Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / ot rcAOV ^ , , , , . , m i" 1 ao'7 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir ' ouo) • Čedad, Četrtek, 1U. julija Stampe in spedizione abbonamento postale. Comma 27, art. 2, legge 549/95. Filiale di Trieste Interpelacija deželnih svetovalcev SKP predsedniku Cruderju Za podporo kulturnemu delu Slovencev v Kanalski dolini Večkrat smo opozarjali mi in še bolj zavzeto slovenski kulturni delavci iz Kanalske doline, da je deželna uprava grdo diskriminirala Slovence tistega območja, kadar ni vključila niti Naborjeta, niti Trbiža v seznam občin, katerim financira kulturne dejavnosti, ki težijo k ohranjanju slovenske jezikovne tradicije. Sedaj se bo moral o tem vprašanju izreči sam predsednik deželnega odbora Giancarlo Cruder, saj sta deželna svetovalca Stranke komunistične prenove Roberto Antonaz in Fausto Monfalcon vložila interpelacijo prav na to vprašanje. SKP poudarja dejstvo, da v občini Na- borjet - Ovčja vas živi več kot stoletje slovenska manjšina, kar izrecno poudarja tudi občinski statut. Omenja tudi srečanje, ki ga je predkratkim priredila Gorska skupnost Kanalske doline, na katerem je prišla do izraza jasna volja o-vrednotiti krajevno kulturo in slovensko ljudsko izročilo in celo spodbujati poučevanje slovenskega jezika in kulture v k-rajevnih šolah. Zaradi tega svetovalca v-prašata predsednika Cruderja, ali namerava vključiti v seznam občin še občino Naborjet - Ovčja vas, kar ji bo omogočilo, da bo lahko vlagala prošnje za prispevke slovenskih kulturnim javnostim. Europa e federalismo, due sfide da raccogliere In Italia, come è noto, stiamo attraversando una fase di grandi trasformazioni. In particolare sono quelle i-stituzionali ad essere all’ordine del giorno. Data la complessità delle dinamiche in atto, è impossibile per chiunque sapere quali saranno gli esiti finali. Tuttavia, possiamo essere ragionevolmente certi circa la direzione di marcia che la transizione ha assunto. Due elementi infatti segnano profondamente tale percorso, essendosi affermati in modo inequivocabile ed irreversibile. Si tratta, da un lato, del processo di unificazione europea e, dall’altro, dell'affermazione delle autonomie locali. Relativamente al primo a-spetto, bisogna osservare che, per quanto tortuosa e lenta sia la strada di Maastricht, Tunificazione europea resta e resterà un punto fermo ed un obiettivo irrinunciabile. Già oggi, per tutti i paesi membri, l’Unione europea rappresenta un fondamentale fattore di stabilità economico-ftnanziaria ed lina “alleanza’’ imprescindibile di fronte alla sfida della globalizzazione economica; già da oggi le politiche europee di sviluppo economico e sociale fanno sentire fortemente il proprio peso (specie nelle realtà più arretrate), come si riscontra chiaramente considerando le ingenti somme messe a disposizione dai fondi strutturali. In secondo luogo, anche l’affermazione delle autonomie locali appare un processo irreversibile, nonostante le irresponsabili schermaglie politiche sul tema del federalismo ed indipendentemente dalla specifica forma che T aspetto federale potrebbe concretamente assumere. O-ramai la società italiana, specie nelle sue frangie più avanzate, non può più tollerare un sistema altamente dirigistico, centralizzato e burocratico. E’ fortissima ed insopprimibile la richiesta di autonomia politica ed amministrativa da parte degli attori delle realtà locali decentrate. D’altro canto, la recente legge Bassanini sembra in grado di rispondere in misura consistente a tali i-stanze. Quando essa sarà attuata nella sua totalità si produrrà infatti un considerevole mutamento dell’equilibrio istituzionale de! Paese. Gabriele Blasutig segue a pagina 4 Za dobre odnose med državama Prvi uradni obisk Scalfara v Sloveniji V ponedeljek je bil predsednik republike Italije Oscar Luigi Scalfaro, ki ga je spremljal podtajnik na Ministrstvu za zunanje zadeve Piero Fassino, prvič na uradnem obisku v Sloveniji. V Ljubljani se je srečal s predsednikom republike Milanom Kučanom in s predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom, ves obisk pa se je odvijal v zelo pozitivni atmosferi, v duhu prijateljstva in volje po iskrenem vsestranskem sodelovanju. Italija podpira vključevanje Slovenije v zvezo Nato in v Evropsko Unijo. To svoje stališče zagovarja na vseh-ravneh in ga namerava zagovarjati tudi po madri-skem srečanju, na katerem niso Slovenije sprejeli v Nato. Geografski položaj Slovenije in Italije - je poudaril Scalfaro - narekuje državama, kakšni morajo biti dvostranski odnosi in sicer prijateljski in zelo intenzivni. Obisk ima poseben pomen, je nadaljeval, ker potrjuje plodno delo, ki'sta ga državi opravili v zadnjem letu in ki je prineslo več rezultatov. V ospredju pogovorov pa je bilo tudi vprašanje zaščite slovenske manjšine v Italiji. beri na strani 2 Predsednika republike Italije in Slovenije Scalfaro in Kučan Valli del Natisone, quali le risorse? Convegno del PDS a S. Pietro al Natisone 11 Friuli-Venezia Giulia presenta al suo interno un tale dislivello economico, una tale diversità di occupazione, di insediamenti produttivi da non avere uguali in tutt’Italia. La regione deve quindi riconsiderare la propria politica di intervento. Ha iniziato a farlo quest’anno con il Fondo Montagna che però ha dei limiti in quanto è ormai chiaro che la montagna non è tutta uguale. La risposta giusta allora è quella di individuare adeguate politiche di area, del resto questo è anche il modo di procedere dell’Unione Europea. Lo ha affermato Michele Degrassi, vicepresidente della Giunta regionale, venerdì 4 luglio a S. Pietro al Natisone, partecipando assieme al presidente del gruppo Pds alla regione Renzo Travanut ad un dibattito, promosso dal locale PDS e dal gruppo regionale. segue a pagina 2 Aperta sabato la “Stazione” che proseguirà fino al 15 luglio con incontri dedicati a musica, immagine e poesia Topolò, nuovo viaggio oltre i confini Ventidue gli artisti che presentano i propri interventi -112 e 3 agosto una ripresa con la camminata Topolò-Livek La pioggia, sabato scorso, non ha fermato molta gente accorsa all’apertura della “Stazione Topolò”, giunta quest’anno alla sua quarta edizione. Tra la gente molti gli artisti presenti, venuti anche da lontano, ad indicare che l’iniziativa i-deata da Moreno Miorelli assume sempre di più un a-spetto internazionale e guarda oltre ogni confine. Du- Julian Dashpeer, artista neozelandese presente alla prima edizione della “Stazione” assieme a Jan van der Ploeg, che partecipa quest’anno rante la prima giornata, a parte il “viaggio” doveroso nel paese e nei suoi dintorni alla scoperta dei vari interventi, c’è stata la proiezione del film di Miroslav Janek “Unseen” seguita da una performance di Makoto e Monica Bianchetti. Domenica sono stati proiettati alcuni documentari girati da Benedetto Parisi ed il film di Janek “Opera barocca”. La “Stazione Topolò” promette, fino al 15 luglio, una serie di appuntamenti dedicati alla musica, all’im-magine e alla poesia. Riprenderà, poi, il 2 e 3 agosto, con la camminata da Topolò a Livek. leggi a pag. 3 novi matajur Četrtek, 10. julija 1997 Aktualno Scalfaro potrdil obvezo Italije o naši zaščiti s prve strani V zvezi z vprašanjem slovenske manjšine v Furla-niji-Juljiski krajini je predsednik Scalfaro spomnil, da je v obravnavi v rimskem parlamentu predlog zaščitnega zakona za slovensko manjšino in še dodal, da je glede tega vprašanja med vladno večino in opozicijo “načelno” soglasje, kar naj bi olajšalo pot zakonu. Le o “našem” zakonu je spregovoril tudi Fassino, ki je ponovil obvezo italijanske vlade ter izrazil upanje, da bo zakon odobren še letos. Nekatera vprašanja so vsekakor bila rešena, je dejal, kot priznanje Dvojezične špetrske šole, za problem Primorskega dnevnika, o katerem sta govorila tudi Scalfaro in Kučan, se iščejo rešitve. Podtajnik Fassino je v Ljubljani podrobno obrazložil stališče Italije glede vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in sicer, da Rim zagovarja stališče, da se morajo pogajanja začeti z vsemi kandidatkami in ne samo z nekaterimi. 