____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ Novi PeFeron | 1 Novi PeFeron | 3 Novi PeFeron | 5 Novi PeFeron | 7 Novi PeFeron | 9 Novi PeFeron | 11 Novi PeFeron | 13 Novi PeFeron | 15 PEF TEATER Prva študentska gledališka skupina na UP že zacela z drugo sezono. Lani so uprizorili Podajalno enoto. Str. 6, 7 ORKESTER UP PEF Glasbeniki že nastopajo in še ved-no vabijo ljubitelje glasbe in inštrumentov. Str. 3 Kaj za vraga je študentski svet? Študentski svet UP PEF sestavlja skupina študentov, ki so bili izvol-jeni novembra 2018. Ima odgovorno funkcijo pri številnih zadevah fakultete, na naši fakulteti pa skrbi za številne obštudijske dejavno-sti. Najbolj fino je, da lahko cisto vsak poda svojo idejo in jo tudi uresnici. Ja, bralec, ce imaš idejo, nas poišci! (PS: Ni slabe ideje!) Uvod ali kaj je Novi PeFeron Po dolgih letih je na UP PEF spet zrasel Novi PeFeron. Ker je bilo tudi v lanskem študijskem letu na naši fakulteti ogromno pestrih dogodkov, se mi je zdelo škoda, da jih ne bi podoživljali in jih shranili v naše arhive. In zato sem v zacetku študijskega leta 2018/2019 vsadil peferon, ki je pokukal na svet januarja. V casopisu niso zabeleženi vsi dogodki, ki so se zgodi-li, saj jih je enostavno prevec. Poudarek je na prosto-casnih dejavnostih in delovanju Študentskega sveta UP PEF. Ker pa se pravi pedagogi nikoli ne nehamo uciti, bomo tudi mi v PeFeronu presegli stene faksa in se z nekaj clanki odpravili po Sloveniji in po svetu. Letos se spet dogaja! Vabila in obvestila lahko vidite na naših »hipsterskih« oglasnih deskah in novejšem Facebook profilu Študentskega sveta UP PEF. Vabljeni k ustvarjanju in sodelovanju. Lovrenc Habe – Lovro, urednik Novega PeFerona Romantiki meseca Prav veliko izbire fantov na UP PEF ni, a zagotovo se slednji najbolj množicno zadržujejo v prostorih GP2, kjer vsak torek pridno vadijo za svoje pevske nastope. 25 jih je letos, vodi jih neumorna profesorica dr. Bar-bara Kopacin. Zase pravijo: »Organizirani nismo, ma zgledamo pa top.« Ker je med bralci Novega PeFerona veliko punc, mlade fante postavljamo že na naslovnico. Glasilo študentov Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem • Ureja in oblikuje Lovrenc Habe - LovroLektoriranje Andreja Sopic in Martina Mejak • Fotografije arhiv UP PEF • Izhaja obcasno in brezplacnoIzdaja Univerza na Primorskem • http://www.hippocampus.si/issn/novi-peferon JANUAR 2019 | ŠTEVILKA 1 | ISSN 2670-4277 Fotografija osebe Ĺ tudentski Svet UP Pef. Na katerem dogodku je bilo nekaterim smešno, drugim pa nerodno? :) Foto: Andreja Sopic ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ 2 | januar 2019 4 | januar 2019 6 | januar 2019 8 | januar 2019 10 | januar 2019 12 | januar 2019 14 | januar 2019 16 | januar 2019 NOVICE Spoštovani študenti, spoštova-ne študentke ter ostali bralci Novega PeFerona, vse dobro v letu 2019 vam želim! S študijskim letom 2018/2019 se je zacelo 10-mesecno obdobje, ko je študentov vsakdan povezan le s predavanji in s seminarji ter z vajami, z mislimi pa smo le pri študijski snovi, ucenju, pripravi seminarskih nalog ter izpi-tih. No, vsi vemo, da temu ni tako in da se vecina študentov s stvarmi, povezanimi s študijem, ukvarja vedno zadnji dan, po koncanih predavanjih pa so po navadi polovico dneva prosti. Kaj pa s tem prostim casom narediti, je seveda popolnoma odvis-no od njegove volje ter želja. Kot veste, na fakulteti deluje Štu-dentski svet UP PEF, ki je v zad-njih letih postal dalec najbolj akti-ven ŠS na UP, saj - seveda z mocno podporo ter sodelovanjem vodstva fakultete - izpeljemo pre-ko 30 projektov letno, med dru-gim tudi zelo velike in medijsko odmevne, kot je bila lanska 2. PEFijada, športno-družabno sre-canje študentov pedagoških fakultet, ki se ga je udeležilo oko-li 500 študentov s sedmih univerz iz štirih držav. Poleg projektov študentskega sveta na fakulteti delujeta tudi dva pevska zbora, orkester, PEF teater, fotografski krožek in še bi lahko naštevali. Fakulteta ima tudi svoje ekipe v odbojki, košarki ter futsalu (dvoranskem nogometu), ki tek-mujejo v Univerzitetni športni ligi. Ob zgoraj našteti paleti dejavnosti (seveda jih je še vec) me kar zmrazi, ko se kakšen študent kdaj obregne cez dogajanje v Kopru in pove, da je edina stvar, ki jo lahko pocne po vsakodnevnem prihodu s fakultete to, da se zavali v posteljo in cel dan gleda »serije«. Zato apeliram na vse študente - vkljucite se v kakršnokoli dejav-nost na fakulteti, pridite v štu-dentski svet, sodelujte na projek-tih, ce imate kakšno svojo idejo, le na dan z njo. Pišite nam, poklicite nas, na hod-niku nas pocukajte za rokav in ne bo vam žal, saj lahko skupaj naredimo še vec in še boljše pro-jekte! Le tako bo študentsko živ-ljenje za vse še bolj zanimivo, vi pa si boste pridobili formalne ter neformalne kompetence, ki vam bodo kasneje v življenju prišle še kako prav. Gledanje »serij« je (v neki nor-malni meri) sprošcujoce, ampak vedenje, da je nek izpeljan