AMEfttCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 125
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 27, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Demokratska kot republikanska konvencija v polnem soglasju
Ray T. Miller izvoljen soglasno za načelnika
Demokratje so v soboto zakopali bojno sekirp, si pbdali roke in sklenili, da bodo šli kot ena solidna skupina v prihodnjo kampanjo, da pribore zmago stranki. Na konvenciji demokratskih precinktnih načelnikov je bilo oddanih za Ray T. Miller-ja, kot okrajnega načelnika, 725 glasov in za Martin L. Sweeneya, ki je kandidiral proti Millerju, zastopajoč Gongwerjevo grupo, je bilo oddanih 340 glasov.
Kakor hitro so se delegat je z javnim glasovanjem izjavili za svojega kandidata, je vstal Martin L. Sweeney in predlagal', da se izvoli Ray T. Millerja soglasno okrajnim načelnikom. Swee-neyev predlog je podpiral John S. Pyke, dozdaj desna roka bivšega načelnika Gongwerja. Swee-neyev predlog je sprejela zbornica z splošnim odobravanjem.
Novoizvoljeni načelnik Ray T. Miller je rekel, da bodo poslej odprta vrata na stežaj vsem demokratom in da se bo vsak lahko izrazil po svoji volji, ne da bi se koga preganjalo radi nje-dosedanjega mišljenja. Miller je pozival demokrate, naj nastane sloga tudi v vseh vardah ter pozval demokrate, naj vsi brez izjeme sodelujejo v jesenski kampanji, da se pribori zmago demokratski stranki.
Pred konvencijo se je govorilo, da Miller ne bo dal besede Gongwerjevi grupi. Toda pokazal je, da je njegov namen res doseči mir v stranki in vsak je lahko dobil besedo. Nekaj časa je sicer kazalo, da bo konvencija burna, toda Miller, ki je bil izvoljen konvenčnim predsednikom, je navzoče pozval, naj se zadrže kot gentlemani. In ubogali so ga.
Konvencija je izvolila Felix T. Matio, ki je bil vsa ta leta Gongwerjev pristaš in njegov največji zagovornik, za podpredsednika. Nato je konvenci-
G. H. Bender izvoljen načelnikom republikancev
Kongresnik George H. Bender bo tudi za prihodnji dve leti vodil republikance <v okraju Cuyahoga, kot je soglasno določila v soboto popoldne konvencija republikanskih precinktnih načelnikov. Konvencija je šla od rok brezhibno, dokler ni bilo vprašanje volitve podpredsednika. Manjšina je poslala v zbornico nekaj med-klicev, ko je bilo predlagano ime Daniel H. Wasserman, kar pa ni spremenilo volitev.
Albina Cermak je bila soglasno izvoljena za voditeljico ženskih republikanskih organizacij. To mesto je prej zavzemala Mary L. Forrest, ki je v lanski kampanji zapustila Ben-derjevo organizacijo in podpirala John 0'Donnella za župana proti Burtonu.
A. J. Hirstius, bivši clerk vo-livnega odbora, je predlagal Benderja za načelnika, še pred-no so se mogli vsi precinktni načelniki dobro vsesti in takoj, ko je Bender odprl zborovanje. Podpiral ga je Harry Gahn, kakor je bilo vnaprej določeno od Benderja. Nakar je zbornica z glasnim aplavzom odobrila Mr. George H. Benderja načelnikom, ne da bi kdo poskusil kandidirati proti njemu,
Nato je načelnik Bender govoril 10 minut ter napovedal izvolitev governerja Brickerja, dalje zveznim senatorjem župana Burtona in Robert Tafta predsedniškim kandidatom. Joseph Lo Presti, republikanski precinktni načelnik iz 23. var, de, precinkt "B," je bil imenovan tajnikom centralnega odbora. Alex Bernstein bo pa postavljen brezdvomno za predsednika Izvrševalnega odbora na seji prihodnji teden.
Precinktni načelniki so takoj po konvenciji izvolili svoje var-dne 'vodje in sicer je bil izvoljen za 23. vardo Joseph J. Flaisman in za 32. vardo Har
London, 25. maja. — Listine, ki jih je angleška policija našla pri nekem prijetem časniku pro-tiangleške organizacije, ki se imenuje "Irska republikanska armada," kažejo, da so uporni Irci nameravali vprizoriti revolucijo proti Angliji, najbrže s pomočjo Nemcev. Anglija je odredila dalekosežne odredbe tako «a Irskem kot v Angliji, da se pravočasno zatre vsak poskus vstaje. Po vsej deželi se vrše
Irci so nameravali vprizoriti vstajo proti Angliji s pomočjo Nemcev
In zgodilo se je!
Zadnji petelc smo napisali uredniški članek, v katerem smo rekli, da niso zavezniški generali za drugega kot za Icrave past. hi glej, takoj drugi dan je vrhovni poveljnik francoske armade, Maxime Weygand, degradiral kar 15 generalov. Poročilo ne pove, če *so šli krave past ali ne, toda glavno je in tudi skrajni čas,, da se postavi na čelo armadam ljudi, ki ne bodo imeli glave samo ,z(i čake, ampak bodo imeli tudi kaj pod čakami.
je bil, kolikor je razvidno, izvoljen samo en Slovenec, in sicer Joseph J. Flaisman. -o-
Komunisti so se skrili pred razjarjeno množico
ja izvolila izvrševalni odbor 300 ry Lathy. V izvrševalni odbor članov, ki so zastopniki obeh grup, Gongwerjeve in Millerje-ve, kar je dokaz, da je ves spor poravnan. V izvrševalni odbor so bili izvoljeni tudi sledeči Slovenci : James Debevec, John Gornik, Vatro Gril, Andy Jerman, Edw. Kovačič, Frank Kozel, John Lokar, John Mihelich, Joseph Ogrin, John Prince, Edw. Pucel, John Rožanc, Anton Ve-hovec, Anthony Zak in councilman Emil Crown.
Precinktni načelniki bodo izvolili svoje vardne vodje v glavnem stanu demokratske stranke ob navzočnosti Ray T. Millerja.
-o
številne aretacije. Med prijetimi je baje tudi nek Amerikanec, uradnik ameriškega poslaništva v Londonu. Imena še ne dajo v javnost in tudi ameriško poslaništvo molči o tem.
Oblasti so pomnožile straže pri vseh javnih poslopjih, elektrarnah, mostovih. Ob deželnih cestah so napeljali žične ovire in ojačile so se barikade na važnih križiščih. Napoveduje se, da bo v prihodnjih 48 urah aretiranih mnogo odličnih osebnosti, ki so bile baje v zvezi z nameravano revolucijo. Sodi se, da je bil pripravljen načrt, po katerem bi Nemčija poslala na Irsko in v Anglijo vojake z letali in jih Spustila po raznih krajih na zemljo. Ti bi potem s pomočjo revolucionarjev zasedli
Weygand zbira čete za splošen napad
žnejša središča ter onemogočili! obrambo deželo, v tem bi pa pri- j šla preko morja glavna nemška sila.
—-o—--
Tudi v Vatikanu čutijo da se bo Italija gotovo odločila za vojno
Rim, 25. maja. t— Da se Ita-
Rusija varje Balkan
Budapest, 25. maja. — Sovjetska Rusija je izdala zadnje svarilo vsem vojskujočim državam, naj se ne dotaknejo Balkana! Poroča se tudi, da ima Rusija vse f^ ipravljeno, da nastopi z vojaško silo, če bi hotela kaka država stopiti na Balkan.
Najnovejše iz vojne
BERLIN, 27. maja.—Vrhovno poveljstvo je sinoči naznanilo, da so nemške čete zavzele francosko pristanišče Calais, ki je oddaljeno 22 milj od Dovra, najbližjega angleškega pristanišča, najva-1 PARIS, 27. maja,—Francozi
priznajo, da so Nemci zavzeli pristanišče Boulogne, toda •pravijo, da Calais še ni v nemških rokah.
LONDON, 27. maja.—V angleškem generalnem štabu je tudi nekaj spremembe. Poveljnikom generalnega štaba je bil imenovan general John Greer, mesto dosedanjega poveljnika Ironside.
V Parizu so prijeli nad 500 osumljencev
Paris, 25. maja. — Pariška policija je v današnjem pogonu za sumljivimi osebami prijela do 500' seb, med njimi 334 tujezem-cev. Vse te so poslali v konfina-cijo, kjer bodo pod strogim nadzorstvom. Tekom zadnjega tedna so ploklicali na zaslišanje do 60,000 sumljivih oseb. Vojaški poveljnik Pariza je naznanil, da bodo izgnani vsi oni, katerih aktivnost je sumljiva.
Pekin, 111. — Iz Chicaga je prišlo sem deset komunistov, osem moških in dve ženski, ki so začeli razdajati na glavnem trgu rdečo literaturo. Pobirali so tudi podpise, da bi postavilo komunistično stranko v Illinoisu jeseni na glasovnico.
Kmalu se je pa zbralo okrog njih kakih 200 meščanov in kmalu je začelo padati po komunistih, ki so se zatekli v poslopje okrajne sodnije. Prišla je na pomoč policija in šerifovi deputiji, ki so spremili ogrožane komuniste v okrajno ječo, ker je začela postajati množica vedno bolj nemirna in se je bilo bati, da bodo navalili na nepoklicane rdečkar-je. Množica je zažgala enega izmed avtov, v katerih so se komunisti pripeljali iz Chicaga;
-o-
Port Washington, Wis. — Tu je preminul stari naseljenec Jo-njih 18 let je bil vdovec.
