da veter ni najugodnejši, polet absolutno raje odpovemo. Užitek ob letenju je izjemen in edino tako je prav, zato nikoli ne rinemo z glavo skozi zid, raje počakamo na ugodne vremen- ske razmere,“ pravi Simon Med- ved, član ptujskega balonarskega društva. Balonarstvo pa je precej drag šport. Samo nakup balona in opreme, potrebne za letenje, sta- ne okrog 80.000 evrov. Za zdaj v ptujskem balonarskem društvu komercialnih poletov ne nudijo. Polanec, ki ima svoj lastni balon, pravi, da razmišljajo tudi o tem, a da bodo to možnost ponujali, bo treba zagotoviti še nekaj pogojev. Možnost letenja trenutno imajo le člani društva, ki vsak lep konec tedna skušajo izkoristiti za letenje. „Možnost poleta z balonom številna mesta ponujajo v sklopu butičnega turizma. Na Ptuju si ma- sovno tega sicer ne bi mogli pri- voščiti, bolj bi bile smiselne indivi- dualne vožnje. Veliko je možnosti, kako se da graditi promocijo na ta način,“ pravi predsednik ptujskega balonarskega društva. Kot primer izpostavlja mesto Zagreb, ki ima v lasti balone, eden izmed njih je odet v mestni grb. Kdaj, če sploh, bi lahko ta ideja zaživela tudi v najstarejšem slovenskem mestu, bo odvisno predvsem od posluha pristojnih in sponzorjev. Prvi večji projekt, ki ga načrtu- jejo, pa bo povezan s pustnim ča- som. Takrat bomo priča atraktiv- nim poletom nad mestom. Ptuj  Ustanovljeno balonarsko društvo Pogled z „neba“ je edinstven Polet z balonom predstavlja atraktiven spektakel predvsem za pilota in letalce, a tudi za gledalce na tleh. Da bi oživili ta šport, je bilo letos ustanovljeno Balonarsko društvo Ptuj. Skupaj s kolegi iz drugih društev iz Slovenije in tujine so sredi junija preleteli nebo nad mestom in se s pomočjo ujetega vročega zraka v balonu odpeljali do Moškanjcev. Zanesenjakom, ki jih združuje ljubezen do letenja z balonom, idej ne manjka. Med drugim si želijo, da bi se mesto in regija kmalu uspešno promovirala tudi z njihovo pomočjo. Foto: arhiv društva Srečanje ljubiteljev balonarstva se je začelo na Ptuju, od koder so leteli do Moškanjcev. Če vas prime, da bi pobegnili pred vsem ... „Polet z balonom je nekaj, kar predstavlja pobeg pred vsakdanjikom, obenem pa v nas prebudi otroškost in adrenalin. Za vsakega letalca, ki prvič leti, pripravimo tudi poseben krst, s katerim postane balonarski ba- ron, ime pa dobi po kraju, v katerem pristane. Polet z balonom velja za junaško dejanje vse od leta 1783, ko je bil opravljen prvi polet, in prav je, da tako ostane, zato se držimo te tradicije,“ pravi Polanec. Vse, ki bi se društvu želeli pridružiti, ptujski balonarji vabijo, da jih po- iščejo na facebooku, kjer so objavljeni tudi drugi podatki o njihovem de- lovanju. Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  23. junija 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 1 zavitek razvaljanega listnatega testa, 250 g skute, 1–2 žlici kisle smetane, ribez (količina po okusu), sladkor po okusu, pšenični zdrob. Listnato testo razvaljamo (tudi če kupite stega 'že razvaljanega', se še malo potrudite in ga stanjšajte) in premažemo s skuto, ki smo jo prej premešali s kislo smetano (da lažje mažemo). Po celotni površini potresemo očiščen ribez in ga sladkamo po okusu. Da bi se sadni sok iz ribeza vpil, posujemo z nekaj žlicami pšeničnega zdroba. Zavitek zvijemo, damo v pekač, obložen s pa- pirjem za peko, in položimo v predhodno ogreto pečico; pečemo okrog 40 minut pri temperaturi med 160 in 180 stopinjami Celzija. Preden zavitek (ohlajen ali vroč) ponudimo, ga posujemo s sladkorjem v prahu. TOREK SREDA ČETRTEK boranija s svinjino, polnozrnat kruh, ribezov zavitek s skuto cvetačna kremna juha, krompirjev zavitek, zelena solata, zavitek z malinami prežganka, mesna štruca, krompirček iz pečice, solata, jabolčne rezine s pudingom PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK milijonska juha, ocvrte sardelice, krompirjeva solata, kompot golaž s polento, sladoled gobova juha, pečenka divjega prašiča, palačinkina rulada, solata, jogurtova strjenka z malinami zelenjavna juha, rižev narastek Ribezov zavitek s skuto Pečenka divjega prašiča Kaj je vzrok Ta pojavi je posledica vremenskih razmer letošnjega leta. Toplemu začetku leta je sledil izredno hladen maj, pa tudi zdaj, v juniju, še ni dovolj toplo. Menjavajo se tudi sušni dnevi s tistimi, ko je vode veliko. To pa so ves čas stresni pogoji za rastline. Zemlja ima še vedno samo 18 oC, to pa je minimum za dober razvoj korenin in rastlin. Zato se koreninski sistemi preprosto ne razvijajo dovolj, koreninski volumen je in bo premajhen. Sorte nadzirajo to tako, da ne nastavijo ženskih cvetov ali pa jih je malo, hibridi pa bodo svoje nezadovoljstvo kmalu pokazali tako, da se bodo začeli plodiči sušiti. Kaj bi bilo treba narediti Veliko se ni dalo narediti. Mogoče posejati nekoliko kasneje, saj je bilo ravno v času tradicionalne setve prav najhladneje. Žal je stres trajal predolgo, da bi pripravki, ki jih običajno priporočam, to so izvlečki alg, aminokisline ali rastlin, res pomagali. V rastlinjakih pa bi pomagali tudi ti. Obstajajo prav specialni pripravki, letos se jih prvič dobi tudi za manjše površine, a obdobje s prenizkimi temperaturami je bilo letos izjemno dolgo. Prav tako pa so mnogi uporabljali koprive, aminokisline, te pa so rastline bolj silile k rasti, kakor njihovo rast upočasnjevale. To vlogo imajo bolj alge, pomoč pa dajejo pripravki iz ognjiča ali celo baldrijana. Kaj torej zdaj narediti? Najprej sproti odstranjujte vse sušeče se plodiče, saj so tudi čisto mali že primerni za omake, juhe in podobno. Tudi ostale bučke trgajte čim manjše ali pa jih celo redčite tako dolgo, da si rastlina opomore. Ne gno- jite, rastlinam pomagajte samo z morskimi algami, ra- stlinskimi izvlečki, zdaj lahko tudi z aminokislinami. Naj- bolje je menjavati pripravke. Z njimi jih v tem primeru za- livajte, in to kar dvakrat na teden štirikrat zaporedoma. Zeleni nasveti Buče in kumare cvetijo, plodov pa ni To, česar sem se bala, se je že začelo dogajati. Čeprav se to ne dogaja