pro-jekt ali dogodek plod tvojega dela, to je šele tisto pravo! Zato še enkrat, bodite v novem štu-dijskem letu uspešni na vseh podrocjih, študijskih, obštudij-skih ter izven študijskih in živite aktivno študentsko življenje v vseh pomenih te besede. Ker, saj veste — le cevlje sodi naj kopitar … :) Matija Jenko, predsednik ŠS UP PEF Delavni Študentski svet UP PEF se je v preteklem študijskem letu 2017/2018 odlocil, da bo študente spodbudil k aktivnej-šemu preživljanju prostega casa in vkljucevanju v lokalne športne dogodke. Tako se je utrnila ideja o udeležbi na Istrskem maratonu, ki je pote-kal 8. in 9. aprila 2018 in je združil slovensko obalo. Prosta mesta so se hitro zapolnila in zacele so se intenzivne, za marsikoga vsakod-nevne priprave na aprilski dogo-dek. Tek na relaciji Koper-Izola (in tudi dlje) je postal stalnica ter obenem odlicna priložnost za dru-ženje in vzpostavljanje še tesnej-ših prijateljskih vezi. 8. aprila se je po skupnem ogreva-nju zacelo odštevanje in zacela se je preizkušnja. Prvi kilometri niso predstavljali težav, kasneje pa se je spet izkazalo, da nas šport povezuje. Spodbuda s strani šte-vilnih navijacev in ostalih prezno-jenih ''sotrpinov'' je vsem dobro dela. V Jagodju nad Izolo smo štu-dentje na 21 kilometrski progi pri-tekli v parih z ramo ob rami in se spodbujali pred zadnjim spustom do ciljne crte. Ob preckanju le-te pa smo bili nagrajeni s pozitivnimi obcutki in z zadovoljstvom nad opravljeno preizkušnjo. Študentje UP PEF smo sodelovali na osem in 21 kilomet-rov dolgi progi in ker šport pove-zuje, podo-bno izkuš-njo prica-kujemo tudi v novem štu-dijskem letu. HaLo Aktivno življenje : serije Fotografija osebe Ĺ tudentski Svet UP Pef. Matija Jenko ob prevzemu nagrade Univerze na Primorskem za obštudijske dejavnosti. Študenti pedagoške na maratonu V cilju skupaj s predsednikom Borutom Pahorjem. NOVICE Na prvem tekmovanju zmagale Babe žabe Sredi januarja 2018 je na fakulteti potekalo prvo tekmovanje med posameznimi letniki – medrazredno tekmovanje oziroma Interna PEFijada. V devetih razlicnih športnih in zabavnih igrah je tekmovalo osem razlicnih letnikov. Hej, veseli glasbeniki Imaš nekaj glasbene podlage še iz osnovnošolskih in srednješol-skih dni? Odlicno, kajti takšni študentje se zbiramo na vajah Orkestra Pedagoš-ke fakultete Univerze na Primor-skem, kjer je vzdušje enkratno, saj so vaje nadvse zabavne in prisotne-ga je veliko smeha. Dirigent Vladimir Batista nas vedno potisne na kakšno podelitev diplom-skih listin ali drugo prireditev, ce pa še to ni dovolj, se ustavimo na mestni plaži ali kar sredi trga »zašpilamo«, zapojemo in zaplešemo … Vaje niso tako pogoste, da bi clovek rekel, da nima nikoli casa zanje, in nikoli ne odpadejo tudi v primeru, ce kdo manjka. Na koncu vsi vedno znamo in na odru uživamo ter improvizi-ramo. Poslušalci so vedno zadovoljni z našim nastopom. Zakaj ne bi bili, saj izbiramo same najboljše pesmi, ob katerih uživamo. Naj na kratko opišem vaje, ce še vedno ne veš, ali bi se jih udeležil/a. Vsi pridemo s 15-minutno zamudo, nato sledi smeh, vaja in improvizacija. Po uradnem delu sledi druženje. Ce pa ima nekdo nebeški glas, se lahko vkljuci v pevski zbor, v dekliški ali fantovski. Mar ne bi bilo škoda, da takšnih dejavnosti ne bi bilo na fakulteti? Pa kaj, ce nekdo ni vrhunski športnik, ki bi z raznih tekmovanj prinašal medalje. Tudi glasba prinaša svoje užitke. Orkester UP PEF Študentski svet fakultete, ki je organiziral tek-movanje, je pripravil igre z naslovi: pod vodo, tek po stopnicah, balon na cloveški mizi, labi-rint, met na koš, zadeni flaško, mesto letakov, žretje bobi palck in sestavi špagetni stolp. Vse so temeljile na ekipnem sodelovanju. Tekmovanje je bilo organizirano z namenom, da se posamezni letniki pred zahtevnim izpitnim obdobjem spoznajo in družijo. Hkrati pa je bila to predpriprava za vecjo mednarodno PEFijado, ki je potekala konec aprila 2018 v Izoli. Na tem dogodku so sode-lovali tudi študentje s pedagoške fakultete iz Ljubljane in Maribora ter tudi s fakultet iz držav nekdanje skup-ne države, in sicer z Reke, iz Pulja, Užica, Zenice. Januarske igre so se zakljucile s skupnim kvi-zom o poznavanju fakultete in Univerze na Pri-morskem. Bodoci pedagogi so navdušili s svo-jim znanjem o pedagoški fakulteti, nekoliko manj pa so seznanjeni z delom univerze. Ne glede na rezultate kviza pa so ponosne zmago-valke postale študentke tretjega letnika visoko-šolskega strokovnega študijskega programa Predšolska vzgoja, ki so si nadele ime »Babe žabe«. Imele so tudi najbolj številcno in glasno navijaško podporo. Drugo mesto so zasedli fan-tje tretjega letnika univerzitetnega študijskega programa Razredni pouk »Janeževec 3PM«, tre-tji pa so bili »R(I)P-ovci«, mešana skupina prvega letnika univerzitetnega študijskega pro-grama Razredni pouk. HaLo BREZ NAKLJUCIJ Dogodek, ki so ga lani idejno in tudi prakticno osmislili kolegi s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, je