-
enčniki v državi Ohio pripravljajo na hud boj proti gostilnam in pijači
—(Zborovanje •pristašev anti-saloonske lige v Columbusu i pretočeni teden je dovolilo $550.000, da se prične z novim bojem v »državi Ohio za odpravo pijače. Nadalje so temper enčniki najeli na stotine ljudij, ki bodejo ofoiskali saloone, študirali koliko ljudje potrosijo za pijačo, koliko revščine nastane, koliko umorov in drugih zloči-/ nov. Vso to statistiko bodejo I porabili pri svojem prihodnjem boju za isušo. Letos sicer še ni-I so odločili, ali naj se glasuje za suiho ali ne, ker čakajo odločitve Hobsonove resolucije v kongresu, katera .resolucija namerava posušiti vse Zjed. države, veKko pa pričakujejo tem-perenčniki od prihodnje držaV-np posrtavodlaje. Temperenčniki trdijo, da bo prihodnja posta-Aodaja države Ohio suha, in da 'bo mtajlbrž postavodaja naredila postavo, da se država posu-[' ker ljudje nečejo -tako glasovati. Zato pa svetujemo roja-v jeseni, ko se vrše volitve f za guvernerja in dtfžavne poslance, da glasujejo le za one, ki stoje na stališču, da se osdb-na svoboda ne sme kratiti. Mi bodemo ob pravem času sporočili volivčem imena vseh kandidatov (in povedali o vsakem aili je sufh ali moker.
—Večerna šola za državljane katero vodi Slovenski Politični klub ni bila nišdar še tako dbilno dbiskovana kot sedaj. 72 rojakov je sedaj zapisanih, šola se vrši v pondeljek in petek. Začetek je ob pol osmih. Poduk je zastonj, in tudi prošnje se spišejo rojakom. Kdor namerava postati državljani, naj hodi pridno v šolo. Vse zgleda, /d'a bo kmalu nastata postava, glasom katere bodejo le državljani dobivali delo. Poditk v šoli je jako zanimiv. Tu dobite prve pojme o ameriški ustavi, postavah, načinu vlade, .ki se tako sifno razlikuje od avstrijskega »sistema zatiranja in teme. Marsikako koristno stvar se naučite v soli poleg vseh vprašanj, ki se stavijo prosilcem za državljanski papir.
—Poročiti so se sledeči: J. kel, 26 Itet in Sofija Luitch, let. Silvester Molek, 33 let ir» Ti&a KobaV, 29 let. John ftxtaranic, 211 let in Helena Stojan 17 let. Josip Ceglar, 22 let in Rose Turk, 21 let. Vsem novoporočencem obilo sreče in
napredka v zakonu! „
—V torek zvečer se vrsi prvi sestanek slovenskih base bali igralcev. Vsi mladeniči, zmožni igrati se opozarjajo na ta sestanek, Uri se vrši zvečer v Knausovi dvorani.
—Dr. Najpredne Slovenke, št. 137, SNPJ je pri svoja zadnji seji sklenilo, da postane delničar Narodnega Doma, v to svrho so sklenile vzeti 1115 delnic, Takoj plačajo na račun ! $100. Cast izavedinemu društvu, 1 —Dr. Camdola, 288 UOiMM moško društvo Makabejcev javlja, da se bode z znatno pomočjo odzvalo klicu za Narodni »Dom. Kot je videti so nasi vrli Slovenci, ki spadajo k društvom, jako navdušeni za prest var.	' ' Prizor ob 1. uri zjutraj, t Dva rojaka, etJen s har-iProstor E. 6lst S*. •Huranski klfci na
boxo". Nastopi policist. Pripravi se na boj. Kotiček poMfci&ta pride v dotiko z vsrooo glavo lastnika harmonike. Nastamie boj, harmonika je premagana. Posledica: Ječa in led na vročo glavo. Drugi dan, ko je rojak dbsojen na $25 globe, ker je motil nočni mir, pa pravi: J a, vraga, kajuni svobode v Ameriki ? Ali se po cesti ne sme kričati? Pa pjravijo, da je to "frej kontra?"
Na obisku pri svojjji prijateljih se je nalhajal tu Frank Vidic iz Rockdale, 111.
—Zastopnice za konvencijo za Narodni Dom za dr. Napredne Slovenke so: Frances Lausche Lni Sofija Bir.k.
—iLoiuis Bianchetti še ni obsojen. Njegovi zagovorniki so vložili novo tožbo gleide neka-terilh nepravilnost i j pri obravnavi. Sodnik Kennedy bo šele ta ali drugi -teden izjavil svojo obsodbo. Bianchetti dobi lahko zapora od 1 do 20 let,
—Poliicija išče v okolici E. 55th St. in Superior ave. do E. 17th St. dva zamorca, ki z nenavadno drznostjo napadata pasante in ropata, kar jima pride pred oči. Samo v soboto je bilo šest oseb v (tej okoKci napadenih na cesti.
—V kolizeju, na E. 13th St. in Euclid ave. se vrši velika o-troška razstava. Ta teden je posvečen otrokom. Razna ženska društva so priredila razstavo, kjer se kaže, kako se mora skHbeti za otroke od nežne mladosti naprej. Znano je, da ena petina vseh otrok umrje pred no dosežejo prvo leto. Slabe stanovanjske razmere, slab zrak, neprimerna hrana in neznanje ljudij je vzrok temu. Lansko leto je v Cleveland« umrlo 1970 otrdk pod enim letom. Matere, ki imajo čas. naj obiščejo razstavo v kolizeju.
—S sanmi se je obesil 9 letni Ijovrenc O'Bryan v soboto na neki voz in se pustil* vleči Za njim pridrvi težak tovorni avtomobil, ki se hoče umakniti druigemu avtomobilu in zavo-zi naravnost pireko dečkovega vrata. Vrat je bil zlomljen in deček mrtev. Otroci, ne hodite sredi ceste, ne skakajte na vozove, kajti največ nesreč se tarif pripeti.
—Uslužbenci Lake Shore Electric Co. »družba, ki operira s karam i med Clevelandom, Lorainom, -Sandusky, Toledo in Detroit, »dobijo s prvim aprilom povečano plačo in sicer — en cent na uro, ali oserf* centov na dan!!
—-Jdhn Novak, 2323 W. 6th ,St. je obdolžen uboja. iNbvak je priše! pijan domov in se vrgel na postelj, nakateri je" spal mal otrok, Ana Snedrava. Ko so Novaka zbukiili, so pronašli, da je bil otrok v spanju zadušen.
21 izakonskih parov je bi lo sodnijsko ločenih pretečeni teden. iLočiti se v zakonu je postalo nekaj modernega v Clevelandu. \
1—Tovarne, ki izdelujejo pa pir, se pritožujejo, da ne morejo več izdelovati nekaj vrst papirja, ker ne pridejo zato potrebne kemije v ZjekJ. države,
nice za veselice ali pivski tikati,
—Mož, ki je bil v petek zvečer na tiru £rie železnice pp-
Neka katoliška Poljakinja v St\ Paul, Minn ga je ustrelila v cerkvi, ki jo je zapeljal.
St. Paul, JVIinn., 5. marca. Rev. Henry Jajeski, katoliški župnik tukajšmie cerkvte sv. Kazimir j ai, je bil danes v navzočnosti mnogih IjudSj ustreljen v cerkvi. Neka ženska je prišla v cerkev malo poprej predno se je začela večerna služba božja. Več šolskih sester je klečalo pred altarjem in zraven je sedel župnik Jajeski. Ženska je hitro smuknila ipreko cerkve proti ( glavnemu altar ju in pet krat zaporedoma ustrelila. Dva strela sta zadela in povzročila takoj-šno smrt župnika. V cerkvi je nastal (upor, priklkani policaji so žensko hitro odved li. Ženska ne razume nič angle škega, itn ko so dobili tolmača, je povedala, da se piše Agnes Dudieke, in da je stara 38 let. Povedala je, <la je umorila du hov na, »ker jo je zapeljal.
l\!evv York, 5. marca. New York "Times" poroča: V Ameriki dbstoji organizacija, ki ve-žtba mlade Poljake za moštvo ki naj bi pomagali avstrijski armadi. Mnogo tdh (Poljakov »e nahaja danes na oceanu na po tu v Avstrijo, in sicer z ruskimi in ameriškimi potnimi listi. Na dan je prišlo to radi ovadbe ne kega detektiva, ki je ra<tt svojega poljskega imena sam postal član te organizacije, in je sedaj izdal vlaidli to skrivno re krutiranje. Skoro v vsakem mestu, kjer še naihajajo Poljaki, dbstoji odbor poljske, narodne organizacije. (Detektiv je obiska? pred kratkim Detroit, kjer je dobil 130 mladih Poljakov, ki so se vežbali pod vodistvom Stanitslava Wysocke»ga. Odbor v Detroitu je obljubil, da pošlje vsak mesec 24 izvežbanih mož v Avstrijo. V Oevelamki so ustanovljeni baje trije odbori v različnih deliih mesta. Neki Borowkrs in Albanowski re-kruitirati clevelamlske Poljake. V Clevelandu se nahaja baje tudi visok avstrijski uradnik, katerega je Avstrija poslala sem. Vlada Zjed. držav bo preiskala te organizacije, in če je kaj resnice na tem, bodejo seveda vsi zaprti.
New York, 5. marca. Včeraj je odpljul iz tega pristanišča francoski parnik Rochambeau v Evropo. Na krovu je 24 A-merikancev, večinoma zdravnikov, ki gfedb delovat na bojno polje. Z velikansko nestrpnostjo se pričakuje, aH bodejo nemški submarini toliko drzni, da torpedirajo ta parnik.
(Washington, 5. marca. Vlada Zjed. držav bo v kratkem odposlala avstrijski vladi noto, ker je nieki avstrijski submarin napadel ameriški parnik Petro-lite. Vlada Zjed. dlržav bo v noti zahtevala, da Avstrija kaznuje kapitana submarina, da povrni vso škodo, narejeno na parnikui in odškckhije mdštvo, ki je bilo ranjeno.
©arfoerton, O., 5. martra. C. Barber, znani milijonar in lastnik najfinejše farme v Z jedi državah je odločil v svoji oporo-
V Washington je liam J- Bryan, kongresmane predsedniku
a Bryan mesto, da egovi mo-lokratične sivjejo za
' položaj v
Washington, 5. marca. V Washington >je dospel znani politični prekucuh, Wm. J. Bryan, in v vl'adnih krogih se govori, d!a namerava Bryan hujskati demokratične kongresmane proti Wilsonovi vlaidi. V torek bodejo kongresmani (glasovali o predlogu, naj se' ameriškim državljanom prepove potovati po parnikiih, ki so |fcst bojujo-čih se 'držav. Splošno se sAia-tra, da bo predlog prepa<lel z velikansko večino, jte prišel v glavno stori kolikor je v či, da pridobi d kongresmane, da predlog. Političen krizi, ki je nastala radi Nemči je, je danes sledeč: Vodja večine iK i teli in je naznanil, da se bo v torek glasovalo o predlogu glede svarila ameriškim državljanom. Predsednik Wilson je po svojem tajnik*® Tu m ultyu dal raizglasiti, da so vse govorice, da namerava Wilson odstopiti, zmišljene v' možganih podlih mož. Senat je glasoval proti resoluciji, da se posvari ameriške dfržavljane, in to se smatra kot zmaiga Wilsona. Iz Nemčije se ur da vlada v Nemčiji velika zme šnjava radi krize v Washingto-nu, ker Nemci so se zbali, da se prekinejo diplomatične razmere med Nemčijo in Ameriko.
Upor v Carigradu.
ILondon, 5. malica. Glasom brzojavke iz Aten se pričakuje padca Bagdakla v najkrajšem času. iPoročila iz Cari'grada naznanjajo, da je bil napakien turški vojni iminister Bnver paša, ki je foil teško ranjen. Nastal je cel iu|por v Carigradu. Turška vlada je poslala nujno brzojavko v Berolin, naj Nemčija pošlje pomoč. Velikanski ma-gazin Siva v Cari'gradu, kjer je shranjeno streljivo, je včeraj zletel v zrak.
Verdun za vsako ceno.
Pariz, 5. marca. Ojgenj^ francoskih strojnih pušk neprestano že dva dnij pošilja smrt med nemške čete, ki napadajo vasico Douaumont. Prancozje rmajo zaseden hrib, ki se dviga nadi vasjo, i,n vsi nemški napadi so zaman. Deli vasi so bili že v oblasti Nemcev, pa so jfh