prvič, mnogi še vedno sprašujete, zakaj buče cvetijo, plodov pa ni. Za razliko od prejšnjih let vas zdaj ve- liko že ve, da imajo vse bučnice, kumare, buče, bučke, čajote, pa tudi lubenice in melone ženske in moške cvetove. Izjema so le hibridi. Rastlina, tako kakor vsa živa bitja, ne želi imeti potomcev, če jih ne more spraviti do samostojnosti. Pri rastlini to pomeni, da seme dozori. Dokler nima dovolj korenin, ki bi priskrbele dovolj hrane, preprosto noče imeti plodov. Res pa je tudi, da imajo buče, tako oljne kakor jedilne, vedno najprej nekaj moš- kih cvetov, šele kasneje pa tudi ženske. A letos je in se zelo bojim, da bodo ženski cvetovi nastavljeni relativno pozno. Najprej, ne bojte se, če ne bo kasneje drugega ekstrema, predvsem suše in vročine, bo pridelek v jeseni še vedno dober. Sestavine: meso divjega prašiča; marinada: olje, poper, brinove jagode, šetraj, mijan, začimb- na mešanica; zrezana čebula, česen korenje, peteršilj, začimbe, ki smo jih uporabili pri mari- nadi, vino. Meso natremo z oljem, poprom, strmi brinovimi jagodami, šetrajem, mijanom, lahko vse to zmešamo še s kakšno pripravljeno začimbno mešanico. Zavijemo v prozorno folijo in pusmo čez noč. Meso nato v maščobi opečemo na štedilniku, da je malo zapečeno z vseh strani. Pre- mesmo ga v pekač in ga pečemo pri nizki temperaturi (pod 100 stopinj Celzija) tri do šri ure. Vmes občasno zalijemo z mlačno vodo in malo vina, lahko dodamo tudi nekaj klinčkov ter vsake toliko pečenko zalijemo s sokom, ki nastaja pri pečenju. Po dveh urah pečenja damo v pekač k mesu zrezano čebulo, česen, korenje, koren peteršilja, začimbe – obvezno brinove jagode, šetraj, majaron, mijan, sol, poper, lahko tudi malo koriandra in pimenta, pa kako jabolko. Meso lahko po predvideni polovici pečenja pokrijemo s folijo. Ko pečico ugasnemo, naj se meso v njej umiri 10–15 minut. Nato ga vzamemo iz pekača in shranimo na toplem. Zelenjavo in sok od pečenja zmiksamo in damo v posodo ter na štedilniku dokončamo omako: dodamo košček masla, po potrebi začinimo s soljo in kakšnim zeliščem, dolijemo lahko še malo vina – vse je stvar okusa. Kaj pa kumare? Hibridom se predvsem sušijo plodiči. Kriva je pred- vsem prezgodnja in zelo visoka rodnost hibridov. Smiselno je vanje vložiti ne- kaj dodatnega dela, da ne ostanemo cel teden ali celo dva brez plodov. Kumarice vzgajamo samo na enem steblu do višine 1,5 m, potem pa pustimo ali dve stebli, pri tem jih sadimo gosteje skupaj (40–50 cm v vrsti). V tujini ne pustijo prvih plodov, jih odtrgajo, pri nas pa bi mogoče to naredili pri polovici rastlin, saj je prvi pridelek najslajši. Vsaj enkrat na teden jih poškropite z zgoraj omenjenimi pripravki. Uši so že moč- no na delu, začenja se tudi napad pršic, zato rastline redno pregledujte. Ko opazite na njih večje število mravelj ali pikapolonic, boste zanesljivo z natančnim pregledom našli prve uši. V tem primeru boste zelo uspešni tudi z domačimi pripravki, ki pa niso koprive. Pripravek iz sode bikarbone, ki mu dodajte nekaj čilija, pripravek iz listov rabarbare ali vratiča, čaj iz pelina. To so naravni insekticidi. Pršica se s prostim očesom praktično ne vidi. Ko opazite rahla razbarvanja, rumene lise med listnimi žilami, je treba ukrepati. V tem primeru bodo zgodnji pripravki, posebej pelin, morda mu dodajte preslico, dobro delovali. A pri škropljenju jih nanesite tudi na spodnjo stran listov. Kaj še lahko naredimo Sama svetujem, da se solatne kumare in grmičaste buče posejejo raje še enkrat. Vendar vzgojite sadi- ko. Mlade in polne energije bodo rasle in rodile dolgo v jesen. Rastline, ki so tako trpele, ne bodo imele dolgega življenja. Seveda pa zdaj rastoče pustimo in obiramo, dokler bodo zdrave. Če pa je to neizvedljivo, je najprej nujno redno namakanje. Eden izmed razlogov za sušenje plodičev in tudi velik nastavek moških cvetov je tudi neenakomerna preskrba z vodo. Kjer je možno, pokrijte tla z zastirko. To je lahko tudi pokošena trava. Ta bo hladila zemljo, s tem pa bodo pogoji za korenine in mikroorganizme v zemlji veliko boljši. Brez redne preskrbe z vodo ne bo šlo več. Zato je letos namakanje najpomembnejši ukrep za zdravstveno varstvo in tudi gnojenje naših bučnic. Ob rastlinah posadite baziliko, zdaj bo uspevala. Če pa so težave s polži, namesto nje posadite borago, ognjič, kapucinke, kumino ali koper. Tudi kakšna sladka koruza vmes bo pomagala. Smo v prestopnem letu, ki je pogosto zelo razgibamo, polno ekstremnih vremenskih pojavov. Zato je ob tako »čudnem« začetku leta pričakovati več težav. A še vedno se vsako leto na vrtovih pridela dovolj za sprotno porabo. Zato usmerite svoj pogled raje k vsemu, kar ste že pobrali in še boste. Če vas bodo plodovke razočarale, pa vas solatnice zagotovo niso. Zdaj je idealen čas za setev radiča, endivije, sladke- ga komarčka in seveda, ne pozabite na listnati in brstični ohrovt. Foto: Miša Pušenjak Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  23. junija 2020Podravje18 Pridelava mesa je trenutno naj- večji onesnaževalec na svetu. O tem nihče ne poroča, 60 odstot- kov vsega onesnaževanja na svetu izhaja iz te pridelave, onesnažuje se podtalnica, zaradi govedoreje se podirajo pragozdovi, ubijajo se živali. Sploh se ne zavedamo, kako veliko mesa pojemo „Veliko damo na kakovost, tru- dimo se za pripravo takšne hrane, ki jo jedo vsi. Tako pripravljamo tudi hamburgerje, ki niso iz mesa, golaž, ki ni iz mesa. Ni treba biti ve- gan, da lahko jeste to hrano. Naš cilj ni, da bi vsi postali vegani. Vsak sledi svojemu notranjemu čutu, občutku. Eden bo nadomestil en obrok v tednu z vegansko hrano, drugi bo vegansko hrano jedel en dan v tednu. Največji problem sodobnega sveta je zaslužkar- stvo. Kaj se dogaja? Zjutraj jemo pašteto, za malico neke mesne namaze, salame, za kosilo zrezke. Dejansko ljudje na dan zaužijejo pet obrokov, ki pa so vsi mesni. Sploh se ne zavedamo, da pojemo toliko mesa. Nekoč smo jedli meso enkrat na dan ali celo enkrat na teden. Dejansko danes skoraj ni obroka, ko ne bi jedli mesa. Želimo pokazati, da