naletel na odlicen odziv študentov vseh treh sloven-skih pedagoških fakultet. Študen-tje so se združili tako na športnem kot glasbenem podrocju. Lani je dogodek potekal v prostorih Peda-goške fakultete Univerze v Ljublja-ni, naslednje leto pa se študentje v Izoli niso zbrali po nakljucju. Lani je namrec Pedagoška fakulte-ta Univerze na Primorsekm zma-gala in si s tem priborila prehodni pokal PEFijade ter organizacijo dogodka. »Po predavanjih se velika vecina primorskih študentov odpravi na morje. In prav zato, ker študiramo ob morju, smo se odlocili, da tudi vi, kolegi iz notranjosti domovine doživite ta obcutek! Današnji son-cen in topel dan bo kot nalašc, da obcutite to, kar bomo mi živeli pri-hodnja dva meseca,« so zavidljivo povedali organizatorji v pozdrav-nem nagovoru. IGRIVO S KULTURNIM PRO-GRAMOM Novost 2. PEFijade je tudi medna-rodnost. S slovenskimi študenti so se družili in zabavali kolegi z Hrva-ške, iz Bosne in Hercegovine ter Srbije – konkretno iz Pulja in z Reke ter iz Zenice in Užica. Dogodek se je simbolicno zacel že na dvorišcu UP PEF, od koder so tekaci v ses-tavi profesorjev in štu-dentov olimpijski ogenj ponesli na prizorišce. Tam so ga prižgali in po uvodnem nagovoru dekanje prof. dr. Mare Cotic zaceli z jutranjim razgibavanjem ki ga je izvedla sodelavka Irena Kleibencetl. Po vadbi je sledil prvi del turnirskih iger (zorbing in ultima-te frisbee), po kosilu pa kulturni program, ki je vkljuceval zborovski nastop vseh sodelujocih pevskih zasedb. Iz Kopra sta se predstavila fantovski in dekliški pevski zbor ter orkester UP PEF. Pol ure kasneje so si zainteresirani študentje ogledali cudovit Arheolo-ški park Simonov zaliv. Popoldne je sledil drugi del športnih iger, od 19. ure naprej pa se je program nadaljeval v sosednjem Hangar baru, kjer so organizatorji v okviru zakljucne slovesnosti razglasili zmagovalce 2. PEFijade. Prehodni pokal PEFijade se je vrnil v Ljub-ljano. In kakšne so bile štafetne igre? Nosile so naslove: skavtska rutka, baloni na riti, skupinsko skakanje v vreci, karjola, vlecenje vrvi, vod-ni baloncek z brisaco, hoja po lis-tih, kaca, kolona z baloni med posamezniki, podajanje žoge med nogami, dih pod vodo. Kaj se je pri posameznih igrah pocelo, si predstavljajte sami. Da je bil dogodek še bolj odme-ven, je poskrbel Radio Koper. Pos-lušalci so lahko dvakrat v živo pos-lušali in slišali vzdušje s prizorišca dogodka. Živahen posnetek si lah-ko še vedno zavrtite na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio-bla-bla/174541465, od 24 minute dalje. Izjave za Radio Koper: »Odkar sem dekanja, še nismo imeli tako angažiranih študentov. Ne mislim samo v smislu organi-zacij zabav, ampak tudi v organi-zaciji kulturnih dogodkov, ustano-vitvi dramske in lutkovne skupine, pevskih zborov, orkestra … Svoje študentsko življenje živijo tako, kot je treba.« Dekanja UP PEF prof. dr. Mara Cotic »Veliko ritmov, veliko dobre volje. Taki dogodki bi morali biti veckrat letno.« Visokošolski ucitelj na UP PEF izr. prof. dr. Stanko Pelc »Vzdušje je fenomenalno, res sem vesel, da sem del tega dogodka.« Študent UL PEF »Pocutim se 10 let mlajšega. Igre so zabavne že samo, ko jih gle-dam. Kaj šele, ce bi jih igral.« Gospod Referat »Današnje dogajanje je super. Izvrstno je, da ne sodelujemo samo v znanstveno-raziskovalnem in umetniškem podrocju, ampak tudi na takih dogodkih - na katerih imajo študentje priložnost, da izmenjajo svoje izkušnje in da se zabavajo.« Dekan UL PEF izr. prof. dr. Janez Vogrinc ODMEVNO Študentski svet UP PEF je v letu 2018 organiziral najvecji dogodek v zgodovini fakulte-te – drugo PEFijado, ki ni bila namenjena resnemu tekmovanju treh pedagoških fakul-tet, pac pa je bil v ospredju moštveni duh in spoznavanje. Dogodek se je zgodil 25. aprila 2018 na plaži San Simon v Izoli, udeležile pa so se ga vse tri slovenske in vec tujih pedagoških fakultet, skupno okoli 400 študentov in 80 profesorjev. Zapis: Habe L. PEFijada—olimpijada brez tekmovanja z ogromno potenciala Fotografija osebe Radio Koper. Fotografija osebe Radio Koper. Fotografija osebe Radio Koper. ODMEVNO V okviru ekskurzije novembra 2018 smo obiskali vipavsko Visoko šolo za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici, kjer so nas med drugim naucili pravilnega degustiranja vin in seznanili s posebnim podatkom, da vinarji na degustacijah preizkusijo preko 50 razlicnih vrst vin. Po obisku fakultete smo si z domacinom Martinom Fabcicem ogledali mesto Vipava, sledil je prosti cas za kosilo in kavo. Nato smo znanje, ki smo ga prejeli zgolj v teoreticni obliki, preizkusili tudi v praksi, in sicer smo na posestvu Rouna Wines okusili njihovo žlaht-no kapljico ter tradicionalne kraške jedi. Da je bila ekskurzija še bolj strokovna, smo na poti v Vipav-sko dolino izvedeli vec dejstev in zanimivosti o vipavski hitri cesti, Nanosu in viaduktu Crni Kal. Prav o slednjem smo tudi v uredništvu Novega PeFerona pripravili