Kongres bo sprejel stroge postave proti tujezemcem
Washington, D. C. — Strah Pred tujezemsko propagando je zbudil tudi kongres Zedinje-nih držav, da bo napravil zelo stroge postave proti vsem, ki skušajo z javno ali pisano besedo delati propagando za kako tujezemsko državo, ali ki zahtevajo spremembo ameriškega načina vlade. Ena teh postav bo odtisnjevanje prstov vseh tujezemcev, to je vseh onih, ki nimajo ameriškega državljanskega papirja. Senatni podod-sek je soglasno sprejel predlog kongresnika Smitha iz Virgini-je, ki zahteva registracijo vseh oseb, ki niso ameriški državljani, odtisnjenje njih prstov in lažjo deportacijo nezaželjenih tujcev. Enak predlog je bila poslanska zbornica lansko leto zavrgla, toda zdaj bo pa skoro gotovo sprejet.
Predlog vsebuje točko, da se morajo vsi nedržavljani v teku štirih mesecev, ko bo predlog sprejet, zglasiti v najbližnjem poštnem uradu, kjer se jih bo registriralo in vzelo odtise njih prstov. Kdor se ne bo registriral, bo avtomatično podvržen deportaciji iz dežele.
Dalje bodo podvrženi deportaciji vsi oni, ki so pomagali drugim priti nepostavno v to deželo, če so bili kdaj obsojeni radi posesti prepovedanega orožja, če so kdaj javno pozi vali odpravo sedanjega sistema ameriške vlade itd. '
lija resno pripravlja na udeležbo
vojne z vojaško silo, čutijo tudi j ^J0®^ 26; maJa-BeI vatikanski krogi. To se sklepa iz tega, ker je kardinal Maglione, državni tajnik papeževe države
poklical k sebi vse diplomate, ki zastopajo razne tujezemske države pri Vatikanu, zlasti one, ki smatrajo, da bodo njih države v vojni z Italijo. Vprašal jih je, če nameravajo odpotovati domov, ali pa se bodo nastanili v Vatikanu. V tem slučaju bo Vatikan preskrbel stanovanje samo za poslanika in enega tajnika.
Ta korak vatikanske države je prepričal diplomate, da je sv. Oče popolnoma mnenja, da bo šla Italija v vojno, ali pa da je položaj tako resen, da hoče preskrbeti vse potrebno za ta slučaj.
Italijani apelirajo na duceja naj jih popelje z ječe
Zavezniške čete, ki skušajo od severa in juga pre-ščipniti nemški koridor v Franciji, so samo še 12 milj vsaksebi. Nemci drvijo z novimi tanki proti Rokavskemu prelivu.
15 FRANCOSKIH GENERALOV JE BILO ODSTAVLJENIH OD POVELJSTVA
Paris, 25. maja. — Zavezniške i Paris, 26. maja. — Vrhovni armade, to je ona v Belgiji in'poveljnik Weygand je odstavil
V bolnišnici
Matthew Susteršič, 3557 E 82nd St. se nahaja v St. Lukes bolnišnici, kjer je prestal težko operacijo. Za enkrat obiski niso dovoljeni. Dobremu možu in očetu želimo skorajšnjega okrevanja.
-o-
Peoria, 111. — Dne 10. ^aja je v sanatoriju umrl Andrej Pše-ničnik, star 68 let in rojen v Kapeli pri Brežicah na Štajerskem. Tukaj zapušča ženo, v La Sallu in Depueju pa več dru gih sorodnikov.
Rim, 25. maja.—Z vsako uro je Italija bolj pripravljena, da proglasi vojno. Pod orožje je ailo poklicanih že toliko rezervistov, da je armada že skoro v popolnem vojnem stanju in da bi bila nadaljna mobilizacija v slučaju vojne nepotrebna.
Po Italiji se je zdaj razširila splošna zahteva po otoku Korziki, ki leži blizu Italije in ki ga ima v posesti Francija od leta 1768. V italijanskih časopisih je bil včeraj priobčen zemljevid s kričečimi napisi: "Živijo italijanska Korzika!"
Poroča se tudi, da se pripravljajo Italijani, ki žive na otoku Malti, ki je v angleški posesti, da pošljejo delegacijo k Mussolini ju, da jih pride odrešit. Poljedelski minister Cassinai je na konvenciji kmetov v Bo-logni pozival Mussonilija,- !da reši Italijo iz ječe v Sredozem skem morju.
Italijanska zahteva po Korziki in Malti ter severni Afriki da misliti, da bo Italija udarila če bo, proti Franciji in ne proti Jugoslaviji. Oblasti so zadržale največji italijanski parnik Rex, da ni odplul proti New Yorku. Pravijo, da pred 6. junijem ne bo odplul, zato se sodi, da se bo Italija do tega dne odločila za vojno.
gijska radio postaja je sporočala, da so Belgijci zbili Nemcem 225 letal in da so včeraj zajeli 500 Nemcev. RIM, 26. maja.—Medtem, ko je laška mladina korakala pred Mussolinijem in kričala, naj jo pelje v vojno, pa so v teku razgovori z Anglijo, da se dvigne zavezniška blokada v Sredozemskem morju. Angleški krogi trdijo, da bodo Italijo potolažili.
Nov grob
Po petmesečni bolezni je preminila v nedeljo zjutraj ob sedmih v St. Lukes bolnišnici dobro poznana Mrs. Agnes Natlačen, rojena Čič. Stanovala je na 4624 Turney Rd., Garfield Heights. Stara je bila 61 let, doma iz Dilce pri Postojni, odkoder je prišla sem pred 33 leti. Bila je.članica društva Naš dom, št. 50 SDZ in podružnice št. 47 SŽZ. Poleg žalujočega soproga Franka zapušča-dva sina, Franka in Edwarda, brata Jakoba in dve sestri v starem kraju. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Louis L. Fer-folia, 3515 E. 81th St. v sredo zjutraj ob 10:30 v cerkev sv Imena na Broadway in na pokopališče Kalvarijo. Naj ji bo ohranjen blag spomin in naj počiva v miru, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Smrtna nesreča V petek popoldne okrog pol štirih je bil smrtno poškodovan Štefan Ftičar. Peljal se je z bu-som, ko se je vračal z dela domov. Na Payne Ave. in 36. cesta je stopil z busa, ko je pridrvel avto in ga tako nesrečno zadel, da je Ftičar takoj umrl. Bil je
ona v Franciji še nista pretrgali nemškega koridorja, s katerim grozijo Nemci popolnoma obkoliti zavezniško armado v Belgiji. Vendar so zavezniki ta koridor že zožili od 35 na 12 milj med mestoma Peronne in Bapaume. Ako se jim posreči presekati to nemško zagozdo, potem bo odrezana vsa nemška armada, ki se nahaja od tukaj pa do morja, od ostale nemške armade.
Najtežje stališče ima zavezniška armada v Belgiji, kjer se morajo boriti na treh straneh hkrati in sicer proti ntemškim četam, ki pritiskajo po Belgiji od vzhoda, na jugu razbijajo nemški koridor in na zapadu se morajo ustavljati napadom nemških čet, ki so že pri morju in ki hočejo priti tej zavezniški armadi za hrbet.
od poveljstva 15 francoskih generalov, ki so poveljevali korom, divizijam in drugim edinicam. Njih imena se ni dalo v javnost. Toda novi poveljniki, osebno izbrani od Weyganda, so že prevzeli njih poveljstva. To je bila največja sprememba, ki se je še kdaj izvršila v francoski armadi in je zbudila splošno senzacijo med narodom.
*
Berlin, 25. maja. — Nemško poveljstvo poroča, da je njih armada vjela v past vso francosko armado in da se zdaj pripravljajo na zadnji naskok, v katerem bo zaveznike popolnoma uničila. In vse to je izvedla nemška armada, pravi vrhovno poveljstvo, ki šteje komaj 5,000,000 mož, ali komaj ena tretjina vse nemške bojne sile.
Nemci trdijo, da je 65 '/'■ nemške armade še v ozadju in da je pripravljena, da v par dneh uda-
Vrhovni poveljnik zavezniške armade, general Weygand se očividno pripravlja na največji j ri proti Parizu, da šturma Main odločilni napad. Kje bo ta na- ginot linijo in napade Anglijo.
pad ukazal, se še ne ve. Toda pred napadom mora razpostaviti svoje čete na strategične točke, predvsem pa mora pripraviti v te kraje rezervo, ki bo prišla na pomoč udarnikom. Zato je pa zdaj glavno delo zaveznikov, da se obdržijo v pozicijah toliko časa da bo Weygand udaril.
V krogu, ki so ga stisnili Nemci okrog zavezniške armade v Belgiji, je 500,000 francoskih vojakov, 400,000 belgijskih in 200,000 angleških. In ko bo ta sila enkrat uničena, bo ostalo Franciji samo 120 divizij, da branijo Pariz in Maginot linijo. Vrhu tega bodo morali braniti pa še južno mejo, kjer bo udarila Italija (!). o-
IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI
Chicago. — Dne 11. maja je v!bo izgubil le dva prsta. —• V
South Chicagu umrl Anton Bre-zovec, star 43 let, ki je prej bival v Stauntonu, 111. — Pred dnevi je v okrajni bolnišnici umrl Jože Zidarič, doma od Krške vasi na Dolenjskem. Tu zapušča dva brata, v starem kraju pa sina. — Poročno dovoljenje so te dni vzeli: Krist Vičič in Irene Boyk, Martin Ivec in Dana Holland ter Frank Gull in Genevieve Perko.
Ely, Minn. — Poročano je bilo v Prosveti, da je br. Blaž šker-janc pri nesreči v rudniku izgubil desno roko. Res je bil ob raz-strelbi smodnika poškodovan na
Evelethu je umrl 20-letni Edvard Fink, rojen tamkaj, ki zapušča starše, dva brata in sestro.
K molitvi
Članice podružnice št. 47 SŽZ so prošene, da se udeleže nocoj in jutri večer molitve za pokojno sestro Agnes Natlačen v Fer-folievem pogrebnem zavodu, v sredo naj se pa v polnem številu udeleže pogreba.