ki so se iadelbvale v Nemčiji, ki, da zapusti svojo farmo, ki Mnogo vnst papirja se je podražilo. Papir n. pr. na katere-
je vredna $3.500.000 Western Reserve univerzi v Clevelandu,
<ga se tiskajo društvene vstop- da se ustanovi poseben* polje-
delski učni oddelek. Farma je
se je podražil za 40 odstotkov, najfinejša v Ameriki. i<6oo krav
1(1. « » • Lil ____onrin einni to fl« farmi L"i rtll-
in 2000 svinj je na farmi, ki obsega 3500 akrov. Poslopje ali
vožen, je sedaj identificiran, hlev za krave je veljal $175.000 Piše se Jafrn Miško in je s»ta- Stroški za farmo so nad $1000 noval na 2738 E. 92nd St. De- na dan in 200 hlapcev in dekel lal je pri Standard) Oil Co. je zaposljenih na farmi.
Glavno zanimanje pa vi^ada za glasovanje, ki se vrši v torek v poshnski zbornici glede svarila Amerikancem, naj ne potujejo na parnikih vojskujočih se držav. Dočim je senat zavrnil ta predlog z ogromno večino, pa se ne ve, kako bo glasovanje izpadlo v poslanski zbornici. Voditelji strr.nk so razburjeni in neprestana posvetovanja se vrše v posameznih dvoranah kongresa- Več konigresmanov je obdolženih, da posluišajo povelja iz Beroli-na, in predsednik Wi!son se je izrazil, <da naj kongres >vno pokaže, ali se ibo diktirala zunanja politika v Washingtonu ali v Berolinu. Senator Lodge se je izjavil, da se ne gre za vprašanje, ali naj se svari ameriške državljane ali ne, pač pa se gre za vprašanje, iti stoji Kongres s predsednikom ali ne. Trdi se, da obstoji skrivna zarota med posameznimi politi-•Karji, da nagajajo predsedniku, kjer mu morejo. Poleg tega pa je dobil predsednik včeraj na tisoče telegramov, v katerih se mu častita na njegovem dlelu in korajži. 'PredseklniV Wilson se je še enkrat izjavil, da ničesar me popusti in da n^ bo dovolil, da bi Nemčija !brez kazni .potopila trgovske parni ke, n« da bi jih prej posvarila.
Chicago, 5. marca. Tu sem je dospel prvi vlak naložen s sladkorjem, ki je prišel iz Ha-waiskih otokov. Newyorski trgovca so nakupili 250.000 ton sladkorja, katerega se oeni na $25.000.000, in $0.ooq,ooo velja, dla se bo ta sladkor dostavil v New York. Pot^dbovalo se rbo 120 solidnih vlakov ali 6000 železniških voz, da se prepelje ves sladkor V New York. - v "
1 o^

Francozje zopet osvojili, nakar so zqpet prišli (Nemci, da so bili pozneje ponovno pregnani. Mtedtem pa smrt bogato kosi svoje ŽTtve. V velikanskih črnih irnasah iNemci neprestano nabadajo. Nemci napadajo toliko časa, da so njih regimenti posekani, ali pa ostali ne morejo več naprej radi presilne množine ranjenih in mrtvih vojakov na tleh. Kar traja vojska, ni bilo še tako hudih bojev, toliko krvi imi toliko ubitih kot sedaj pred Verdunom.
Nemci nekoliko odnehali. iPariz, 5. tmarca. Po obupnih bojih treh dnij, ki so trajali o-koli Douaumonta, so Neirici zopet nekoliko preneh|g padi. Nemška artilerija sicer še vedno Ibruiha žveplo in ogenj na francdiske forte, toda infan-terija je jprenehala z napadi. Najhuje je okoli forta Douaumont, katerega so Nemci za-siedli, pa so jim ga Francozi zopet vzeli, nakar so ga zopet Nemci dobili v svoje roke. Fort Douaumont je ves v razvalinah, toda Francozje imajo zasedeno vas iistega imena. Pariz zaupa. Pariz, 5. marca. Vsa dosedaj-na poročila, ki so prišla iz bojišča, naznanjajo, da imajo Nemci že grozne žrtve, toda razven da so se približali for-toni za dve milji, ne morejo Nemci zaznamovati nobenih uspehov. Glavni forti Verduna istoje še kot pred napadom, in niti prvi nemški streli jih niso še zakleli. Francoska infanteri-ja se čudovito^hrabiiodrži. Vsako ped zemlje i>ranijo Francozi z zadnimi silami. Kjerkoli se I.Vemci približajo francoskim postojankam, ali kjerkoli nastane nevarnost, tefdaj plane nad nje francoska infanterija z bajoneti, s prepevanjem fran-urosike narodne Ihtimne. Kar ne pade pod bajoneti, se mora podati ali pa (bežati. Včeraj je padal <dež, ki ise je proti večeru spremenil v sneg, toda bitka je kljub temu trajala naprej kot bi vladalo najlepše vreme. Ni mogoče popisati žrtev, ki so paklle že na obeh stranefi, odkar so se Nemci vtrgli nad Verdun.
30 mrtvih v eksploziji. Pariz, 5. marca. V fortu Co-urneuve, v St. Denis, predmestju iPariza, je nastala razstrel-ba smodnika, ki je ubila 30 oseb in jih ranila 150. Rezervisti so nosili granate v 'skllatiišče za smodlnik in so pri tem spustili en zaboj granat na tla, kar je povzročilo razstrelbo. Nemce čakajo Se velike žrtve.
(London, 5. marca. Nemci morajo na vsak način dobiti hribe nad vasjo Douaumont, če hočejo napredovati. Na teh hribih so Francozi razvrstili ogromno število topov, in ker mora-n jo Nemci napadati na ravnem, kosijo francoski topovi silne žrtve v nemških vrstah. Toda
ili ;,.
četiuidi Nemci zavzamejo te u^ Rurauniji, pač pa Mafare, trjene hribe, klobijo takoj za Mazari skrajno tiransko postori j čm i dirugo solidno franoosko pajo x Rumunici na Odrskem, virsto od Souville Ido Vaur, kjer Mnenje Filipesca je, da bo o-morajo Nemci ponovno začeti rta I?umimija ves čas vojne enakimi žrtvami kot pred j| nevtralna.
INemci pričakujejo streljivo.
iParizr 5. marca. Francoski poveljniki pričakujejo vsak čas silnejših nemških napad ,v. Nemlci so računali, da bo trdnjava Verdun poprej padla, in se niso preskrbeli dovolj z atre-ljivom in topovi. To vzame precej časa, ker velikih topov ni lahko transportirati. Nadalje nemiške zgufce (prefd Verdunom zahtevajo, dd te posamezni nemški polki znova zberejo Kljub temu, da je nemška trdnjava Metz jako blizu hi je v tej trdnjavi ogromna zaloga •trefjiva, pa so Nemci porabili toliko streljiva, da morajo ča kati nadaljnih pošil atev. Neki Irancoaki častnik, k» je bil ves čas v boju, pripo/'-'duje', da so Nemci napadli devetkrat neko malo vasico, katero branita d francoska polka toselbnc ti gičen je bil boj v temi, in n r. c m-ški v i »k je v *moti pre Id z bajonetom la^tnejga st iiika. Francozi so prepri' da Nemci ne vzameio Verd
Dbuaumontom. Resnica je, da so • se Francozi umaknili pri Verdumu dve -milji od! svoje prvotne črte, toda iz vzroka, ker franicoski generali niso hoteli žrtvovati toliko svojega moštva, da hi obdržali prvotno bojno or to.
Nemško uradno poročilo, tfler^in, 5. marca. Boji južno od Ypres so prenehali. Pozicije, ki smo jih dobili 14. fe!bru-arija so trtlno v našiih1 rokah.
V	Champagne se viršijo živahni artilerijski boji. V Argonih je bil odbit en francoski napad. Francozi so napadli Douauf m on t in okolico. Imeli so pri tem teške ztgufce. Zajeli smo več kot tisoč neranjenih 'Francozov. Od 22. februarija smo vzeli Francozom 115 topov m 161 strojnih pušk. Na ruskem Iboji-ščiu so Rusi napadli pri Bara-noviči, toda so bili odbiti.
Francosko uradno poročilo. Pariz, 5. marca. V Artoisu smo pregnali sovražnika, ki se je hotel polastiti naših pozicij.
V	Argon ski h gozdih smo bom-hardirali nemške postojanke in podrli mnogo nemških skrivališč. V okolici Verduna so iNIemci napadli z vso silo, toda ogenj naših topov jih je usta vil. Zjutraj se je iNemcem posrečilo dobiti en dtel vasi Douar uniont. V Lorraine smo zased-
v	_»f «t	.__g_'1 • __1 _
1 vec nemških strehah ju
Avstrijsko uradno poročilo
IDunaj, 5. marca. Ruski poskus, da fbi prekoračili reko Ikwa pri Dubnem, se je ponesrečil. Časopisje poroča, da so Rusi v okolici Černovic v ofenzivi, kar pa ni resnično.
Rusko uradno poročilo.
»Petirograd, 5. marca. Ob reki Dvini med Dvinsikom in Ja-kobstadt smo izvršili več uspešnih napadov. V Perziji smo zasedli mesto OBijar; 50 milj za-padno od Namadana.
Laško uradno poročilo.
Rim, 5. marca. V Lagarini dolini smo odbili manjši avstrijski nagad. Artilerijski boji se .nadaljujejo okofi Godce. Zasedli smo tudi nekaj sovražnikovih strelniflji jarkov.
Angleži napredujejo.
ILondon, 5. marca. Angleška armada je dolbila 800 sežnjev nemške finonte in strelnih, jarkov ob Ypres kanalu v Flan-driji. Nemoi so pozneje znova napadli, pa so bili odbiti. Ujeli smo 180 Nemcev.
Laške ladije oborožene.
iRim, 5. marca. Laški poslanik grof Mocchi v Washingtonu, je dobil" od svoje vlade naročilo, naj pove ameriški vladi, da bodejo laški trgovski parni-ki še zanaprej oboroženi s topovi kljub izjavi nemške vlar de, da bo Nemčija potopila v»e oborožene parnike brez svarila.
Nemške zgube petkrat večje od francoskih.
Pariz, 5. marca. Število francoskih topov, ki so bili zajeti od Nemcev, je petkrat tnanje kot so jih izgubili Nemci pri svojih napadih. Ravno tako je z moštvom, kajti nemške zgube v ranjenih, mntviih in ujetih so petkrat večje kot franjco^ke.
Rumunjska ostane nevtralna.
Bukarest, 5. marca. Baron Filipescu, voditelj rumunjske konservativne stranke, ki je objednem prijatelj zaveznikov, se je izjavil, da bi Rumiutnija z netvoljo se 'bojevala proti Nemčiji, s Ihlladnokrvnostjo proti! mil vrat. V Avstriji in z veseljem proti O- ga prepeljali v grški. Nemcev ne sovražijo v nico.