nekaj zanimivosti. Viadukt Crni Kal je star 14 let ter je najdaljši in najvecji objekt na slovenskih avtocestah in cestnem omrežju. Meri 1065 metrov, najvi-šji steber je visok 87,5 metra. Kot primerjavo lahko navedeno ljub-ljanski neboticnik, ki je je visok 75 metrov, trboveljski dimnik, ki je najvišji v Evropi, pa meri 360 met-rov. Nad vozišcno konstrukcijo je vgrajena 1,2 metra visoka odbojna ograja, ki preprecuje padec z via-dukta ter nanjo še 3 metre visoka protivetrna ograja. Z njegovo izgradnjo je bil odpravljen problem spusta avtoceste z nadmorske višine 420 metrov na slovensko obalo, za kar so v letih 1994-1999 preucevali vec kot 70 razlicnih pri-merov izgradnje avtoceste. Via-dukt Crni Kal so pred uporabo pre-izkusili, in sicer so nanj postavili 48 tovornjakov s skupno težo 1200 ton. Zanimiv je tudi odziv domaci-nov. Najbližji sosedje viadukta, vašcani vasi Gabrovica, so bili ob predstavitvi nacrta nejevoljni. Nekateri so menili, da jim bo delal senco, drugi, da bo zaradi burje žvižgal. Ko so jim nacrtovalci raz-ložili, da ne bo posegel v njihov življenjski prostor, so se pomirili, a ne vsi. Neznani moški je grozil z "bombo", ki naj bi bila nastavljena pod viadukt v casu njegovega odprtja. K sreci se ni zgodilo nic. Zapis: HaLo Cez viadukt na strokovno ekskurzijo v Vipavo Fotografija osebe Radio Koper. Fotografija osebe Radio Koper. Fotografija osebe Radio Koper. V casu Martinovanja se po Sloveniji dogajajo pravljicne vinske stvari. Ta blaženi cas smo praz-novali tudi nekateri študentje, saj je študentski svet organiziral strokovno enološko ekskurzijo v Vipavsko dolino. Fotografija osebe Ĺ tudentski Svet UP Pef. Rezultat iskanja slik za Univerza v Novi Gorici V aprilu 2018 je PEF teater Peda-goške fakultete Univerze na Pri-morskem doživel premierna nasto-pa; predstavil se je publiki na Crnem Vrhu in Medvedjem Brdu. Pedagoška gledališka skupina je bila spoceta oktobra 2017, že pol leta prej pa mi je cimer Lovrenc Habe omenjal idejo o teatru in letos jo je kot »sorežiser« ustvaril s pomocjo Matica Lozinška. Lovrenc in Matic sta v skupino povabila že poznane študente, pri-družilo se jim je še nekaj brucev dodiplomskih in podiplomskih štu-dijskih programov. Na prvih sreca-njih smo izvajali »impro vaje«, ki so nas povezale in s katerimi smo ugotovili, ali je gledališce zares za nas. Vecina nas je ostala. Scenarij smo prejeli od Patrika Holza, zaposlenega v Centru mla-dih Koper, nosi pa naslov Podajal-na enota. Sprva se nam je zgodba zdela cudna in zdi se mi, da se ni nihce posebej povezal z njo. Raz-delili smo si vloge in zaceli uprizar-jat posamezne prizore. Z vsako vajo nam je postala zgodba bolj domaca. Po novem letu smo zaceli izpopolnjevati svoje like in bili že bolj pozorni na podrobnosti posa-meznih prizorov. Naša povezanost z vlogami je rasla, kar je opazilo tudi oko mentorice z UP PEF izred-ne profesorice Jelene Sitar Cvetko. Zaceli smo prirejati besedilo v upanju, da dobimo lik, ki je v stiku z našim igralskim karakterjem. Vsak ponedeljek smo vadili v pros-torih Centra mladih Koper, uspeš-no vajo pa proslavili v Dijaškem in študentskem domu Koper, kjer sem prvic v življenju poskusil flips z okusom hot-doga. Da, to obsta-ja. Moje življenje je bilo takrat skoraj izpopolnjeno. Potem pa je v zacetku meseca aprila 2018 prišel vikend intenzivnih gledaliških vaj, ki smo ga preživeli v hostlu v Por-torožu in moje življenje je bilo še lepše. En teden pozneje je PEF teater prvic zaigral pred vecglavo publi-ko. V soboto, 14. aprila 2018, smo po zaslugi Lovrenca, predsednika KUD-a Sloga Crni Vrh, igro odigrali v Crnovrški dvorani. Dan pozneje smo se odpeljali na cudovito Med-vedje Brdo. Dvorana KUD Sloge premore zelo kvaliteten oder z ogromno prostora, delujocimi luc-mi in zaveso ter mikrofonom. No, tega se ne najde povsod. Mi smo prostor izkoristili in predstava je bila uspešna. Naš vecer se je nadaljeval z obilno vecerjo pri Lovren-cevi mami, ki pa nas je s hrano vse uspavala in zato se nismo uspeli pre-valiti v »party ani-mals«. Tako smo v razlicnih prostorih KUD-a Sloge zgo-daj in improvizira-no popadali dol in zaspali. Naslednje jutro smo na zacu-denje številnih kra-janov zajtrkovali kar na »placu« na Crnem Vrhu in zraven še malo poplesali … Medvedje Brdo je manjši kraj v primerjavi s Crnim Vrhom in zato nismo pricakovali veliko obiskoval-cev. Pa smo se zmotili! Proporcio- nalno gledano s Crnim Vrhom jih je v Medvedje Brdo prišlo vec! In še dobro, ker nam je predstava, kljub veliko manjšemu prostoru, ki ni dovoljeval razgibanega manev-ra, zagotovo uspela. Zabavali smo se mi, smejalo se je obcinstvo in predstava je bila dober primer uspelih improviziranih tock. Najbrž nam je pomagala tudi igra, ki smo se je spomnili, preden smo zapus-tili prostore KUD-a Sloge, kjer smo na listke napisali poklic in pridev-nik oziroma lastnost osebe, jih nakljucno povlekli iz modre kape in jih potem zaigrali na odru. Tisti, ki niso igrali, so sedeli