Društveni vestnik. Iz Ljubljane. Učiteljsko zboiovanje. Diuštvo v poinoč učiteljein. njihovim vdovarn in sirutam liude iinelo svoj občni zbor v torek dne 5. kimovca t. 1. v II. mestni deški šoli na Cojzevi cesti. Ob 8. uri bode sv. maša v mestni farni cerkvi sv. Jakoba. Vspored navaden pri ubčnib zlmrili: puročilo tajnikovo in blagajnikovu in dosedaj uglašena prošnja za izredno ponioč. Kolikoi* nam je dosihdob znano, je društveno premoženje narastlo za 531 gld.*) Vdov je bilo podpiianih 10, tri po 80 gld. 7 po 100 gld. na leto, in 10 sirot, 3 po 20 gld., a 7 po 25 gld. Število udov je bilo s predsednikom, neučiteljern, vied 102; pristopilo jih je letos G. Prenioženja je v državnili obligacijah 45.750 gld. V hranilničnih bukvicab 4943 gld. 84 ki\, v dolžnih pismib pri učiteljih 573 gld. in v gutovini 312 gld. 87 kr. Vsega premoženja je t.orej 51.579 gld. 71 kr. Uljudno vabimo učitelje ude k zborovanju, neude pa k pristopu, ter pristavimo, da predlogi. ki nisu bili vsaj 48 ur poprej udboru nuznanjeni, ne inurejo priti pred obfini zbor. Odbor. lx nZveze slovenskili učitcljskih društev«. Peta skupščina ,Zveze slov. učit. društev" zvišila se *) Glej dotični račun! je sijajno v Mariboru dne 1(5. in 17. vel. srpana l. I. Dne 16. vel. srpana zvečer ob '/si). uri je puzdravil g. predsednik nadučitelj Ribnikar okrog 50 navzočnili odposlancev ter obširno poročal o delovanji ,Zveze*. Navedem naj le iz njegovega poročila, da ,Zveza* ni bila oficijelno puvabljena na 1. katolfški shod v Ljubljano in šele, ko se je privatno pritožil v tej zadevi nekateiim znancem, prejel je predsednik nenadoma vabilo, katero pa ni uporabil. Nasprotno pa je predsednik zastopal ,Zvezo:l na Svetčevem banketu ter to priložnost uporabil v ohrambo učiteljstva. (Burno odobravanje delegatov prepričalo je predsednika, da je takrat govoril vsem iz srca). Tudi se je ,Zveza* po deputaciji predstavila noveuiu kranjskeiuu deželnemu predsedniku g. bamnu Hein-u. Blagajnik g. Lapajne izkazal je ostanek v znesku 3 gld. 92 kr. ter dostavil, da še odburnikoni nisu vse dijete izplačane. U zveznein glasilu poročal je g. Nerat. Iz poiočila se je razvidelo, da ima ,Pupotnik" 600 plačujočih naročnikov ter da je denarno stanje tako, da se tiskovni tioški sproti plačujejo. če tudi nekateri nal-očniki dolžujejo za leto 1891., 1892. in 1893. okroglib 978 gld., kar je jako žalostno. — Na predlog g. Jud- niča izrečo se g. Nurntu soglasna zalivala kot neusLrcišIjivcinu uicdiiiku in spretnemu vuditelju račuiiov. Izvolil se je tudi na željo Neralovo nadzorovalni odsek za račune obstojee iz gg. Schreiner, Koprivnik in Uibnikar. Skleailo se je tudi po daljši debati, katere so se udeležili gg. Judnič, Neiat, Luznai-, Prapiotnik in Diinnik, da plača vsako k .Zvezi" pristopilo učiteljsko društvo na leto 20 kr za vsakega pravega in 10 kr. za podpoinega člana; le .Pedagogiško društvo* in .Slovensko učiteljsko društvo" ostaneta pri staiih doneskth, ker ima pivo innogo troškov z izdavanjem pedagogiških spisov, diugo pa z društvenim glasiluni Glede razpisa nagiad .Popotnikoviin" sutrudnikoin bili so navzočniki raznih inislij. Nadučitelj in urednik Nerat se je izrazil, da se naj z razpisom nagiad toliko časa počaka, dokler se ne izplačajo že priznane nagrade. Proti nagradam so govorili še gg. Strelec, Zupan in posebno Dimnik je krepko povdarjal, da je za učitelja najlepša nagiada zavest, da deluje s takimi spisi za ugled našega s-tanu in blagor šolslva. G. ravnatelj Lapajne pa je predlagal, naj se pusti ta stvar nerešena, kar se je tudi sprejelo. Pri točki posauiezni nasveti je predlagal g. naduritelj Krajnik, naj bi se pri vsaki piiliki nabiiali prostovoljni darovi v zvezne namene. kar se je tudi jednoglasno sprejelo. G. učitelj Bogatec pa je prosil pojasnila glede zgradbe ,.Učiteljskega doina* v Ljubljani. G. Dimnik