Konzularni, tajnik Slavo Trošt, ki je bil do nedavnega izseljeniški komisar kraljevine Jugoslavije, bo prišel v Cleveland, kjer bo prevzel tajništvo v uradu konzula dr.
roki, toda po izjavi zdravnikovi James W. Mallya
V C0LLINW00DU BODO VZIDALI SPOMINSKO PLOŠČO ZGORELIM OTROKOM
V četrtek 30. maja, na Spominski dan, se bo vršila v Col-linwodu velika slavnost, ko se bo star 44 let in vdovec. Doma je'vzidala spominska plošča onim bil iz Prekmurja, vas Ostiža. Tu- otrokom, ki so zgoreli v znanem
kaj je bival 27 let. Večinoma je bil zaposlen pri organizaciji, ki čisti okna. Bil je ustanovitelj društva sv. Štefana št. 224 K. S. K. J., pri katerem je bil tudi več let predsednik. Tukaj zapušča dve hčeri in sina: Mary, Štefanija in Štefan. Stanoval je na 1554 E. 34. cesta, odkoder se bo vršil pogreb v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Pavla pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Naj počiva v miru v ameriški zemlji.
požaru 4. marca 1908. V zvezi s to slavnost j o se bo vršila tudi velika parada. Vse to se vrši pod avspico vojnih veteranov, Collinwod Post št. 2926.
Parada se bo začela na 140. cesti in Hale Ave. ob devetih dopoldne in se bo vila proti Memorial šoli, ki se nahaja na 152. cesti in Lucknow Ave. Poveljnik veteranov, H. A. Mills, apelira na vse bratske, civične in patri-otične organizacije, da se pridružijo paradi. Enako so vab-
ljeni sjcavti, dečki in deklice, in drugi. Igrala bo polkovna godba 112. polka inženirjev od ohijske narodne garde.
Spominska plošča se bo postavila na vrtu pri posebnih obredih. Posebno povabilo je bilo poslano staršem in sorodnikom otrok, ki so izgubili življenje v tistem požaru. Vsega skupaj je takrat zgorelo 173 otrok, med temi mnogo slovenskih.
Vsi lokalni uniformirani krožki, ki želijo prisostvovati, pa niso dobili povabila, so vabljeni. Za podrobnosti naj se pokliče MUlberry 9773, kjer je glavni stan te podružnice Ameriške legije.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
»117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
. Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for a months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Slavčki - Planina ■ Škrjančki - Kraljički
Dne pevski
Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 125 Mon., May 27, 1940
Vzemimo, da zmaga Hitler
Ničesar ni nemogočega pod božjim soncem in tako je rudi možno, da Hitler dobi to vojno. Še pred enim mesecem smo verjeli Francozom, ki so rekli, da je ni sile na svetu, ki bi našla prehod skozi Maginot črto. Hitler nam je dokazal drugače. Torej je tudi lahko mogoče, se reče, morda ne ravno lahko, toda možno, da bo Hitler zavzel vso Francijo in Anglijo. Pri tem računanju o možnosti in nemožnosti je samo eno gotovo in to je, da mora Hitler zmagati hitro, ali pa ne bo zmagal. Če se bo vojna količkaj zavlekla, jo bo Hitler zaigral.
Torej če bo Hitler premagal zaveznike v Evropi, je čisto gotovo, da se ne bo ustavil tam. Njegovi načrti bodo šli dlje, tudi preko oceana. V tem slučaju se mu bo zahotelo po najbogatejši deželi na svetu, po Zed. državah. Kaj bi mogle storiti Zed. države, če bi se naenkrat pokazal sovražnik pri našem obrežju? Trenutno te nevarnosti sicer še ni. Toda pripravljeni moramo biti na to. Ne smemo čakati, da bi se začeli oboroževati, ko bo sovražnik trkal na vrata. Če bomo čakali, bo naša dežela izgubljena. Čeprav imamo ogromne zaloge naravnega bogastva, imamo silno industrijsko moč, a pri vsem tem moramo imeti oboroženo silo, ki bo varovala to naše bogastvo.
Ne smemo delati iste napake, ki jo je storila Anglija, ko je vsa ta leta po svetovni vojni pozabila na oboroževanje, najbrže misleč, da je bila samo ena svetvona vojna, samo en svetovni požar, in ne bo svet nikdar več pozabil na osem milijonov padlih vojakov v zadnji svetovni vojni. Anglija je. spala, a Nemec je noč in dan koval orožje in gradil letala.
Če bo Hitler premagal zaveznike, se bo znašel kot absolutnega gospodarja Evrope in na svetu bodo tedaj samo še tri druge velesile: Rusija, Japonska in Zed. države. Zed. države in Japonska sta deželi, daleč vsaksebi. Obe sta izven območja nemških letal. Edino z bojno mornarico bi ju mogel Hitler doseči. Ako bo hotel Hitler priti v svet, kjer gospodujeta Japonska in Zed. države, bo mogel to storiti sa mo po morju. Za enkrat pa nima na razpolago ladij, ki bi ga ponesle pred vrata Zed. držav ali Japonske. Če bo pa hotel Hitler zgraditi pomorsko silo in imeti obenem silo na suhem, bo našel, da je to nemogoče. Eno ali drugo pač, oboje hkrati ne. In če bo hotel Hitler doseči nadoblast na morju, bo mo ral prej uničiti edino preostalo demokratsko državo, to je Zed. džrave.
Je več načinov, s katerimi bi skušal to doseči. Eden teh načinov bi bil direkten napad. Toda direkten napad na močnega nasprotnika ni v navadi nacijev, niti v politiki, niti v vojni. V takem slučaju skušajo najprej disorganizirati sovražnika za hrbtom. Hrbet Zed. držav bi bil v tem slučaju kontinent Južne Amerike. Južni del tega kontinenta je v mišljenju in kulturi veliko bolj evropejski kot ameriški Zato je pa ta del veliko lažje dosegljiv za Evropo kot je za nas. Južno Ameriko imenujejo kontinent 20. stoletja, ker je bogata nerazvitih naravnih bogastev in trgovskih mož liosti. Za to je pa tudi zaželjen plen vsakega lačnega napadalcu. Če se razvije dobro organizirana propaganda v Južni Ameriki, bi bile Zed. države proti temu popolnoma brez moči.
Kadar bi torej Hitler oslabel naš hrbet, to se pravi, ka dar bi imel dovlj dobro organizirano Južno Ameriko proti nam, bi poskusil z direktnim napadom na naše obrežje preko Atlantika. Ne bi šel naravnost, ampak stopnjema in z počivališči na Islandiji in Greenlandiji. Toda, če bodo za vezniki res podlegli, upajmo, da bo naša vlada dovolj na pažnji, da bo videla v bodočnost in da bo Hitler našel pri pohodu sem že naše bombnike na Novi Fundlandiji in na sami Greenlandiji, kjer bi mu Američani pripravili prvi "slavnostni" sprejem s točo bomb. Nova Fundlandija bi bila lahko središče zračne sile, ki bi domonirala ves severni Atlantik
Ali pa bi Hitler vzel drugo pot, to je preko Azorov in Bermude. In zopet upajmo, da bi ga pozdravili ameriški bombniki na Bermudi.
Zed. države imajo dve mogočni obrambeni črti, dva silna oceana, kjer nam je potrebno imeti dovolj močno obram-
beno silo. Preko Atlantika je naš sovražnik Nemčija, pre-ikj-gp^ mornar" Zadnjo so ži-ko Pacifika Japonska Ti dve velesili, ki sta zdaj zaposleni vahno in smehijajočih obrazov z osvajanjem, ena v Evropi, druga v Kitaju, imata nekak sporazum pri svojem delu. Čeprav se bodo njiju pota morda nekoč križala, pa je trenutno obeh skupna želja in ta je padec Anglije in Francije. Kadar bi se jima izpolnila ta želja, bi bilo zopet hrepenenje obeh padec Zed. držav.
Veliko prednost ima pri tem Amerika, ker sta Nemčija in Japonska tako daleč oddaljeni druga od druge. Tako jima je skoro nemogoče združiti svoje sile proti Zed. državam. Pripravljeni pa moramo biti, da se bo skušalo počasi izpod-jesti našo moč in da se bo skušalo uničiti naš vpliv v inozemstvu. Zato pa morajo Zed. države gledati, da bodo imele dovolj močno silo v obeh oceanih. Tako silo, da si bo vsakdo dobro premislil, predno bi se mu začele cediti sline po našem bogastvu. Zgraditi si moramo tako obrambeno silo, kiizimšek žela buren aplavz za le-bo držala v šahu tako Nemčijo kot Japonsko. Klic po razo-|p0 harmonijo. Mešan zbor je roževanju naj nas ne premoti, vsaj toliko časa ne, da bo od- j zapel še "Ptice" in "Pred mojo vrgel orožje tudi ves ostali svet. Močna oborožena sila jejkajžo," nakar je nastopil kot najboljše jamstvo proti vojni, toda to velja samo v demo-1 solist Vincenc Zimšek in zapel kratskill deželah.	|lCozinovo "Moje jutro." Radi
"SLAVČKI"
5. maja je mladinski zbor "Slavčki" priredil koncert in komično igro v dveh dejanjih, "Sokratov god." Udeležba je bila povoljna, dasirav-no zaslužijo "Slavčki" večjo podporo od strani občinstva.
V igri so nastopili Frank Mahnič kot Sokrat,- Sophie Kaucic, kot njegova žena Tipka; Daniel Boncha kot njun sin Bulcek; Joe Okoren kot pesnik Pindar; James Cernilogar kot Kleon; Eddie Ljubi kot Terzit in Joseph Baškovič kot Tiritej. Odlikovala sta se v vlogah Sophie Kaucic in Joseph Okoren, ki sta razločno govorila in dobro naštudirala svoje vloge. Druge je bilo tež ko razumeti, temu je pripomoglo tudi to, ker je bil nemir po dvorani. Priznanja gre pa .Mrs. Peternel, ki se je trudila in jih učila vloge.