na sedežih za obcinstvo ter ugibali poklice in lastnosti igranih likov. Po koncani predstavi v Medvedjem Brdu, kamor so me prišli pogledat tudi moji starši (mwa, rad vaju imam mamica in ocka!), smo si cestitali za uspešno igro, jaz sem spakiral svoje stvari in se s starši odpeljal domov. Vikend gledaliških predstav je bil zakljucen, bližala se je sreda, ko je PEF teater s svojo predstavo prvic nastopil pred domacim obcinstvom v Kopru. Na pomlad smo zaradi izjemnega zanimanja predstavo ponovili v Kopru, oktobra pa še v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani in da – še tretjic v Kopru, kjer je bilo ponovno premalo prostora za vse obiskovalce. Andraž Corn V novi sezoni ima PEF teater vaje ob ponedeljkih ob 19.30 v CMK-ju. Med toplimi prvomajskimi pra-zniki 2018 smo se avanturistic-ni študenti Pedagoške fakulte-te Univerze na Primorskem odpravili na štiridnevni izlet v prelepo Italijo. Polni pricako-vanj smo se zgodaj zjutraj odpravili na pot. Najprej smo obiskali Firence, ki so znane kot »zibelka renesanse«, kjer smo obcudovali renesancno arhitekturo. Videli smo osupljiv razgled na celotno mesto in si ogledali staro mestno jedro z zna-menito kupolasto stolnico Santa Maria del Fiore, bolj znano pod imenom Duomo di Firenze. Sledil je obisk Pise s svetovno znanim poševnim stolpom. Drugi dan je bil namenjen samos-tojnemu raziskovanju petih pre-krasnih, majhnih in slikovitih vasic (Monterosso al Mare, Vernazza, Corniglia, Manarola in Riomaggio-re) bolj znanih pod imenom Cinque Terre. Ceprav je Manarola najbolj obiskana, je prav vsaka izmed vasic pustila poseben pecat. Po obisku vasic nas je pot vodila v osrcje Toskane, kjer smo obiskali vinsko klet in degustirali rdeca lokalna vina. Naslednji dan se je zacel z obis-kom majhnega srednjeveškega naselja San Gimignano, ki slovi po najboljšem »gelatu« slašcicarske-ga mojstra Sergia Dondolija. Pot se je nadaljevala z raziskovanjem mesteca Castiglione del Lago, ogledom srednjeveške utrdbe in obcudovanjem jezera. Popoldne smo obiskali naravne vrelce Fosso Bianco. Zadnji dan je bil namenjen ogledu Siene. Med sprehodom po mestu sem opazila veliko kipov volkulje, ki je dojila znamenita brata Romula in Rema. Ustanovi-telj Siene naj bi bil namrec prav Senius, sin Rema. Najbolj znan del mesta je trg Piazza del Campo, kjer dvakrat letno prirejajo tradici-onalne konjske dirke. Kot ljubiteljici Italije se vsakic znova razveselim odkrivanja novih, še ne videnih košckov sose-dnje dežele. Toskano sem si naj-bolj zapomnila po neskoncnih zele-nih, s soncem obsijanih gricih, dobri hrani, vinu in kavi, ki sicer ne slovi po najnižjih cenah, pozna-na pa je po prijaznih ljudeh, prele-pi naravi, arhitekturi. Kljub temu, da je do Toskane in »petih dežel« potrebno prevoziti okoli 600 kilo-metrov, je razdalja hitro nagraje-na, ko se »izgubiš« med vsemi italijanskimi lepotami. Že nestrpno pricakujem nove izlete v deželo »škornja«. Italia, a presto! Kristina Gorenšek KULTURA PEF teater premierno V WC-jih nismo vec sami ali prva sezona PEF teatra je za nami Fotografija osebe Matija Jenko. Fotografija osebe Lovrenc Habe. Fotografija osebe Lovrenc Habe. Na Crnem Vrhu je mraz! Treba se je pogret … ;) KULTURA Fotografija osebe Lovrenc Habe. Toskana in Cinque Terre 14. in 15. decembra 2018 smo se študentje Pedagoške fakul-tete Univerze na Primorske z avtobusom podali na Bavarsko, natancneje v München. Izlet je organiziral Študentski svet UP PEF. Da nam na poti tako tja kot tudi nazaj domov ni bilo dolgcas, so fantje v sprednjem delu avtobusa oblikovali ekipo radijskega progra-ma, ki so jo sestavljali vremenos-lovec Miha, porocevalec za gospo-darske novicke Jurij, uporabne informacije v povezavi z izletom je podajal Matija, program je pove-zoval radijski voditelj Lovrenc, kancek humorja pa sta zraven pri-spevala še kulturnika Martin in Andraž. Med porocanjem je pote-kala tudi nagradna igra, kviz, igra prevajanja iz nemšcine v sloven-šcino, igra, kjer smo iz dela bese-dila ugibali naslov pesmi in še mnoge druge. Moram priznati, da so se res potrudili in se dobro izkazali. :) V petek zjutraj smo se še v temi odpravili iz Kopra, mejo z Avstrijo pa preckali preko tunela Karavan-ke. Po nekaj urah vožnje, ki so, ravno zaradi programa, minile kot bi trenil, smo prispeli v Neuschwanstein, kjer stoji zname-niti grad. Pricakal nas je sneg in peš smo se podali proti mostu, s katerega naj bi imeli najlepši raz-gled na grad, a je bila razgledna tocka zaprta. Ker smo si znameni-tost vseeno želeli ogledati od blizu, smo najbolj pogumni preckali ograjo in žico ter splezali na hrib-cek, s katerega se je nato odprl cudovit razgled na grad. Pot nazaj v dolino je terjala spodr-sljaje in nekateri zaradi neprimer-ne obutve niso bili kos poledeneli podlagi, a se je k sreci vse dobro koncalo. :) Nekateri smo se nato še po drugi poti podali do gradu. Vecina fantov, ki je šla na izlet, poje tudi v fantovskem pevskem zboru UP PEF in tako