se da jesti tudi obroke hrane, ki so pripravljeni brez mesa, a so enakovredni mesnim. Začetek pred desetimi leti je bil zelo te- žak, tudi zaradi surovin, ki sem jih moral iskati po celi Evropi. Danes surovine za naše jedi kupujemo v Zagrebu. Ne izbiramo najcenejših sestavin, zelo veliko sestavin je bio, ki pa jih ne moremo oglaševa- ti, ker bi bili v prekršku. Ker če bi želeli naš vegi burger oglaševati kot bio, bi ga morali certifi cirati. Iz okusa samega pa je čutiti, da je v njem veliko bio sestavin. Vemo, da je to dobro za stranke,« je prepri- čan Igor Gaber. Na voljo od hamburgerjev in dunajskih zrezkov do sladoleda V Loving Hutu ponujajo malice (enolončnice), kosila, fast food, happy dog, burgerje (cheese bur- ger, vegi burger), različne vegba- be (sojini koščki, sejtan), falafl e, Podravje  Igor in Lidija iz veganske restavracije Loving Hut „Ni treba biti vegan, da lahko jeste to hran Ptujčana Igor in Lidija Gaber sta prvi kiosk s ponudbo veganske hrane Loving Hut odprla že pred desetimi leti. Začelo se je v Ljubljani, nadaljevalo v Celju in Mar posvetila veganski restavraciji, ki jo imata na Gosposvetski cesti. Z rastjo podjetja LH – G, d. o. o., pa sta se oba v celoti posvetila pripravi in strežbi veganske hrane. O bi, najprej se je v podjetju v celoti zaposlila Lidija, nato še Igor. Prepričana sta, da v tem svetu trenutno primanjkuje veganske hrane, da se je mogoče zdravo prehr Igor in Lidija Gaber sta se v celoti posvetila pripravi veganske hrane: „Želimo pokazati, d Kdo je upravičen do turi- stičnega bona in kako ga bo prejel? Do njega je upravičena vsaka oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na 13. marec 2020. Polnoletna oseba prejme bon v višini 200 evrov, mladole- tna oseba pa v višini 50 evrov. Ne bomo ga prejeli v fi zični obli- ki, temveč bo njegova vrednost evidentirana kot dobroimetje v informacijskem sistemu Fursa eDavki. Do tega sistema bodo imeli dostop ponudniki nastani- tev. Unovčitev bona bomo izvedli pri ponudniku storitve, torej tam, kjer bomo nastanjeni. Kje lahko unovčimo turi- stični bon? Bon lahko unovčimo pri ponu- dnikih storitev na področju turiz- ma (hoteli, počitniški domovi in letovišča, turistične kmetije s so- bami, zasebne sobe za oddajanje gostom, planinski domovi, mladin- ska prenočišča, avtokampi in ta- bori ter druge nastanitve za krajši čas), ki so bili 13. marca 2020 vpi- sani v Poslovni register Slovenije in register nastanitvenih obratov, ki ga vodi Ajpes. Bon je sicer deljiv, kar pomeni, da ga lahko koristimo v več delih pri več različnih ponu- dnikih. Kako unovčimo turistič- ni bon? Izberemo in rezerviramo termin pri ponudniku turističnih storitev. Pri tem se moramo pozanimati, ali ponudnik sploh sprejema turistič- ne bone. Bone unovčimo tako, da pri prijavi predložimo osebni doku- ment – osebno izkaznico ali potni list – ter receptorju povemo, kak- šen znesek želimo unovčiti iz svo- jega turističnega bona. Izpolniti moramo tudi obrazec, ki ga bomo prejeli na recepciji. Receptor bo na podlagi osebnih dokumentov in izpolnjenega obrazca prek infor- macijskega sistema Fursa unov- čil bone. Kako je mogoče unovčiti turistični bon za otroka, ki ne letuje z zakonitim zastopnikom? Če otrok počitnikuje z osebo, ki ni njegov zakoniti zastopnik ozi- roma skrbnik (denimo z babico ali športnim klubom), mora zakoniti zastopnik oziroma skrbnik že pred odhodom podpisati posebno izja- vo, s katero izjavlja, da bo otrok ko- ristil bon po tretji osebi. Izjavo lah- ko najde na spletnih straneh Fursa. To izjavo mora tretja oseba v po- stopku koriščenja bona predati re- ceptorju. Otrok mora imeti s seboj svoj identifi kacijski dokument. Tre- Slovenija, Podravje  Turistični boni: poiskali smo odgovore na najpogostejša vprašanja Vse, kar je treba vedeti o turističnih bonih in načinu Slovenci lahko od minulega petka prenočitev oziroma prenočitev z zajtrkom plačujemo s turističnim bonom. Ker je precej nejasnosti glede njihovih lastnosti in uporabe, smo zb Foto: Sta/M24 Loving Hut je dejansko franšiza, podobno kot Mc'Donalds. V zadnjem času se lokali pod to franšizo odpirajo bolj množično kot Mc'Donaldsi. Gre za najhitreje rastočo mednarodno verigo veganskih restavracij s hitro hrano na svetu. Ustanovila jo je Ching Hai iz Tajvana. Ima jo lahko samo nekdo, ki meditira po tej metodi, da je čisti vegan, da ne je živil živalskega izvora, ne mleka, ne jajc. Hrana v lokalu Loving Hut mora biti popolnoma veganska, tudi alkohola v teh lokalih ne strežejo. Ideja restavracij Loving Hut je osnovana na viziji, da lahko vsa bitja, tako ljudje kot živali, živimo v miru, ljubezni in harmoniji drug z drugim ter v sožitju s planetom. Je izhodiščna točka za vsakogar, ne glede na stopnjo, na kateri je posameznik, pri prehodu na rastlinsko prehranjevanje. Foto: Dreamstime/M24 tja oseba bo receptorju poveda- la, da bi rada koristila bon tudi za omenjenega otroka, in ravnala po navodilih receptorja. Tretja oseba bo zase in za omenjenega otroka izpolnila obrazec, ki ga bo lahko prejela tudi pri receptorju. Recep- tor bo nato bone unovčil. Na koga lahko prenesem svoj turistični bon? Bon je mogoče prenašati med sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonske- ga partnerja, vnuki), med zakonci oziroma zunajzakonskimi par- tnerji, med partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi (zveza dveh istospolnih partnerjev) ter med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi star- ši. Boni se ne prenašajo med brati, bratranci, strici, sosedi, sodelavci, prijatelji in podobno. Kako lahko prenesem svoj bon? Bon prenesemo s podpisom ob- razca Izjava upravičenca o preno- su bona. Če svoj bon prenaša mla- doletna oseba ali polnoletna oseba pod skrbništvom, mora izjavo pod- pisati njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik. Bon je mogoče prenesti le enkrat, torej ga pridobi- telj ne more prenesti naprej. Prav tako je mogoče prenesti izključno celotno vrednost bona. Če je torej upravičenec bon delno že koristil, ga v preostali vrednosti