316 Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. oktobra 1893.
— (Iz kronike društva „Pravnika.") V svojej seji dne 23. septembra t. I. posvetoval se je odbor o pogodbi radi tiska in zaloge t e r-minologijskega slovarja. Sklenilo se je tudi, da se imajo prirediti letošnjo zimsko sezono pogostokrat društveni večeri s predavanjem. Odbor prosi torej vse č. gg. društvenike, da blago vole naznaniti predavanja. Ako bode mogoče, priredi se prvi društveni večer še tekom tega meseca.
— (Odlikovanje.) Namestniški svetnik v Trstu dr. Žiga Conrad odlikovan je z redom železne krone III. vrste.
— (Osobne vesti.) Imenovani so: finančni svetnik v Trstu Viljem Schuster višjim finančnim svetnikom in finančnim proknra-torjem v Trstu; sodna pristava v Gorici dr. E. Christofoletti in Henrik Bartolomei okrajnima sodnikoma, prvi v Podgradu, drugi v Kopru; sodni pristav Ivan Okretič v Sežani drž. pravdnika namestnikom v Rovinji; pravni praktikant pri trgovskem sodišči na Dunaji Fran Bonač avskultantom pri okrožnem sodišči v Mostaru; pravni praktikant pri dež, sodišči v Gradci dr. Anton Skumovič avskultantom na Štajerskem. — Premeščeni s o: okrajni sodnik v Bovcu Fran Dukic v Sežano; okrajni sodnik v Podgradu Matija Rutar v Kanal; drž. pravdnika namestnik v Rovinji dr. Karol Chersich v Trst. — Umrli so: c. kr. notar v Postojini Pavel Bezeljak dne 12. septembra 1.1.; v Velikovcu tamošnji odvetnik dr. Josip Messner; sodni pristav v Idriji Robert Bamberg dne 4. t. m. N. v m. p.!
— (Numerus clausus.) Naš list postavil si je tudi nalogo zasledovati vsak korak, ki se stori radi preustroja naših pravosodnih razmer. Brez dvoma je odvetništvo poleg sodništva in notarskega stanu veleva.žen faktor, kateri ima lepo, a težko nalogo v pravnem življenji vsake države. Radi tega se je naš list bavil uže večkrat posebno pa v lanskem letniku z nameravanim preustrojem odvetniškega stanu, priobčil peticije in resolucije zbornice Lvovske, omenil okrožnico Graške zbornice itd. Nedavno prejeh pa smo okrožnico odbora Dunajske odvetniške zbornice z dne 12. sept. 1893, ki se bavi s tem predmetom in je pomenljiva sosebno radi stališča, kateri zavzema ta zbornica sedaj proti ^omejenemu številu" odvetnikov. — Pred vsem spominja se okrožnica obsežne peticije nižjeav-strijske zbornice, katero smo omenili v 12. številki lanskega letnika ter navaja, da se je izreklo takrat za „numerus clausus" 11 odvetniških zbornic, 8 sodnih dvorov I. instance, dva 11. instance, proti pa 13 odvetniških zbornic, 42 sodnih dvorov I. instance in sedem II. instance. Povsem drugo je stališče, katero zagovarja sedaj ta zbornica. Prosi vse kolege, naj store kar mogoče, da se skliče odvetniški shod na Dunaj, v katerem bodo vse zbornice zastopane po jednem ali po več odposlancih, kojih število se bode ravnalo po številu členov dotične zbornice, da se posve-
Razne vesti. 317
tujejo in dogovore o vseli odvetništva se tičočih vprašanjih ter pravi doslovno; „Odbor priporoča vsem gg. kolegam, naj se takoj posvetujejo in sklepajo o vprašanji omejenega števila, ker bode to glavni predmet, ki se bode predložil odposlancem. — Odbor sklenil je pa po temeljitem pretresovanji vseh razlogov pro in contra, da priporoča ohranitev principa proste, to je ne po določilu gotovega števila omejene advokature. — Razlogi, ki govore za ta sklep ter veljajo še danes v polni meri, poudarjali so se ob času, ko so se še čutili nedostatki starega sistema. Načelo prostega odvetništva, ki je podlaga zakonu z dne 6. julija 1808, št. 96. drž. zak., temelji na tem, da se dokažejo pogoji, ki se zahtevajo za ta poklic in na strogi stanovski disciplini. — Vsaka druga omejitev smatrala se je protivno prostosti in neodvisnosti.