Po končani igri je nastopila Vera Unetič in deklamirala "Slava Slovencem." Vera je aktivna članica "Slavčkov" in je dobro pogodila deklamacijo. Rosie Jamnik je lepo zapela "Kako poje petelinček" in prav tako dobro sta zapela "Gor čez jezero" Mary Brundula in Mary Donat. Sylvia Mihevc je ganljivo zapela "Za materjo." Alice Birtič se je tudi dopadla v soli "Vrtec." Viola Zupan je zadovoljila navzoče z solo "Popotnik," in tako tudi Anna Kos, ki je zapela "Kaj boš za mano hodil?" In "Triglav" je pela Zdenka Mahnič in je s svojim korajžnim nastopom ugajala. Mary Obreza s svojim ljubkim sopranom in Sophie Kaucic sta v duetu kraso zapeli "Sladke tajnosti življenja." Marsella-ne Perko je zapela ljubljeno pesmico "Sirota." Marion Kuhar, ki lastuje lep sopran, je lepo zapela "Srcu." Program je bil preveč obširen, da bi opisala vse posamezne točke, toda splošno vsi dueti in samospevi so bili dobro izvršeni.
Solom in duetom je sledilo 18 pesmi, katere je zapel celoten zbor. Že dolgo niso "Slavčki" tako lepo žvrgoleli kot na tem koncertu. Upam, da postane tudi zanimanje za "Slavčke" od strani staršev in prijateljev večje.
Čestitam odboru "Slavčkov," ki je dal zboru novo življenje in jim dal novega poguma. "Slavčki" složno in korajžno naprej!
PLANINA
Isti večer, 5. maja, od "Slavčkov" sem se podala na "planino," namreč v Maple Heights na koncert odraslega zbora "Planina."
'Program je otvoril moški zbor z Laharnarjevo pesmijo "Na delo," "Za plotom" in "Smeje se ti." "Planina" ima več dobrih pevcev v moškem zboru in dobro so izkazali svoje moči v zgornjih treh skladbah. Ženski zbor, ki šteje lepo število mladih deklet, je zapel Vodopivcevo "Pogled v nedolžno oko" in "Moj ljubček je
zapele in je prav ugajala. "Njega ni" in pa "Venček narodnih pesmi" je podal mešan zbor, ki obeta biti eden izmed najboljših zborov.
"Na svetu vendar je lepo" sta v duetu zapela gdč. Frances Lipnos in poznani tenorist Vincenc Zimšek. Gdč. Lipnos lastuje krasan liričen sopran in z nadaljnim učenjem bo zboru "Planina" v velik ponos. V duetu sta gdč. Lipnos in g.
prehlada, pevec Zimšek ni mogel tako dovršeno podati pesmi kot bi to storil drugače, toda je še vseeno zadovoljil poslušalce. Nadaljna točka je bila dvo-spev Hladnikovo "Hrepenenje po pomladi." Sicer je to precej težka skladba, toda sta jo ga. Yemec in ga. Lipnos dobro zapeli.
Težko nalogo si je nadel zbor z učenjem Donizattijeve "Kdo je kriv" po sextetu iz opere "Lucia Lam mer moor." Za mlad zbor kot je "Planina" in upoštevajoč, da šteje zbor veliko pevcev in pevk, ki poprej niso bili še nikoli pri nobenem zboru, smelo trdim, da so po mnenju mnogih častno izvršili svojo nalogo in nepričakovano dobro zapeli to težko skladbo. Zborovodja je g. Primož Kogoj in vse klavirske to$ke je spremljal Joseph Kogoy.
Po končanem programu )se je razvila prosta zabava in ples. Zbor "Cvet" se je udeležil v lepem številu in se tudi dobro zabaval. "Planini" želim fnno-go napredka in uspeha in hvala vam za gostoljubnost na zadnjem koncertu.
"ŠKRJANČKI"
Na materinski dan, dne 12. maja je pa mladinski zbor "Škrjančki v Beli Ljubljani počastil matere z dvema kratkima igrama in petjem. Prvo je pozdravil navzoče predsednik Mr. Godec, nakar je predstavil Mr. James Rotarja, ki je podal jedrnat govor. Po govoru je sledila igra "Sestrin varuh," v kateri so nastopili Marion Godec, Frank Stopar, Frances Mavric, Violet Vogrin, Valentin Grill, Edward Svet, Stella Slo-kar, Mary Furlan in Sonny Klemencic. Vsi so dobro nastopili in tako tudi Karol Smrdel, Edward Nachtigal, Lillian Jad-rich, Ernest Kovacic in Frank Drugovic, ki so imeli vloge v enodejanki "Junaki." Režiser iger je bil Mr. Požar, ki se je že večkrat izkazal mojstra dramatike.
Po kratkem odmoru je nastopil celoten zbor "Škrjančkov" in zapel 18 pesmi in zaključil program z Šemetovo skladbo "Mamica moja je strašno bogata." Vse pesmi so dobro naštu-dirali, pevovodja Mr. Šeme je lahko ponosen na "Škrjančke" in prav tako starši in odbor. Pianistinja Miss Elsie Artel je spremljevala na klavir vse zbo-rove točke.
Za ples je sviral Trebarjev orkester in med navzočimi je bilo mnogo prijateljev in staršev od drugih mladinskih zborov. Se dolgo uspevajte "Škrjančki"
"ČRIČKI"
Žal, da se je ist dan, (12. maja) vršil koncert mladinskega zbora "Črički'' in radi razdalje mi ni bilo mogoče posetiti njih koncerta. Slišala pa sem od več staršev "Kanarčkov," ki so se udeležili koncerta "Čričkov," da se je zbor veliko izboljšal in da so podali lep program.
"KRALJIČKI"
Najmlajši izmed mladinskih zborov je zbor "Kraljjički" v Maple Heights in so v nedeljo, 19. maja zaključili pomladansko koncertno sezono s koncertom in plesom.
Program je otvorila mlada Rose Črne z deklamacijo "Na tujih tleh," kateri je sledila Mary Volkar in deklamirala "Slovenska beseda." Mary je pridna učenka in je ena izmed ustanovnih članic zbora. Buren aplavz je žela z deklamacijo "Šolarček" mala, rdeče-lična Margaret Zupančič. Margaret je glasno in razločno izgovarjala besede in korajžno nastopila Nato je celoten zbor "Kralj ičkov" zapel osem pesmi in "so se očividno zboljšali od zadnje-
ga koncerta.
Po kratkem odmoru je nadaljeval program Edward Frenetic z deklamacijo "Zjutraj." "Vrabec in konj" je deklamiral Ludwig Hrovat. Nadaljna točka je bila deklamacija in sicer Zormanova "Metulju," katero je deklamirala mlada Marion Fleckestein. Marion je sicer nemškega rodu, toda ima veselje se učiti slovenščine in je tudi dobro izvršila svojo nalogo in naravnost očarala navzoče. Humoristično "Petelinčkovo že-nitev" je deklamirala Lillian Legan, ki je, ako se ne motim, tudi med "Kraljički" od pričet-ka zbora.
Kraljički' so potem skupno zapeli še šest pesmi in zaključili program pevajoč "Slovenec sem." Zborovodja "Kra-ljičkov" je Mr. Ivan Zorman.
Od "Kanarčkov" se je odzvalo lepo število staršev, pevcev in prijateljev in se v njih imenu zahvaljujem "Kraljičkom," staršem in prijateljem za dru* žabnost. "Kraljički," korajžno naprej!
Tako je bil koncert predzadnjo nedeljo zaključek pomladne koncertne sezone. Skozi poletje želim vsem zborom mnogo zabave, uspešnega učenja in obenem vas že sedaj opozarjam na piknik, katerega priredi mladinski pevski zbor "Kanarčki" dne 28. julija na prostorih doma Zapadnih Slovencev na De-nison Ave.
Pozdrav vsem pevcem, pevkam in prijateljem pesmi.
Ačka Traven. --o—-
Tretje pismo narodu
ka izdaja sedaj tudi takozvani Money Order kot jih dobite na poštah, da lahko pošljete kamorkoli.
Potom sedanje banke se nudi narodu lepa bodočnost, kakor vse kaže sedaj. Z povečanimi vlogami bi pomenijo povečane dohodke brez povečanih stroškov bančne uprave, kar smatram za glavni namen, da vabim rojake k sodelovanju. Vsi veste, da je varnost denarja na vlogah jamčena. Bnaka je članica Federal Deposit Insurance Corp. in Cleveland Clearing House Asosciation. Naročite v banki varnostne predalčke (Safety Box) za vaše važne listine.
Upoštevajte, kar je v korist naroda!
Za North American Bank Co. Anton Grdina, predsednik.
-o-
Hladilne naprave
Hladilni stroji spadajo med naprave, ki se redno bolj uporabljajo v praktičnem življenju. Da bi spoznali njihovo delovanje, si moramo najprej ogledati fizikalne pojave, na osnovi katerih so zgrajeni.
Za proizvajanje hlada v hladilnih strojih, se uporabljajo plini. Plini imajo lastnost, da se segrevajo, če jih stisnemo (komprimiramo), obratno pa se ohlajajo, kadar znižamo pritisk. Na osnovi tega pojava stiskamo plin v hladilnem stroju s posebnim kompresorjem, da postane komprimiran plin precej vroč. Vroč plin napeljemo tako, da teče po dovolj dolgi, zaviti cevi, kjer oddaja toploto ali zraku, ki obdaja cev, ali pa cev še posebe gladimo. Tako ohlajen komprimiran plin vodimo skozi celo tanek prehod v drugi sistem cevi, iz katerega črpa kompresor hladilno sredstvo (plin) in ga stiska na višji tlak. Stisnjen plin je seveda spet vroč zaradi stiskanja in se uvaja v prvi sistem cevi, kjer se ohlaja. Prehod iz cevi, kjer plin hladimo, do drugega sistema cevi, je zelo ozek in ker kompresor zopet odreja hladilno sredstvo, vlada v drugem sistemu cevi mnogo manjši pritisk kakor v prvem. Zmanjšanje pritiska plina pa je zvezano z zmanjšanjem njegove temperature. Kompiri-miran plin, ki smo ga že v prvih ceveh shladili približno na temperaturo okolice, ki obdaja cevi, bo torej imel v drugem sistemu cevti n(jžjo temperaturo, ker se je pritisk plina v drugem sistemu zmanjšal. Tako dobimo v ceveh dovolj nizko temperaturo, to se pravi, da s temi cevmi lahko okolico hladimo. Za trajno hlajenje je seveda potrebno, da stroj, ki sesa zrak iz hladilnih cevi in ga tlači v prve cevi, neprenehoma deluje.