ne more več prenesti. Kakšna globa nam gro- zi, če svoj bon prenesem denimo na nečaka ali sestro? Tretji protikoronski zakon za pri- mer, da upravičenec do bona tega prenese v nasprotju z določili, predvideva globo od 200 do 600 evrov. Ali lahko vrednost bona razdelim med več svojih otrok? Ne. Bon je mogoče prenesti iz- ključno v celoti, zato ga lahko de- nimo kot starš prenesemo le na enega od svojih otrok. Kako lahko izkoristim bon, ki ga je name prene- sel nekdo drug? Že pred odhodom na letova- nje mora upravičenec (denimo mati, ki želi bon prenesti na svo- jega sina) izpolniti izjavo o preno- su bona, na katerem navede tudi podatke o prejemniku tega bona. Prejemnik bona (sin) na letovanju ravna, kot velja sicer – prijavi se z identifi kacijskim dokumentom in receptorju pove, da želi koristi- ti bon denimo svoje matere (in morda tudi svojega). Receptorju mora tudi predati izpolnjeno izjavo prvotnega upravičenca (matere). Nato izpolni obrazec o korišče- nju bona, ki ga lahko dobi na recep- ciji. Receptor bo nato bon unovčil. Ali moram izjavo o pre- nosu bona poslati Fursu? Ne. Osebe, na katere je bil pre- nesen turistični bon, morajo imeti ustrezno izjavo ali izjave izpolnjene in podpisane s seboj v nastanitvi, kjer bodo bon unovčili. Izpolnjenih in podpisanih izjav ne pošiljamo ali Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  23. junija 2020 Podravje 19 Obdobje korone – najtežje obdobje, tudi zaradi prijav Koronavirus je prizadel tudi njihovo podjetje. Poiskati so morali najboljše rešitve za preživetje. Odločili so se za razvoz hrane, da so nekako preživeli najbolj kritični čas tega obdobja. V mesecih, ki so njihov paradni konj, pri njih se prehranjujejo tudi študentje, so letos izgubili največ. Letos so načrtovali tudi investicijo v notranjem prostoru, a so se ji morali odreči. Zaslužek razvoza je bil v začetku zelo skromen, začeli so s 37 evri. Ljudje so bili čisto prestrašeni, nihče ni upal naročati hra- ne. Delala sta od jutra do večera, doma pa sta ostala šoloobvezna otroka sama. „Eni so bili doma, pa so dobili plačano, midva pa se z njima nisva mogla ukvarjati. Nisva bila toliko utrujena od dela, ker delava za sebe, bolj sva bila utrujena od inšpekcij, policije. Vsak drugi dan sva imela inšpekcijo in policijo. Prijave so bile na dnevnem redu. Če tega ne doživiš, ne moreš verjeti. Konkurenca naju je prijavljala, češ da nimava urejenega haccp-a, da nimava nekih individualnih izjav, da nimava očiščeno. Dva do trije avtomobili so se pripeljali do lokala, hujše je bilo, kot bi prodajali kakšna mamila. Inšpekcija je preverjala, ali lahko pridejo hrano osebno prevzet ipd.,“ opisujeta Gabrova obdobje koronavirusa, ki ga želita čim prej pozabiti. Zdaj si želita le, da bi lahko njuno podjetje ponovno delalo nemoteno, da bi se gostje vrnili, napolnili njihovo veliko teraso in manjši notranji del, ki mu želita čim prej vdihniti novo podobo. no “ riboru, kjer sta kiosk zaprla in se Oba sta imela dobri državni služ- ranjevati tudi z obroki brez mesa. Foto: Črtomir Goznik da so tudi obroki brez mesa enakovredni mesnim.“ u koriščenja rali najpogostejša vprašanja in odgovore na to temo. Foto: Sta/M24 Foto: Črtomir Goznik Kung pao piščanec Foto: Črtomir Goznik Žar krožnik Ali lahko s svojim bo- nom plačam namestitev več oseb, denimo prijate- ljev ali družinskih članov? Da, ena oseba lahko plača za no- čitev več oseb, tudi denimo za pri- jatelje. Edini pogoj je, da tudi upra- vičenec, ki koristi bon, prenočuje v nastanitvenem obratu na datum, za katerega koristi bon. Ali lahko z bonom plača- mo namestitev, rezervira- no prek spletne platforme, kot sta Airbnb in Boo- king? Turistične bone je mogoče unovčiti izključno pri ponudniku namestitve. Način rezervacije na to ne vpliva. Če torej namestitev rezerviramo prek spletne platfor- me, plačamo pa jo neposredno pri ponudniku, lahko pri tem unovči- mo turistične bone. Če pa smo pla- čilo izvedli prek spletne platfor- me, bona ne moremo unovčiti. Ali lahko z bonom plača- mo prenočitev, ki smo jo pri ponudniku rezervirali in plačali že januarja? To je mogoče, če se bomo tako dogovorili s ponudnikom. Bon se namreč unovčuje ob plačilu, in če je to že bilo opravljeno, bona na- čeloma ni mogoče več koristiti. Lahko pa se dogovorimo s ponu- dnikom, da nam vrne že plačano kupnino in namesto tega sprejme turistične bone. Ponudnik k temu ni obvezan. Ali unovčitev bona vpli- va na pravice iz javnih sredstev (npr. otroški do- datek, socialna pomoč ...)? Ne. Bon se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po pred- pisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev. Kdo bo imel podatke o mojem koriščenju bona? Za namen unovčitve bonov in povračila sredstev ponudniku bo evidenco vodil in upravljal Furs. Po- datki se bodo hranili pet let, nato se bodo izbrisali. Furs bo shranil podatke o upravičencu do bona, ponudniku in obratu, v katerem je bil bon izkoriščen, ter podatke o izplačilu bona. V realnem času bo Furs tudi spremljal podatke v knjigi gostov, ki jih ponudniki policiji spo- ročajo prek sistema eTurizem, ter podatke preverjal v registru nasta- nitvenih obratov. Kam se lahko obrnem z dodatnimi vprašanji? Furs je vzpostavil posebni klic- ni center za turistične bone – na telefonski številki 08 200 1005. Delovni čas klicnega centra je v po- nedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure in v petek od 8. do 13. ure. mehiško tortiljo, gyros v tortilji, jedi z rižem, testenine, pripravlje- ne v voku, ki ga uporabljajo tudi pri pripravi drugih jedil. »Pri nas boste dobili tudi dunaj- ski zrezek, ki ga v celoti pripravi- mo sami, kot večino drugih jedi. Sami pripravljamo tudi majonezo, pleskavice, koščke za vegvab, koščke za golaž, za gyros. Vnap- rej skuhamo le malice, vse ostalo pripravimo po naročilu,“ še pra- vi Gaber, ki je zadovoljen, da se povečuje število ljudi, ki uživajo vegansko hrano in da se med ljud- mi spreminja odnos do veganov, veganstva, ki sploh niso tako dru- gačni, kot je bilo včasih splošno