2e sam pregled gospodarskih poka- zateljev pa dokazuje, je dejal, da je med desetimi kandidatkami Slovenija danes med najbližjimi EU in Italija bo zagovarjala njeno čimprejšnjo vključitev. Predsednika Slovenije in Italije se strinjata, je dejal Milan Kučan, da morajo imeti manjšine aktivno vlogo v meddržavnih odnosih, toda zato morajo biti ustvarjeni pogoji, kar pa seveda zahteva aktiven odnos vladnih politik na tem področju. Tudi presednik Milan Kučan, kot premier Janez Drnovšek, je zelo pozitivno ocenil dvostranske odnose med državama. Med drugim velja opozoriti, da sta državi podpisali vse najpomembnejše sporazume, tako da je skoraj dokončana “pravna infrastruktura odnosov med državama”, kot je dejal slovenski predsednik Kučan. V ponedeljek so v Ljubljani podpisali sporazum o socialni varnosti, v teku pa je še postopek za podpis sporazumov o zaščiti investicij in o preprečevanju dvojnega obdavčevanja. Il PDS sulle prospettive economiche Convegno a S. Pietro Da destra Renzo Travanut, Michele Degrassi, Beppino Cri-setig e Pino Blasetig, che ha coordinato l’incontro segue dalla prima “Le Valli del Natisone, u-na risorsa della regione Friuli-Venezia Giulia - potenzialità e proposte”, questo il tema dell’incontro, a cui ha partecipato un folto pubblico, dando vita ad un dibattito molto vivace e serrato. E però importante - ha aggiunto Degrassi - che ci sia un ente che si incarichi di rappresentare le istanze di un’area, di individuare le priorità, di gestire gli interventi. Se questo manca, al- Veste, kaj je “cyber sex”? Na sejmih erotike, ki se bodo kar vrstili na jadranski obali domačim in tujim turistom v veselje, vas popeljejo v dvorano in nataknejo posebne naočnike z ekransko vizijo, na roke nataknete rokavice z občutljivimi prstniki, pod pas nekaj podobnega. Potem se vrsti film, v katerem gledalec sodeluje. Vidi golo žensko, stegne roke in misli, da otipava. V resnici pa le smešno hlasta po zraku... *** V računalniških igrah je veliko namišljene resničnosti. So programi letenja, kjer se vzpneš iz beneškega letališča, obrneš krila preko Čedada in Matajurja na tolminsko, bovško in še bolj gor, v Juljice. Jasno vidiš pod seboj obronke Triglava, Komno in Bohinj, v ozadju kamniške škrbine. V ekranu pod seboj vso Slovenijo, tako resnično, kakršno nisi nikoli videl. Brez onesnaženja in blatnih rek. Po vojni smo v Trstu imeli radijsko postajo. Vsak dan je v naše hiše prinašala slovensko besedo. Z njo vrednote zahodne demokracije, ki so se propagandno zoperstavljale vrednotam komunizma. Poslušali so jo mnogi Slovenci, tudi čez mejo, misleč da je to glas rojakov izza meje. V resnici so tista poročila pisali italijanski uredniki, potem so jih prevajali po naše. Imeli smo slovensko banko. Tudi sedaj jo imamo. Za okenci so rojaki, govorijo po naše, strežejo nam prijazno. Na šagrah nosijo pri ražnjh njene predpasnike. In vendar je to nekaj drugega. Po smrti prve banke smo dobili nadomestilo, povsem podobno prvi. Le da je danes tuja last. Suro-gat. Koliko je še take namišljene stvarnosti? Ali bomo nekega dne brali dnevnik, ki je bil prej naš, a so ga zafu-rali. Kljub plemenitim po-kusom, da bi ga rešili, utegnemo na koncu po zaslugi podobnih dobiti nov suro-gat. Časopis v slovenščini, ki ne bo več naš. Ker bo kakor “cyber sex”, le navidezna resničnost v tujih rokah. In mi? Osebek ali suro-gat? lora si verificano gli investimenti a pioggia. Ma è la leva fiscale, a suo parere, il vero incentivo allo sviluppo delle attività economiche. Beppino Crisetig, assessore alla cultura della Comunità montana, in apertura aveva illustrato le potenzialità delle Valli del Natisone nel settore del turismo, nel rispetto naturalmente della storia, delle peculiarità culturali e linguistiche locali. Germano Cendou, assessore al comune di Savogna, invece aveva focalizzato l’attenzione sulla realtà produttiva, industriale. Una situazione oggi drammatica come dimostrano i dati sull’occupazione nella zona industriale di S. Pietro al Natisone: nel 1987 c’erano circa 240 addetti, ora il loro numero è sceso ad appena 130. Le due relazioni hanno suscitato un dibattito molto interessante. Più volte sono state prese di mira l’eccessiva rigidità della regione, il suo centralismo, le scelte o-perate. “Non capiamo perchè l’Interreg tra Italia ed Austria” ha sostenuto Boni-ni “coinvolga esclusivamente 6, 7 comuni di frontiera con investimenti previsti per 6 miliardi. Mentre l’Interreg tra Italia e Slovenia è stato talmente allargato, da diventare un mare che non finisce più”. La necessità di incontri e verifiche sul territorio è stata poi sottolineata da Renzo Travanut che ha anche annunciato per i prossimi giorni un incontro tra Giunta regionale e Comunità montana Valli del Natisone. (jn) Vstop v EU: dogovor med strankami Minuli petek so prvaki slovenskih parlamentarnih strank vendarle podpisali sporazum o sodelovanju glede vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo. Sporazuma ni podpisala edino Jelinčičeva SNS, kar je sicer bilo pričakovati, saj je Jelinčič vseskozi vztrajal na stališču, da je s spreminjanjem ustave in izbrano potjo v Evropo vse preveč nejasnosti in odstopanja od osnovnih načel. Sedaj je dvotretjinska večina za spremembo ustave v slovenskem parlamentu zagotovljena, ali, recimo bolj previdno, naj bi bila zagotovljena. Previdnost pa je stitev slovenskega trga nepremičnin, po sporazumu med strankami pa mora biti obenem sprejet sveženj zaščitnih ukrepov. Ob spremembi ustave naj bi bila sprejeta tudi posebna deklaracija, po kateri naj bi se določbe pridružitvenega sporazuma tolmačile tako, da v nobenem primeru ne bi prišlo do morebitnih prednosti tujcev pred domačini. Dogovor med strankami predvideva tudi razpravo o zaupnici vladi, če bi se zgodilo, da do konca letošnjega leta Slovenija ne bi bila predlagana za pogajanja o vstopu v EU v prvem kro- Jacques Santer med svojim nastopom v slovenskem parlamentu aprila letos na mestu zato, ker je bilo v zvezi s tem vprašanjem že nekaj neprijetnih presenečenj. Želo verjetno je do širokega sporazuma med strankami prišlo tudi pod vplivom težav, ki jih ima Slovenija z vstopom v zvezo NATO. Tako je zlasti desna opozicija (Janševa SDS in Peterletova SKD) najbrž sprevidela, da se z vprašanjem evropske integracije ne gre igrati, kajti notranje, večrat umetne in demago-ške strankarske razprtije so ugledu slovenske države v mednarodnih krogih doslej krepko škodile. Položaj po podpisu sporazuma pa še zdaleč ni rožnat, še posebej če pomislimo na sprejeto obvezo, da se v roku do 15. julija v državnem zboru odobri sprememba ustave. To naj bi dokončno zagotovilo spro- gu, kljub izvedenim ustavnim spremembam. V zvezi s tem ključnim vprašanjem je neko notranje ravnovesje na političnem scenariju Slovenije le doseženo, komentatorji pa se sedaj sprašujejo, koliko bo trajalo. Petnajsti julij je praktično pred vrati, zakoni, ki jih mora sprejeti slovenski parlament pa so zelo zahtevni. Prvi del ukrepov naj bi bil že pripravljen, a že prihodnji teden se bo videlo, ali o njih obstaja soglasje. Medtem se tik pred srečanjem v Madridu nadaljujejo prizadevanja za takojšen vstop Slovenije v NATO. Kljub Clintonovemu nasprotovanju še zlasti Italija vztraja pri podpori Slovenije, kar je nedvomno tudi v njenih strateških interesih, kot je še enkrat podčrtal podtajnik Fassino ob obisku Scalfara v Ljubljani. (D.U.) A Cipro con le forze di pace Onu Da sindaco ad ambasciatore Dimitrij Rupel, attuale sindaco di Lubiana, ma già ministro degli esteri durante il processo di indipendenza della repubblica di Slovenia, è il candidato più accreditato per la funzione di ambasciatore a Washington per gli Stati Uniti ed il Messico. La commissione esteri del parlamento ha già e-spresso un parere postitvo a riguardo. Due ministri in più II parlmento sloveno ha accolto la proposta del governo e così il numero dei ministri passa dai 18 attuali a 20. I due nuovi ministeri riguardano gli affari europei e la piccola impresa: per il primo il ministro più probabile è l’attuale vicepresidente del partito liberaldemo-cratico Igor Bavčar, per il secondo invece un affermato imprenditore di Maribor, Janko Razgoršek, membro del partito popolare. A giudizio dell’opposizione, Lista unita in primo luogo, invece i ministri sono troppi, ma troppi sono soprattutto i segretari di sta- to che hanno ormai superato