so nam hojo popestrili s petjem. Ko smo se ponovno zbrali na avto-busu, smo se odpeljali proti Münchnu. Po nastanitvi v hostlu smo se zvecer, pod vodstvom Bla-ža Zupanca, ki že dobra štiri leta živi tu, podali na vecerni ogled mesta. Prišli smo v center do Mari-enplatza, do glavnega trga v tem prijetnem bavarskem mestu, kjer je na stojnicah vsak našel nekaj zase. Od tu naprej smo se razkro-pili in si mesto ogledovali po manj-ših skupinah. Sama sem ostala v družbi "vodica" in ostalih kolegov, ki smo mu zaupali vodenje po mestu in iskanje dobre hrane. Po družabnem veceru smo se odpra-vili nazaj v hostel, da si naberemo moci za podrobnješi ogled mesta, ki je sledil naslednji dan. Dopoldne smo se pod Blaževim vodstvom ponovno podali po uli-cah Münchna. Ogledali smo si gla-vne znamenitosti mesta, vstopili smo tudi v eno izmed dveh univerz v mestu, Univerzo Ludvika Maksi-miljana, obšli najvecje univerzitet-ne knjižnice na Bavarskem in pre-ckali trg, ki je posvecen žrtvam nacionalsocializma, na katerem gori "vecni" ogenj. Sprehodili smo se po lokacijah, ki so bile v casu druge svetovne vojne zbirališca, kjer je množice nagovarjal Hitler, eden izmed njih je bil Odeons-platz, kjer nas je premamil razsta-vni salon avtomobilov znamke Mercedes. Ko smo že pri avtomo-bilih, ob poti smo zasledili prodajni salon avtomobilov, v katerem so razstavljeni avti, oblikovani kot adventni koledar. Na vsakem bal-konu je stal cenjen model avta, razporejeni so bili po datumih v decembru, kar pomeni, da so bili osvetljeni tisti avtomobili z datu-mom do vkljucno 15. dneva v mesecu. Dan je (pre)hitro minil in ogledo-vanje smo ponovno zakljucili na glavnem trgu, od koder smo po manjših skupinah poskrbeli za svoje lacne želodcke. Naša skupi-na se je odpravila do priznane piv-nice in obenem gostilne Hoffbräu. Hrana je bila odlicna in vredna denarja, ki smo ga zanjo odšteli. ;) Sledila je pot domov, ki je minila še hitreje kot pot do tja in kar naenkrat smo prispeli v Slovenijo. Ja, drži, vse lepo hitro mine. Mislim, da je lahko vsakomur, ki ga ni bilo z nami, krepko žal, a München vendarle ni dalec in caka, da ga še kdaj obišcemo. Maruša Pipan Fotografija osebe Ĺ tudentski Svet UP Pef. IZLET S ŠTUDENTSKIM SVETOM Tradicionalni predbožicni izlet Udeleženci dvodnevnega izleta. Pred znamenitim gradom. Foto HaLo IZKUŠNJE 16. 9. 2018, 7.30 – 3. dan na Tajskem @Chiang Mai Zgodaj zjutraj me je prebudil soncni žarek, ki se je prikradel skozi režo s slonjim motivom poslikanih zaves v lepo in okusno opremljeno hotelsko sobo, za katero sem odštel manj denarja kot za osemdnevno parkira-nje na koprski Tržnici. Z nasmeškom na obrazu in v veselem pricakovanju nove dogodivšcine sem se hitro oce-dil, oblekel ter v naglici pojedel zaj-trk – na vrsti je dvodnevni treking! Slovenski ekipi (imel sem cast poto-vati s tremi izjemnimi dekleti) se je v terensko vozilo pridružila še tri-clanska belgijska odprava, predstav-nik Francije in možak, ki se je pred-stavil kot Chilô. Po krajšem posvetu smo sklenili, da slednji najverjetneje predstavlja našega angleško govore-cega vodica, ki ga je obljubljala bro-šura turisticne agencije. Dobrodušen 27-letni domacin se je za nivo anglešcine, kot ga pri nas govorijo ucenci drugega razreda, odkupil z odlicnim vodenjem po zahrbtnih gozdnih poteh, z nazorno ponazorit-vijo spušcanja po prekrasnem slapu, lovljenjem sumljivo velikih žuželk (kar je poželo nekoliko manjše nav-dušenje pri ženskem delu ekipe), še najbolj pa s svojim prijaznim, odkri-tosrcnim in prijateljskim pristopom. Dan se je že krepko prevesil v drugo polovico, ko smo iz gozda stopili na cistino. Pred našimi ocmi je stala majhna, pobocja oklepajoca se vasica, polna bambusovih hišk, med katerimi so svoja vsakodnevna opravila opravljali vašcani temnejše polti in nižje rasti. Z izjemo otrok ter psov se niso kaj prida menili za nas, kar nam je dalo vedeti, da so vajeni turistov. Tu domuje približno sto predstavnikov gorskega plemena Lahu, ki ima svoje nomadske koreni-ne na Kitajskem. Sredi pretežno lesenih stavb se je na manjšem pobocju bohotila velika zidana šola. Stav-ba je bila v obliki crke »U«, imela je dolgocasne, sive, razpadajoce stene in položno streho, prekrito s strešni-ki razlicnih barv in oblik. Vodic Chilô je stopil do povešenih vrat ucilnice ter z uciteljico spregovoril nekaj besed v nam neznanem jeziku. Sled-nja se je nasmejala, se nam priklo-nila in nas povabila, da sezujemo cevlje ter vstopimo. V nas se je zazrlo sedem ucencev, starih od pet do sedem let, ki so sedeli ter klecali na tleh, pred seboj imeli manjšo mizico in so v svoje delovne zvezke s table prepisovali angleške bese-de. Za njimi so se pod nadzo-rom druge uci-teljice igrali mlajši, od treh do pet let stari otroci. Ucilni-ca je bila pri-bližno enake velikosti kot naša P5 na UP PEF, prvo steno sta krasili na tla postav-ljena zelena in na zid obešena bela tabla, okrog njiju ter po ostalih ste-nah pa so bili razobešeni