prepričanje. „Potrebovali smo več let, da so ljudje, četudi niso vegani, začeli pri- hajati k nam jest. Poskusili so naše jedi, ugotovili, da so veganske jedi dobre, četudi ne vsebujejo mesa. Marsikdo ni verjel, da v veganskem golažu ni mesa. To so izvedeli še drugi, od ust do ust se je širil glas o tem. Tudi oglaševali smo, prave- prinašamo na fi nančne urade. Za katero storitev lahko unovčimo bon? Bon lahko unovčimo le za na- stanitev ali nastanitev z zajtrkom. Ostale storitve, kot so denimo dodatni obroki, pa tudi turistična taksa, moramo doplačati z drugimi plačilnimi sredstvi. Lahko ponudnik v prime- ru, da plačam z bonom, zaračuna višjo ceno? V primeru plačila storitve z bo- nom nam ponudnik storitve za istovrstno storitev ne sme zaraču- nati višje cene kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi. V na- sprotnem primeru mu grozi kazen. Nadzorni organ, kamor lahko v primeru kršitve podamo prijavo, je tržni inšpektorat. Ali je nastanitveni objekt dolžan sprejemati turi- stične bone kot plačilno sredstvo? Ne, ponudniki se lahko odločijo, da turističnih bonov ne bodo spre- jemali, prav tako se lahko odločijo, da jih bodo sprejemali le v določe- nih obdobjih. Je mogoče bon unovčiti tudi za najem počitniških kapacitet v lasti sindikata? To je mogoče, če ponudnik iz- polnjuje pogoje za unovčenje bo- nov (vpis v register nastanitvenih obratov in opravljanje dejavnosti 13. marca 2020). Počitniške kapa- citete pa morajo biti postavljene v Sloveniji. Kako je mogoče bon unov- čiti pri ponudnikih, ki nimajo dostopa do inter- neta? Če ponudnik nima dostopa do interneta, bomo kot gost pla- čali poln znesek računa. Ponu- dnik nam bo izdal potrdilo, iz ka- terega mora biti razviden znesek unovčenega bona in način unov- čitve bona, v treh dneh po odjavi gosta pa bo moral v informacijski sistem Fursa vnesti podatke za povračilo sredstev bona upravi- čencu. Znesek bomo dobili povr- njen na svoj plačilni račun, vpisan v davčni register, v najpozneje 30 dneh. Če nimamo plačilnega raču- na, se sredstva izplačajo s poštno nakaznico. Kaj se zgodi z mojim bo- nom, če ga ne unovčim do 31. decembra 2020? V tem primeru njegova vrednost propade. Za neizkoriščen bon ne moremo zahtevati izplačila bona v denarju niti ga ne moremo unovčiti pozneje. utrujenosti, koža je boljša, počutje je boljše. Dokler ješ meso, tega ne vidiš, ne opaziš, nimaš realne primerjave,“ Igor predstavi svoje veganske izkušnje. „Na nek način smo paradni konj v tem smislu, ker nas drugi kopira- jo, v veganstvu vidijo neke poslov- ne priložnosti, od trgovin do go- stiln. Prvi v Sloveniji smo začeli z ve- ganskim sladoledom, ki je povsem naraven, brez umetnih sestavin in barvil. Po štirih letih smo še ved- no edini s celo vitrino veganskega sladoleda. „Kakovost je pri nas na prvem mestu, da veš, da bo za tebe dobro, potem to daš tudi go- stu. Prioriteta je, da ljudje jedo bolj zdravo,“ Igor in Lidija Gaber sklene- ta svojo podjetniško pripoved. ga učinka ni bilo, že zaradi same besede vegansko. Hodili smo na dogodke, prireditve, z golažem ali podobnimi jedili, brezplačno delili vegansko hrano. V zadnjem času smo našo ponudbo obogatili tudi s sladoledi, sladicami, torticami, da ljudje vidijo, da je vse to mogoče pripraviti tudi brez mleka in jajc,“ se začetkov veganske ponudbe spominja Igor Gaber. Veganstvo – vse pogosteje poslovna priložnost Igor in Lidija sta zadovoljna, ker sta prepričana, da sta se odločila za pravo stvar, da je vedno več ljudi, ki stalno ali občasno uživajo vegansko hrano. Igor se je mesu odrekel že pred 16 leti. „Spremem- be, ki sem jih zaznal po preneha- nju uživanja mesa, so bile očitne. Telo ima drugačen vonj, od takrat nisem imel niti enkrat težav s ki- slino, ni bilo več spomladanske Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  23. junija 2020Križemkražem20 AMATO, Giuliani - italijanski politik, nekdanji premier, DAGON - v Stari zavezi bog pri Filistejcih, KIRST, Hans Hellmut - nemški pisatelj satiričnih in zabavnih romanov Optimizma se je mogoče naučiti. Se- stavite si vsako jutro kratek seznam stvari, ki ste jih včeraj dobro izpeljali. Zraven pa še kratek seznam malenko- sti, ki vas jezijo oziroma spravljajo v sla- bo voljo. Poskusite vsak dan spremeniti samo eno od njih. In če se boste tega držali, boste resnično veliko dosegli. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (59) Medtem ko uživam v vožnji z najbolj strmo žičnico na svetu (Langkawi SkyCab), listam po zloženki, ki me dodobra spozna z džunglo pod mano. Otočje Langkawi sestoji iz magičnih devetindevetdeset otočkov (zraven tega jih menda obstaja še pet, ki se pokažejo le pri oseki). Glavni otok, ki leži približno trideset kilometrov od seve- rozahodne obale Malezije, je obiskan predvsem zaradi lepih plaž in osupljive pokrajine. O nje- govih lepotah se prepričam med pohajkovanjem v prostranstvu smaragdnih riževih poljih. Male- zija ima primerne pogoje za proi- zvodnjo eksotičnih pridelkov, od katerih ima riž najpomembnejšo vlogo, saj je bistven del vsako- dnevne prehrane. Povprečen Malezijec ga namreč zaužije več kot osemdeset kilogramov letno, kar je več, kot ga je drža- va sposobna pridelati. Malezijci zato, da bi zadostili potrebam naraščajočega prebivalstva, del tega ključnega živila celo uvaža- jo. Upam si trditi, da ga moj mlaj- ši brat letno sigurno pospravi še več! Kakšna žalost so včasih ko- sila, ko kuha on. Od palete vseh sort rižev: belega, rjavega, rde- čega in črnega, je zame namreč še zmeraj najljubša sorta rdeči krompir. Da bi izvedela več o rižu, ki sem ga delno in prisilno vzljubila v In- diji, zavijem v muzej. Ne bi ver- jela, da je lahko prikaz sajenja in pobiranja pridelka tako zanimiv! Čeprav so danes po svetu meto- do žetve že zamenjali stroji, ga tukaj pobirajo ročno. Vsakdo, ki išče avanturo, lahko celo zabre- de na eno izmed polj in pomaga pri pobiranju pridelka. Izkušnja je precej sluzasta in blatna, zato se ji raje izognem. V unikatnem mu- zeju na prostem me poučijo tudi, da lahko na plavajočem vrtu, ki ga