la sessantina. Giù dal piedistallo Al centro del dibattito e delle polemiche nella capitale slovena in questi giorni la decisione assunta dal consiglio comunale di eliminare le statue di Boris Kidrič e Edvard Kardelj, due dei protagonisti di primo piano della Jugoslavia post bellica. Al loro posto dovrebbero essere collocati il monumento al milite ignoto e all’indipendenza della Slovenia. La vicenda ha molti aspetti controversi. Intanto la delibera, pur assunta a maggioranza, sarebbe in contrasto con le norme vigenti. In secondo luogo e-ra stata promossa una raccolta di firme per indire un referendum che consentisse a tutti i cittadini di esprimersi. Ma il presidente del consiglio comunale in modo del tutto arbitrario avrebbe ignorato le 26.209 firme raccolte. Su questa questio- ne comunque dovrà esprimersi il tribunale, mentre è già stata annunciata l’intenzione di investire della questione anche la Corte costituzionale. Il flauto più antico I sindaci di Idria e di Cerkno hanno aperto nei giorni scorsi la mostra “L’uomo di Neandertal ed il suo flauto” ovvero “La grotta Divje babe - culla della musica europea?” per la quale c’era veramente molta attesa. Esposta per oltre quattro mesi nel Museo nazionale di Lubiana è stata ora allestita a Idria nei locali della vecchia scuola elementare. Da qui verrà in seguito trasferita nella vicina Cerkno dove potrà essere visitata fino alla fine di agosto. Forze di pace Alla fine di settembre partirà per una missione di pace a Cipro un gruppo di dieci esponenti dell’esercito sloveno. Saranno i primi militari sloveni a partecipare alle operazioni di pace dell’ONU e verranno inseriti nel battaglione austriaco delle suddette forze. ima Stojan SpetiC Kultura novi mata]ur Četrtek, 10. julija 1997 3 ‘ ‘Postaj a T opolove’ ' začela z uspehom Številni obiskovalci, glasbeni nastopi in projekcije filmov Intervista alla neozelandese Pauline Rhodes ‘Questo posto emana una grande energia’ Pauline Rhodes é venuta a Topolò dalla Nuova Zelanda (!), ma a vederla aggirarsi tra le viuzze del paese sembra trovarsi perfettamente a suo agio. Si occupa di installazioni ormai da più di vent’anni e il suo intervento a Topolò consiste nell’aver piazzato un po’ ovunque dei minuscoli sacchetti (più di cento), riempiti d’acqua e contraddistinti da una spirale verde fluorescente. Signora Rhodes, qual é il senso del suo messaggio? “La spirale rappresenta l’idea della rigenerazione e della crescita, della quale é simbolico anche il colore verde. 1 sacchetti riempiti con l’acqua delle sorgenti di Topolò rappresentano così l’unione di un simbolo universale con un elemento locale”. Sembra quasi un gioco... “L’idea é seria, ma ci si può giocare e fare delle ricerche come sto facendo io. Mettere un simbolo così in un posto piccolo é importante. Questo posto emana una grande energia spirituale”. Come mai é venuta a Topolò da così lontano? Pauline Rhodes “Sono stata invitata da Miorelli e poi faccio cose molto simili in Nuova Zelanda. Ho cercato di dare una mia risposta personale a questo ambiente. I-noltre, andrò alla Biennale di Venezia e alla mostra di sculture a Kassel”. Lei sa di essere a poche centinaia di metri dal confine italo-slove-no? “Ho capito che questo é un confine con una storia travagliata. Noi in Nuova Zelanda abbiamo il confine imposto dal mare. Comunque, nella vita e nel lavoro amo gli spazi aperti, senza qualsivoglia confine”. Prejšnjo soboto popoldan je pogled na temne, nizke oblake, iz katerih je padalo kot za stavo marsikoga odvrnil od namena, da gre v Topolovo na otvoritev letošnje Postaje, ki je že četrta po vrsti. Vendar dež kljub temu ni odvrnil množice obiskovalcev in umetnikov, ki so bili bolj optimisti in so za to bili tudi poplačani. Dež je namreč kmalu ponehal in čeprav je bila uradna otvoritev prenesena na nedeljo, se je sobotni program izpeljal po napovedanem redu. Na delu je bila vrsta likovnih ustvarjalcev, ki so v vasi in okobci postavljali svoje instalacije, deloval je dobro organiziran informacijski urad, promet pa je stekel tudi v improvizirani gostilni “Škarje", tako da nikomur ni bilo treba prenašati lakoto in žejo. V skladu z dosedanjo tradicijo in tudi značilnostjo manifestacije se je nekaj dogajalo praktično na vsakem vogalu, v sami vasi in tudi njeni bližnji okolici, saj so bile Se zlasti instalacije likovnikov ra- Vas Topolovo “Postaja Topolove” - La settimana 11 luglio 21.00 Russo, Brollo, Marotta, Vidoni “I nodi del fare” a seguire Performance di danza contemporanea “Sottili come tele di ragno” 12 luglio 17.00 Concerto dei “Darbar Matra” 21.00 Opere in video di Paolo Comuzzi, Carlo Delved e Giorgio Cantoni 22.00 “Voci dalla sala d’aspetto” Roberto Dedenaro 13 luglio mattina “Al di là della linea immaginaria” Camminata Livek-Topolò 21.00 Cortometraggi di Bill Morrison 23.00 “Genetliaco”, collegamento in diretta su Rai 3, Onde furlane, Radio Slovenija zporejene malo vsepovsod. Občutiti je bilo zadovoljstvo domačinov, ki mnogim umetnikom nudijo gostoljubje in so, kot vse kaže, z veseljem sprejeb popestritev življenja v vasi, ki drugače kar sameva. V soboto zvečer je pod vodstvom dirigenta Davida Clodi-ga nastopil mešani pevski zbor mladih Beneške korenine s preizkušenim repertoa- rjem tradicionalnih pesmi. Bolj nevsakdanja je bila točka “Dancetallation", v izvedbi japonskega umetnika Makota ob sodelovanju plesalke Monice Bianchetti. To je bil primer povezovanja plesa in inštalacije, torej dveh povsem različnih umetnostnih zvrsti. Ko se je stemnilo so obiskovalci lahko opazovali zvezdnato nebo s strokovno pomočjo tržaškega fotografa Carla Andreasija. Edinstven pa je bil ogled filma Unseen, češkega režiserja Miroslava Janeka, ki prikazuje slepe otroke, ki se ukvarjajo s fotografijo. Nedelja je kot praznik vaškega patrona sv. Mihaela minila v znamenju boljšega vremena in množičnega obiska. Popoldan je bila na sporedu ljudska glasba, zvečer pa so predvajali videoprojekcijo Benedetta Parisija in film Opera barocca režiserja Janeka. Come iscrìversi a del 3 agosto da T Domenica 13 gli abitanti di Livek che prenderanno parte alla passeggiata “Al di là della linea immaginaria” saranno ospiti di Topolò. E’ previsto invece per domenica 3 agosto il percorso inverso, da Topolò a Livek. Le iscrizioni a quest’ultima passeggiata si ricevono entro il 27 luglio presso il circolo Rečan di Liessa, la “Stazione Topolò”, la signora Mirella di Clodig, il circolo Ivan Trinko di Cividale (tei 731386) e la scuola bilingue di S. Pietro (tel. 727490). Per iscriversi è obbligatorio comunicare i dati anagrafici, il numero della carta d’identità e la sua data di rilascio. Folkest, successo a Cicigolis e lunedì 21 tocca a Clenia Ha avuto un grande successo di pubblico e di critica il concerto del gruppo danese “Dug” tenuto venerdì 4 luglio a Cicigolis nell’ambito del Folkest. Trascinante la musica - genere folk-rock - presentata, in due ore di spettacolo, dai giovani danesi. E’ stato il primo dei due appuntamenti previsti nelle Valli del Natisone alTinterno della rassegna, che si tiene in varie località della regione. Il secondo avrà luogo lunedì 21 luglio, alle ore 21, nella piazza di Clenia dove si esibiranno il friulano Aldo Giavitto e la band anglo-danese degli “Atlantic wave”. V Benečiji festival lutk v okviru “Mittelfesta” Prejšnji petek so na sedežu videmske pokrajine predstavili lutkovni festival “Marionette e burattini 97”, ki se bo odvijal že četrto leto zapored v okviru čedajskega Mittelfesta. Manifestacija, ki ima izredno velik uspeh, bo potekala pod pokroviteljstvom Gorske skupnosti Nediških dolin s sodelovanjem vseh občin, videmske pokrajinske uprave in deželne gledališke ustanove. Prireditev so predstavili predsednik Pokrajine Pelizzo, predsednik Gorske skupnosti Marinig, direktorica Mittelfesta Gallina in umetniški vodja Piaggio, prisotni pa so bili predstavniki vseh beneških občin. Festival je bil opisan kot edinstvena zvrst kulturnega dogajanja, v okviru katerega bo kakih 20 lutkovnih skupin iz držav srednje Evrope obiskalo s približno 50 predstavami skoraj vse vasi in zaselke Nediških dolin. Festival, ki ga publika in kritiki zelo pričakujejo, se bo začel v sredo, 16. julija in bo trajal do nedelje 27. julija. MERCOLEDÌ 16 