didakticni plakati z razlicnimi motivi. V ucilnici je bila še uciteljicina miza, tanke vecnamenske blazine, omara z igra-cami in veliko dobre volje. Otroci so nas v trenutku obkolili in se želeli igrati z nami – posameznik si je izbral dva turista, prijel vsakega za eno roko in se na znak »uan, tu, tri, for, FAAJFFF« zagugal. Zelo jim je bila všec omamna aromna mešanica raznih krem za soncenje in sprejev proti mrcesu, s katerimi smo se »našpricali«, še bolj pa dejstvo, da smo zmotili pouk. Ujel sem trenutek, ko se je otrok navelical guganja, zato sem stopil do uciteljice, se predstavil kot bodoci ucitelj in želel spregovoriti besedo ali dve o šol-skem sistemu, kurikulumu, ucnih nacrtih, ocenjevanju, kolektivu, uci-teljevi avtonomiji …, a sem hitro ugotovil, da je njegovo znanje anglešcine slabše od Chilôvega. To pa ni ustavilo zanimivega pogovora, pri katerem smo si pomagali tudi z rokami, da si ne bi izmenjali vsaj nekaj informacij o kulturnih in dru-gih razlikah med Tajsko in Slovenijo: šolanje je obvezno do 14. in brez-placno do 17. leta, ucijo se po siste-mu ponavljanja ter ne spodbujajo kreativnega mišljenja, samostojnosti in avtonomnosti, ucenci v odrocnih ruralnih krajih dosegajo neprimerlji-vo slabše rezultate v primerjavi z mestnimi vrstniki, nimajo urejene šolske prehrane, niti športnih, kul-turnih, tehnicnih dni, primanjkuje jim didakticnih ter drugih materialov in še veliko drugega, kar mi jemlje-mo kot samoumevno. Tajska je v mojem srcu pustila velik pecat. Zapomnil si jo bom po cudoviti naravi, brezkonc-nem barantanju, prijaznih ljudeh in izredno zanimivem življenjskem slo-gu. Postaja pa izredno turisticna (v letu 2017 jo je obiskalo vec kot 33 milijonov turistov), kar pa se, dober primer je množicni turizem v Sredo-zemlju, lahko izkaže kot zelo škodlji-vo za lokalno prebivalstvo. Mogoce pa bo kralj Maha Vajiralongkorn Bodindradebayavarangkun nekaj turisticnega denarja namenil šols-tvu? V tem primeru še bolj priporo-cam obisk Tajske! Jurij Kocevar Hospitiranje pri uri TJA gorskega plemena Lahu Zakaj ima uciteljica anglešcine palico v rokah? Kako v tajšcini recemo popku? »Naslednje leto v aprilu bomo organiziral PEF olimpijado in naša bo ful bolša od Ljubljan-ske, ker mi bomo naredl bolj zabavn in ob morju!« Nikoli si ne bi mislil, da bodo besede, ki jih je izrekel predsednik Štu-dentskega sveta UP PEF Matija Jenko po zmagi na PEF olimpi-jadi v Ljubljani 22. marca 2017, postale ne samo meso, ampak tudi odlicna športno-kulturno -zabavna prireditev! 2. PEFijade, ki jo je aprila 2018 organiziral Mednarodni olimpijski komite UP PEF z izdatno pomocjo Andreje Sopic, študentov prosto-voljcev, medijskih ter drugih spon-zorjev …, se je 25. aprila 2018 udeležilo preko 400 študentov treh slovenskih in štirih tujih pedagoš-kih fakultet z Reke in iz Pulja ter z Zenice ter Užica. Tujim gostom smo se trudili biti cim boljši gosti-telji, zatorej smo se bali, da smo jim, zaradi obveznosti povezanih s PEFijado, posvecali nekoliko pre-malo pozornosti. Zamislite si naše navdušenje, ko so nas študentje Pedagoške fakultete Užice Univer-ze v Kragujevcu povabili, da se ne samo udeležimo mednarodnega znanstvenega sestanka Jezik, kul-tura, izobraževanje, ampak nekaj dni preživimo kot njihovi gostje. Po nekajmesecnem pricakovanju je koncno napocil odhod. 29. 10. 2018 - DAN ODHODA Tocni kot ura (6.07) smo se zbrali pred našo fakulteto in še nekoliko utrujeni pricakali našega šoferja, gospoda Iva, ki se je pripeljal v srebrnem kombiju. Še v polsnu smo naložili prtljago v prtljažnik, same sebe na sedeže ter nadalje-vali s spanjem. Zbudili smo se na drugem koncu Slovenije in prijaz-nemu policaju na meji izrocili dokumente. Preostanek poti je potekal v bolj energicnem tempu, veliko smo se pogovarjali, peli, si pravili šale in v cast lepemu vre-menu izvedli celo zdravico ali dve. 12 ur je minilo kot bi mignil in zaustavili smo se pred zlatiborskim hotelom »Cigota«, kjer so nas pred vrati cakali naši gostitelji. Srcno smo se pozdravili, si izmen-jali nekaj poljubov in besed ter prejeli navodilo, da se v Užicu že izvaja tonska vaja benda, ki bo igral na vecerni zabavi, zato mora-mo obuti cevlje za ples. Pojedli smo vecerjo, se pražnje oblekli in se odpeljali v 24 kilometrov oddal-jeno 22. najvecje mesto Srbije. Sledil je nepozaben vecer ob živi jugoslovanski rock glasbi in v dru-žbi cudovitih ljudi. Navdušeni nad prvim dnem smo kot za šalo popa-dali v postelje in v trenutku zaspa-li. 30. 10. 