Za čim boljše in čim cenejše delovanje celotne naprave ni važna samo skrbna in pravilna izdelava posameznih delov: kompresorja in cevnih sistemov, ampak še v večji meri, kakšen plin izberenio za hladilno sredstvo, nino rojakom na zmerne obre- Tukaj se moramo ozirati mno-sti in s tem tistim prihrani de- j gokrat na okolnosti, ki niso od-nar, ki se je poslužujejo za po- visne samo od dobrega delova
vdihavajo. Pozneje so vpeljali kot hladilno sredstvo amonijak, s kateriim so imeli veliko v,eč uspeha in ki se v mnogih industrijah še danes uporablja kot hladilno sredstvo. In čeprav je amonijak sam na sebi strupen, ga lahko smatramo kolikor toliko za nenevaren plin, ker povzročajo že majhne količine a-monijaka neznosen duh in opozorijo ljudi. Pač pa bi recimo v gledališčih in velikih dvoranah, kamor bi po nesreči naenkrat prišel amonijak, ravno zaradi neznosnega duha povzročil paniko z nepredvidenimi posledicami. Poleg tega pa se moramo pri aparatih, ki pridejo v dotiko z amonijakom, izogibati bakra in bakrenih zlitin, ki jih amonijak zelo hitro razjeda. Zato je razumljivo, da so poleg a-monijaka za hlaje|n|je preizkušali že vse vrste plina in zmesi plinov, od katerih so se mnogi več ali manj uspešno obnesli v izdelavi hladilnih naprav. Eden izmed zadnjih takšnih hladilnih sredstev je freon — 12, kakor ga imenujejo Američani, ki so ga prvi začeli izdelovati in vpo-ravljati, oziroma kakor so ga Nemci imenovali frigen. Freon je po svoji naravi, ker ni strupen ne vnetljiv in ker se je v gospodarskem pogledu najbolj obnesel pri hlajenju v majhnih temperaturnih razlikah, posebno pripraven za uporabo pri hlajenju ozračja v prostorih, ki so namenjeni za zbiranje ljudi (kinodvorane, gledališča, vlaki, itd).
-o-
Iz urada slovenske banke The
North American Bank Co.
Društvom, trgovcem, klubom in posameznikom na oklic!
To je tretje pismo kot klic za pristop k slovenski banki za sodelovanje.
Dvakrat ha leto se nudi prilika vsakemu gospodarskemu poslovanju za preureditev posfo-vanj, to je ob 1. januarju ali ob 1. juliju, ko se zaključujejo računi. Prav radi tega prihajam s tem pismom pred narod v tem času do teh skupin ali posameznikov in ustanov, ki še ne sodelujejo z slovensko banko.
V kolikor mi je v čast in v veselje, da se zahvalim tem, ki so bili vedno ali so zadnje čase pristopili k banki, prav v toliko si štejem v dolžnost opozoriti še vse druge, ki do danes še niso z našo domačo banko. Iskrena zahvala za naklnojenost enoletne preteklosti. Julija meseca bo narod čital velik napredek banke. To naj bo pa za vabilo še za one, ki dosedaj niso bili z banko.
Zakaj vas vabim in opominjam, naj pojasnijo naslednje vrstice:
Zato ,ker je banka narodna j ustanova in tako last naroda po delnicah.
Zato, ker banka na več načinov pomaga in koristi narodu s posojili. Banka posojuje na posestva ali pa tudi na osebno last-
ELSIE M. DESMOND Ena izmed kandidatinj za "Miss Ljubljano" je tudi Elsie M. Desmond, 19711 Arrowhead Ave. Tekma s^ zaključi 2. junija in kronanje ljubljanske kraljice in ustoličenje župana bele Ljubljane se bo vršilo 2. junija v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
-o-
sojila.
Zato, ker je domača ustanova, kjer delajo in vodstvo oprav-
nja naprave, često moramo paziti na pr. da plin, ki bi utegnil uhajati iz naprave, ni vnetljiv;
Ijajo domači rojaki po številu 91 dalje, da ni strupen, ali v hla-oseb. <	jdilnih napravah, ki jih uporab-
Zato, ker banka pomaga tudi Ijamo za hlajenje ozračja v ve-pri likvidaciji stare banke z od-
kupovanjem vknjižb.
Zato, ker če bo banka imela več vlog, bo imel narod tudi več od tega koristi.
Zato, ker mnogi rojaki prosijo še za posojila in bi tako z našim denarjem pomagali našim ljudem in tako samim sebi koristili. V mesecu juniju naj bi
likih prostorih, namenjenih za bivanje ljudi, da ne bi imel slučajno uhajajoč plin neprijetnega duha, če že nastopi v majhnih količinah, itd.
Vsi ti razlogi so vodili kon-strukterje pri izbiri hladilnih sredstev, že odkar se izdelujejo hladilni stroji. Zrak na pr. se je pokazal iz gospodarskih raz-
še vsa ona društva, klubi in po-1 logov v večini primerov za ma-samezniki sklenili, da se s prvim j lo uporabno hladilno sredstvo.
julijem pridružijo banki za sodelovanje. Prav tako so opozorjeni trgovci, da začno čekovni promet z domačo banko, kar je
Prva graditelja hladilnih naprav
Narodna zveza lekarnarjev ima zasluge, da se je že 19. leto po deželi priredilo teden od 19. do 25. maja za proučevanje in pouk glede prve pomoči pri poškodbah in boleznih. Narodni komitej obstoja iz 12 članov in eden od teh je Clevelandčan, naš rojak, Mr. Lodi Mandel, ki lastuje Mandel Drug Store na 15702 Waterloo Rd.
Vsaka družina bi morala imeti doma zdravniški kabinet, v katerem se dobi vse potrebno za prvo pomoč, ker se navadno dobi toliko poškodb ravno doma. Tak zdravniški kabinet bi moral vse-
Perkins (1834) in Harrison |bovati zanesljiva sredstva za ra-(1856) sta gradila svoje napra- ne, razne obveze, tinkture, kave z etilnim etrom, ki je zelo kor tudi sredstva za bluvanje v
tudi na vsak način logično. Ban-ivnetljiv in omamlja ljudi, ki ga slučaju zastrupitve.
a«tiitiiitiittiiiiitiiiiiiiiMiiiitiii»tni»»n>i»»>»itii»niiiiiiiiiiiiniii»iiimi»itmmn
WINNETOU
F* nemtkem Iniralki K. *»X»
itftumi»»»»»iiiin»»imui:»»»»»titm»*M»mH»»»n»»»»»»»»»»»»»»mc«t»
"Naj stopi master Marshal na stran, pa bom vse povedal!" "Bodi po vašem!" Da bi mu olajšal izpoved, sem mignil Marshalu. Odšel je, pa se za ujetnikovem hrbtu vrnil in se skril za bližnje drevo. Ra"d bi bil videl v njegovo dušo —. "Torej —!"
"Morgan me je obiskoval. Pregovoril me je, igrala sva za velike vsote."
"Vas je obiskoval na vašem stanovanju?" "Da."
"Ne v delavnici?"
"Nikdar."
"In —?"
"V igri sem naj prvo dobival, strastno sem se vdal kvartanju. Nato pa sem po vrsti izgubljal in nazadnje sem mu bil dolžen nekaj tisoč dolarjev. Nisem i-mel s čim plačati, grozil mi je, da me bo naznanil. Dal sem mu namreč menico s ponarejenim podpjisom Marshala. Nisem si znal po.magati, vdal sem se mu." "Kaj je zahteval od vas?" "Povedati sem mu moral, kje so ključi k trgovini."
"Ste vedeli, kaj namerava?" "Da. Domenila sva se, da si bova rop delila in se umaknila v Mehiko. Prej še pa sva se ločila, dejal je, da radi varnosti. Določil je .sestanek v Austinu."
"Povedali ste mu, da ima Marshal glavni ključ pri sebi?"
"Da. Pa nisem mislil, da ga bo umoril. Rekel je da ga bo le omamil. Počakala sva ga, pozno je prišel domov, pa mesto da bi ga bil samo omamil, ga js zabodel. Odprla, sva vežna vrata in ga položila v vežo. Rop sva si razdelila kar v trgovini." "Sam je vzel diamante, vi pa
"Da."
"Zakaj ?"
"Veščak sem v zlatnini in v nakitu, pa bi bolje znal spraviti v denar take reči ko on, je dejal." "In šli ste v Austin?" "Da."
"In od tam vas je zvabil v gore?" "Da."
"In tu vam je vzel denar, izkupiček iz ropa, kajne?" "Tako je bilo." "Ali ste res tako neumni pa ste mu verjeli —? Kedaj je bil zločinec še pošten do svojega pomagača —! Saj ste si vendar lahko mislili, čemu vas vabi v divjino! Da se vas neopaženo iznebi —!
"Kako pa vam je vzel denar?" "Sinoči je bil na straži. Spal sem. V spanju sem čutil, da nekdo grabi po meni, zbudil sem se. Morgan mi je že vzel orožje in denarnico, pa me mislil za-bosti. Strah mi je dal moči, sunil sem se na stran, skočil na noge in zbežal. Zasledoval me je, pa tema je bila, uspelo mi je, da sem mu ušel. Vso noč sem bežal, prepričan sem bil, da bo našel mojo sled, ko se bo zdanilo, pa prišel za menoj.