redno poplavlja monsunsko deževje, riž rodi tudi do trikrat letno. Mislim, da brat že išče le- talske vozovnice ... Foto: M. Toplak Langkawi, Malezija Ormož  Devetošolci so se poslovili 11 zlatih učencev Devetošolci OŠ Ormož so prejšnji ponedeljek dokončno pomahali v slovo osnovnošolskemu izobraževanju ter se poslovili na šaljiv način. Foto: Arhiv OŠ Ormož Zlati učenci v družbi župana Da- nijela Vrbnjaka in ravnatelja Ale- ksandra Štermana Lovrenc na Dravskem polju  Vaško jedro Znova so ustvarjali Članki Kulturnega društva (KD) Lovrenc, ki ga vodi predse- dnica Metka Kouter, so aktivni skozi vse leto. Še posebej jim je v veselje urejanje vaškega središča pred krajevno dvorano ob glavni cesti med Apačami in Ptujsko Goro. »Člani KD Lovrenc smo po premoru, ki smo ga imeli zaradi ukrepov epi- demije koronavirusa, znova združili moči. V okviru ustvarjalnih delavnic smo ob krožišču v središču Lovrenca tokrat naredili postavitev na temati- ko »kmečko dvorišče v poletnem času«. Zasadili smo pelargonije, ki so bile značilna sorta rož že v času naših babic. Naredili smo skalnjak, postavili smo pergolo in stari studenec. Za morebitne popotnike, ki bi si želeli v hladni senci malce odpočiti, smo namestili mizo in klopi. Verjamemo, da se bo marsikomu ustavil pogled tudi na kokoškah. V kratkem bo naša lesena hišica dobila še kritino, ki bo pika na i celotni podobi razstavišča. Zaveda- mo se, da nam bodo vremenske neprilike marsikdaj povzročile in da bo treba postoriti dodatna dela za dosego urejenega izgleda razstavnega prostora. A z dobro voljo bomo tudi to sproti urejali,« je povedala predse- dnica KD Lovrenc na Dravskem polju Metka Kouter. Po slavnostni valeti na dvorišču ormoškega gradu so v ponedeljek devetošolci še zadnjič prestopi- li šolski prag in prejeli zaključna spričevala. Zlatim učencem, ki so vsa leta izobraževanja opravili z odliko, pa je župan Danijel Vrbnjak še podelil občinska priznanja za devetletni povprečni uspeh več kot 4,5. Od 51 učencev jih je ta naziv doseglo kar 11; to so: Lina Šnajder, Ivona in Aurora Nedog, Iza Korpar, Dina Grabovac, Maša Balažič, Lea Obran, Gaj Bobnarič, Dino Kralj, Ema Šoštarič in Ana Štibler. Kot je še povedal ravnatelj Ale- ksander Šterman, so učenci pri- dobili tudi druge »zlate« nazive za večletno obiskovanje različnih dejavnosti, med njimi je bilo kar 16 zlatih bralcev, ki so vsa leta tekmo- vali za bralno značko. Osvajali so tudi priznanja na različnih tekmo- vanjih iz znanj, raziskovalnih nalog (vse tri raziskovalne naloge so se uvrstile na državno tekmovanje, ki pa se še ni izvedlo), uspešni so Foto: arhiv KD Vaško jedru je urejeno vse dni v letu, okrasitev pa je v skladu z letnim časom. Tokrat je okrasitev poletna, s številnimi rdečimi cvetočimi pelargonijami. bili na podjetniškem in likovnem natečaju ... Prav tako so blesteli na področju športa. Najuspešnej- ša učenka generacije 2011–2020 in najuspešnejša učenka na tekmo- vanjih je sicer postala Lina Šnajder, naziv Naj športnik generacije si je pridobil Tjaš Notersberg, Naj špor- tnica pa Mischel Borko. Marljiva in zagnana generacija pa se je poslovila na prav poseben način. »Dogodek so na hudomušen način obeležili z veliko rolami stra- niščnega papirja, v katerega smo imeli ovito praktično celo šolo. Do prihoda župana smo šolo s pomoč- jo čistilke uspešno očistili,« je še pristavil ravnatelj, ob tem pa učen- cem zaželel, da pridobljeno znanje skozi nadaljnje šolanje nadgradijo ter da v življenju sprejmejo čim več dobrih odločitev. Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 23. do 29. junija 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺ €€  Bik  ☺☺ €€€  Dvojcka  ☺☺☺ €  Rak  ☺ €€€  Lev  ☺☺ €  Devica  ☺☺☺ €€  Tehtnica  ☺☺ €  Škorpijon  ☺☺ €€€  Strelec  ☺☺☺ €€  Kozorog  ☺☺ €  Vodnar  ☺ €€€  Ribi  ☺☺☺ €€  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 29. junija. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravil- no sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim ku- pončkom, bomo vsak teden izžrebali do- bitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Klemen Unuk, Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 23. junij 19:00 Ptuj, restavracija Gastro, letni zbor članov Ribiške družine Ptuj Sreda, 24. junij 17:00 Ptuj, pred TIC-om, brezplačni vodeni ogled Ptuja, Od srednjeveških sejmov do današnje mestne tržnice 17:00 Večnamenska dvorana Spuhlja, predavanje Visoka greda, z nami prof. ddr. Ana Vovk Korže 18:00 Draženci, ob ribniku v prostorih RD Žejne ribice, 9. zbor članov TD Mitra Hajdina 18:00 Sp. Duplek, osrednja prireditev ob občinskem prazniku 18:00 Ptuj, mestna tržnica, Osrednja slovesnost MO Ptuj ob dnevu državnosti, ob slabem vremenu bo prireditev v dominikanskem samostanu 18:00 Ormož, pred grajsko pristavo, proslava ob dnevu državnosti in odprtje Ormoškega poletja 20:00 Prvenci, Kresovanje 20:30 Ormož, Kerenčičev trg, Ormoški nočni ulični tek Četrtek, 25. junij 09:00 Vurberk, prireditveni prostor ob gradu, 16. pohod na Grmado 09:00 Prvenci, pohod 09:00 Sp. Duplek, Kolesarjenje 09:00 Zg. Duplek, pohod 17:00 Gerečja vas, pri Zajškovi kapeli in vaškem zvoniku, tradicionalna mašna slovesnost ob prazniku patrona Alojza 21:00 Vurberk, grad, Tadej Toš – Je..la nas Korona Petek, 26. junij 09:00 Ptujsko jezero, Zajtrk na Dravi, posvet o turizmu v post- covid dobi 19:00 Ptujska Gora, trg, Vinski večer z Vini Gross, vljudno vabljeni na vinski večer z Vini Gross, ki bo prvič potekal na prostem na idiličnem trgu Ptujske Gore Mestni kino Ptuj Sreda, 24. junij: 20:00 Tu je bila Britt-Marie. Četrtek, 25. junij: 20:00 Direktno z liffa 2019: Žvižgači. Petek, 26. junij: 17:00 Pripovedke iz živalskega sveta; 19:00 Direktno z liffa 2019: Lara; 21:00 Kralj Staten Islanda. Prireditvenik Foto: ČG 9 4 7 1 7 4 8 5 6 8 6 5 5 2 6 3 1 2 4 8 7 9 2 5 9 3 4 6 torek  23. junija 2020 Za kratek čas 21 Pravijo, da riba smrdi pri glavi. Kje ima glavo slovenska »politična« riba, vemo. In smrad, ki se je tam začel, že dolgo časa buri slovensko javnost (tuja pa se nam