Nemci priznajo umikanje.
fiBeroJin, 6. marca, vojni urad danes naznanja, « Francozi silno ob s nemško bojno črto med nva Meuse in MbseUe,
nemška armada ui ško uradno poročilo bi bila ižrtv(oviana mada, zato so se raje
4 milijone šrapnelov v 4
IPariz, 6. maitoa. artilerijski časniki, ki so čas napadovanja na navzoči, pravijo, Ida so tekom štirih dnij izstr« štiri milijone topovskih večinoma težjega kalibra, beni dirugi bitki se ni porabilo še toliko sti Nemci so hoteli popoln« dreti francoske postojj utr'dlbe, potem naskočiti fanterijo in zasesti tako Ijeni svet. Nemški ni Verdumu je izjalovljen:
—Dr. "Naprej," št. 5 je sklenilo pri nedeljski vzame sto delnic .za t Dom v Clevelandu, v $1000. Društvo Naprej je pokazalo v polni meri požrtvovalnost in delo rod, ker brez vsakih strahu so člani naredili, edino potrebno za Dom. lili so sijajno svoto denarja, vedni Člani društva vedo, treba žrtev in žrtev, Če kaj imeti, člani društva da se njih društvo "Naprej" in pokazali so to bpni meri. Z zaupanjem in strahu se lahko zre na ' venci jo društev 15. vedna društva so obili meri, da so trdno postaviti Narodni Dom. rodni Dom bo stal!
—GPodicija je zaprla v Ijo Albert Kuhna, St. CBair ave. ker je svojem stanovanju) pijačo.
-»Tam NovaseJ, 30 stanujoč na 115532 je nedeljo svojega pr tona Grega na 659 E. Pri tem je padel Stanovanju prijatelja

fJ*5Q 1 f*o*am9*na it+i>i1Ka - 5c
Tat
ur nnf M pdUtfa asi '*CUrd»«Uk» A»erlkav\ €11» ST. CLAIR AYE. N. K, CLEVELAND, OHIO
EDWARD KALJSH. Publisher.
LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Rood by 25.000 Slovenians (Kramers) Advertising rates on tsqstest. Antenam
in tki City of Cleveland and elsewhere, in spirit Foreign in language only,
TELEPHONE CUY PRINCETON 189
as second-dan matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, the Act of March 3rd. 1879.
>89
No, 27. Monday March 6. 19x6
—
Pomladni položaj vojske v Evropi.
(Pise Frank H. Simomte.),
iNa vsaflc način j« najbolj va žno danes na- evropskem iboji-šcu — nova nemška ofenziva v Franciji, ki se razprostira od Ofee •&> morja, v Champagne, okoli Verduna, kjer ima glavno stojišče in <v sektorju med L* Basse in Arras. Ta najnovejša ofehiziva je nekako nadafjeva-nje staire ofenzive od lanskega leta pri Yipreis, 'ko so Nemci prvič prinesli ma »bojno polje strut-pene pline.
Ali ne .pomeni ta nova nem-iska ofenziva nov poskus, da pridejo Nemci do morja, da si pridobijo pod db Calaisa, pot Jdio Pariza? To vprašanje je v ustih sikoro vsakogar, in dejstvo je, da so vojaški kritiki ja-ko različnega mnenja, kako se bo ta ofemaiva končala. Jako ugileden vojaški kritik, Joseph Reinaoh od pariškega lista "Figaro", katerega 'besedi se mnogo vrjame, pravi, da so seda i Nemci konočno »e odločili, d si na v«ak način pribore pod do Calaisa in Pariza. Nemški generalni stab je sklenil, da mora pasti odločitev na zapadnem bojiščui Drugi vojalški »kritiki, Hillaire Belloc, piše v časopi-"Lanid and Water'', zatrju-da skušajo Nemci dobiti na-one pozicije, katere so zgu-San6ko jesen, da se pripra-ta način do boljšega pose prične velika ofen*
tve
>je mnenje, in (bolj vrjetnO? Naj-je, da vzamemo dejstvo, dosedaj Nemci (niso dosegli kar ibi <bilo primemo velikanskim žrtvam v tej sivi, toda pristaviti mora-da INlemci še niso končali .Klela, i« da se ne ve, 'kaj tekom štirinajst dnij ali tednov.
Toda Nemici mislijo resno s ofenzivo, je dokazano, in )rica, ki se je širila mesece, potrjena, da "bodejo Nemci reč doprinesli velikanske pri tej svoji veliki ofenzi-Enako se govori po celi Evin celi Ameriki, Brali smo novicah, da je bila belgijsiko-serroska meja zaprta, kar naanianja, da Nemci nanjo z večjo ofenzi-Poleg tega pa imamo §e svalo ruakega generahiega ki pravi, da so Nemci svojih polkov potegnili ruske fronte. Nekateri trdi-da so Nemci potegnili iz ru-fronte 600.000 mož in ne-število topov. Hn sedaj moramo takoj preiti, d!a če Nemci dobijo ve-zmago na zapadu, če vza-ejo Calais, Boulogne in Ver-fbi bil moralni efekt za Fdmce neprecenljivega pome-in mir bi bil takoneikoč lalu potem sklenjen. Toda tev miru se sedaj odlaša ivno raditega, ker vlada po-prepričanje v glavnih mastidi Evrope, da so Nemci ičeni, in da je vojna za za-:c prfclcMjena. če Neimči-danes dobi zmago, medtem je bila db Yseru poražena, danes laJhko vzravna svojo črto v Franciji, in jo rajsa tako, da potrebuje 1 j mož za obrambo in napa-pomeni nemški uspeti veli-ci udarec za zaveznike, popa za Francijo, Toda ali je taka stvar mogo-j Odkrito rečeno, jaz temu lem, kajti zdi se mi ne-:e, da (bi INVmčija sedaj uspeh, ko ima nasproti na francoskem bojišču e-silo za sovražnika, ki ima :e več in boljših topov.
izm«č<
IPoleg tega pa so Francozi in Angleži ' v zadmijih mesecih zgradili tako silne utrdbe in mire napredovanju, da bi Nemčija le z žrtvovanjem naj manj pol milijona vojakov sploh mogla doseči kak mate-rijalen uspeh. Ce Nemčija tega ni mogla narediti pred petmaj stimi meseci, ko je imela več mož, več topov kot njeni nasprotniki, tedaj iko je bilo 100. 000 Angležev na bojnem polju namesto enega milijona kot jih j»e "danes, je prav gotovo, da nemška ofenziva ne bo imela zaželjeneiga kpnea. Zgodi se pa lahko, da pade ta ali ona trdnjava, toda splošno umikanje zavezniške vojske ne bo prišlr> na dmevni red.
Mi dobro vemo, da je Nemčija imela neprestano od začet ka vojske poldrugi milijon mož na francoskem bojišču. In sedaj, če vzamemo, da jiih je dobila 600.000 i t ruskega bojišča, bi imela Nemčija skupno 2.000. 000 vojakov na francoskem bojišču. Toda Angleži so uradno priziniali, da imajo sedaj na francoskem bojišču en milijon mož, in vemo, da imajo Francozi poldrugi milijon prvovrstne armade. Kar se tiče municije morajo razpolagati zavezniki velikanskimi množinami, ker nikdar niso ameriške tovarne hitreje irt v večjih množinah izvažale municijo kot ravno danes.
-Ce bi Nemci skušali prodteti skozi zavezniške črte, pomeni to za Nemlce naravnost ogrom ne zgube. Mli vemo, da so za vezniki lanskega septembra začeli z ofenzivo, !ko so skušali prodreti naprej, in to jillv je ve Ijalo v 114 dnevih 200.000 mož Freklino bi mogli Nemci v resnici navaliti se naprej1, bi zavezniki na nevarni točki zbrali dovoilj veliko množino topništva in moštva in ustavili nemško ofenzivo. Toda to je samo mišljenje,- Zdi se ;nam ta stvar nemogoča; vemo pa iz skušenj te vojsike, da se vsaka nemogoča stvar lalhiko -uresniči.
In sedaj, če vzameiho, da Neinci v resnici ne morejo naprej, in to misi'jenje prevladuje pri vseh francoskih in angleških častnikih ina fronti, kaj pa iščejo kVemci pri svoji novi ofenzivi? Kaj pomenijo njih operacije, zakaj žrtvujejo toliko, če >ne nameravajo vzeti Calaisa in Verduna ter pota do Pariza ?
Odgovor na to je jako pri-prost. iNiajprvo je oči vidno, da so Nemci lahko pobrali precejšno armado iz ruskega bojišča, kajti vreme na ruskem bojišču je tako, da ne pripušča večjih bojev. Zato so iNemci, ko so, zavarovali fronto na vse mogoče načine, pobrali kar so imeli vojaštva odveč na ruski fronti. Namreč samo začasno. Pa še drug namen ima pomnožitev nemškega vojaštva na francoskem bojišču. Zavezniki namreč ne bodejo mogli pošiljati mnogo sil na Balkan, proti Solunu in v Egipt, ker morajo skušati, da olxirz»e kar se da vojaštva na glavni fronti. Mi vemo, da imajo Angleži in Francozi na Balkanu 300.000 mož, in potrebujejo jih še 200.-000 če hočejo začeti z uspešno ofenzivo. Nemška ofenziva pri Ypres zadnje jeseni ni bila dru-zega. kot nemška grožnja, da Angleži ne pošljejo pomoči na 'Daraanele. Dasi Nemci z ofenzivo niso ničesar dosegli, pa so le povzročili, da Anglleži niso odposlali kakih 100.000 nadalj-niih mož napram Turkom ini s
In sedaj ni teško določiti, pomeni nova nemška ofenziva
na zapadnem bojtfču. Mi vemo, da zavezniki nameravajo spomladi velikanski napad na nemške postojanke. Znano je, da, se bo ta napad pričel severno od Arrasa in v Champagne okraju, kajti Francozi in Angleži so bojevali že dVe strašni bitki na tem zemljišču, bitke, ki so nazmianjale, da nameravajo zavezniki prodreti nemške črte takoj, ali pa se pripraviti za ofenzivo pozneje, s tem, da zavzamejo postojanke, ki olajšajo ,paznejši napad.
iMeseca maja in junija lan skega leta so Francozje, jako slabi podpirani od Angležev zmiatno napredovali severno oc Arrasa. Poglejte na katerokoli mapo, ki kaže gorovje v tej okolici, in rvideli bodete, da francoska fronta, ki se razteza severno od Compiegne do toč ke, kjer se zdruiži z angleško fronto pri Lens Je v resnici vzhodna meja Ihiribovja, ki se dviga jako bitro od morskega zaliva sem in se razprostira do basena Sdhelde, severno Som me dolini.
Ko je bife nemška invazija Francije ustavljena leta 191*. v jeseni, in so obe stranki hi teli utrjevati isvoje fronte, se je Nemcem posrečilo, da so obdr žali zadnje hribovje velikanske ga goratega sveta v onem kraju, Od St. Lauren t a, vzhodno od Arrasa, do La Bassee, so Nemlcti osvojili vse pomenljive hribe katerih* dva majbolj važ na sta Vimy in Lorette, zapad no od Lensa. Če se Nemčija prežene iz teb. dveth gor, je Francozom lahko nadaljevati z ofenzivo, ker Nemci v ozadju nimajo primernega prostora kjer bi se utaborili.
Meseca maja lanskega leta so Francozi res osvojili Loret ie hribovje in nekaj malih mest vznožju te gore, katera mesta so Nemfci strogo utrdili Vleseca septembra so prišli Francozje na zapadne vrhunce Vimy gorovja, zasedli so hrib Št. 119 in 140, toda pozneje so zgubili nekaj stotin svojih dobičkov, zato niso mogli urav nati svoje fronte niti kontrolirati Lensa. Lens je najbolj važna točka na tem delu bojišča. Angleži na severu so osvojili irib št. 70, in so bili za neka; ur v (položaju, da prisilijo 'Nlem-ce izprazniti mesto Lens, ki je središče železnic in dobrih cest. Toda ker angleški generali niso arnaJi pravočasno poslati rezerve na bojišče, 30 bili zopet potisnjeni nazaj.
V celoti so zavezniki uneseca maja in junija lanskega leta jrecej pridobili, toda ne vsega, car bi morali, če so hoteli potisniti nemško črto nazaj. Če bi mogli Angleži imapredovatl še eno miljo od Loosa naprej, ^i dobili hrib št. 70 nazaj, bi oklenili La Bassee in potisnili Memce nazaj za kakih 5 milj. n če bi Francozi napredovali za pol milje več kot so, bi bilo rribovje okoli Vimy njihovo. Skušnje zadnjih drveli zavezni ških ofenziv so dokazale, da pridobitev dveh milj ozemlja >omeni mnogo za nemško fronto, ki se mora kasneje popolnoma preorfcanizirati.
Toda če se Nemcem v seda* nji ofenzivi posreči, da vzame-Francozom in Aingleiem ono, Ikar iso jim slednji odvzeli meseca junija lanskega leta, te-aj morajo zavezniki s svojim delom pričeti popolnoma znova.
Še enkrat svetujem mojim čitateljem, da študirajo mapo, da tem natančneje razumejo pomladno ofenzivo, katero pričakujejo v začetku aprila, in ki se bo začela v okraju Artois in Champagne. Nemške pozicije v Franciji *se z močno ofenzivo lahko napadejo, in so sko-ro enake ruskim pozicijam na )Poljskem, katere pozicije sta zavzela generala Hindenburg bivrg m Mackensen. Nemška bojna črta v Franciji se naslanja na zapadli na trdnjavo Lille in na vzhodu na Argon-ski gozd, katerega so Nemci spremenili v pravo trdnjavo.
Ta »nemška fronta se sedaj ne more napasti, kajti hribovje vChampagne, severno od Ais-ne, kakor Bzura-Ravka bojna
-točke v ne zavezniki lahko
z malim trti