In danes sem se tule skril, da bi si počil. Pa so prišli Indijanci mimo. In pravkar Sem mislil spet oditi, ko sem zagledal tegale rdečega človeka. Skril sem se, pa našel me je."
Ves izmučen je bil. Zato je mčnda tudi tako rade volje vse priznal. Kajti kesanja ni kazal, ne v glasu ne v obnašanju.
Bernard je pristopil. Vprašal sem ga:
"Mož je vaš! Kaj mislite storiti z njim?"
Molčal je. Maščevalnost in usmiljenje sta se borila v njegovi duši.
smrt, Bernard! Brez orožja, brez konja, brez izkušnje v divjini — ne prišel bi daleč, žalostno bi poginil!"
"Torej pa ga vzemimo s seboj in se ga o priliki iznebimo."
"Za samo sitnost bi nam bil. In povrh že imamo ujetnika. Utegnila bi se pogovoriti in še nevarna bi nam bila."
"Saj smo štirje proti dvema!"
"Ne mislim, da bi bila nevarna našemu življenju neposredno. Lahko nam povzročita druge težave, ki bi bile še usodne za nas. Mis}ite le samo na to, kaj vse še moramo tod opraviti!
Pa ne bom ga sodil. Naj bo po vašem! Dali mu bomo enega naših tovornih konj in nekaj orožja.
Vprašati pa še moramo prej Winnetoua za mnenje."
Winnetou je stal ob strani in mirno poslušal. Na moje besede je stopil k ujetniku in mu snel vezi.
"Vstani!"
Holfert je vstal. Winnetou je pokazal na njegovo roko.
"Ali je opral beli človek s svoje roke kri umorjenega?"
"Da!" je plašno potrdil.
"Kri je bila torej na njegovi roki. In kri se da le s krvjo o-prati, ne pa z vodo. Tako hoče veliki Manitou.
Ali vidi beli človek tisto zeleno vejo tamle pri reki?"
"Da."
"Beli človek naj stopi pa naj vejo utrga! Ako jo prinese, bo živel. Kajti veja je znamenje miru in milosti."
Čudil sem se temin nekoliko nenavadnemu pogoju.
Holfert je stopil k reki, kakih štiri sto korakov je bilo do nje. Pogoj je bil zelo lahek, veja ni visela daleč nad reko, lahko jo je z brega dosegel.
Iztegnil je roko. ■
Tedaj pa je dvignil Winnetou puško, strel je počil in v glavo zadet je padel Holfert mrtev v vodo.
Hladnokrvno je nabil Winnetou puško.
"Beli človek ni prinesel veje, umreti je moral! Veliki Duh savane je pravičen. Pa tudi usmiljen. In usmilil se je belega človeka. Da smo mu pustili življenje, bi ga bili našli Komanči in ga mučili. Ali pa bi ga bili našli coyoti."
Zajahal je in odjezdil dalje.
Molče smo jezdili za njim, zatopljeni v resne misli.
Sled Komančev je bila vso pot dobro vidna. Da so bili na bojnem pohodu, to so nam povedale njihove barve, pa namenjeni so bili kam daleč, previdnejši bi bili, da je sovražnik kje blizu. Winnetou je gotovo vedel, kam potujejo, pa molčeč človek je bil, ni govoril brez potrebe.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Toda vprašati sem ga le mo ral in mu tudi povedati, da ne nameravamo jezditi ves dan za Komanči. Že sem mislil pognati konja k njemu, ko so pred nami počili streli.
JUNIJ
2.—Proslava 125. obletnice slovenskega pesnika Valentin Vodnika in volitve ljubljanskega župana za leto 1941.
2.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave.
2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi.
9.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ prirede piknik na Močilnikarjevi farmi.
9.—Društvo Doslužencev priredi piknik na Stuškovih farmah.
15.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
16.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
16.—Pevsko društvo Jadran priredi piknik na Pintarjevi farmi.
23.—Piknik Slovenske šole SND na Močilnikarjevi farmi.
23.—Dom zapadnih Slovencev proslavlja prvo obletnico s piknikom na 6818 Denison Ave.
23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na Pintarjevi farmi; bogat program in nagrade za stare in mlade.
30.—Piknik mlad. pev. zbora Slovenskega doma na Stu-škovi farmi.
JULIJ
4.—Four Points Tavern ima piknik na Stuškovih farmah.
7.—Piknik društva Napredek št. 132 JSKJ na Stuškovi farmi.
14.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarjevi farmi.
14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi.
21.—Društvo sv. Družine, št. 207 KSKJ priredi izlet v Madison, O.
21.—Social Club ima piknik na Stuškovih farmah.
21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi.
28.—Piknik mlad. pev. zbora Kanarčki na prostorih Slovenskega doma na Denison Ave.
AVGUST
4.—Piknik fare Marije Vne-bovzete na Pintarjevi farmi.
4.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovih farmah.
4.—Skupni piknik vseh podružnic Slovenske moške zveze na Novakovih prostorih, Bar-berton, O.
11.—Dvor Marije Pomagaj, Reda Kat. Borštnarjev, št. 1640 priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob priliki 25-letnice obstanka.
18. — Federacija Slovenskih narodnih domov priredi pevski program z sodelovanjem vseh pevskih zborov.
Dim in saje v Londonu
25.—Zveza društev Najsv. Imena priredi slovenski Baragov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave.
25.—Društvo	Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave.
SEPTEMBER
8.—Podružnica	št. 32 SŽZ obhaja 11. obletnico ustanovitve.
22. — Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave.
OKTOBER
6.—-Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave.
12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegova godba.
19.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
26.—Slov.	zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
26.—-Modern	Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
27.—Praznovanje	15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave.
9.—Pevski	zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND.
30.—O r k e s t e r Sunriy Ray priredi plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Ave.
30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pecon.
DECEMBER
7—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd.
22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Avti.
-o-
—Požar na Poljanah pri Št. Vidu. Nedavno pozno ponoči je na Poljanah pri Št. Vidu začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Jančeta Ježka, po domače Pikca. Gasilci so imeli mnogo dela, da so požar omejili in obvarovali vsaj sosedna poslopja. Škoda je velika. Vsa znamenja kažejo, da je ogenj zanetil neki prosjak.
Vsakih štiri in dvajset ur izbruhajo londonski dimniki povprečno dva tisoč ton zgoščene nesnage. In tako ozračje morajo vdihavati Londončani. Izračunali so, da vsak prebivalec angleške prestolnice vdiha in izdiha po približno pet in trideset funtov zraka dnevno — to je sedemkrat težjo snov, kakor pa jo sprejema v svoje telo s hrano in pijačo. Ni torej čudno, da so pljuča Londončanov navadno pokrita s temnimi pegami, in žleze, ki vsrkavajo in sušijo limfatično tekočino, za-mašene od oglja.
Še hujše od oglja pa so razne nevidne katranaste snovi in žveplene kisline, ki jih vsebuje ozračje. Ti škodljivci napadajo sluzasto kožico sapnika in manjših dihalnih cevk, kar človeku pri dihanju povzroča občutek dušenja. Razen tega ča-dasti zastor, ki visi nad velemestom, stoji na poti ultravio-ličnim-žarkom, ki so v normalni sončni svetlobi in brez katerih se zlasti zobje in kosti ne morejo zadostno razvijati.
Pa tudi veliko gospodarsko škodo povzroča ta zračna nesnaga. Umazani oblaki saj in dima, ki visijo nad industrijskimi mesti na severu, zmanjšujejo vrednost okoliške zemlje, ker ji kradejo blagodat sončne svetlobe in uničujejo z raznimi kislinami poljske sadeže, na katerih se v zgoščenem stanju nabirajo. In tudi hišam samim in pohištvu so na kvar saje in žve-plena kislina. Lične novo zgrajene hiše in vile že čez nekoliko let izgubijo svojo svežo barvitost, pa jih je treba kmalu iz-nova ometavati in pleskati. Dragocene notranje dekoracije, srebrni pribori, svilene preproge in zastori, usnjene vezave knjig, vse to občutno trpi zaradi izjedajočih kislin, ki so v ozračju. Celo najbolj o,dporno gradivq,_ iz katerega so zgrajene londonske hiše, se ne more upirati zračnim kislinam. Londonsko parlamentarno poslopje so zgradili iz posebno izbranega kamenja, da bi se čim bolj vztrajno upiralo "zobovju zraka." A niso ga še dobro dozidali, že so se jeli kazati v gradivu znaki razpadanja. Spričo raznih sulfatov v zidnih razah in razpokah se je jelo zidovje kršiti in velikanske, do dveh ton težke gmote so se odkrhnile od zidovja. Zob razpadanja seže poldrug čevelj globoko pod površino zidu.
Starodavni egiptski obelisk, tako imenovana "Kleopatrina igla," ki so ga leta 1878 v kovinskem cilindru zavarovanega prepeljali iz Aleksandrije v London ter ga postavili na obrežju Temze, je že po dveh letih začel kazati znake zračnega razjedanja, medtem ko je nad dva tisoč let kljuboval vročemu afriškemu soncu.
Prvi angleški strokovnjak v pogledu stavbenega gradiva, pokojni Frank Baines, je precenil škodo, ki jo je londonski zrak napravil v toku zadnjega četrt stoletja, na letnih pet in petdeset do šestdeset milijonov funtov.
IZ DOMOVINE
—	Dve domačiji sta zgoreli. Pred kratkim ponoči je nastal ogenj v Veliki vasi pri Slivnici v gospodarskem poslopju posestnika Lešnika in se razširil tudi na hišo. Ker je pihal močan veter, so ognjeni jeziki preskočili še na sosedno gospodarsko poslopje in hišo posestnika Bečnika. Vse zgradbe so zgorele do tal. Rešili so le živino in pohištvo. Zahvaliti se je hitri pomoči gasilcev, da se požar ni razširil še na poslopja drugih sosedov.