privoščljivo smeji). Tistih, ki so ga povzročili, pa seveda ne moti. Saj mi s kmetov to poznamo: če greš v hlev, boš najprej zavohal neprijetne vonjave, potem pa se počasi navadiš in smradu sploh ne opaziš. (Opazijo pa ga tisti okrog tebe, ko zapustiš hlev.) A če nadaljujemo z ribjim smradom: mogoče se res začne pri glavi, ampak verjemite, da se potem hitro razleze po celem telesu. In tudi slovensko ‚politično telo‘ se je dodobra usmradilo. Tudi naše, ptujsko. Čeprav ne vem, kateri ribji organ smo pravzaprav na našem koncu. Repna plavut? Na vseslovenskem nivoju so v zadnjem času sporne nabave zaščitne opreme, pri čemer so iz državne samopostrežnice jemali vsi, ki so imeli priliko in seveda živce za to. V nedavni, petkovi številki našega časopisa pa smo lahko prebirali, kako delujejo ptujske podružnične samopostrežnice. Kar po vrsti jih je nekaj naštetih: smetiščna samopostrežnica, v katero smo občani zmetali milijone, pa jih še kar nekaj bomo, ker je pač nekdo želel zaslužiti na račun odpadkov. In to ne malo zaslužiti. Če bi občina želela vrniti preplačani denar, bi bankrotirala! Vodovodna samopostrežnica, v kateri se ne moremo dogovoriti, kako bi se lotili obnove zastarelega vodovoda, medtem pa evropski denar odteka, odteka, odteka ... Odteka pa tudi voda iz pokvarjenih cevi, ki se jih nihče ne loti celovito obnavljati. Tudi ptujska tržnica je prava samopostrežnica, v kateri si je marsikdo postregel, račun pa plačujemo davkoplačevalci. In to račun s kar enajstimi ‚popravki‘. Se vam ne zdi, da je to malce preveč za eno takšno majhno okolje, kot je ptujsko? In to se dogaja, ko Ptuj še niti ni regijsko središče, le nekaj skupnih nalog za širše okolje opravlja. Bog nas obvarji, kaj nas še čaka, ko bodo lokalni politiki dobili regionalna krila?! Za šankom Državna samopostrežnica in lokalne podružnice Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  23. junija 2020Poslovna in druga sporočila22 Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers ki tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote (od 27. 6. do 29. 8. 20 20). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. • datum odhoda 6. 10. 2020 ob 23. uri • • • • (6. – 11. 10. 2020) Vabljeni na AKCIJSKA CENA: samo 339,00 EUR po osebi Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  23. junija 2020 Oglasi in objave 23 KUPIM traktorje Zetor, IMT, Deutz in ostale znamke v kateremkoli sta- nju. Kupim tudi kmetijske priključ- ke. Telefon 070 519 447. GVTRAK, Gregor Voga, s. p., Turno 11, Go- rica pri Slivnici. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. Vsako sredo ZA ZVEZDE Karl Vurcer, Trnovska vas 44b, roj. 1943 – umrl 15. junija 2020; Pavla Zavec, roj. Pichler, Skorba 65a, roj. 1924 – umrla 15. junija 2020; Franc Verdenik, Majšperk 35, roj. 1935 – umrl 15. junija 2020; Feliks Zorec, Ptuj, Zadružni trg 10, roj. 1939 – umrl 16. junija 2020; Štefan Bedrač, Spodnje Jablane 29, roj. 1933 – umrl 9. junija 2020; Marija Muršič, roj. Pifko, Moškanjci 101, roj. 1939 – umrla 10. junija 2020; Ivana Vidovič, roj. Novak, Ptuj, Rimska ploščad 2, roj. 1937 – umrla 17. junija 2020; Štefanija Mencinger, roj. Kovačič, Jelovice 49, roj. 1932 – umrla 17. junija 2020. Umrli so PRODAM 12-colski, dvobrazdni plug in brane. Cena po dogovoru. Tel. 02 796 42 81. PRODAM enoosno Tehnostrojevo priko- lico. Cena 2.950,00 € in belo domače vino po 1,50 €. Informacije na tel. 031 503 142. RAZNO POTREBUJEM osebo za dolgotrajno po- moč za vsa dela v hiši in izven. Ne pa za gospodinjstvo. Tel. 041 725 759. MOŠKI, osamljen, brez obveznosti bi rad spoznal osamljeno prijateljico od 50 let naprej. Tel. 051 761 440. P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEV ILKE www.reporter.si POLITIKA – Diskreditacija za zalogo: po Aleksandru Čeferinu sesuvajo še Tomaža Vesela INTERVJU – Bojana Beović: Če ne bomo ustrezno ukrepali, bo to začetek drugega vala KRONIKA – Ozadje trojnega umora v Škocjanu pri Domžalah in domnevni motiv REPORTAŽA – Pod krinko na petkovih protestih kolesarjev v Ljubljani N O V I R E P O R T E R M A G A Z I N IZGANJALEC HUDIČA PRI EKSORCISTU INTERVJU LUKA BASI POČITNIŠKE VILE LUKSUZ ZA VAVČERJE ESTNIKBRANKO C ZGODOVINSKI ROMAN SONCE PETOVIONE NAJBOLJ VROČE KNJIGE POLETJA 2020 PRIMORSKE VASI V PREKMURJU LJUBEZENSKA ZGODBA MLAJŠI SO OKUSNEJŠI KAJ POČNE DANES? BOJAN TRAVEN, TELEVIZIJEC TV-SERIJE OBNORELE SLOVENCE KARTUZIJA PLETERJE SAMOTARJI POD GORJANCI junij 2020 – letnik X 3,90 EUR 24.6. O D S R E D E P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V NEPREMIČNINE V NAJEM dam poslovni prostor na Ptuju v Platani. Tel. 031 663 445. Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te dn ik .s i Štajerski TEDNIK torek, 23. 6. 2020  COLOR CMYK stran 24 Jerebic krivde za očitano mu kaznivo dejanje ne priznava. Ne zanika, da se je tistega dne gibal v Trnovski vasi, a ropa ne prizna. Drugačnega mnenja so kriminali- sti, ki so mu prostost odvzeli še isti dan po storitvi očitanega mu kazni- vega dejanja. Preoblekel se je v bližini stolpa v Zavrhu S pomočjo Jerebičevega gmail elektronskega računa so tudi iz- sledili pot, po kateri je po ropu, ki naj bi ga storil, pobegnil. Peljal je v smeri Zavrha, tam naj bi se preob- lekel in odvrgel oblačila, v Lorma- nju naj bi se vključil na avtocesto in odpeljal proti domu. Takšno pot je kriminalistom izrisalo sledenje elektronskemu računu jerebic. damjan1@gmail.com, ki je bil na- meščen na mobilnem telefonu, ki so mu ga možje v modrem zasegli. Osumljeni je policistom predlagal in dovolil še vpogled v svoj drugi elektronski račun damjanjere- bic23@gmail.com, na katerem pa po besedah kriminalista Matjaža Breznika niso našli za preiskavo relevantnih podatkov. „Če bi jih, bi jih nedvomno navedli,“ je poudaril Breznik in pojasnil nekaj podrob- nosti o ugotovitvah iz preiskave. „Na podlagi sledenja gmail računa smo izrisali pot, po kateri je vo- zil od Trnovske vasi do doma. Do Zavrha je črta poti res ravna, to pa iz razloga, ker je osumljeni ver- jetno vozil zelo hitro in Google ni bil sposoben slediti, zato se je izri- sovala samo ravna črta. Potem je v Zavrhu v bližini stolpa zarisano cik- -cak gibanje, tam se je preoblačil in odvrgel oblačila, nato je do avtoce- ste vozil z zmerno hitrostjo, potem po avtocesti je pa črta poti zaradi višje hitrosti vožnje ponovno rav- na. Oblačila, ki jih je storilec nosil med ropom, smo našli odvržena v Zavrhu. Čevljev tam nismo našli, pa tudi sicer kasneje ne.