V teh mejah torej razvijalo naj bi se odvetništvo brez vsacega vmešavanja in uživalo naj bi zaupanje občinstva, ki išče pravne pomoči. — Izključilo se je pa uže od začetka vsako jamstvo eksistence s primernim dohodkom. Ako se torej primerja povprečno gmotno stanje odvetnikov za časa proste advokature onemu za časa imenovanja odvetnikov, se mora pač reči, da je prvo brez dvoma manj ugodno. Posamezni odvetnik mora sedaj znižati svoje zahteve do življenja nasproti navadam poprejšnjih časov, in urediti je primerno manjšemu svojemu zaslužku. — Vkljub temu moramo si pa ohraniti pri preiskavi današnjega položaja našega stanu potrebno nepristranost. — Poprej poslužiti se je moglo občinstvo v svojih pravnih zadevah le malega števila odvetnikov. Razmerje mej pravosred-nikom in klijentom bilo je določeno vsled „monopola" prvega — skušnja pa nas je poučila o slabih nasledkih tacega monopola. Po svojem pre-drugačenem stališči odvisen je danes odvetnik bolj od klijenta, — on išče klijentelo. To vsebuje v istini nevarnost konkurence, ki utegne škodovati ugledu stanu in njej v bran postaviti mora se stroga disciplina. Na drugi strani pa vzbuja ta položaj odvetnika k delu. Vsled večje razdelitve dela mogoče je, da se bavi odvetnik osebno in temeljito z zadevami vsake stranke, in da je — kakor zahteva njegov stan - zakonov vešč svetovalec stranke pri oskrbovanji njenega imetja in pri varstvu njenih soci-jalnih zadev. S tem, da zahteva odvetnik manjšo plačo, razširja se krog onih oseb, ki iščejo pri njem pomoči. Uprav srednji stan, ki se preje ni mogel obrniti do odvetnika, ker mu je bil predrag, zamore sedaj vedno poslužiti se proti njegovim razmeram primernemu plačilu izdatnega pravnega zastopstva. S tem pa pridobi mnogo pravosodje. — Ožja zveza mej odvetnikom in klijentom pa bode brez dvoma povzdignila zavest, da je stan potreben, in s tem njegov upliv in ugled. — Razlogi navedeni po nekaterih zbornicah proti prosti advokaturi niso merodajni. Brnska zbornica vidi nazadovanje stanu v tem, ker se manjša število pravd — ne vidi pa, da se odvetnikov poslužuje mnogo bolj pri pravnih opravilih in da je posebna zasluga odvetnika, preprečiti pravde. Isto tako je napačna trditev Graške zbornice, da peša vsled proste konkurence nravstveno čutje. Pojem o disciplini in stanovski časti je dandanes bolj strog nego poprej!...   Iz le-teh in drugih razlogov, ki so za časa,
318 Razne vesti.
ko so veljale še poprejšnje omejitve odvetniškega stanu, povzročile, da se je vsprejela z navdušenjem oprostitev odvetništva, se odbor te zbornice ne more pridružiti onim, ki zahtevajo vpeljavo omejenega števila bodi si v obliki imenovanja ali pa dopuščenj a po „službeni" starosti. — Nihče ne želi, da se vrnejo časi, v katerih so se odvetniki imenovali. Kaj bi bilo potem iz stanovske neodvisnosti?! Nočemo vse nedostatke tega sistema navajati, istina pa je, da niso pri imenovanji merodajni vednost in boljša izkušenost, temveč sta osebna in politična priljubljenost in protekcija faktorja, ki pripomoreta do zaželjenega mesta. — Bolje bi nam ugajal sistem „službene starosti", ker je potem pristop urejen vsaj nepristranski in se varuje neodvisnost. Vendar tudi pri tem sistemu ostane krivica, da je kandidat, ki je dokazal svojo vsposob-Ijenost po izpitih in praksi, odvisen od slučaja kake aperture, ki mu podeli kraj in čas njegovega delovanja,— Podeželjenje pa v smislu sklepov Graške zbornice žali po temeljnih zakonih zagotovljeno svobodno selitev. Poleg tega dela pa hudo krivico staremu odvetniku, ki se hoče preseliti in se mora umakniti mlajšemu kandidatu. — Nasledki tega bi bili, da bi vse sililo v velika mesta, da se bodo kupovala odvetniška patenta itd.--"
Odbor predlagal je torej na glavni skupščini dne 6. t. m., naj se izreče zbornica proti omejenemu številu in izjavi se, naj se skliče odvetniški shod na Dunaj, da se posvetujejo odposlanci o važnih vprašanjih in posebno o „omejenem številu." Te predloge vsprejela je skupščina po živahni debati z veliko večino. Ob jednem sklenilo se je, da morajo odposlanci, katere bode izvolila nižjeavstrijska zbornica za odvetniški shod, zastopati zborničino mnenje in glasovati proti omejenemu številu.
Dr. S.
— (Kursi za preiskovalne sodnike.) Pravosodni minister odredil je, da se priredi letošnjo zimo na Dunajskem vseučilišči kurs za tiste sodne uradnike, ki se hočejo kvaUfikovati kot preiskovalni sodniki. Kurs trajal bode štiri mesece. Predaval bode drž. pravdništva namestnik v Gradcu dr. J. Gross in sicer po svojej knjigi „Handbuch fiir Unter-suchungsrichter".
— (Poljski pravniki) zborovali so od dne 10. septembra t. 1. dalje v Poznanji. Sešlo se je nad 300 poljskih pravnikov in je bila tudi udeležba avstrijskih poljskih pravnikov jako mnogobrojna. Posebno mnogo vseučiliških profesorjev iz Krakovega in Lvova udeležilo se je tega shoda.
— (Mednarodna kriminalna zveza) zborovala je od 26. do 28. junija t. 1. v Parizu, kakor smo uže poročali. Udeležba bila je jako mnogobrojna. Zborovanje otvoril je pravosodni minister in izvoljen je bil predsednikom zborovanja profesor kazenskega prava v Parizu Leveiller, podpredsednikom pa O to Spitzer, kr. drž. nadpravdnik v Zagrebu. — V Zagrebu ustanovila se je hrvaška skupina te zveze ter je bil izvoljen predsednikom V. Klein, predstojnik kr. vladnega oddelka za pravosodje, podpredsednikom Oto Spitzer in tajnikom dr. Josip Šilovič.