—Pri Pušincih je strela ubila pridno gospodinjo. 40 letna posestnica Helena Trafelova iz Pušencev pri Ormožu je delala te dni popoldne na svoji njivi. Naenkrat je nastala nevihta z bliskanjem in grmenjem. Ko se je vlila ploha, je hotela Trafelova s polja. Tedaj pa je udarila strela vanjo. Bila je pri priči mrtva. Ker je ni bilo domov so jo svojci šli iskat in jo našli mrtvo na polju.
—	Kazen za nezvesto ženo. Godbenik Svetomir iz Klenov-nika pri Požareven je bil pogosto po več dni odsoten z doma, medtem se je pa njegova žena Kristina zabavala z drugimi moškimi. Ko je Svetomir to ugotovil, je ženo pretepel, jo privezal in ji ostrigel lase, na katere je bila Kristina zelo ponosna. Nazadnje jo je po glavi še obril in jo zvezano vlekel skozi vas, da so se vsi vaščani smejali in zbijali šale na račun nezveste žene.
Delo dobi
izkušena kuharica za resta« vrant; ure niso dolge in prosto v nedeljo. Vprašajte na 3839 Payne Ave.	(126)
Delo išče
Dekle išče delo v restavraciji ali gostilni kot strežnica. Pokličite ENdicott 9026 (125)
John Glach
kovač
Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih premen jamo in prodajamo. Vse delo garantirano.
13408 St. Clair Ave.
GLenville 3963
We pick and deliver (x)
Proda se gostilna
v slovenski naselbini v tovarniškem središču. Nove licence za pivo in vino. Dobro uspevajoča restavracija. Velik dnevni promet, nizka najemnina in prostor za parkališče. Lepa bodočnost za napraviti denar.
21970 St. Clair Ave.
Euclid, Ohio.
(128)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.
R0GEL DRY CLEANING
6526 ST. CLAIR AVE.
Se priporočam, da daste vašo obleko čistiti in jo dobite nazaj kot novo.
es»®n
K $H2-75

It's the big news of the year) A genuine Westinghouse Refrigerator. big 6 cubic foot model, now priced at a figure only a little over one hundred dollars! Newest Westinghouse cabinet design, real Westinghouse quality construction throughout, with all-steel cabinet . . . Fiber-glas insulation ... Sanalloy Freezer . . . thrifty Economizer Mechanism. See this sensational value today!
Nemudoipa smo se umaknili za najbližnji ovinek in obstali. Winnetou je razjahal in smuknil v goščavo. Kmalu se je vrnil in nam mignil.
"Komanči in dva belokožca!" Spet je zlezel v goščavo. Sam, Bernard in jaz smo stopili za njim, Bob pa je ostal pri ujetniku in pri konjih. In tole smo videli. Za gozdom se je širila dolina Rio Pecosa v razsežno kotlino V njej so taborili Komanči. Na bregu, trdo ob reki, sta sedela Še sam je izpraševal ujetnika | poglavarja, poleg sta tičali suli-pa nam rekel:	ci in slonela ščita. Pri poglava-
"Lopcv si zasluži smrt. Pa rjih sta sedela dva belokožca. Pustimo mu življenje! Bog ga Kadili so calumet. Njihovi ko-bo sodil."	nji so se pasli v bližini.
"Taka kazen bi bila hujša ko
(Dalje prihodnjič)
SEE THIS"PRIZE" MODEL, TOO/
New De luxe Westinghouse ARISTOCRAT-SIX, outstanding in convenience and food keeping performance. Has the new "window-front" MEAT-KEEPER ... The big, glass-too HUMIDRAWER ... Big SUPER FREEZER with extra space for frozen storage . . . PLUS exclusive new TRU-ZONE COLD (it gives you surer, steadier, food protection).
£uctr: K
»ttoctfc*«""9*'
— -rs^r^ »»ft. - v
young. bride	Range. There a	may
get coWieTE
for Con foil Nowi and Prh« Winners—tun* la "Muilral Amtricona" ivory Ihuradoy NI«M—NK Km Notwoit
Proliibicijonisti na konvenciji v Chicagu. Osvojili so si platformo proti opojni pijači in poleg tega pa so bili mnenja, da se mora narod tudi drugače — duševno — vzgajati v tem smislu glede na ekonomske dobrine, ki jih bo imel od prohibicije.
A. GRBINA IN SINOVI
6019 St. Clair Ave.	15301 Waterloo Rd.
HEnderson 2088	KEnmore 1235
Prodajalne odprte zvečer razen ob sredah,
/safetyV
of your investment
Lrinn^njTjTJT^
I
Jj )) HELENA HALUSGHKA:
*" Sin dveh očetov
Mamica se je tisti dan razburjena vrnila iz mesta. Zjutraj je našla pred svojo trgovino ot-rcčiča štirih ali petih let, ki je ves trd od mraza čepel pred vrati. Menda je prebil tam vso ledeno mrzlo noč. Odnesla ga je v prodajalno, okrepčala in potem spravila v bolnico, kajti po vsem videzu je viselo njegovo slabotno življenje le še na nitki.
Nameravala je med svojimi prijatelji nabirati podpore za otroka in potem poskrbeti zanj kje na deželi. Njeni misli se je pa doktor Wilde uprl z vso odločnostjo.
"Ne in tisočkrat ne! Otrok ima pravico, da ga preskrbi družba, kajti pozneje bo potrebovala njegovo delo, do katerega ima tudi pravico. Zasebne milo-ščinarske dobrodelnosti mora biti že vendar konec. Uboštvo je in bo sramota za omikane narode. Z jokavo dobrosrčnostjo in beraškimi krajcarji se ga ne bomo nikoli znebili, za to m,ora priti pravična razdelitev."
"Zaradi mene,"- je odvrnila mamica razdraženo, "dam otroku takoj svojo polovico."
"Bi nič ne pomagalo, ker bi pomagala komaj enemu, medtem ko milijon drugih propada."
Nestrpno je udarila z nogo ob tla.
"Vendar ne bom pustila otroka umreti, preden boš uredil svojo novo družbo!"
"Pa če bi tudi umrl — to bi bila strahotna obtožba družbe . . . toda ne delaj si skrbi, vzel bom sam to stvar v roke ,otrok mora dobiti svojo pravico."
Trajalo je dolgo, preden je bil pritisnil oče. na vse kljuke in našel prostor za ubogega najden-čka. Begati je moral neprestano od urada do urada, ker niso prav nič vedeli, kam naj denejo otroka. Ali spada med sirote a-li nezakonske, ali med najdene predmete ali med slaboumne, a-li pa med take, ki potrebujejo okrepčila na deželi. Medtem je mamica za hrbtom svojega moža našla nekaj dobrih duš, ki so se za otroka zavzele in ga spravile v oskrbo. K sreči, kajti oblast, ki se je zdaj živo zavzela za zadevo, je preiskovala še cele tedne, v kakšnih razmerah živi bodoča krušna mati, preden je revnemu brezdomcu dovolila, da je izginil pod njeno streho.
Pozneje je gospa Wilde možu to povedala in bil je skoraj hud. Kajti gnal se je tako vneto za pravico, da je nekaj dni potem s strastno gonjo preprečil, da bi zasebna dobrodelna di*užba od-1 prla kuhinjo za brezposelne.
"Bolje je, da si ti ljudje svojo pravico do kruha pribore s pestjo, kakor bi se morali zahvaljevati sitim za miloščino."
Seveda, če je doktor Wilde sam stal pred ubogo paro, je takoj segel v žep, pozneje pa se jezil zaradi svoje mehkobe. V njegovo pisarno so vsak dan prihajali ljudje, ki niso plačali krajcarja za dobljeno pomoč.
Zaradi tega se mu je žena smejala. "Kaj bi omahoval? Bodi kratkomalo dober človek," mu je govorila. "Delaj, kakor hočeš, tvoji nauki te puste vedno na cedilu."
Tedaj je seveda godrnjal nad svojo nedoslednostjo, ki ga je silila, da je trapil svoje srce z miloščino.
Doktor Wilde je imel navado, da je pred fantom govoril o vseh stvareh odkrito. Fant naj bi spoznal življenje, kakršno je, z vsemi boji, z vso lepoto in vso bedo. In čeprav je živel doktor Wilde na videz brez vsakih iluzij, je vendar ohranil svoj ideali-
zem. In v tem mu Volbenk s svojo občutljivo dušo ni mogel slediti. Ako je bilo res, kar mu je pridigoval oče izza otroških let, potem je življenje brezsmiselna zadeva, potem je ljubezen pri-roden pojav kakor jed in pijača in le mamilo narave za njene namene, potem naš razum in naša volja nista svobodna, ampak pod vplivom dediščine milijonov let, naravnost, dobro in zlo so potem zelo relativni pojmi, neizbežna nujnost edini trdni zakon in konec vsega — nič! Mamica je začela zdehati, kadar je oče začel o tem govoriti, "življenje je lepo," je dejala in raz-prla rolte, "tako lepo!" "Seveda," je odvrnil mož, "če ga znamo uživati in smo z njim zadovoljni."
"Pa res, uživati! Robert, jaz bi strašno rada na zimo proti jugu ..."
"Nič drugega?" se je zasmejal doktor Wilde, '^'kaj si zadela glavni dobitek?"
"Ne, a dalo bi se nekaj narediti."
"Kako to misliš?"
Gospa Wilde je moža mirno gledala.
"Ravnatelj Bohme gre s svojim plesnim zborom na umetnostno turnejo in bi me rad vzel s seboj, da bi skrbela za opremo. Imela bi vse prosto in še precej visoko plačo."
"Ne razumem prav, kakšen posel bi imela ženska kot režiser pri teh plesnih nastopih."
"Delala bi načrte za obleke, dekoracije in tako dalje."
"Tega vendar ne boste delali šele na potu, draga moja, to je treba vzeti že s seboj."
"Ne, on hoče tam spodaj vse na novo nastudirati, pripravlja pa tudi veliko novo revialno plesno predstavo in jaz bi mu dajala, kakor pravi, pobudo za lepe prizore."