“ Danes bo sončno. Pihal bo se- verovzhodni veter. Najnižje jut- ranje temperature bodo od 11 do 17, najvišje dnevne od 26 do 30 °C. V sredo bo še razmero- ma sončno. V četrtek bo delo- ma sončno s spremenljivo ob- lačnostjo, predvsem popoldne bodo nastajale plohe in nevih- te. Od severa k nam priteka po- stopno bolj suh in toplejši zrak. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Ptuj, Trnovska vas  Prekmurcu Jerebicu sodijo za rop pošte Do roparjevih oblačil s pomočjo Googla 32-letni Prekmurec Damjan Jerebic se pred tričlanskim senatom ptujskega okrožnega sodišča zagovarja zaradi očitanega mu kaznivega dejanja ropa pošte v Trnovski vasi. 12. decembra lani, nekaj minut pred 17. uro, je zamaskirani moški vstopil v prostore trnovske pošte, skočil čez pult in pobral denar. Hitro, kot je privihral, je s plenom iz pošte tudi odvihral. Policisti so po ropu nemudoma začeli iskati storilca, tudi s cestnimi blokadami. Foto: vestnik.si Sojenje Damjanu Jerebicu iz okolice Murske Sobote, ki ga obtožnica bre- meni kaznivega dejanja ropa, se bo na ptujskem okrožnem sodišču pred tričlanskim senatom nadaljevalo 21. julija. Rojstva: Martina Pšeničnik, Jurovci 27b, Videm pri Ptuju – de- ček Tine; Tadeja Krajnc, Natašina pot 1a, Ptuj – deklica Ana; Kaja Hrast Rakovnik – deček Lan; Kaja Trop – deček Luka; Monika Todorovič – deček Maj; Vanesa Prapotnik – deklica Alina; Nataša Nemec – deklica Iva; Janja Danko Brodnjak – deček Jure; Janja Spevan – deček Kris; Petra Predikaka – de- klica Luna. Poroke: Martin Budja in Anja Klasič, Biš 1; Jernej Vidovič in Betina Rižnar, Tibolci 29; Robert Šamperl in Anita Grajfoner, Zg. Korena 15a; Robert Jurgec in Vanja Rodošek, Gradišča 20; Domen Knez Ptuj, Ul. 5. Prekomorske 21 in Ramona Seka, Ptuj, Zagrebška c. 72; Dejan Bezjak, Zg. Hajdina 155a, in Nata- ša Žnidarič, Belski Vrh 8; Matej Tuš in Vesna Zorko, Dragovič 18a; Boštjan Lorbek in Nika Grdadolnik, Markovci 59a. Srečko Brumen, Lenart, Nadbišec 6, in Danijela Dajčbauer, Dobrava 23, Ormož; Andrej Purg in Tamara Lubec, Hajdoše 70. Pisali na Pošto in poizvedovali o posnetkih nadzornih kamer Medtem ko je Damjan Jerebic zaradi očitanega mu kazni- vega dejanja ropa od lanskega decembra v priporu, so na Pošti Slovenije v začetku junija z njegovega elektronskega naslova, registriranega pri operaterju T-2, prejeli elektron- sko pošto. Poizvedoval je v zvezi s pošiljanjem video posnet- kov nadzornih kamer. Sodišče je zanimalo, kako je lahko pošiljal elektronsko pošto, če v priporu nima dostopa do ra- čunalnika in spleta. Povedal je, da je sorodnike prosil, naj v njegovem imenu na Pošti poskušajo pridobiti informacije, ki bi mu lahko bile v pomoč pri zagovoru pred sodiščem. Kateri sorodniki so mu pomagali pri tem, ni želel razkriti. Na Pošto so sporočila prihajala iz dveh elektronskih naslovov: Valen- tine Jerebic in Damjana Jerebica. Šele po tretjem prejetem mailu so poštarji posumili, da gre za obdolženega za rop in so zadevo naznanili policiji. Foto: Dreamstime/M24 Katere fotografi je manjkajo Sodnica Marjana Kosi je kriminalistu Matjažu Brezniku na petkovem naroku kar malo zažugala, ker policisti v spis niso vložili fotografi j obtoženega po prijetju. Kriminalist je pojasnil, da so v spisu fotografi je, ki so na policiji že obstajale iz predhodnih obravnav obdolženega. Tisti dan, ko so ga aretirali, so ga, tako je povedal Breznik, tudi fotografi rali, a teh fotografi j v sodni spis niso vložili. Foto: SD Pošta Trnovska vas obdolženi Jerebic tisti dan s tem- no modrim BMW-jem, na katerem so nameščene tablice mariborske- ga registrskega območja z ormoš- kim grbom, ob 9. uri ustavil na Petrolovem bencinskem servisu v Vučji vasi. Ob 10.46 ga je varno- stna kamera zabeležila v trgovini Jager v Trnovski vasi. Tam je med drugim kupil delavske rokavice sive barve. Na posnetku, ki so ga v petek predvajali na sodišču, naj bi se videlo, da je na rokavicah ru- meni rob. In točno takšne rokavice z rumenim robom naj bi uporabljal ropar pošte. V Jagru kupil delavske rokavice – identične roparjevim Kriminalisti so si pri preiskavi ropa in iskanju storilca pomagali tudi s posnetki varnostne kamere na pošti. A obraza se na posnetku ni videlo. „Iz posnetka se je z go- tovostjo dalo razbrati, da je stori- lec temnolas, zabeležili smo tudi obliko zalizcev. Odvržena oblačila, ki smo jih našli v Zavrhu, smo pri- merjali s tistimi na posnetku iz po- šte in se v celoti ujemajo,“ je dodal kriminalist Breznik. Na podlagi po- snetkov nadzornih sistemov se je Spodnje Podravje  Nezakonite migracije Za več kot avtobus ljudi Policisti na območju Podravja so imeli minuli konec tedna pol- ne roke dela z nezakonitimi prebežniki. V četrtek in petek so na obmej- nem območju prestregli pot 29 migrantom, ki so na nezakonit način prestopili državno mejo. V noči na petek so jih osem izsledi- li v Obrežu, v Zgornji Kungoti so prestregli pot sedmim Sircem, v Halozah pa so prijeli skupino sedmih Pakistancev in enega Sirca. Na mejnem prehodu Gruškovje so v četrtek in petek na priklopnikih tovornih vozil s turško registracijo odkrili osem državljanov Afgani- stana, v soboto pa so v dveh cis- ternah za prevoz živil s srbskimi registrskimi oznakami odkrili še 22 tujcev. Državljani Bangladeša, Indije, Turčije in Sirije so bili po na- vedbah Policijske uprave Maribor vidno izčrpani, obstajala je velika verjetnost, da bi se zadušili. V so- boto zjutraj so v okolici Majšperka in Ormoža prijeli štiri državljane Egipta, Tunizije in Maroka, v nede- ljo dopoldan so stopili na prste še štirim Egipčanom, ki so jih izsledili na območju Haloz. Foto: PMP Gruškovje