|
od
sa se n
bojni čr mnogo dom.
Na Poljskem smo videli, sta Mackensen in Hindembuig oba prodirala iz različnih krajev proti eni in isti točki; oba sta se trudila, da prebijeta ru sko fronto, nakar sta hotela združiti svoje armadet, Obkoliti cen t mm in napasti posamič na evo in desmo. če se sedaj za veznikom spomladi posreči pre jiti nemško bojno črto južno oc Lille in vzhodno od Champa gne, pride v nevarnosti nemški centrum, in žavezniki bi ra-vtno tako prisifil iNerrtce k umikanju, ikakqr so Nemci prisilili Ruse na bojni črti Brest-Litovsk
iR-usi so sicer ušli zajetju, in nemški generali niso mogli uloviti ruske armade, kakor so na meravali, toda zato so se morali Rusi umakniti iz cele Polj sike in Galicije. In ravno tako je v Franciji. Če zavezniki pro-dro nemško črto, tedaj nimajo Nemri za s$*oj nobene zaslom be in se morajo popolnoma u makniti preko reke M'euse. K večjem, če bi obdržali Liege do Ardiensikih gozdov ob francosko belgijski meji.
(Dalje prihodnjič.) -o-
Rusija in Amerika.
Ruski minister Sasanov je imel izanimiv govor Ob otvorit vi ruske dume. Omenil je napredovanje vojne -v Evropi, nu sko razmerje z drugimi narodi in koneČno je podal upa poilno podlobo ruskega napredka za bodočnost. In v sredi svojega govora se je ruski zunanji minister s»pomnil Amerike ter se izjavil, d"a bo razmerje med' Zj državaimi in Rlusijo po vojni prisrčno in ugodno 'posebno v tngov ski/hi ožit ih,
Trgovska pogodba med A meriko in Ruisijo je doživela poraz za časa Tafltove administracije. Taft je pretrgal to pogodbo metf »Rusijo in Ameriko iz vzroka, ker je Rusija preganjala žade. Zjed. države so zahtevale, dia morajo tvsi držav ljani v RJusiji imeti enake pra vice, Rusija pa je odgovorila, da le ruslka vlada je kompe--tentna, da uravna razmere 'doma in se ni hotela podati Ame-rikii. Posledica tega je bila, da se je prekinila anieriško-riuska pogodba.
Toda kljub temu, da nie obstoji med Rlusijo in Ameriko nobena posebna (pogodba niti trgovska zveza, pa so Zjed. dr žave delovale ves čas vojne za Rusijo. Mnogo amerišlkih naj večjih trgovin in tovaren ima svoje .zast^nike v Pebrogradti, in ameriško blago se neprestano ipošilja iz Zjed. držav v Ru si jo. In mnogo vzrokov je, da 30 trgovina med Rusijo in Z jedi njenimi držlavami po vojni >ostala še večja.
V takih razmerah bi bilo torej skrajno potrebno, da se skle ne midd! Rusijo in Zjed. državami pogodba, in Mr. Sasanov, ruski minister, je tudi omdnil, dia bi bilo potrebno za Raisijo, da se uklone pravičnim zahtevam. R»uski minister dobro ve, da Z. D. me spremenijo več svojega stališča, kadar so se enkralt za kaj zavzefle. In ministrova izjava, da bodejo kma-zavladale prisrčne ra'zmere med! Rusijo in Ameriko, pome ni, da se bo spremenilo javmo m men je v Rusiji za boljši sporazum z Ameriko.
Vojna je stilno mno£o spremenila v Rlusiji. Duma ali poslanska zbornica je dobila večji upljiv, in mase, ki so ibile dosedaj neme in gluhe za javnost, so se ogtfasile. V sedajlra krizi stoji rusko ljudstvo bre»zdVom-no skupaj s carjem; celo anar-ristične organizacije so ponudile svoljo pomoč ruski vladi, Idbkler traja vojna. In nuiskibi-rokratje vedo, da more Rusija zmagati le tedaj, če se popolnoma zanese na ljudstvo in če je vlada odobrena od ljudstva. !£uska vlada dobro ve, d*a domači nemiri pomenijo pogin
Rusije v sedajni vojni, in zato črta na Poljskem, je bilo spre- je postala ruska vfladia liberalna.
ji, in prvi oot>rotvorni znar ki so ie sedaj na dnevnem redu1. Ih Zjedinjene dinžave bodejo pomagale, da se urede te razmere, kajti tennelj,vna katerem stoji vdada Zjed1. di-žav je svoboda in pravica. In rzjava ruskega ministra Sasonova, nam dlokazuje, da Rusija želi intim-nejših razmer z Ameriko. (Po vojni nam bo rusko Jjtidistvo pokaizalo, da je "zmožno napredka, popolhe civilizacije in da je bila Rusiji na potu le birokratska vlada z nemškimi a-genti na čelu, ki je zadrževala ves napredek. Kakor hiitto pridejo v Rusiji na krmilo vladfe možje izmed1 naroda, se bo svet čudil ruski duši, ki je tako žejna svobode in napredka kot malokatera druga narodna duša. Rusija ima veliko kulturno bodločnost.
——o—
r
•r.
^inininin n Htnin >11
Razno.
O duhovnikih iz goriško-gradiščanskega ozemlja
ki so ga zasedli1 Italijani, je do-biil goriški nadškof poroičilo» kateno je d!ai priobčiti in v katerem je navedenih tudi več takih duhovnikov, glede katerih se dosedaj še ni nič vedelo, kje da so. Poroča se prav o mtno-giih, da so ostali doma, o dru-Ijilli da najbržje, poroča se pa tudi ponovno, da se nahaja dekan iz Tržiča živ v Florenci.
0	tržiškem dekanu Krenu so se razširjale vesti, dia je obilo pretrpel in da je bif ustreljen. Vse takle vesti1 so se izkazale »a neresnične. Dolgo časa je Ml v- Červinfanu, sedaj je v ^Iorenci. O kobarišikem dekanu Juriju Peternelu pravi poročilo, da se nahaja najbrže še vedno v Kobaridu. Vikar v Sedlu Frančišek Andrysek je tiiK d*i doma, kar dokazuje dopisnica z njegovo roko pisana. Taco so gotovo doma tudi razni drugi, o katerih se sodi, da ®o "najbrže" doma. Italijani so raizne 'kraje evakuirali in od tam odpeljali vsie prebivalce z dubovinliki' vred. Drugodfi so pobraJi in odpeljali duhovnika župana in še kakega drugega veljaka, kakor so se glasile nji-love inifonmacije. 1P0 Furlaniji so odpeljali vtse bolj izpostav-jene pristaše Faiduttijeve Stranke, druge so pustili v miru. Dr. Tarlao na primer, bivši semeniški profesor, ki je bi jjrišel v navskrižje z nad'sko-
om raidi volitev v Gradežu, je ostal "lopo na svoji fari v Ro-mansu. Pristaše Faidiuttijeve strartke so imeli za vzdrževa-telje in razširjevatelje avstrijske misli med Furlani, ti so bi-
1	"austriacanti", ter so jih odstranili. Poročajo o pokojnem cojščanskem župniku Marinču, ki je umrl v Italiji, daje v svo-
i oporoki izrekel željo, naj ga 1 »kopljejo v Smartnem v Br ih in da se je tej njegovi pro-nji u godilo. — V splošnem je razvtiidleti iz poročila, ki ga je dobil nad£k)of, itn. iz zgoraj šnih dopolnilnih • informacij, da se duhovnikom iz zasedenega o-zem-lja ne godi preslabo. Pired izbruhom: vojne se je sicier trdilo v Gorici1, da je nadškof u-kazal vsem duhovnikom, da naj vztrajajo na svojih mestilh. Za fronto je življenje po nekaterih vaseh precej drago. To je umevno. Res pa je tud^, da se dobi obik) tjudi, ki izkoriščajo položaj; dbogatieli bodo premnogi, Pršut prodaja kak ikmč-mar kilo po 12 kron, sir je neznansko drag, treba je šteti obi-o Ikronic, (d!a človek le malo potolaži želodec.
Iz ruskega vjetništva se je ;x> doFgih devetih mesecih o-Ijlasil zopet Franlo Lajovic, ki )iše domačim: "Naznanjam vam, da isem prišiel pred dvema dnevoma v taborišče. Bili smo 'zunaj pri nekem knezu, delali smo na polju. Zdrav sem iri godilo se mi je dosedaj še i>recej dobro. Pisma od vas še nisem dobil nobenega." — Fr.
ajovic se nahaja sedaj v Sani ar siki guberniji.
V Senožečah je umrl ondot-ni gostilničar in posestniik gospod Anton Zelen.
Kadar vas hrbet boli
šm
•v
iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite
(Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki vaa bo spravilo na pot k zdravju. Rabi se naj v slučajih vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja ali puščanja goste vode, oteklih nog In bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-g like in v slučajih zlatenioe ali kislega želodca- Izkazalo se je tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih.
Remedy
ponmdl tudi pojavlj* BMd {uon obUtnlb Mprillk In d« m MpVHa poraa«» idravljcaju, n*J M l»U tudi IKVBU1 BALSAM OF LOTE [Severov ilvljeoakl Bilum] kitati Je še wMmt iskual svojo mdnort T i v« l ■ Severorlm Zdnvlloo u obUU In JM».
Cmu Rtmonit ZdmrlU u oblati In J«t»: 60o * 11.00. Cena Severovec* Živl}«Dtk«ff» Btlumt: 75c.
VpW»]t» tiiki Ulunuj« m Severov« Pripravke. Ako vaa m nor* saloUti, n»-rotile jih od na*.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
srarararasnsiraraKraiBra
ffA&JVAJSlILO.
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem kupil nov avtomobil "CADILAC 8" na osem cilindrov, d*a mi bode mogoče Občinstvu postreči Ob vsaki priliki, za ženitova-nje, izlete, krste in ipogreibe. Cene bodo kakor vedno nizke. Postrežba točna. Pokličite nas po' dnevu ali ponoči, vedno smo na razpolago.
Posebna prilika se nudi novoporočencem, ki kupijo pri nas za $50.00 ali več v gotovini pohištva, imajo
BREZPLAČNO na razpotego en avtomobil od 8 zjutraj do 12 dop. ob ie-nitovanju.
iRojake opozarjamo na maš moderno urejeni pogrebni zavod. Zahvalna pisma so nam najboljši dokaz, da smo pilVedifi najbolj urejene sprevode in to še za tako niafleo ceno, kot nikdo drugi,
'Moderna Ambulanca vam je na raapolago po dnevi ali ponoči.
POGREBNI ZAVOD ODPRT NOC IN DAN.
Se priporočam za nadaljno naklonjenost
JOS. ŽELE, 6108 St. Clair Ave.
Tel. Princeton 1I1194 W.
Čistehje in likanje oblek.
DOBRO DELO.
lloikt obleke................41*0
Molke aoknje................41*0
JopW...............................Me
NIZKE CENE.
Ženske klklje.....................Me
Ženake dolge auki^je.......41jM
Ženeke obleke.................$1*0
The DAMM DRY CLEANING to.
1574 E. 55th ST.
A. J. DAMM, posIorocfy'A.
East 2024
J. S. JaMonsM,
Slovenski fotograf
km St Clair A?«.
mi Broalway
Izdeluje alike xa ienitbe In drniinake alike, otroške •like, po najnovejli modi In po nizkih cenah. Za $3*0 rrednoatnib alik (en ducat), naredimo eno veliko sliko t naravni velikosti saatonj.
m- VSE DELO JE GARANTIRANO. ^M

Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam
POSEBNOST! Varnostni boadi sa drsitvs arniaHs ps Ve. od 91M.M aa 1st«, - Javni notar. - Poj in nasveti saatonj.
AUGUST HAFFNER,
1208 Norwood Rood

prav*** Delavec učini svoje delo, predno dobi svoje plar
čilo, kmetovalec obdela iti pose je izemljo, predno zanje, tovarnar in kxJelovalec pa mora prej izročiti blago, predno dobi plačan račun.
Morda je dejstvo, da pride prej čut dolžnosti, kakor pa povračila, bolj narahlo na naši vesti in vsled tega je odVisno tudi naše obnašanje napram v|praisanju vzajemnosti v našem političnem in družabnem življenju, dasi je tega vsaj v rnačelu kriva naša vzgoja, posebno v ameriški zgodovini, kjer se najbolj povdarjajo pravice posameznikov in pa svobodo, ki ismo jo priborili od za-tirateljev.
Govorimo in slišimo zelo mnogo o naših pravicah kot ameriški državljani. Posebno mnogo se govori o po revoluciji pridobljenih pravicah, in sicer v šoli, na govorniških odHh in» v časopisju. — Kje pa slišimo kaj o dolžnosti ameriških državljanov ?
Najnovejši poskusi za zbu* ditev ameriškega patrijotizma s prepevanjem narodnih pesmi, s prirejanjem razstav o delu in napredku strica Sama in s pomočjo iger iz zgodovine, so koristni sicer, a bi rodili več sadu, če bi se poskušalo ucepiti tudi svarilo in navodilo, kako živeti po teih načelih, ki so v tleh himnah in kako je mogoče resno poskušati v življenju delati tako, da ne ostane samo pri besedah in pesniški obliki. Predvsem pa bi bilo tneba imeti v mislih temeljna načela te vlade. Samo iz pomanjkanja tega izhajajo tudi napake, ki so se pojavile v našem raizmerju do drugih narodov in pa radi tega, ker skušajo (nekateri »boljšati podlago in temelje, na katerih je bila sezidana današnja stavba Združenih <5ržav.
Mogoče je, da istavba, ki je bila postavljena pred več kakor enim stoletjem za nks ni nič več pripravna v vseh ozi-rih za moderne ljudij. Toda ne sme se majati temeljev ter jih popravljati Nasprotno, treba bi jih bilo le še bolj utrditi, m sioer s pomočjo javnega in šolskega »poučevanja, kjer bi bilo treba tudi razložiti vse dolžnosti, ki nam jih nalaga ameriško državljaflstvo. Čim bolj bo gledal posamezni državljan, da bo izpolnjeval svoje dolžnosti, tem manj bo imel vsak vzroka biti ljubosumen in zaviden m drugega radi svojih pravic. Bilo je preveč zakonodaje, ki je pri-krajševala osebno svobodo, in individualno delavnost. Treba bi bilo manj plevela in več obdelovanja in gojitve, manj za* konodajmih prikrajšanj osebne svobode in več izobraževalnega razvoja v smislii dolžnosti.
Irazori
iCakajte na veliko cftvoritev 'Kdeinove novo opremljene trgovine z mošlco obleko in potrebščinami. Otvoritev okoli i. aiprila. Klein's 6031 St. Clair ave. .vogal E. 61 st St. (29)
Pozor!
Slovensko podporno društvo Doslužencev naznanja, d*a se vrši seja vsako prvo nedelj o v mesecu točno ob 9. uri dopoldne v Grdinovi divorani. Bratski pozdnav Geo. Krainčič, tajnik, 5810 Bonna ave.	(36)
Nove hiše naprodaj 1
Prav po nizki ceni, ena ima 4 sobe, druga 6 sob, ena deset sob. Zadnja je stara 5 let in za dve družini, prav po nizki ceni. Električna luč in mestna voda. Oglasite se na 19708 Shawnee ave. stop 125 Shore Line.	(30)
Takoj dobijo delo dekleta x8 let stara ali več v tovarni pri strojih, po $1.50 na dan. Pridite pripravljeno na delo. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63rd St. sever, no od St Clair ave. (3a)
(SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT AS9U)f
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 StChirATC.
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežbi, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori slovensko io hrvatsko.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da zopet pošiljam čevlje rn vse drugo blago v staro domovino. Se priporočam Frank Gornik, 6113 St. Clair ave.	(27)
ALI VESTE,
da je naša trgovina v Cdtl m-woodU najboljle opremljena z vsem blagom za izdelovanje ollbek, z izvrstnimi čevlji, z moškimi oblekami imi suknjami ter vsemi moškimi inozemskimi potrebščinami. Cenjene Slovenke so uijudno vabljene, d)a se pogosto oglasijo v naši trgovini, kadar potrebujejo kaj za obleke, opravo ali mogoče čevlje za sebe, Otroke, itd. Imamo dovolj blaga -na .razjpolago, da vam lahko vselej poetitažemo, in ibolj bodete zadovoljim, če pridete k domačinu, ki vas veelej pozna, kupovat kot kje pri kakem tujcu, kateri vas drugače ne pozna kot za denar..
In vi možjle in mladeniči, pridite v našo trgovino, kadar potrebujete kaj kair se tiče čevljev, ofprave, isukenj ali obleke. Imamo tudi izurjene krojače, ki vam izdelajo ddbre obleke natamono po meri. Folma zaloga oblek, sukenj, narejenih aLi po meri, čevljev, kravat, rokavic, dežnikov, klobukov, kap, spodnjega perila. Svoji k svojim!
Naznanjam tudi, da pošiljam raznovrstno blago in čevlje v staro domovino. Silna draginja in žalostni časi ne pripustijo vašim ljubim v stari domovini, da bi <se zadostno preskrbeli z obleko. Pošljite jim kaj in pomagajte jim v sili. Vse blago, kupljeno pri meni, pošljem na pošto in dobite za to rezit. (27)
JOS. GORNIK, 670 E. 152nd St. Collin wood.
Sadež: CLEVELAND, OHIO
Gnenthers Sloven Lekarna,
, VRHOVNI URADNIKI:
PRBD6BDNIK: JOHN GORNIK, 8105 flT. CLAIR AVBNUE. PODPREDSEDNIK: PBflMOt KOQOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. TAJNEK: FRANK HUDOVBRNIK. 1062 BAST Mod AT. BLAGAJNIK: JERNEJ KNADS, 1062 HAST 62nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. S E L i ft iK A R, «127 ST. CLAIR AVE-
ODKOiRNI KI:
Prank M. JAKAIC, 1203 Norwood Rd. Jo«. RUSS, 6712 Bornea ave. Frank ZORJC, 6909 (ProMor ara. Frank OBRNE, 6038 8L Clalr ave. Anton GRDINA, 6127 St. Clair ave. IflDfto SMUK. 1051 Addieon Rd. Anton OKTOR, 1168 B. 61at St, B*)e vrhovnega odbora ae vrtijo veako Četrto nedeljo v meeecu ob 9.30 dopoldne ▼ piaarnl vrhovne®* urada.
Plearoa vrhovnega urada 11062 B. 62nd 9t drugo aadetropje. «a-daj. Cujrabof* Telefon Princeton 127« R.
Vel dopisi, druge uradne stvari in denarne nakaznice, naj ae poMlJajo na rvrhovnegs tajnika.
Zveslno glaello: "CLEVHLAN0PKA AMERIKA"
FINO VINO
vedno dobite pri Joaap Koželu. Belo niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Josip
Kozely, 4734 Hamilton ave
Uradne urei
Od 9.30 do 11.30 dop. Od 1:80 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00 zvečer
kit 17. novembra v Niini Novgorod1; tam je bilo zopet malo bolje, samo rana ni zacelila in ni bila večja, kakor tedaj, ko s<em šel iz Kijeva. Taka je ostalo do konca februarija 1915. Ostal' sem v bolnišnici še do L5. aprila, ker so rekli, da se peljemo domu, ki smo brez nog ali 'brez rok. Ker pa ni bilo iz tega nič, sem prišel zraven zdravih k transportu v Sifbirijo, in vozili smo se od 19. aprila do 10. maja v Airvtipiho pri Ci-ti daleč v notranjo Azijo. Tam je bilo konec vsega.
Za ihirano smo dobivali zjutraj čaj, opoldne malo mesa, ju»ho, in proseno kašo, tako suho, da bi bife še za setev dobra, zvečer juttio, z oljem zabeljeno, in 2 fni'ta »kruha, bilo ga je najbrž samo en funt. Zadnji čas ni bilo več čaja in meso samo dvakrat na teden. Bil sem že tako slab, da me ni bilo drugega kakor kost in (koža. Najhuje pa ji "bilo, ker od doma ves čas nisem dcfbil nobenega poročila, čeravno sem večkrat pisal. «
ilz Sibirije nisem pisal, ker nisem imel denarja; zmeraj sem mtsftl na povratek v domovino. VeseJa noč je (bila 16. avgusta. Ob 11. uri nas je prišel neki RusAklicat, da moramo biti o|> štiriih zju'traij pripravljeni na odhod. -Spati nisem mogel več. Drugi dan srno šli v mesto Črta. Za zdravega je eno uro daleč, mi pa smo 'hodili večinoma ob bergljah, pa zdržali smo ker je sto proti domu. Dne, 18. avgusta smo se odpeljaN z vlakom, ustavili se v Ačinskem, Mbskvi, Petrogradu in v Tor-nei, zadntjem ruskem mestu, in povsod jih je nekaj prišlo zraven. iDfcie 15. septembra ob eni uri pojpoldlne smo stopili na švedsko zemljo. Skozi Nemčijo smo se peljali, in 20. septembra sem prišel v Litomeri-ce na Češkem. Od tam sem takoj pisal eno karto domu, kjer so mislili, da nisem več žrv. Z veseljem sem potem sprejet poročilo, da so doma Se vsi zdravi; dnuigih seveda ž<e mnogo manjka.
Sedaj sem na Dunaju v (bof-nišni-ci. Sam že stojim, čeravno me bolj na eno stran vleče. Tukaj mi gre čisto dbbro. Zdaj imam nogo iz gipsa in- železa, potem dobim usnjato. Umerjeno že imam; s tisto (bom menda tudi šel domu, da bom začel kaj delati. K Svečnici bom šel zopet na dopust.
-*}$iow»Uui gostita* (c-
Takoj dobi dobro službo dekle pri gospodinjstvu. J os Nos«e, 1&26 E. 55th St.	(28)
Oglasit« sa pri domačinu in bodete z ado valj ni.
Slovenska gostilna,
National Drug Storil Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. cene. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(4$)