"Pa vendar ne misliš resno, da bi se potikala sama s tujim moškim po svetu?"
Gospa Inge je razkačena planila kvišku.
"Takšni ste moški, oznanuje-te svobodo, pravico do življenja, tovarištvo, a ko bi morali pokazati, da na poznate predsodkov, prileze na dan klavrn ome-jenec!"
"Toda, draga moja, mešaš vse navzkriž! Ne vidim nobene potrebe za kaj takega. Bilo bi nekaj drugega, če bi bilo res potrebno."
"Tako sem utrujena, tako zdelana, da ne morem ustvariti nič novega več. Nič mi ne pade več v glavo, voditeljica v moji trgovini dela bolje brez mene. Saj ni čudno! Ta večna enoličnost, gospodinjstvo s svojimi vsakdanjimi malenkostnimi skrbmi, mlekarica s svojim zbro-jenim mlekom, račun za plin, ki se nikoli ne ujema, centralna kurjava, ki nikoli ne deluje, napačni spoji po telefonu, okna, ki se nikoli ne zapirajo, vodovod, ki neprestano pušča — kar pri-mem, vse je zanič; še moje kakteje niso nič prida," se je za-smejala nekoliko prisiljeno.
"Ne vem, zakaj bi potemtakem iskala na jugu še slabše razmere, sobe, ki se ne dajo kuriti, udobje dvomljive vrednosti, sumljive kuhinje . . ."
"A bilo bi končno vendar nekaj novega, tudi denarno ni, da bi se človek mrdal, ravnatelj Bohme mi ponuja plačo zvezdnic."
"Inge, izbij si vendar iz glave to neumnost."
Toda gospa Inge se je bila zagrizla v svojo idejo.
"Prav toliko je neumnost, kakor tvoja predavanja po Nemčiji."
"Dobro veš, za kaj je šlo!"
"Da si širil svoje ideje. Toda čemu ne bi šle na pot tudi moje ideje?"
!"Ne, draga moja," se je smehljal doktor Wilde, "prej si bila odkritosrčna, želela si samo pobegniti pred mlekarico, pred vojno pipo, ki pušča, zdaj pa govoriš o idejah, ki naj bi osrečile svet."
"Deniva, da se želim tudi od-počiti, pravico imam do tega. Toda moje delo je za svet prav tako važno, kakor tvoj lov privrženci!"
Mož
"Moški imenujete potrebo to, kar druge vprega v jarem dolž-i nosti, svobodo pa to, kar smete uživati samo vi."
"Draga," se je odločil doktor Wilde, "stori, kar hočeš."
Volbenk je vstal in odšel v sobo. čudno se ga je dojmilo. Kaj neki je šinilo mamici v glavo, da hodi zdaj pred božičem zdoma?
Ko je Volbenk odšel, je bilo v obednici vse tiho. Doktor Wilde je čudno strmel v ženo.
"Inge," je spregovoril potem, "slepomišiva. Prvič v življenju si nisva odkrita. Veš, koliko mi je na tem, da bi vedno bila. želim ti priti nasproti."
Vzel je njeno roko v svoje široke dlani: '
"Bolelo bi me, bolj kakor bi utegnil priznati, če bi spoznal, da te mi je kaka stvar ali kaka oseba cdtujikj. Razumeš? če pa bi se kdaj le zgodilo, veš, kaj sva si bila obljubila: čisto resnico!"
Gospa Wilde je bušila v smeh, tako prisrčen, da se ga je naiezel tudi doktor Wilde.
"Toda, Robert, kaj ti roji po glavi? Ta domišljava opica naj stopi med naju! Saj me s tem skoraj žaljš. Presmešno! Ne,' govoriva resno! Rada bi se samo malo odpočila, videla enkrat kaj novega. Trgovina bo uspevala ta čas tudi brez mene in vrnila se bom domov s kopico novih idej. Saj veš, kako sem sprejemljiva in potem, kajne, kdo naj ugane, kdaj bo spet prilika za tako ceneno zimsko letovišče. Toda," je dodala, "ne govoriva, več o-tem, sem že opustila to misel."
Bila je, če si jo pogledal, dekliško ljubka in ponižna, kolikor je bilo pri njenem trmastem obrazku mogoče.
"Draga," je rekel mož, uredi svoje kovčege, a ne ostajaj mi predolgo zdoma."
Gospa Wilde je osuplo pogledala. Zmagala je ,zdelo se ji je, da prelahko. Bila je v tistem
bojnem razpoloženju, ko žene hočejo biti premagane ,toda tako, da jih premaga moč odločne in trdne volje, ki jih odreši in osvobodi notranje razdvojenosti. Svoboda jo je plašila kakor prežarka svetloba, nekaj jo je svarilo pred tem potovanjem. Nekaj dni je pretehtavala, ali bi res ne šla, in se je skoraj že odločila, da ostane doma. Pa nekaj čisto nepričakovanega je potisnilo drugo skodelo tehtnice, da namreč odpotuje, navzdol. Nekaj, kar ji je srce otežilo in obenem zakrknilo. Nič drugega ni bilo kot dvoje, troje sivih las, ki jo je v tistih dneh opozorila nartje poslovodkinja v trgovini. Samo nekaj sivih las, da, in drobna guba med nosom in usti, le senca gube — da, starala se je!
Odkar je bila izgovorjena ta beseda, je gospo Inge obhajala mrzlica, tesnoba in bojazen pred zapirajočimi se vrati življenja, ko hoče žensko srce na pisanem trgu življenjske ničemurnosti še hitro kaj ujeti.
Starala se je!
Zunaj vabi prilika za poslednje doživetje, vabi še podjetno vesela mladost.
Gospa Wilde bo odpotovala.
*
Ko so nosili kovčege s podstrešja, Volbenk ni hotel pomagati. Ni hotel večerjati skupaj z ravnateljem Bohmejem in ko mu je mati dopoveodvala, da je že dorasel v moža in se ji ne sme več obešati za krilo, je sko-mizgnil z rameni. Po cele dneve je komaj spregovoril z njo. Zaradi njega je na postaji jokala, ker je bil pred vsemi ljudmi z njo tako osoren. Pomahala mu je z robcem še iz voza, on pa je stal kakor štor, z rokami v hlačnih žepih in buljil v lokomotivo. Oče pa je gledal drobno, da mu ne bi opazili bolesti v očeh. Bil je dober človeš, to je mogla, spoznati najbolje, kadar §ta bila za čas narazen. Volbenk pa je brez srca.
LASTNIKI AVTOV!
Mi popravimo fenderje, ogrodje in prebarvamo, da bo avto izgledal kot nov. Točna postrežba; cene zmerne.
Se toplo priporočam
Superior Body & Paint Co.
6605 St. Clair Ave. EN 1633
FRANK CVELBAR, lastnik.
CIIXXIIIIXXXXXXIITTTTTTXyCDCXXXXXXX3
Frigidaire
električne peči
Popolnoma nov kabinetni model z dvoino pečjo po rekordno znižani ceni!
$ Pridite in oglejte si to krasno električno peč sedaj! Oglejte si demonstracije, kaj ta peč vse zmore napraviti. Odkritosrčno smo prepričani, da vam da ta Frigidaire električna pač več za vaš denar, kot katera druga peč po tej ali približno enaki ceni!
all these quality features i
Advanced Cabinet Styling One-Piece Porcelain-on-Steel
Cabinet One-Piece Stainless. Porcelain
Cooking Tfep Speed-Heat Unit with 5
Practical Cooking Speeds Pull-Sue Twin-Unit Oven Automatic Oven Temperature
Control Thrifty Thermizer Well Cooker
Spacious Storage Drawer High Speed Broiler Beautifully Designed
Appointments Convenient Electric Outlet Silver Contact Switches Counterbalanced Oven Door Armored Wiring
... And many other high-quality features never before offertd at such a low print! s
Velik popust dobite za vašo staro peč, ako kupite novo električno peč. Lahka mesečna odplačila
t NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
ymmn\/)(i,
mi ]
6104 St. Clair Avenue
819 E. 185th St. (v La Salle poslopju)
JOHN SUSNIK in JERRY BOHINC, lastnika.
\ELECTRICAL LEAGUE
^ OF CLEVELAND
I'mol
<\ (2106A)
New Guide for Range Buying! See Our PROOF-OF-V ALU E Demonstration
HRANILNE VLOGE
TEKOČE OBRESTI PO 3%
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
6235 ST. CLAIR AVENUE
JilMUte
REMEMBERED
s f Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina
K-—n
Zveze s starim krajem
Še vedno je zveza s starim krajem odprta. Vsak teden dospe parnik z pošto iz starega kraja in vsako soboto odpluje iz New Yorka parnik, ki odpelje pošto in zavitke v stari kraj., Naš urad ima vedno stalne zveze s starim krajem. Ker imamo mi 20-letne izkušnje v vseh poslih, ki se tičejo starega kraja, je v vašo korist, da se obrnete na nas:
ČETRTEK, 30. MAJA
AUGUST KOLLANDER
v Slov. Nar. Domu 6419 St. Clair Ave.
KADAR želite poslati denar v stari kraj. Vsaka poši-ljatev denarja je garantirana; cene vedno najnižje;
KADAR nameravate dobiti kako osebo v Ameriko;
KADAR rabite krstne, rojstne ali druge listine iz starega kraja;
KADAR želite pojasnila glede dedščin v domovini, in
KOLLANDER opravlja vse notarske posle za tukaj-šno in starokrajsko vporabo . . . izpolnjuje tudi prošnje za državljanski papir.
V pisarni Kollanderja se nahaja tudi pošta, U. S. POSTAL STATION NO. 31, ki je otvorjena vsak dan od 9. do 6. ure zvečer; v soboto pa od 9. - 12. ure predpoldan.
KADAR
imate kakršenkoli opravek s starim krajem, se vedno obrnite na:
KOLLANDAR ima tudi vedno v zalogi jugoslovanske
in italijanske znamke.	A