pojasni to stvar sklicujoč se na njegov članek, priuličen na čelu 16. št. .Učiteljskega Tovariša". Dostavi le še, da ne misli na zidanje take palače. kakeršno imajo brvatski učitelji v Zagrebu, anipak si predstavlja bolj priprosto poslopje, ki naj bi služilo v l(i, da bi v njem dobivali učiteljski otroci in učiteljske siiote ceno stanovanje povodom njih šolanja. Take zavode pod učiteljskim nadzorstvoin imajo že diugi narodi, ki jako uspešno delujejo. Za nas Slovence pa bi ne zadostoval jedin konvikt v Ljubljani, treba bi bilo š<; dveb drugih in sicer jednega v Mariboru ali v Celji in jednega v Gorici ali Trstu. Za zvršitev teb načitov pa bi bilo treba ustanoviti tri društva za pobiranje denarja. kateia bi bila pod nadzorstvnm ,Zveze". To pojasnilo je vsem navzočnikom ugajalo, kar so izrazili z dobro-klici; saino g. Freuensfeld in g. Gradišnik sta bila proti' Prvi je trdil, da učiteljstvo že sedaj podpira požarne brambe, .Družbo sv. Cirila in Metoda" i. t. d., ter da mu ne dostaja več denaija za take naruene, kakoi bi bil ,Učiteljski dom", kateri se mu dozdeva le luksus(!!) — Zastupnik .Slovenskega učiteljskega društva* pa ga zavrnu s teiu, da naša prva dolžnost je ski-beti zase in putein šele za diuge ter je odločnu proti teinu, da bi liila ta zgradba luksus, ku je vendei* nje namen pudpirali lu-ileljske utroke in sirote, kalere bodi si aktiven učitelj z boino phu:o ali revna vdova s pičlo pokojnino brez podpore izšolati ne mure. Podpore deliti in pomagati ni luksus, teinveč prepulrebno delo usiniljenja, katero naj se prične povsod, da so kar najpreje ta ideja uresniči. — G. Gradišnik pa se je izrazil, da vodilnu diuštvo je vender le ,Zveza" in iz nje bi moralo vse izhajati. Ta ideja pa se rodila tako rekoč za hrbtom ,,Zveze" v ,Slovenskem učiteljskein društvu* in jo zato podpirati ne more. — Zastopnik ,Slov. učil. društva" pa je oporekal g. Gradišniku rekoč, da živimo v demokratičnem času, v katerein ima vsak elan vsakega društva pravico staviti predloge in jib tudi utemeljevati. Ako bi pa obveljala misel predgovornikova, bi društva ne imela nikacih pravic, ter bi bilo zanje najboljše, da se takoj nehajo, ker bi itak nič brez jeroba delovati ne smehi. A .Učiteljski doin" še ni društvo, temveč le po sedaj veljavnib nač-elih vsprejeti predlog, kate.ri se mora tudi zvršiti. In ta predlog vsprejel se je v ,,Slov. učit. društvu" z dostavkom, da naj se za mnenje vprašajo tudi okrajna učiteljska di-uštva, kar se je večinoma že zgodilo. (Klici: na štajerska okiajna učiteljska društva še ni nič prišlo.) Da tija ni prišlo, izviia iz tega, kei- se je najpreje nameraval zidati tak doni le za Kranjsko. Danes pa je ta ideja dobila tako široko podlago, da se bodo s ča«oma vsa društva o tem uprašala. Skoraj vsa do sedaj vprašana društva se strinjajo s to idejo in posamezni člani so že darovali nekaj kron v ta nanien. Toda niti ,Zveza, niti .Slov. učit. drušlvo" ni upravičeno pobirati denarne prispevke, ker njili pravila ne segajo tako daleč, ampak treba bo novih društev s takimi piavicami. Končno prosi govornik .-slavno delegacijo, da naj vsak po svoji moči deluje za dejanski uspeh te ideje. Ko se spiejme z velikim navdušenjeiu predlog g. nadučitelja Podobnika, da drugo jutro obiščeino grob prvega slovenskega pedagoga A. M. Slomšeka ter inu v spomin zapojemo žalostinko, zaključi predsednik zborovanje delegacije. (Konec prili.) ^Učiteljsko društvo za goriški okraj" bude Iinelo dne 7. kimovca 1893 ob 9. uri dopoldne v Gorici na slov. oddelku deželne kmelijske šole lulnu občno zborovanje z naslediijiin vsporedoiu: 1. Poročilo o društvenem delovanji preteklega leta. 2. Pregled letnega računa. 3. Pogovor o vprašanjih okrajne učileljske kunferencije. 4. Posamezni predlogi. 5. Volitev diuštvenega vndsLva. K prav obilui udeležilvi uljudno vabi udbur.