LUGLIO Savogna - ore 16.30 - L’Aprisogni (Treviso) - “Cappuccetto rosso" Ponteacco - ore 18 - Diotti-Strina-ti/CTF (Cervia) - “Il ritorno del Fu-lesta” Tribil inferiore - ore 19 e 19.30 -Mikropodium (Ungheria) - “Stop" Mersino - ore 20 - Laura Kibel (Roma) - “Va dove ti porta il piede” Lombai - ore 21 e 21.30 - Mikropodium (Ungheria) “Stop” GIOVEDÌ 19 LUGLIO Cialla - ore 18 - L’Aprisogni (Treviso) - “Cappuccetto rosso" Clenia - ore 18 e 18.30 - Mikropodium (Ungheria) - “Stop" Pulfero - ore 20 e 20.30 - Mikropodium (Ungheria) - “Stop" Clastra - ore 20.30 - Laura Kibel (Roma) - “Va dove ti porta il piede” Stregna - ore 21 - Diotti-Strinati/C.T.F. - “Il ritorno del Fulesta” VENERDÌ 20 LUGLIO Tribil superiore - ore 20 - Pan-stwowy (Polonia) - “Draghi” Scrutto - ore 21 - L’asina sull’isola (Reggio E.) - “Al signor Rodari” Vartača (bivio Tercimonte) - ore 17 - Cerchio tondo (Como) - “Albero" SABATO 19 LUGLIO San Pietro (sala consiliare) - ore 17.30 - assegnazione Premio marionetta ’96 San Pietro - ore 18 - Tradic. Babko-ve (Rep. Slov.) - “Piccolo circo” Tarcetta - ore 19.30 - Cerchio tondo (Como) - “Albero” Prepotto - ore 20 - Papilù Gledališče (Slovenia) - “Nascondino" Sorzento - ore 21 - L’Asina sull’isola (Reggio E.) - “Al signor Rodari” Prestento - ore 21 - Panstwowy (Polonia) - “Draghi” DOMENICA 20 LUGLIO Cividale (piazza Diacono) - ore 11.30 - Tradic. Babkove (Rep. Slov.) - “Piccolo circo” Soiarie - ore 16 - Panstwowy (Polonia) - “Draghi" Topolò - ore 17 - Billy Bernhard (Germ.) - “Storie del Medioevo" e “L’uovo” Masarolis - ore 19.30 - Papilù Gledališče (Slovenia) - “Nascondino" Polizza - ore 20.30 - Monticelli (Ravenna) - “Fagiolino e lo scaletto" LUNEDI 21 LUGLIO Pulfero - ore 9/13 - Laboratorio teatro d’animazione - “Fiabe - Pravce” Rif. Pelizzo Matajur - ore 18 - Billy Bernhard (Germania) - “Storie del Medioevo" e “L’uovo” Peternel - ore 19.30 - Pupi di Stac (Firenze) - “Giovannin senza paura" Gabrovizza - ore 20 - Felice e Celina (Firenze) - “In viaggio” Zamir - ore 20.30 - Tradic. Babkove (Rep. Slov.) - “Piccolo circo" Togliano - ore 20.30 - Monticelli (Ravenna) - “Fagiolino e lo scaletto” MARTEDÌ 22 LUGLIO Pulfero - ore 9/13 - Laboratorio teatro d’animazione - “Fiabe - Pravce" Oculis - ore 18.30 - Billy Bernhard (Germania) - “Storie del Medioevo” e “L’uovo” Cicigolis - ore 19 - Felice e Celina (Firenze) - “In viaggio” Plataz - ore 20 - Teatrino del giullare (Bologna) - “Capitan Fracassa” Cividale (chiesa S. Francesco) - ore 20 - Teatro stabile del F.-V.G. (Trieste) / Ass. provinciale per la Prosa (Pordenone) - “Erri - La guerra di Troia” Oborza - ore 20.30 - Pupi di Stac (Firenze) - “Giovannin senza paura” MERCOLEDÌ 23 LUGLIO Pulfero - ore 9/13 - Laboratorio teatro d’animazione - “Fiabe - Pravce" Barza - ore 18 - Teatrino del giullare (Bologna) - “Capitan Fracassa” Azzida - ore 20 - Granteat. Mari-gnana (Treviso) - “Un trovatello in casa del diavolo” Cravero - ore 20.30 - Otesanek (Rep. Ceca) - “Babà” GIOVEDÌ 24 LUGLIO Pulfero - ore 9/13 - Laboratorio teatro d’animazione - “Fiabe - Pravce” Torreano - ore 20.30 - Granteat. Marignana (Treviso) - “Un trovatello in casa del diavolo” Biacis - ore 20.30 - Otesanek (Rep. Ceca) - “Babà” VENERDÌ 25 LUGLIO Pulfero - ore 9/13 - Laboratorio teatro d’animazione - “Fiabe - Pravce" San Pietro (sala consiliare) - ore 17 -Federfestival - Ass. Prom. T. Figura - Incontro di lavoro Cividale (via del Corso) - ore 18 -Otesanek (rep. Ceca) - “Babà” Pulfero - ore 19 - Laboratorio teatro d’animazione - Presentazione dei risultati Clodig - ore 21 - Otesanek (Rep. Ceca) - “Babà” DOMENICA 27 LUGLIO San Pietro (sala consiliare) - ore 11 -Assegnazione del Premio Marionetta ’ 97 4 novi matajur Četrtek, 10. julija 1997 Aktualno Il Comune di Pulfero valuterà eventuali proposte di utilizzo del territorio montano Monte Mia, cercasi idee Ritirata la proposta di adesione al Consorzio silvo-pastorale di Montefosca - Il sindaco Marseglia ha chiarito la posizione dell amministrazione riguardo la convenzione per i rifiuti solidi urbani Kamani an glerja ta pred hišo “Paršla je pauodnja an pred hišo mi je pamesla an kup kamanu an glerje”. Ta-kuo nam je pravla Edda Martinig iz Brišč, ki šele čaka, an tiedan potlè, ki se je tuole zgodilo, de kajšan pride čedit. Pru za pru, že tisti dan, v sriedo 2. luja, so par-šli gledat karabinieri an župan, šindak Marseglia, pa potlè je vse ostalo takuo. Za resnico poviedat so odnesli tiste kamane buj velike, pa ta pred hišo ostaja šele an kup materiala. Marseglia nam je pa po-viedu, de on je guoriu s tistimi od Civilne zaščite (Protezione civile) an je vprašu an kontribut za postrojt tist kos cieste, ki so jo kamani an glerja vederbal. Poviedu nam je tud, de zanj nie taka velika sila: drugod so imiel an imajo, zavojo pauodnje, težave buj velike. Il Monte Mia ha bisogno di idee. E’ un vero e proprio appello quello che è partito dal consiglio comunale di Pulfero di martedì 8 luglio. All’ordine del giorno c’era la proposta di adesione del Comune al Consorzio silvo-pastorale di Montefosca, nato nel 1988 con lo scopo di associare le proprietà private e di coordinare gli interventi per effettuare le migliorie necessarie a prati e boschi. Un no all’adesione è però arrivato da Aldo Mazzola: “Non ne capisco l’utilità. Si potrebbero invece tentare altre strade, magari pubblicizzando una specie di bando di concorso per idee sull’utilizzo del monte”. L’argomento era stato anticipato da una proposta di un altro consigliere dell’opposizione, Piergiorgio Domeniš, che aveva indicato come via d’uscita la realizzazione di un parco comunale. Ma per Mazzola “il parco deve dare la possibilità di produrre un utile per tutta la collettività”. Ecco quindi che l’amministrazione nei prossimi due mesi valuterà eventuali proposte per un miglior utilizzo del monte Mia. Convinto da Mazzola, il sindaco Nicola Marseglia ha ritirato la proposta di adesione al consor- zio di Montefosca. Non sono mancati spunti polemici per un altro argomento, la rinuncia del Co- mune a far parte della convenzione con la Comunità montana per la gestione dei rifiuti solidi urbani. “Una scelta del consiglio comunale” ha chiarito Marseglia, che ha criticato “il sistema usato per determinare le tariffe, che è in base al territorio comunale e non al numero di abitanti”. “Se è così - ha affermato quindi Mazzola - abbiamo fatto bene a dire no”. La segretaria comunale ha poi aggiunto che l’amministrazione ha predisposto un proprio progetto per la raccolta dei rifiuti e entro breve verrà divulgato un opuscolo che inviterà la popolazione alla raccolta differenziata. In sostanza però, il problema sembra essere rappresentato dal punto della convenzione in cui si affermerebbe che se un Comune non versa la propria quota all’ente montano, la cifra dovrà essere divisa tra gli altri Comuni. Per Marseglia, che ha risposto a Domeniš a proposito di eventuali unioni di servizi con altre amministrazioni, “noi non abbiamo i problemi che hanno altri, e comunque ho inviato a tutti i sindaci una lettera con cui chiedo venga studiata la possibilità di convenzione per determinati servizi”. Michele Obit Slovenija v NATO šele čez dve leti Na torkovem srečanju vrha držav članic vojaške zveze NATO v Madridu se je vse izteklo kot po napovedih. Prevladalo je stališče Washingtona in tako so bile v zvezo sprejete le Češka, Madžarska in Poljska. Sklenjeno je bilo, da prideta Slovenija in Romunija v poštev za drugi krog čez dve leti. Odločitev je vsekakor zgodovinskega pomena, saj je prvič, da se v NATO vključujejo države, ki so nekdaj pripadale Varšavskemu paktu. Slovenija in Romunija pa sta zaenkrat ostali zunaj, kljub dovratnemu prizadevanju Se zlasti Italije. Združene države Amerike so očitno ocenile, da v tem trenutku vključevanje Slovenije in Romunije ni v skladu z razvojem ameriške strategije na Balkanu. Se enkrat se je torej pokazalo, kdo ima v atlantskem zavezništvu glavno besedo, madridski sklep pa je tudi takoj povzročil živčne reakcije v Sloveniji. Opozicija Janševih socialdemokratov in Peterletovih krščanskih demokratov je takoj zahtevala zamenjavo vlade, predsednik Združene liste Borut Pahor pa je bolj spravljivo pozval, naj si Slovenija sedaj ne zapravi še vstopa v