8« priporoči SIotukto v obilen obisk. Točna pootre-iba. Vedno avei« pijače.
sa rermattzem, bolest ln otrpe-lost udov ln ml-ilc.
Pravega dobite ▼ zavoju kot vidite ns sliki. Zavrnite vse zavoje, ki nimajo nsis Trsde Marke. 26c ln 60o po lekarnah ali naravnost od d as.
RICHTER CO.
74—80 Washington *r. New York, N.Y.
TIL. PMNCrrON 1I1U
FRANK ČERNP
A	SLOVENSKA TRGOVINA	Mmd
S FINIMI URAMI DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO.
6033 St. Clair Ave.
Kadar šdlte kopiti dobro nro in drngo zlatnino, Columbia grafofone, ploiče v vach jezikih, posebno Importirane alovenake ploSfe is stare domovine ter vse ▼ to etroko spadajoče predmete, obrnite es saupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonov. Veako blago je jam£cno.
♦	Vsakemu, kteri mi poš ♦
♦	lje naslove svojih prija- ♦
♦	teljev in znancev živečih ♦
♦	v Ameriki, mu pošljem ♦
♦	lep spomin.	ap+
♦	HEN. J. SCHNITZER, ♦
♦	, BANKIR.	+
♦	141 Washington St. ♦
♦	NEW YORK. ♦
VLOŽITE DENARNA
Naprodaj je dobra pekarna, dvoje pečij, dva voza, 2 konja, prodajalna, hlev. Naredi najmanj $40 na dan. Prodati se mora takoj. 3354 Payne ave.
LAKE SHORE BANK
Oženjeni ali samci zamoreio dobiti takoj delo v premogorovu (kolmajni), kjer so jako dobre razmere in kjer se zamore napraviti dosti denarja. Pišite takoj ali se oglasite osebno, pri
United Coal Company
1708 Flnt National Bank Bid«., StkAveoaa * Wowl St, PlHaWfk, Pa.
POZOR I
'Podpisani naznanjam, da ne boni odgovoren za nobeno plačilo, ako bi Elizabeta Hočevar kje naredila kak dolg*. Prank Hočevar, 1007 E. 62nd St. (28)
PRESELITEV!
Cenjeneimi občinstvu naznanjam, da sem se fire selil iz 1177 E. 60th St. na 1051 Addfcon Rd. Uljndno ae ipcipoixiicam Slovetnidem, da me počastijo z mnogima nairocili, kar «e tiče gradbene in kontraktorske stro ke. Vsa stavbena, zidarska in mizarska dleta se dobro in poceni izvršujejo. Pri poročam se v olbila naročila.	(27)
Jos. iDemshar, kontraktor,
Princeton 3403 K.
*
POZOR ROJAKI! Držite se gesla Svoji k svojim!
'Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel znani salon in. hotel "Gilbreath" na 694 E. 152nd St. Collinwood. Tu imam vsak dan sveže pivo, domače vino najboljše vrste, fino žganje, drožnik, brinjevec in dobro slivovko. Imam vselej najfinejše smodke ter dobro o-kusno hrano vsak dan, sveži go-taš, za prigrizek pa vedno fi-domače kranjske klobase.
Nadalje imam na razpolago mnogo lepo tirejenih spalnih sob za prenočišče. Pri meni svira vsako soboto godba pri kateri se fantje lahiko po domače zasukajo. Pozdravljam vse Slovence in Slovenke »po celem Clevelandu in okolici ter se jim priporočam. Anton Sershen 694 R 152nd St. Collinwood, O.
MORNARJEVA PESEM
J. Bulkovinski Pittsburg, /Pa.
Kako sem te vzljubil, o morje široko! Nerad bi izgubit te, morje globoko.
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE.
Če v solncu leskečeš, si biser stvarjehja; če v burji trepečeš, pa simbol življenja.
8 -Ho««
Union
SCRAP TOBACCO
Ti skrivaš dragosti neštetih potopov, in hraniš skrivnosti nebrojnih potopov!
Pravi starokrajski brinjevec
Cena 6 steklenic . . . $6.50 Cena 12 steklenic. . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 . ; Cena 12 steklenic . . .$13.00
Imamo najfinejši tropinjevec b
drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal
Viaikm posoda ob 5 do 10 «>1. vdj« $ 1.00, »25
gal. posoda $2.00. Pri Trfjih naiodlib je tod b««-
pUčen.Teceneaoaamozanadebdo. Nwo.
ciki aaj M-priloii deaar in natančni naalo*.
J« delan is najboljieca duha-na za cigare. Samo najboljii tobak m potrebuj«. NajbaUii tobak za žvečenje. V vsakem paketu ja kupon.
Kako je sanjavo po tvoji gladini irzeti v daljavo ob tej mesečini!
Duša razgovai"ja se s tvojim šumenjem -in raj si ustvarja med sladkim drhtenjem
Union
—.Kdor brati s teboj se, ti pade kot žrtev —
0	morje ne boj se:
1	jaz bom tvoj — mrtev!
Hočeš delo?
Dva (kleparska pomočnika iz-učetna v starem kraju, dobita stalno delo. »Plača od 30 do 60 centov na uro. De4o dobita tudi dva fanta v starosti 16—17 let, ki imata veseije, da -se izučita te obrti. L. Skok, slovenski klepar m strešni krovec. 6cg*,St. Clair ave. , (30)
Pouk v anpletCInl In lapopla-Ju potom dopisovanja.
Donar, ki m irtvujo za sa* m« Izobrazbo, Jo najbolj« nalo> ion, In no vzam« ga no kriza no vojna. Pilita za pojaanlla na •LOV. K. »OLA.
6111 9t Clalr avo. (49] CLCVKLANO, OHIO.
polio ikar za
je začudena in nek nepoznan strah jo je el, zato se je takoj napotila
ik kneginji
Zgoraj je že čakala stara fija jgospo Karolino. Tako, ka kor jo j'e pred štirimi leti prvikrat videla, tako je našla tarae-{jinjo cfeanes. Bila je v črni db-leki, glavo -pokrito s čipkasto ruto iln je bila, dasi že devetin-trfdeset let stara še vedno sko-ro lepa.
"*Gospa (Karolina," je pričela kneginja s svojim milim in časnim glasom, "jaz vam čem sama nekaj povedati, t sem tdlanes zvedda.. .Gre se VŽctorja, za tistega dečka, ka^ terena ste vi pripravili v "Dom dela."
Srce gospe Karoline je pričelo glasno ibiti.
"Včteirafj so se dogodile strašne reči," je nadaljevala kneg> nja, 'taeko hudodelstvo, -katero se na noben način ne da opravičiti."
Nato je pričela s svojim mrzlim mirom praviti o groznem slučaju. Tri dni je že leial Viktor v bolniškem oddelku, ker rekel, da ima neznosen gla->ol. Nekega popoldneva je prišla Aliloa pl. Beauvilliers brez svoje matere v "Doin dela", d« bi usmiljenkam poma-pri nekem delu. Bila je ravno v sofbi med obema »bol-:ima oddelkoma, med od-deKkoma za dečke in deklioe. V prvem oddelku se je nahajal Viktor sam. Usmiljenka se je za nekaj minut odstranila, in ko je prišla nazaj, ni v svoje ' ije reč Alrce v idbi na-
(bolj se je začudila, ko je Mila, da so vrata bolniške kjer je leial Viktor, zapahnjena. Kaj se tu-:ala je iti okrog je v klela, ko je tla prag sobe, grozen r." Mlada igrofka je laža-pol-zadavljena ina postelji, glavo je imela neko ogri-lo, dia se ji j« preprečilo »kri--je, njeno zmečkano in gori ijeno krilo je kazalo in su'ho nagoto te, z živln-strastjo posiiljene device, a tleli je 1'eizala praana denarnica, Viktor je pa izginil.
to se je vse dogodilo si je človek lahko predstavljal. Viator je gotovo Alico poklical, in ta je nesla temu petnajstletne-že gosto zaraščenemu fantu skodelico mleka; nato temu malopridnežu vzbu-strast po tem mladiem šib-telesu, v sanvi srajci je il s fKtftelj«, *jo posilil rn *1 ter nato zbeža-l. Toda da se ni slišalo ndbenega ija in stokanja? Kako se je moralo vse to v toku komaj ■desetih minut izvršiti? Kako je mogel Vi-ktor tako brž izgmiii? Ko so namreč vse preiskali, so bili prepričani, da se ms nahaja «več v hiši. Najbrž je zbežal skozi kopalnico, katere okno je (bito čez celo vrsto drugih strelh, tokla ta pot bi (bila tako opasna, da je le malo nji\h vrjelo, da bi moglo kako človeško bitje tam pobegniti. Alico -so prepeljali k mijeni materi, ikjer je ležala pol omamljena in jokajoča, ter se je tresla od hude -mrzlice.
'Ko je gosgžt Karolina vse to sijala; je mislila, da jii bode srce počilo. iX'ekdaj je Saocand posilil in pretepel ubogo Roza-lijo na stopnjicah v trenutku, ko je spočela tega dečka, in danes je posilil Viktor prvo deklico, katero mu je slučaj pripeljal. Kako grozna usoda! Ta tako mirna deklica, katera 6e je že mislila, ker ni mogla dobiti moža Bogiui posvetiti, ravno to deklico je usoda tako tepla.
"Vam gospa Karolina nočem nič očitati," je zaključila kneginja, "toda imeli ste groznega varovanca."
Gospa Karolina je prijela kneginjo za roko in je začela Hiteče jecljati:
"Nimate prav, ker pravite, da nisem kriva, kajti jaz vem, da sem... Takoj bodem obiska- i la to nesrečno deklico..
Ona je odšla int je kneginjo samo.
V	soboto pred tremi dnevi se je -grofica Beauvilliers ko-nečno odločila, da prepusti hi-
,- šo upnikom. Že šest mesecev ni (bita v stanu plačati objesti hipotek. Najela si je neko malo stanovanje, ikomaj dosti veliko za njo »ni za njeno 'hčer.
Tiste sdbote je komaj dve uri bila nastanjena v novem stanovanju* ko se je javil pek nenavaden obisk. K sreči ni bilo Alioei doma. Prišel je Buscli, da spravi koneano tisto staro stvar v zadevi zatiolžnice za <le~ •settisoč frankov, katero je da! grofičin soprog, Leoni^i Chron. Z enim samim pogledom po stanovanju je spoznal njen položaj. Ali jei morda prišel prepozno? Ko se je zagledal, je Osupli grofici razložil celo stvar.
To je bila vendar pisava grofa? Kadite ga je bila zadeva popolnoma jasna:'grof je deklici izstavil zadolžnico, /-a katero pa se ni ipoteiti nikdar zmenil, da bi jo plačal. Leonida da bode pri sodišču iskala pravice, a-ko-se ji cela svota takoj ne izplača. konečno je rekel, da bode prihodnji pomdeljek s svojo klijentinjo zopet prišel'.