EU. COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI Ponovna Uporaba Naročnikove Volne Dostava na Dom Prevzem Odrabljenih Žimnic Europa e federalismo, due sfide... segue dalla prima La consapevolezza delle tendenze testé delineate è elevata anche tra gli amministratori, i rappresentanti della società civile ed i cittadini delle Valli del Natisone. Il rafforzamento congiunto dell' Europa e delle autonomie locali viene spesso evocato come il punto di snodo da cui potrebbe partire il rilancio sociale ed economico del nostro territorio. Personalmente ritengo che per la nostra realtà le tendenze appena descritte costituiscano effettivamente delle notevoli opportunità di sviluppo. Tuttavia mi pare che vi sia una generale e grave sottovalutazione circa il fatto che il nostro sistema locale, per cogliere tali opportunità, deve attrezzarsi adeguatamente e molto in fretta, introducendo delle forti innovazioni interne. Se così non fosse non solo è improbabile che si produca un rilancio, ma anzi si può prevedere un’ulteriore accelerazione del processo di degrado. Perché sostengo questo? Basta a-nalizzare le concrete implicazioni delle tendenze sopra menzionate. Per quanto riguarda l’Unione europea, possiamo dire che la maggior parte delle risorse economiche necessarie per finanziare progetti di sviluppo e-conomico e sociale giungeranno sempre più da quella fonte (tra l’altro anche eventuali fondi di origine nazionale o regionale saranno dispensati congiuntamente a quelli europei, in o-gni caso assumendo criteri di erogazione analoghi). Per altro già oggi i fondi messi a disposizione dell’ Unione europea alle amministrazioni locali, alle imprese, alle organizzazioni della società civile, ai singoli cittadini sono consistenti. Tuttavia è bassa la nostra capacità di utilizzo. In parte, come insegnano le recenti esperienze relative al 5B e al programma Leader II, ciò è da imputare alla inefficenza dei canali di accesso e di intermediazione (nella fattispecie la Regione) nonché, probabilmente, alla mancanza di esperienza e di adeguate informazioni da parte degli attori locali. Il problema principale, e più difficile da risolvere, è però rappresentato dalle modalità di accesso a tali stanziamenti, totalmente diverse a quelle abituali. Eravamo e siamo avvezzi a far riferimento a fondi “a pioggia” e, nel contempo, vincolati. Il che significa, da un alto, che per potervi accedere e-ra necessario “fare domanda”, dall’altro che il loro utilizzo risultava vincolato dalla legge o dal regolamento che stanziava le risorse medesime. Con i fondi europei il meccanismo risulta radicalmente modificato. Non si possono più ottenere le risorse presentando semplicemente una domanda, bensì è necessario elaborare progetti di azioni per lo sviluppo che giustifichino gli importi richiesti, in termini di qualità e di quantità degli interventi previsti. Al di là di parametri e condizioni generali validi per tutti, i soggetti richiedenti sono liberi di determinare gli obiettivi specifici del progetto, i mezzi che si intendono utilizzare, i risultati attesi, gli attori ed interlocutori chiamati in causa, ecc. Si tratta di un passaggio di fondamentale importanza: ciò che viene finanziato non sono più le “cose” come in passato, bensì le “idee”. Per quanto riguarda l’impatto delle riforme in chiave federalista, va detto che il principio dell’autonomia fiscale e di spesa significa che sempre di più ogni realtà locale dovrà imparare ad arrangiarsi con i propri mezzi. Ciò implica una maggiore libertà di scelta rispetto alla destinazione delle risorse disponibili, ma anche una possibile diminuzione (comunque, certo non un aumento) delle risorse stesse, specie per le realtà meno sviluppate (e ciò riguarderà le Valli rispetto, ad esempio, al Manzanese, ma anche Drenchia rispetto, ad esempio, a S. Pietro). Il federalismo renderà probabilmente tutti i sistemi locali più liberi e quindi nelle condizioni di determinare in autonomia i propri obiettivi, in rapporto ai mezzi disponibili. Tuttavia aumenteranno anche i vincoli, in termini di maggiore dipendenza dalle risorse finanziarie prodotte in loco, di un aumento di controllo da parte dell’ elettorato locale, di definizione autonoma di strategie ed indirizzi politici per lo sviluppo e di disponibilità di maggiori competenze e risorse umane. E’ evidente dunque che i processi di unificazione europea e di rafforzamento delle autonomie locali si corroborano vicendevolmente, ponendo in comune degli imperativi alla società locale. Abbiamo a che fare con processi che costituiscono una chance per il nostro territorio solo nella misura in cui saremo in grado di raccogliere le sfide poste dai cambiamenti in atto; avere idee innovative; elaborare autonomanente strategie di sviluppo integrate; adottare un atteggiamento collaborativo, partecipativo e consensuale; effettuare politiche ed interventi di sistema (che quindi riguardino l’intero territorio delle Valli): utilizzare efficacemente ed efficientemente i mezzi disponibili; puntare sulle risorse locali, in particolare quelle umane, organizzandole e facendole crescere. Non possiamo dunque permetterci di stare a guardare quanto ci sta accadendo attorno, nè fare finta che nulla stia succedendo. E’ assolutamente necessario che si producano delle forti innovazioni di sistema a cui tutte le forze e le componenti della società locale sono chiamate a concorrere. Gabriele Blasutig Proizvodnja Žimnic v vseh merah: • ORTOPEDSKE • ANALERGENE • IZ LATEKSA • IZ LATEKSA IN KOKOSOVIH VLAKEN ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 četrtek, 10. julija 1997 Naša reportaža: kakuo žive naši ljudje po sviete Smo ušafal te pravega moža Ce sta med tistimi, ki željo ušafat takega moža al muroza, ki zna narest vse, pru vse v hisi... tle je, sta ga ušafal! On zna kuhat, zna pieglat, zna šivat (an tuole nam pričajo fotografije, ki mu jih je naredu kajšan... malomanj poskri-uš), pa je pridan tudi za prat posodo, narest pastiej pomjetat, frigat podè... Recimo, de se zna pru lepuo ponujat an za videt, če je glih takuo, ki nam pravejo fotografije an tisti, ki ga poznajo, muorta iti do Belgije, kjer tel “ka-mpjon” živi. Se kliče Adriano Martinig, je Varhušča-ku iz Podsriednjega an za irniet še kake druge podrobne novice go mez anj, Tela nie obedna posebnost: poštakat an obračjat pulento so kopač vsi možje... ... buj težkuo je ušafat tajšnega, ki zna an šivat obarnita se do njega mame Line! Ona vam povie, kakuo je biu pridan že od otroških liet (!) Ce vam je ušeč se smejat, na stuojta se bat, Adriano jih zna an debele pravt an ta par njim se bota pru zvestuo razgetale. P.S. Adriano, na stuojse bat, na povemo obednemu, ki dost si nam dau za de napišemo takuo lepuo go mez te! Liep pozdrav... an kar nas prideš spet gledat, par-nesi nam tisto dobro mlie-čno čokolado, takuo dolo-žemo še kiek dobrega blizu telih varstic. “Do seda niesam zažgau še obedne srajce... an ne zak pieglic ni biu paržgan! !” CRUCIL RENATO vin Cicigolis 2 33046 Pulfero (Ud) tel. 0432/726085 Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento IMPERMEABILIZZAZIONE Takuo je šlo v 3. razredu sriednje Suole Tudi izpiti (esami) sriednjih Suoi so že paršli h koncu an na šuolskih vra-teh so obieseni rezultati. Kakuo je šlo? Za kajšnega dobro, za kajšnega drugega nomalo manj. Je tudi ries, de kajšan se je troštu imiet kiek vič na spričevalu, na pageli, an zak v teku lieta je biu zadost pridan. Vsi teli mladini, ki se parpravja za stopnit v višjo sriednjo Suolo (scuola media superiore) pravimo: lepuo študjajta, na stuojta se nikdar udat, sa’ tela Suola vam da pasaport za ušafat, čez nekaj liet, dielo an recita, kar četa: buj bota znal dokazat, de znata, buojše možnosti (possibilità) bota imiel. Kuražno napri! An seda pogledimo, kakuo je šlo. Spietar - 3.A Ilaria Banchig (zadostno - suff.); Marco Bresciani (zelo dobro - distinto); Stefania Butterà (zelo dobro); Veronica Colapietro (dobro - buono); Alessandro Corredig (zadostno); Emanuela Cromaz (dobro); Antonio Cudrig (zelo dobro); Davide Duriavig (zadostno); Elisa Floreancig (zadostno); Massimo Liberale (zadostno); Patrie». Podo-rieszach (zelo dobro); Matteo Primosig (zadostno); Erica Qualizza (zadostno); Caterina Salvagno (zelo dobro); Maurizio Suber (zadostno); Federica Trinco (dobro); Anna Visentini (dobro). Spietar - 3. B Lavinia Cendon (zadostno); Cinzia Del Gallo (zadostno); Germano Dus (zadostno); Eva Golles (zadostno); Silvia lussa (zadostno); Marinko Jovanovič (dobro); Elisa Martinig (zadostno); Daniele Pandin (zadostno); Simone Picon (zadostno); Erika Sdraulig (zadostno); Silvana Toma-setig (zadostno). Svet Lienart 3.C Claudia Cendon (zadostno); Filippo Cernotta (odlično - ottimo); Alex Crai-nich (zadostno); Elisa Fadi (dobro); Alberto Floreancig (zadostno); Cristian Floreancig (zadostno); A-lan Paussa (zelo dobro); Andrea Predan (odlično); Michele Predan (zadostno); Alex Simaz (zadostno); Cristian Trusgnach (zadostno); Sonia Zufferli (dobro). Maša v spomin hude nasreče Liepa skupina ljudi, bluo jih je parbližno petdeset, se je zbrala telo zadnjo nediejo, 6, lu-ja, okuole pudneva, v Bijarču na sveti maši, ki jo je zmolu monsinjor Dionisio Mateucig v spomin puobu an moži, ki so umarli miesca junija lieta 1973, kar se je utargu leseni mostiček, paserela, ki je povezovala vasi Bijarč an Spa-njut, na drugem briegu Nadiže. Njih imena so: Sergio Massera (imeu je 17 liet) iz Bjarča, Ezio Podorieszach (19 liet) iz Sauodnje, Giorgio Timballo (37 liet) iz Brišč an Giuseppe Venuti (62 liet) iz Špietra. Tisto vičer, ki se je pašerela utargala, so ri-bolovci Nediške doline napravjal tekmo, garo za ribe lovit an pru ri-bolovci se vsako lieto spominjajo z ’no sveto mašo na žrtve tiste nasreče. Kako lieto odzad so v spomin postavli tudi an monument. za poravnat nagobarno kurvo v Spietre je paršlo malomanj h koncu. Za tuo se veseljo Spietruc pa tudi tisti, ki po teli pot se vozejo vsaki dan zavojo diela al za opravila rave Tu nediejo Giova-nin se ga j’ biu takuo napiu, de kadar iz gostilne se j ’ pobrau pru-ot duomu, se j’ takuo zaplietu, de je padu tu an glabok verin. Pa je biu zadost srečan, ker počaso, počaso se j’ veulieku uon z vode an vas mokar se je pobrau nazaj pruot duomu. Nomalo zavojo strahu an nomalo zavojo pjače, ki je imeu tu trebuhu, se j’ muoru ustavit tam za adnim drieviam za spustit... vodo. Glih tarkaj, de se j’ previdu za odpin-kat bargeške an venesu uon adnega debelega bižota, ker tu tistim verine jih je bluo pu-no! Parjeu gaj’ za glavo an le brez pogledat, se j’ napravu za narest njega potriebo. Kadar je zamerku, de je bluo kiek čudnega, je pogledu tu bargeške an pogodernju: - De si biu liep sem že viedeu, pa de imaš dvie plave oči, tuolega pa ne!!! *** Te mali sin od ošti-erja se j’ navadu služit mašo. Tu nediejo je oblieku suhnico an se pokleknu pred utar. Kadar famoštar je luo-žu kelih pred anj za mu nalit notar vino, poberin šele z mislijo v oštariji, je na glas poprašu: - Bielo al čarno? Dva parjatelja sta se srečala. - Zakaj si takuo ža-lostan, Tonca? - Zatuo, ki sem par-šu glih sada dol z bri-tofa. -Al ti je umaru kajšan tu žlahti? - Oh ja, mi je uniar-la tašča. - Ben nu Tonca - ga je potroštu parjateu -sa’ mi se zdi, de ti ni zlo dopadla toja tašča! - Ja, imaš ražon, sa’ nisem žalostan zavojo, ki je umarla, pa zavojo pridge, ki ji je naredu famoštar. - An ka’ je pridgu? - Je jau, de jo nazaj srečamo gor v Nebesih!!! Per la tua pubblicità sul Novi Matajur telefona al 0432/731190 Na bo vič takuo nagobarno Dielo Kdo je reku, da 13 ni dobra Številka? Skupina 13 beneških otrok, ki so bili od nedelje 30. junija do 6. julija na tabore-nju na Planini Razor, lahko pove, da so vsi preživeli vec zanimivih dni v stiku z naravo, v spoznavanju gorskega sveta in alpinističnih veščin in to v veseli družbi. Res je, da vreme jim ni bilo prav naklonjeno, da jim je predvsem megla nagajala, a vseeno so vsak dan šli na krajše pohode, imeli so tudi orientacijski pohod in tečaj plezanja. Od baze, ki je bila v koči na planini Razor (1315 nm) so sli na Kuk, na Vogel, do sedla Škrbine, Globoka in še kam. Lepa novost letošnjega taborenja, ki ga je priredila Planinska družina Benečije v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje iz Spetra, je da so naši otroci skoraj teden dni preživeli skupaj s skupino 14 otrok iz Kobarida. Kot rečeno, je bilo zelo živahno in med drugim so doživeli tudi akcijo Gorske reševalne službe, ki je rešila gospo s polomljeno nogo na Poreznu. Reševalci so nato obiskali tabornike in jim ponudili zanimivo predavanje. Seveda so se otroci tudi zabavali, igrali, prepevali... Vsi pa so gotovo hvaležni Igorju, Flavii in Damjanu, ki so jim spremljali in jim ponudili priložnost preživet zares lep teden. f/ • O' AVtT Clemente Galanda dal Doge a Venezia Nella scheda storica n. 8 del “Nediža" novi mata]ur četrtek, 10. julija 1997 Una delle principali caratteristiche della regione Lo spettacolare fenomeno carsico In na koncu so se vsi, Benečani in Kobaridci, zbrali pred fotoaparatom za spominsko sliko o taborenju '97 na planini Razor É uscita qualche giorno fa, in concomitanza con la rievocazione storica dell’Arengo della Slavia, la scheda storica n.8, dal titolo “Clemente Galanda e il Doge”, pubblicata dalla cooperativa Lipa per il Centro sudi Nediža di San Pietro al Natisone. Il racconto è la ricostruzione della missione del “Sindico e Procuratore di Schiavonia” Clemente Galanda, app-punto, presso il Doge di Venezia il 21 aprile 1627. Una ricostruzione molto attenta, basata su fonti storiche e documenti. Il racconto di Mjuta Povasnica è tanto più godobile in quanto la scheda è arricchita da illustrazioni, realizzate dalla prof. Alessandra D’Este. La scheda è u-scita nelle versioni italiana e slovena. Chi desidera questa o qualcuna delle altre schede, si rivolga alla coop. Lipa (tel. 727490). --------- Minìmatajur — Taborenje za 13 mladih Benečanov La regione alpina adriati-ca è un territorio particolarmente interessato ai fenomeni carsici, ossia a formazioni erosive causate dagli agenti atmosferici, all’azione delle acque di superficie e sotterranee sui terreni e le rocce. L’aspetto di superficie dell’erosione carsica è di per sé interessante e paesaggista amente suggestivo. Si pensi alle cascate formate dai torrenti, alle forre scavate dai fiumi, alle collinette a forma di mucchio e soprattutto alle doline, o vrtače, piccole depressioni nel livello dell’altipiano, che assumono forme a scodella, a paiolo od a imbuto. Gli sfondamenti del terreno e delle rocce danno luogo a pozzi, voragini e, sulle formazioni rocciose, picchi, pareti e crepacci. I fenomeni più imponenti sono le grotte. Le grotte e gli abissi sono oggetto di esplorazione di studi e di catalogazioni, sotto la tutela della Regione. La consistenza del fenomeno carsico è data dalle cifre: sono circa 4.000 le grotte catalogate della regione Friuli-Venezia Giulia, 2.500 fra grandi e minori nella sola provincia di Udine. Altrettanto numerose sono le grotte esistenti in Slovenia, particolarmente nel territorio del Carso. È questa regione geografica, il Carso-Kras, più interessata alle formazioni sotterranee, tanto da aver dato il nome al fenomeno del carsismo, che non ha soluzione di continuità nei due stati confinanti. La parola vrtača, cioè dolina, ci richiama alla mente che esso è un microtoponimo presente anche nella Slavia friulana, per esempio presso il crocevia per Terci-monte e Masseris, e sta ad indicare un territorio in cui sono presenti piccoli avvallamenti e rocce emergenti. L’osservazione diretta conferma il toponimo. In sloveno la parola vrtača denota letteralmente un suolo scavato di tipo carsico. Vrtat nel dialetto del Natisone significa appunto scavare. Molti toponimi e microtoponimi portano direttamente, o alterato, il nome Kras. Di derivazione indoeuropea e quindi trasferito nelle lingue mediterranee, significa La salita alla Velika Jama (Savogna) dalla località Ranta. Al centro della immagine l’apertura della grotta territorio interessato da pietraie. Sul versante occidentale delle Alpi Giulie esistono tre zone ad alta densità di cavità naturali: l’area delle Valli del Natisone e del Ci-vidalese, l’area delle Valli del Torre e dei rilievi del Bernadia, l’area di Resia e del Canin e infine l’area della Alpi Carniche. La massima densità di cavità naturali si trova dunque lungo il confine. Le grotte più note sono la Grotta di Antro e la Velika Jama nelle Valli del Natisone, la Grotta di Villanova