V	pondeljek je grofica radi nesreče, katera je zadela njeno ihčer na to stvar popolnoma pozabila. Čuvala je pri po« stelji «voje hčere, katero <so-divje fantazjujočo domov prinesli. Alica je Ikonečno zaspala iti grofica je vsa potrta sedla na neki stol', ko je zopet vstopil Buech v spremstvu Leoni-de.
"Mi-lostiva gospa," tukaj je moja kliijentinja, ikajti čas je, da enkrat končamo to stvar."
Grofica se je zgrozila ob pogledu na lahkoživko, začudena je gledalki to osebo opravljeno v kričeči olbleki, s-črnimi koša* tirni in do obrvi.padajočimi lasmi iini z širokim obrazom; radi njene ^Desetletne prostitucije je bila popolnoma propadla. Moj Bog, z takimi, tako niako padlimi 'bitji se je nekoč -ukvarjal groft ' '
"Priti moramo do kakega sklepa,M je ponovil Busdht, "iker moja iklijentinja je v Rue Fei-deau zelo zaposljemo."
"iRiie Feideau ?" je rekla grofica ne dia bi razumela.
"No 4, tam je...Tam živi v neki javni hiši."
Prestraseima je hotela zagrniti zavese pri postelji, kajti bala se je, da se ne bi Alica z<Ihi-dila in kaij -slišala.
tBu-sch'pa je nadaljeval: "Gospa grofica, taka je stvar. Mislim, da me razumete.. .Ta gospodična -me je pooblastila, ker je pa sama tU, pa toliko bol jew Toraj -gospodienča, povejte kar Imate za posedati."
sNflto je pričela Leonida z Ilire£čečim, od alkohola uničenim glasom:
"Popolnoma prav, to je papir, katerega mi je dal gospod Karol. Jaz sem bila hči kolar-ja Crone, mordla ga poznate madame?,. .Tedaj je bil gospod Karol vedno za menoj ter mi je stavil umazane ponudbe. Meni sei je to studilo, (kajti mlada in neizkušena deklica ne more imeti-posebne prijaznosti do starih gospodov. Tedaj mi je gos-pdd iKarol nato, ko me je peljal v hlev, ta papir vročil..."
Grofica je pustila lahkoživko govoriti, tedaj pa se ji gt za -zdelo, da sliši za gaffinami, kjer je ležala -hčerka neko stokanje. Vsa obupana ji je zaklicala :
"Molčite!"
•Leonida se ni pustila motiti. "To vendar ni pravično, da se nedolžno deklico zapelje, potem se pa noče plačati...Da madama, vaš gospod Karol je bil pravi lopov. Tako je mnenje vsph žensk, katerim sem to povedala..."
"Mblčite, molčite!" je zaklicala -grofica in dvignila roke kot da hoče to vlaougo streti.
Leonida se je ustrašila ter je instiktivno dvignila roke pred obraz, kajti bila je tudi ona kot
klofute. Zopet se je žasl8ak> teza zaves tiho stokanje.
Kaj pa hočete pravzaprav?"
je vprašala grofica s tresočim •glasom.
Sedaj se je -zopet Busch vmešal:
"Gospa grofica, ta deklica .hoče biti plačana. Ima popolnoma prav nesrečnica, kajti to je čisto navadna -goljufija."
"Nikdar ne 'bodem jaz dolgov te vrste plačevala!"
"Tedaj vzameva voz ter se peljeva naravnost na sodišča kjer l>odem takoj vložil tožbo. Tu je, je že spisana.. .Vsa dejstva, katera je ravnokar gospodično. tukaj povedala, so tu zapisana."
"Gospod, to je nesramno navijanje in kaj tacega ne bode-te storili."
"Oprostite gospa grofica, toda jaz bodem to takoj naredil, kajti (kupčija je kupčija!"
Brezmejna utrujenost se je ipolatitila grofice. Ves njen ponos, katerega je dosedaj ohranila je bil zlomljeni, vsa njena volja je izginila, sklenila je no-fke in zajecljala:
"Toda poglejte vendar, kako daleč smo prišli, oglejte si po sobi...Me nimave nič več, in jiiitri nc bodeve imele mogoče kaj jesti. . .»Kje Ihočem vzeti desettisoč frankov?"
"Fine »dame kot ve, vedno lahiko dobe- tako svoto."
Pred trenutkom je zapazil n<i kaminu neko staro škatljico za dragocenosti in instiktivno je zavohal, da so dragocenosti notri. Njegove oči so -se v takem pohlepu zabliščaie, da je grofica sledila njegovim pogledom, in takoj je razumela.
"Ne, ne!" je zaklicala, "tega nikdar ne dobite!"
(Zagrabila je škatljo kot bi hotela braniti te zadnje drago-ceiniosti, katere so že leta dolgo bile v druižini, in katere so ji biw J le -sedaj še zadnja pomoč.
"Nikdar, raje kos svojega lastnega mesa!"
Tedaj je pa kratkem trkanju vstopila gospa Karolina. -Ko j1« videla kaj se godi, bi se najraj-še oddaljila, toda iz nemih prošenj grofice je spoznala, da zeli, da ostane. Buscli si je posadil klobuk na -glavo in rekel:
"Torej milos-tiva gospa, .ne preostaja nama druzega kot da se odstraniva..."
Vendar se ni odstranil, pač ipa je pričel celo povest praviti znova, kot da bi hotel gro-.filao pred gospo Karolino še ll>olj .ponižati,
"Torej z Bogom gospa grofica, sedaj igreva takoj na sodišče, in predno pretečejo trije dnevi, bode cela ta povest v časnikih P
"Kaj v časnikih! Torej še ta škandal! Ali ni dosti, da ji je ta nesrečna špekulacija požrla že vse premoženje, sedaj naj se še njeno ime blati? O, vsaj čast imena mora rešiti! Mehanično je odprla škatljo, v kateri so bili uhani, ura, zapestnica in trije prstani; vse z briljanti starodavno vklelano. lliuisch je brž pristopil bližja "O, -to ni vredno desettisoč frankov.. .(Dovolite mi, da -pogledam i"
Že je imel celo stvar v roki, obračal jih je sem in tja te.r jih držlal proti dnevni svetlobi. Kak 'blisk so imeli ti stari briljanti, vzlic temu, da so bili nekoliko pomanjkljivo brušeni.
"Vračninim jih za šesttisoc frankov, ker več niso vfedni."
Ta žrtev je bila za grofico pretežka. Vzela mu je škatljico, ter jo t rdno stisnila k prsim. To je bilo za tnijo preveč. Torej sedaj naj še te uboge kamne, katere je nekdaj njena rajna mati nosila, še ta zadnji spomin naj vrže od sebe? Busoh je kljub vsemu temu ostal popolnoma lliJatlnokrven, kajti vedel je, da bod« lahko odnesel plen.
iMogoče bi vse to še dalje trajalo, da se ni v tem trenutku rz postelje oglasila z prosečim in i/htečim glasom Alica.
"O mama, ti me bos ugonobila! Daj jim vse, kar hočeta, vse na} vzameta seboj. Vse naj vzameta, samo ida odideta."
-Grofica bi dala v tem trenut-tu tudi svoje življenje. Njena hčerka je vse slišala, o ta sramota! Vrgla je dragocenosti Bustthu' ter mu pustila komaj toliko časa, da je položil zadol-žnico na mizo, ter ga je rinila
se je
^_
Gospa Karolina je bila v mučnem položaju. Kaj 'ji je »bilo
storiti? Vse kar foi izgovorila, bi bilo mučno za vse, zlasti pa za Alico.
Konečno je stopila gospa Karolina naprej'.
Ti dve plakajoči bitji, sta bili torej zadnji ostanek nekdaj tako močne knežje hiše Beauvilliers? Nekdaj so posedali toli ko zemljišča, da bi zadostovalo za kraljestvo, poleg gradov je pripadalo njim dvajset milj zemljišča, travnikov, njiv in polj. V teku stoletij se je pričelo to krčiti m sed'aj je zadnje ostanke tega bogastva zaigrala gospa grofica z nesrečno špekulacijo.
(Ne da bi rekla besedico, je gospa Karolina jokajočo objela ter jo pritisnila na srce. Storila je edino kaT je mogla v tej sili in žalosti storiti, tudi ona je jokala.
/Ko je bila zopet na oesti, je videla Buscha v živahnem pogovoru z Meohainovo. Imel je kočijo, v katero je potem brž zrinil Leonido, nakar sta se odpeljala. -Gospa Karolina je hotela brž naprej, toda Meahaino-va je šla naravnost proti njej. Brezdvomno jo j.e zalezovala, kajti takoj je pričela govoriti o Viktorju in gospa Karolina je videla, dia je o včerajšnjem dogodku- že poučena. Rekla je gospej iKaroKni, da hoče takoj pričeti iskati Viktorja. Ta nesrečni paglavec! Bilo -da bi žar lostno, kla se ga pusti prostega, kajti ;potem bi se ga kmalu videlo na zatožni klopi. Medhial-nova si je mislila, da v slučaju, da n a j-de Viktorja, da bode lahko zopet gospo Karolino za denar navijala.
"Torej madama, domenjeno. . .Jaz se ihočem zavzeti, da ga najdem. Ako bi slučajno hoteli kaj vedeti, se vam ni treba truditi v Rue Marcadet, temveč kar k gospodiu Busdhu v R.uie FeMean, -kjer me vsako popoldne okrog četrte ure naj-dete." M
Z novim strahom v si*?u se je vrnila gpspa Karolina domov v Riue Saint-Lazare.
Naročila je talkoj voz, in pričela zajutrkovati. Imela je še čas, da se ustavi na Boulevard Bineau, predno naredi druge obiske.
Spotoma se ji je vrinila neka misel, katera jo je pričela vedno bolj zanimati; najprvo hoče iti k Maksimu ter ga prositi, dia se briga za Vilktorja, saj je konečno vendar njegov brat. Edino on je bijf še bogat, edino on bi lahko še pomagal.
Ko je gospa Karolina došla v Avenue d'e 1' Imperatrice, je mislila, da ji bode kri od začudenja oledenela. Delavci so -pobirali .preproge in zaVese doli, in sluge so pospravljali in v slamo zavijali pohištvo. Zadaj v spalnici je med dvema velikima kovčekoma zagledala Maksim a.
iTakoj, ko jo je zagledal, je pričel zelo hladno in osorno:
Dalje prihodnji!
Tisoče in tisoče rojakov bere "Clevelandsko Ameriko". Ali ste tudi vi med njimi, ali
ste zvest naročnik lista?
#-—---
DR. 8V. JANEZA KRST, *T. 37. J. 8. -K. J. .
preds. A. BrftnUelJ, 10+5 E. 61. St taj. R. Perdan, «024 (H. Clair av«. blag. Al. Zakrfcjiek 1015 E. 62. St. zastop. Fr. Mllavec 1031 E. 61. St. Edruv. F.J. iKern 6204 St Clair Av.
Drufttvo zboruje vsalko tretjo nedeljo v J. Grdlnovi dvorani 6025 St. Clair av«.