presso Lusevera e la Grotta dell’Uragano presso Gniva a Resia. La planimetria delle caverne è più o meno complicata, le cavità maggiori possono essere collegate da corridoi, cunicoli e sifoni. Presentano un’attrattiva particolare le formazioni calcaree verticali, stalattiti e stalagmiti. Nelle cavità carsiche si raccolgono le acque delle precipitazioni atmosferiche e dei corsi d’acqua minori, che confluiscono in veri e propri torrenti e fiumi sotterranei. Come esempio prendiamo la Reka che, dopo un tragitto in superficie di una quarantina di chilometri, si immette nelle Škocjanske jame (Le Grotte di S.Canziano) presso Divača, per uscire dal sottosuolo [dopo un percorso sotterraneo di circa altri 40 chilometri] con il nome di Timavo, fra Monfalcone e Duino, e gettarsi con un corso brevissimo nel mare. L’esempio più famoso di carsismo sono le Grotte di Postumia. In questa cavità si riversano le acque drenate dalle risorgive della Pivka nella omonima conca paludosa. Le acque sotterranee in uscita si versano ad una certa distanza nella U-nica. Gli studi portano numerosi esempi di acque immesse nel suolo carsico e spinte a notevole distanza in getti eruttivi anche in montagna. La cavità in assoluto più grande è la Grotta Gigante sul Carso triestino. (archeologia - 7) Paolo Petricig AA.VV. - Grotte e abissi del Friuli - Provincia di U-dine 1991 Teden dni na Planini Razor na pobudo P DB Za otroke je bilo prav lepo in zanimivo doživetje tečaj plezanja, kjer so v prvi vrsti spoznali, kako je treba biti pozorni, koncentirani v hribih in obenem, da se ne sme gore nikoli podcenjevati Pri plezanju je zelo velikega pomena tudi teoretično znanje, poznavanje vozlov in seveda zvečer so se vsi pridno učili četrtek, 10. julija 1997 Il giocatore sloveno dell’Apicoltura Cantoni tra i protagonisti del torneo di calcetto giunto ai quarti di finale Liessa, brilla la stella Prole Nel primo girone ancora tutto da decidere per il passaggio alle semifinali In lizza la squadra slovena, il Raissa e il Bar Crisnaro, out lo Spaghetto Si sono giocate giovedì 3 e venerdì 4 le prime gare dei quarti di finale del torneo di calcetto di Liessa. Le otto squadre, divise in due gruppi, si affrontano in un girone all’italiana. Le prime due classificate accederanno alle semifinali previste per lunedì 14 luglio. Bar Crisnaro-Il Raissa 5-7 Nel primo incontro del primo girone dei quarti di finale si è giocata la gara tra due delle formazioni fino a quel momento imbattute. A spuntarla sono stati i ragazzi guidati da Carlo Manzini che hanno avuto ragione della formazione di Masse-ris. All’iniziale tripletta di Stefano Dugaro (due rigori ed una rete su punizione) ed al gol siglato da Bruno lussa hanno risposto i savogne-si con Giuliano Miani e Roberto Sedi. Nella ripresa c’é stato un sostanziale e-quiliblio. Sono andati a segno per gli azzurri di Pon-teacco Bassetti e due volte ancora Dugaro, ai quali hanno replicato Sedi e due volte Sicco. Cantoni-Lo Spaghetto 9-3 L’Apicoltura Cantoni, squadra slovena con due trascinatori quali Damian Drole e Aleksander Hrast, non ha faticato più di tanto per imporsi ai volonterosi a-tleti dello Spaghetto. Cinque centri per i biancorossi di Cantoni sono stati realizzati da Hrast, due dal tuttofale Drole ed uno a testa da Medved e Sauli. I gialli sono andati a segno tre volte con una doppietta realizzata da Gabriele Tru- sgnach e con la rete di Cristian Birtig. Alborella-Businaro 4-3 Sfortunata esibizione del panificio Businaro che ha perso con il minimo scarto nei confronti della quotata formazione di Cemur. Per due volte Federico Sturam ha centrato i montanti, imitato nel momento decisivo della gara da Emiliano Dor-bolò che ha mandato la sfera a colpire la traversa. Chiuso il primo tempo con un doppio vantaggio ot- La squadra della Rosticceria da Susanna tenuto con Urbano D’An-drea e Marco Picogna i gialli hanno subito il ritorno degli azzurri che si sono portati in parità grazie a Nicola Sturam e Cristian Mulloni. Per i pescatori ancora due gol di Picogna e Edo Dreco-gna. La reazione veemente dei panettieri è culminata con la rete di Michele O-sgnach, ma non ha portato al tanto sospirato pareggio. Rost. Susanna-Iussig ass. 6-10 Anche in questo macht a farla da padroni sono stati i V Celovcu podpisali sporazum Obmejne dežele za zimske igre Obmejne dežele Furlanija Julijska krajina, Slovenija in Koroška vztrajajo pri skupni kandidaturi za zimske olimpijske igre, ki naj bi se odvijale v treh državah na območju tromeje leta 2006. Čeprav doslej predlagana kandidatura ni prišla v poštev, obstaja Se vedno upanje, da bo povsem izvirna zamisel, ki se s sporočilom o sožitju in sodelovanju med tremi različnimi narodi idealno navezuje na duh olimpijskih iger, naletela na odo-bravanje v mednarodnem olimpijskem odboru. Prejšnji teden je bilo v Celovcu, v poslopju koroške deželne vlade srečanje predstavnikov treh dežel, na katerem so podpisali izjavo o kandidatu- ri na zimskih olimpijskih igrah. Izjavo so podpisali koroški deželni glavar Christof Zernatto, predsednik dežele FJK Giancarlo Cruder in podsekretar v ministrstvu za šport Slovenije Marko Trškan. Skupna izjava podčrtuje enotno voljo Celovca, Trbiža in Kranjske gore, da postanejo leta 2006 protagonisti iger brez meja in v tem smislu bo storjeno vse, da dobi projekt podporo tudi s strani osrednjih vlad ter olimpijskih komitejev treh držav. Kot je napovedal predsednik organizacijskega komiteja ZOI 2006 Michael Ausserwinkler, bodo na Koroškem soodločali o tem tudi prebivalci na referendumu, ki bo 5. oktobra letos. pali. I ragazzi di Drenchia, orfani del loro trascinatore Fanna, hanno centrato due Grazie, Nicola Nell’articolo che abbiamo pubblicato giovedì 26 giugno dal titolo “Il premio Panchina verde a Pio Tomasetig”, a causa di un disguido sono saltati i nomi di Nicola Comuniello e “Gegè” che, assieme ad altri dirigenti dell’Audace, venivano ringraziati dal tecnico di Serutto. Per riparare, mi riproponevo di incontrare questi due insostituibili dirigenti in occasione della festa dello sport, magari scattando loro una fotografìa. Come un tremendo k.o. ci ha invece raggiunti la notizia della improvvisa scomparsa di Nicola. In questi ultimi anni, frequentando con più o meno assiduità il rettangolo di gioco durante gli allenamenti e le gare agonistiche, ho sempre notato in prima linea Nicola, persona sempre allegra e disponibile a farsi in quattro pur di dare una mano a chi lo richiedesse. La grande famiglia del calcio giovanile valligiano e non solo, Audace o Valnatisone che sia, ha perso un punto di riferimento, un autentico “faro”. Nicola in questi anni ha dedicato molto del suo tempo libero ai ragazzini ed anche agli adulti, non tirandosi mai indietro, sempre in prima linea. Porgiamo ai suoi familiari le più sentite condoglianze. Noi, che lo abbiamo apprezzato e stimato per le sue innate doti di prorompente e coinvolgente vitalità, gli dobbiamo dire grazie. Per ricordarlo ci pare giusto un piccolo omaggio alla sua memo- ria: quello di pubblicare una foto scattata recentemente con Nicola (è il primo in piedi a sinistra) assieme ai Pulcini dell’ Audace. Ciao Nicola. Paolo Caffi pali ed una traversa con lo scatenato Stefano Predan. La Iussig assicurazioni ha risposto con una traversa del suo capitano bomber Remo Iussig che ha realizzato la bellezza di sette reti. Le altre sono state firmate da Bojan Stanisavljevic, David Specogna e Matteo Trinco. I viola hanno fatto bottino con le quattro segnature di Stefano Predan e le prodezze di Gianni Qual- la e Massimo Gus. * * * Lunedì 7, nella seconda giornata, la partita tra Bar Crisnaro e Lo Spaghetto si è conclusa con la vittoria dei savognesi per 5-2. Nella seconda gara l’Apicoltura Cantoni si è imposta sul Raissa per 9-6. Gli azzurri si sono visti respingere quattro volte le loro conclusione dai pali. P.C. Bocce, successo di misura per Tolmin Il gruppo dei partecipanti all'incontro di bocce di sabato Il 47e incontro di bocce tra le società Bocciofila Ducale di Ci-vidale e il BSR Soča di Tolmin, disputato sabato 5 luglio presso la trattoria da Mario, a Carraria, ed a Dolegnano (nel pomeriggio, a causa della pioggia), ha visto il successo ai punti degli sloveni per 106 a 100. Le partite tra le otto quadret-te si sono concluse in perfetta parità, 8 a 8. Questi i risultati ottenuti dalle quadrette. Al primo posto è risultata la quadretta ducale di Dorligh, Saccavini, Caracciolo e Vogrig. La prima quadretta slovena è giunta seconda. I suoi componenti erano Torkar, Gruden, Srebrnič e Schilling. Un gradino più sotto sono giunti Jerkič, Cerv, Likar e Moravec. Al quarto posto si è classificata la quadretta formata da Cu- covaz, Pippo, Campanella, Ser-vidio e Bassetti. Quinti i cividalesi Fagotto, A-morosi, Rudi, Rizza e Gus. Delusione per il risultato ottenuto dalla quadretta capitanata da Paolo Osgnach che, assieme ai compagni Vogrig, Faraca, Montanino e Rak (Borghese), non ha saputo o potuto ripetere le bril- lanti prestazioni del passato. I tradizionali rivali sloveni I. Gruntar, UrSič, Lukan, Kragelj e L. Gruntar non hanno però approfittato della poca vena messa in mostra da Osgnach e compagni, classificandosi anche stavolta alle loro spalle. Chiudono il gruppo gli sloveni Kos, Pikon, Blazetič, M. Cufer e A. Cufer. Sono seguiti i tradizionali scambi di doni tra i presidenti Osgnach e I. Gruntar. La giornata si è conclusa con il rinfresco offerto da Mario Specogna. In occasione del 25Q anno di sfida l’incontro cambierà radicalmente. Gli atleti delle due società saranno sorteggiati per formare quadrette miste. E’ questo un altro segno di amicizia e collaborazione che rende ancor più saldo il rapporto tra le due società di confine. Davide Beuzer di Tribil inf. e Francesco Cendou di Masseris con la maglia dell'Udinese. I due ragazzi dell'Audace hanno disputato di recente con i bianconeri il torneo per Pulcini di Tarvisio četrtek, 10. julija 1997 SPETER Sarženta Dobrojutro Andrea Pravejo, de Sarženta je tista vas v Nediških dolinah, kjer je narvič otruok. Ben nu, seda se jim je parluožu še an puobič. Kliče se Andrea an se je rodiu v nediejo 29. junija. Njega mama je Francesca Ciccone taz No-kule, njega tata pa Enrico Bellocchio iz Čedada. Družina živi tle v Sarženti an ima še adnega puobčja, ki se kliče Francesco an ki čez nekaj miescu dopune dvie liet življenja. De bi obadva bratraca rasla srečna an zdrava jim vsi želmo. nanja. V saboto, ob 20. uri, bo sveta maša s precesjo. V nediejo popudan bojo igre za te male an za te velike, ob 17. uri žene Beneškega gledališča nam pokažejo igro v našem dialetu “Buogi možje”. Vsako vičer bo ples, od-parti bojo kiosk z jedačo an pijačo, pru takuo bogata “gara di beneficenza”. Tro-štamo se, de bo liepa ura. GRMEK Liesa Zbuogam Bepic SREDNJE Cernečje Sveto obhajilo Tarje naši otroc so v nediejo 5. luja imiel parvo sveto obhajilo. An tela je bla pru ’na liepa parložnost, da se je naša cierku svetega Pavla napunla viemiku. Obhajali so se Davide Beuzer - Cvičuove družine taz Dolenjega Tarbja, Federica Qualizza - Hlaščanjova an Sara Simoncig - Juraco-va, obadvie iz Sriednjega. SOVODNJE Pridita na serijam So že na diele tisti od domače pro-loco Vartača za de bo vse parpravljeno za tel konac tiedna. Takuo, ki smo že napisal na zadnjem Novem Matajurju, lietos je pro-loco oživiela senjam svetega Mohora an Fortunata. Praznovanje začne že v petak 11. luja an puode na-pri do nedieje 13. Vse se bo odvijalo na sred vasi, kjer so Suole. V saboto an nediejo bo tudi tekma (gara) bali- po vsieh naših dolinah tudi kot bardak zidar, a parjeu je za vsake dielo, vse mu je šlo od rok. Z njega smartjo je v veliki žalost pustu ženo Almo Duodrovo iz Barnjaka, hči Loretto, zeta Lucja, brate, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Na njega pogrebu, ki je biu na Liesah v saboto 5. luja popudan, čeglih se je liu močan daž, se je zbralo za-ries puno ljudi za mu dat zadnji pozdrav. Loretti, ki je puno liet di-elala tle na Novim Matajurju, pru takuo nje mami an vsi žlahti, naj gredo naše iskrene kondoljance. SVETLENART Gorenja Miersa Hitra smart Vsi tisti, ki smo se vozili po pot, ki iz Škratovega pe-je do Fllocja, ko smo paršli nomalo pred Liesa, smo vargli’no uoč tja po tin kraj rieke, kjer so dvie hiše na samim. “Dol na Kastelu” pravejo te domači telemu prestoru. Pogledat smo bli vajeni, zak okuole tiste hiše je bluo vse takuo lepuo oče-jeno, posiečeno, tajšan liep vart, lepe drievja sadja, vse takuo lepuo položeno, da je pariela ’na risba, an kuadar. Vse tiste dielo je opravlju gaspodar tiste hiše, Giuseppe Feletig - Bepic Trebeža-nu. Na žalost Bepcja nie vič. Na naglim je umaru v četartak 3. luja. Imeu je 73 liet. Dielu je do zadnje njega ure, sa’ ga je ušafala takuo njega hči Loretta: za venčno je zaspau, grede ki je sieku travo ta za hišo. Bepic je biu zlo poznan Na naglim nas je v petak 4. luja zvičer zapustu naš vasnjan Nicola Communiel-lo. Imeu je 66 liet. Nicola je biu zaries pose-ban človek. Kier je korlo di-elat za dobre vse skupnosti, on je biu nimar parpravjen dat ’no roko, nikdar se nie potegnu nazaj. Je biu med tistimi, ki skarbe za naše puobčje, ki igrajo na balon z ekipo Audace, je biu poglavar od skupine civilne zaščite (protezione civile) podutanskega kamuna, je biu v društvu “Sant’An- drea” iz Kravarja... Takuo an tisti dan, ki je umaru, je dielu kupe s pa-rjatelji v Škratovem, blizu športnega igrišča (campo sportivo), kjer so napravjal za praznik športa, ki je biu tel konac tiedan. Se ni ču dobro, pejal so ga v špitau, pa na žalost je umaru že po-pot. V žalost je pustu ženo, ki je Giuliana Ruttar - Zattih iz Ješičjega, sinuove Fabrizia an Renata, hči Nicoletto, neviesto, vso žlahto, pru takuo puno parjatelju. Na njega pogreb, ki je biu v Podutani v pandiejak 7. luja popudan je paršlo puno ljudi iz vsieh kraju Nediških dolin. Kravar Žalostna oblietinca V nediejo 13. luja bo lieto dni, odkar nie vič med nami Antonia Qualizza Predan - Toninca Zuobričova po domače. V nje spomin bo sveta maša v pandiejak 14. luja, ob 18. uri v Kravarje. Po smarti mame Tonince, so v teku lieta umarli še nje mož Keko an nje dva smuova Giorgio an Paolo. Ostala je še hči an sestra Anna. Na drago mamo Toninco, pru takuo na tata Keka an na Giorgia an Paola se z veliko ljubeznijo an žalostjo spominja Anna an vsa žla-hta. Zahvala Zena Gianna an hči Michela željo zahvalit vse tiste, ki so jim stal blizu an jim pomagal prenest žalost za zgubo njih dragega moža an tata Paola Predan - Zuobri-čove družine iz Kravarja. La moglie Gianna e la figlia Michela ringraziano tutti coloro che sono stati loro vicini in occasione della malattia e poi della morte del loro caro Paolo. Čejo mpriet vartac SREDNJE Cejo zapriet vartac Paršla je novica, de nam čejo zapriet otroški vartac, ažilo tle v Sriednjem.Vsi vemo, de po naših dolinah je nimar manj otruok, vsi vemo, de an leč pravi, de če novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% nie antkaj otruok, Suola mu-ora bit zaparta. Takuo bo za otroški vartac v Sriednjem zak za druge lieto je vpisanih samuo devet otruok. Da ostane odpart bi jih korlo manjku petnajst. (Novi Matajur, 28.2.82) Duge šele brez telefona Telefonska družba Sip se je odločila za postavitev telefona iz doline v Ješiče. Seda zaključejo dielo za postavitev zadnjih drogov, pa-lu. Se na vie pa še v katero hišo bojo postavli javno telefonsko kabino (posto telefonico pubblico). Seda bo- mo imiel po teli dolini telefon od Skrutovega do Gorenjega Tarbja v vsaki vasi, ostane uon samuo Duge. Telefon je v Kravarju, Za-mierju, Ravne, Oblici an Gorenjim Tarbju. Če imajo potriebo telefonat iz Duge- ga, muorejo iti telefonat al v Oblico al v Gorenj Tarbi. An pomisliti, da imajo na Dugem oštarijo an mesnico. Ni pa telefona an današnji dan telefon nie vič obedan luksus (non è un lusso). (Novi Matajur, 30.4.82) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 14. IX) 20. JULUA Prapotno tel. 713022 - Tavotjana tel. 712181 OD 12. DO 18. JULUA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se mone klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA LAPIDI MONUMENTI PAVIMENTI - SCALE - SOGLIE E PIANI CUCINA Aperto anche sabato mattina S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 ai 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.30 do 13.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556 - 708646) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev..732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727281