SAM OST. KRANJSKO PODP.
DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, pred«. J. Vidmar 3666 E. 81. St. taj. J.	3696 B. 78. St. S. E.
blag. Ant Forttma 3665 E. 81. St. Nadzornik; (oltfednem xastavqno-ša hi spremljevalci) Fr. Maver, Joa. (Papež In John Perko. Vratar Alojzij Uliha.

Telovadno In podporno druitvo "SLOVENSKI SOKOL"
atar. J. Kalmi, 6101 SL Clair ave. taj. F. Hudovernlk 1052 E. 62. 8t. blag. John Peko« 1197 E. 61. St. zdrav. F.J. K«ro 6202 Si. Clair Av. Društvo zboruje vsako drugo (nedeljo v mesecu ob 9. url dop. v mall Schwalbovl dvorapJ. dec.-16. dvorani.
4i\
DR 8L02. 8E8TRE, 120 88PZ.
preda. A. L«»d©r, 1372 E. 47th St podpredsednica Agnet Prevdvfiek. taj. Ang Marki«, 1363 E. 53rd St. blag. Fr. Vesel, 4030 St. CJair ave. zdrav. F.J. IKern. 6204 St.Clalr Av.
DruStvo r boru Je vsako drugo sredo v mesecu <*> pol 8. zvečer v GrdJtnovl dvorani. 1 ■ -^lii ■ * >
80th St
Alois CUlha, 3662 E. 80th St pod-načohilk JosAp Hribar.
Druitvene seje ee vrfte vsako 4. nedeljo v mesecu v M. Pluto vi dvorani na 3611 B. tilst St
I DR. Z. M. B.
Na£. F. H. Mervar, 1361 B. 65. St podna£elnlk Andy Sad ar, podna-Celnlkolv namestnik Jo«. Vesel, preds; J. Meglic, 6614 6chaefer Av podpredsednlOo; Mike tele, I. tad. L. Aftrtar, 1146 E. 61at St. U. tajnik Jos. Olavifi; blagajnUk Math Olavich, 6305 Glasa ave.
Druitvo liboruje vsako tretjo ne. deljo ob 2. pri ipop. v Knausovi dvorani.	aug. 16.
EDINOST.
Slov. Nar. Pev. Pod. Sam. druitvo
preda. Mih. Kos, 1420 E. 49th St. tiaj/Jdhn( Jadri«, 1426 B. 40th St blag. A. Zavirfiek, 3382 St. Clair Av. z& W. FJ.	6204 St.Clalr Av.
Društvo zboruje drugo nedeljo v mesecu dop. na 3044 St. Clair ave. Sprejema rojake in rojakinje od 16—40. leta. Pevske vajie vsaflc torek In Četrtek zvečer na 6025 St. ClaJr ave.
41

DRUŠTVO 8V. BARBARE iT. 6. Spadajoče v Forest City, Pa. preds. J. Kromar, 998 E. 63rd St I. taj. Jos. Terbovec, 1636 B. 38 St Redne mesefine seje se vrte vsako Četrto soboto v mescu v> John Grdlnovi dvorani.
flh

Hf-
DRUSTVO CAR N M L A iT. 493
L. O. T. M. M.
preds. Fr. Babnik, 1382 B. 43. St. taj. Jul. Brezova*, 1173 B. 60. St. finančna tajnica Ln blagajni ca: M>ary Doles, 1592 E. 27th St. zboruje vsaki prvi In tretji torek |r mesecu ob 8. zveCer v John Gr-d-inovi dvorani, 6025 St. Clair ave.
sep. 16.
-25.
leta prost«, od 26—35. leta »2.00, od 35—40. leta $2.60. Rojaki se vabijo k obilnemu pristopu. Predeed. F. Koran, 1683 B. 41 St. L taj. F.. Kofimerlj, 466 B. 162 St O, taj. J. Btampfl, 6127 St Claior, blag. John Germ. 1089 B. 64th St Zastopnik sa sapa dno stran, Geo. Kofalt 2038 W. <106 St. sa Newburg John Lekan, 3614 E. 80- St
i¥t
8L0VENIJA zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih na 3044 St. Clair ave. Predsednik Frank Spelko 3504 St. Clair ave. tajnik Frank Rum, 6104 St. Clair ave. blagajniki John Fortuna. 1376 East 43rdi Street ZdrdmUk sa sprejem novih bratov: Frank J. Kern, 6202 St Clair ave.

IMENIK DiRUiTVENIH URADNIKOV 8. D. Z.
"SLOVENEC" it. 1. preds. Al. Btem/berger, 863 R 137. St. taj. Frank Zorič, 5909 Prosser -ave. blak. Frank Osredkar. 1063 B. 68th St. *drav. J.M. Sellikar, 6127 StClair ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdlnovi dvorani, 6026 St. Clair ave.
■Hi
m-
Dr. JUTRANJA ZVEZDA 8DPZ. NEWBURQ, O.
preds. Fr. Kokotec, 8103 Marble taj. Jak. VolcanAek, E. 82dn St-blag J. Slmončlč, 1722 E. 77th St Dr. W. H op kline, 8013 Jones Rd.
Društvo Je vstopnino zrolžalo za (pol leta ter, zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Tomažln dvorani 8112 Marble ave.
-4
8AM. POD. DR. 2U2MBERQ
preds. R. Maver, 4220 Superior, taj. John Roje, 1392 E. 47th St blag. Fr. MaredlC, 4331 Superior zdrav. F. J. iKern, 6204 St. Clair Zboruje zadnjo nedeljo v moseeti ob 2, url popoldne, no 3041 St. Clair ave. Društvo la.e 67 bolniške podpore na teden in za |160 plačuje Be fl.00 na mesec. Roja^ ke se vahl k obilnem pristopu.
marc. 17.

"SRCA JEZUSA".
zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. po pol. v Knausovi dvorani. Sprejema dane od 16—46 leta. Bolniška podpora je $6 ^a teden, 6300 amrtntaie ta $1,00 na mesec. Preds. J. Pekolj, 1197 E. 61st St. I. taj. M. Oblak, 1235 B. 60th St. blag. Frank Ooi, d031 B. 61 »t St zdrav. J.M. SELI8KAR, 6127 St. Clair ave.

"8VO0. I8L0VENKE" it. 2. (preds. Ag. Kalan. 6101 St. Clair ave. <taj. Alojzija Oebular, 1207 B. 60th St iblag. Mary Poznlk, 1177 B. 60th St. fcdrav. F. J. KERN, 6204 St. Clair ave. > Seje se vrše vsak drugi Četrtek v tneeecu cto 8 zvečer v Jos. Blrkovi dvorani 6006 Ot. Clair ave.
"SLOVAN" it, 3,
preds. Martin Som, 1119 Addlaotn Rd. taj. Josip Skupek, 1119 Addison Rd. blag. Rud. Perdan 6024 St. Clair ave. zdrav. F.J. Kern, 6204 St ClaLr ave.
Zboruje VBako četrto nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Joa. Birkovi dvorani, 6006 m. Clair ave.
"8V. ANA" it 4
preds. Ivana Gornik, (1075 E. 61st St. taj. Genovefia Supan, 5422 Stanard ave •blag. Terezija Ogrinc, 6124 Glass ave. zdrav. J.M. Sellikar, 6127 StClair ave.
Zboruje vsako drugo aredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovi <*vo-ranl, 6026 0t. Clair ave.
"NAPREDNI 8LOVENCI" it. 6
preds. Fr. Cvar, 3867 Lakeside ave. taj. Frank Weiss, 6926 Hecker ave. blag. ^Fr. Butala, 6410 St. Clair ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave.
Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdlnovi dvorani, 6025 St. Clair ave.
m-
"8LOVEN8KI DOM" it. 6.
preds. L. Rechar, RFD. 1. EuclLd, O. taj. J. KorenčiC, Box 126 Euclid, O. blag. John Fabec, 876 E. 200th St. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. dop. na 876 B. 200th St.
"NOVI DOM" it. 7. preda. Ant. Cugel, RFD. 1. EuČlid, O. tad L. J. Safran, 4803 St Clair ave. blag. Jos. Berkopec, 1090 E. 66th fit. zdrav. F.J. Kern, 6204 St. Clair ave.
Zboruje vsako pit v© nedeljo v mesecu ob 10.30 dop. v Joa. Blrkovi Bvo-ra/nl, 6006 St Clair ave.
„ v>6 E. 160th St 16725 Saranac Rd. M, 986 Ivanhoe Rd. 6204 St. Clair av«,
/iDoruje ynuw prvo nedeJjo v mesecu ob 9.39 dop, v cerkveni dvorani na Holmes ave.	_
"OLA8 CLE V. DELAVCEV" it ». preds. Prank Bltteoc, 1042 B. 61th St taj. John Brodnik, 661fLJuniatta ave. txlag. Jos. Lunder, 974 Addison Rd. zdrav. F. J. Kan. 6204 8t. Clair ave.
Zboruje vsafoo tretjo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v "Leo Schwalbovl dlvoranl, 6131 St Clair ave.
"MIR" M. 10. preds. Louis Vrček, 3684 B. 78th St taj. FlorUan Cesar, 3559 E. 82nd St. blag. John Vintar, 3514 E. 81st St. sdrav. F. J. Kuta, 3726 Broadway S. E Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. pop. v 'Joa. Smrekarjevl dvorani, 3627 B. 82nd St.
"DANICA" it. 11. preds. Agnes Zalokar, 899 Addieop Rd. taj. Ivanka, Jertan, 987 B. 76th St blag. Ana Blatnik, 6304 St Clair ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave.
Zboruje vaaki drugi torek v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovi dvorani. 6026 St Clair ave.
"RIBNICA" it. 12. preds. Fr. Vlrant, 969 Addison Rd. taj. Frank Lunka, 6523 Carry ave. blag. Nick Vidmar, 1146 E. 60th St. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clak ave.
Zboruje vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. zvečer 'v- John Grdlnovi dvorani, 6026 St Clair ave.
"DOBR. SLOVENKE" it. 13.
preds. I. Vldrik, 19704 Shawnee ave.
taljtalca M. Jalovec, 6424 Spllker ave. blag. A. Mevžek, 18704 Arrowhead av zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave.
Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v Jos. Drugo-vičevi dvorani, 19508 Keewanee ave.
"C L EV. 8LOVENCI" it. 14.
preds. Frank Laurič, 60 lil Glass ave. taj. Josip Gašper, 1145 E. 60th St. blag. Frank (Branoelj, 5615 Carry ave. zdrav. F.J. Kern, 6204 St. Clair ave.
Zboruje vsako drugo nedeljo ob 9.30 dopoldne v John Grdlnovi dvorani, 6026 St. Clair ave.
"DR. A. M. 8LOM6EK" it. 16.
preda. Jos. Meglič, 6614 Schaefer ave. taj. Leopold Kušlan, 1221 B. 61th St. blag. Frank Kebe, 1221 E. 61st St zdrav. J.M. Sellikar, 6127 StClair ave.
Zboruje vsako iprvo nedeljo v mesecu ob 1. popoldne v šolski dvorani sv. Vida.
"FRANCE PREiEREN" it. 17.
preds. Fr. Sodnlkar, 6218 St. Clair aye. taj. Jos. Stampfel, 6129 St Clair ave blag. A. Anklovar, 6111 St. Clair av^ zdrav. J.M. Sellikar, 6127 StClair avel Zboruje vsako prvo srede v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovi dvorani 6026 St. Clair ave.
'i
"8V. CIRIL IN METOD" it. 18. preds. J. Zakrajiek, 6218 St Clair ave. taj. John Vldeilvoli, 1153 E. 61st St. blag. Anton Bašca, 1016 E. 61st 8t. zdrav. J.M. Sellikar, 6127 StClair ave..
Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v šolski dvorani sv. Vida.
OPOMBA: Vsako sprsmsmbo naslova teh uradnikov se mors takoj naznaniti na vrhovnegs tajnika.
ZADNJI

ALI SI HOČETE PRIHRANITI NEKAJ DOLARJEV?
V naši zlatarski trgovini traja še vedno izvanredna razprodaja in bo trajala še do 10. MARCA. V tem času ima vsakdo najlepšo priliko kupiti ure, prstane, verižice, zlatnino, diamante, grafofone, plošče v vseh jezikih, toaletne potrebščine, fino brušeno steklo in druge predmete
po skrajno znižanih cenah.
Sedaj je vaš čas, da pridete k slovenskemu trgovcu, ki vam bo postregel točno in pošteno, z zanesljivim blagom po skrajno znižanih cenah.
NE ODLAŠAJTE! PRIDITE TAKOJ! Točna in uljudna postrežba za Slovence!
FRANK CERNE,
SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA
6033 ST. C LAIK. AVE.