2018 - ZAJTRK JE SAMO ŠE POL URE??? ZAJTRK JE SAMO ŠE POL URE!!!! Prebudili smo se v sveže, z dežjem oprano jutro, vse je bilo spocito in cisto, le mi smo bili nekoliko utru-jeni in pomeckani. Obilen zajtrk nam je povrnil moci in odpravili smo se na potep po Zlatiboru, ki je zamenjal že veliko imen (povprašajte stare starše): Kula-ševac, Kraljeve Vode in Partizan-ske Vode. Leta 1905 se je v tem mestu pricel razvijati zdraviliški turizem, ki je podoben našemu v Zrecah. Na Kraljevem trgu poleg zlatiborskega jezera smo se srecali z našimi srbskimi kolegi, ki so nas povabili na kavo. Prijetno druženje smo nadaljevali s sprehodom do nekaj kilometrov oddaljenega spo-menika partizanskim žrtvam in ga zakljucili z dogovorom, da bomo zvecer podrobneje raziskali še nocno življenje Užica. Dogovorje-no, storjeno. Ob izredno zanimivi glasbi smo se po zgledu prvega vecera zabavali do zgodnjih jutra-njih ur. Sledili so še: tradicionalna lahka vecerjica, vedno zanimiv taksi prevoz in spanje v trenutku stika s posteljo. 31. 10. 2018 - CE GREMO DANES ŠE ENKRAT ŽURAT, GREMO DOMOV Naš prihod na zajtrk je ta dan spo-minjal na premik ranjencev cez most na reki Drini, a kaj hitro smo postali zelo dobre volje, saj je sle-dil ogled Užica. Naši prekrasni gostitelji so nas peljali v tradicio-nalno mestno hišo (Jokanoviceva kuca), kjer smo si ogledali bivalne prostore, znacilne za bogatejši sloj prebivalstva iz 19. in 20. stoletja, o videnem smo se pogovorili ob kavi in odšli še v Narodni muzej. Tam nas je vodicka popeljala skozi zgodovino mesta, ki sega vse od kamene dobe pa do Užiške repub-like. Sledil je krajši sprehod, ogle-dali smo si mestni park, stadion, kopališce … in sklenili, da bomo pred ogledom trdnjave še nekaj pojedli. Ko smo se povzpeli na vrh obzidja je bila že trdna tema in imeli smo možnost obcudovati nocni razgled na Užice. Vrnili smo se v hotel, gledali filme, igrali kar-te in se prvic vsaj malo naspali. 1. 11. 2018 – SLOVENCI PRED-STAVLJAMO V SRBŠCINI, SRBI PRAV TAKO - CELO V CIRILICI Predzadnji dan smo se prebudili nekoliko živcni, saj je bila na spo-redu predstavitev naše fakultete v neznanem jeziku pred nepoznanim obcinstvom. Še sreca, da smo drs-nice za predstavitev pripravili ter jih prevedli že doma, tako smo se lahko na nastop v miru pripravili. Najprej so nas povabili v sejno sobo, kjer smo skupaj z našimi profesorji, ki so naknadno prispeli iz Kopra, popili kavo, sledilo pa je predavanje dr. Jurke Lepicnik Vodopivec o izzivih predšolske pedagogike na zacetku 21. stolet-ja. Profesorica je z zanimivim pre-davanjem poslušalce zelo razvne-la, zato smo imeli kar težko nalogo nadaljevati v takem ritmu, a smo jo opravili odlicno. V zahvalo, ker smo celotno predstavitev izpeljali v srbšcini, so naši gostitelji skleni-li, da nam razširijo obzorje in svo-jo predstavitev izvedli s pomocjo drsnic v cirilici. Peljali so nas še na ogled fakultete (v spomin sta se mi najbolj vtisnili galerija in Mon-tessori ucilnica), ki smo ga zaklju-cili s kavo. Dogovorili smo se, da se zvecer srecamo še enkrat, saj njihova predsednica študentskega sveta Marijana (srbski Jenko) pra-znuje rojstni dan. Vrnili smo se na Zlatibor, kupili darilo, se ocedili in cez nekaj ur že proslavljali skupaj z našimi novimi prijatelji. 2. 11. 2018 – CE IZGUBIM OSEBNO, NE GREM DOMOV? Petkovo jutro je bilo zelo turobno. Dan je bil deževen, kot bi nebo jokalo z nami, ker se moramo vrniti domov. Spakirali smo stvari, pozajtrkovali in brez besed sedli v kombi, ki nas je odpeljal na fakul-teto. Z grenkim priokusom smo stopali proti dvorani, kjer se je odvijal mednarodni znanstveni sestanek Jezik, kultura, izobraže-vanje, ki ga je organizirala Peda-goška fakulteta Užice Univerze v Kragujevcu v sodelovanju s Peda-goško fakulteto Univerze na Pri-morskem, Pedagoško fakulteto Univerze Konstantin Filozof v Nitri (Slovaška) in Pedagoško fakulteto Univerze Jan Evangelist Purkyne v Usti nad Labem (Ceška). S strani UP PEF so na mednarodnem znan-stvenem sestanku in pri izdaji monografije sodelovali dr. Mara Cotic, Sara Marinic, dr. Jurka Lepi-cnik Vodopivec, mag. Martina Kovacic Kuzmic, dr. Barbara Zor-man, dr. Martina Mejak, dr. Mir-jam Bon Klanjšek, dr. Darjo Felda, dr. Barbara Baloh, Giuliana Jelov-can, Bojana Kralj, Petra Furlan in dr. Vida Medved Udovic. Po zani-mivih predavanjih in otvoritvi raz-stave glinenih izdelkov smo se poslovili od naših študentskih kole-gov, si izmenjali številke ter naslo-ve in se jokajoci posedli v kombi. Šofer Ivo nas je zavoljo našega razvedrila peljal še v Drvengrad, mesto, ki ga je za potrebe filmov narocil postaviti režiser Emir Kus-turica, nato pa smo se odpeljali proti domu. Pot je potekala brez zapletov, vse do Kopra smo podo-življali cudovite dogodke, ki so se nam pripetili v Srbiji. Zakljucil bom z besedami pesnice Pam Brown: svet je tako prostran in vsak od nas tako majhen – a ce nas povezuje prijateljstvo, smo velikani! Jurij Kocevar REPORTAŽA Mednarodni olimpijski komite (žal brez Maruše) na izletu v Užicu Na vrhu hriba spomenik, ponosno... REPORTAŽA Nocno mesto Užice. Foto: HaLo Racunalniška ucilnica. Slika:Regije Slovenija.png ZANIMIVOSTI SLOVENIJE SLOVENIJO LJUBIMO V DOBREM IN SLABEM Na Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem prihajamo študentje iz celotne Slovenije. Sam sem že vec-krat prepotoval našo deželo po dolgem in pocez, zato sem egoisticno ustvaril subjektivni jagodni izbor dobrih in slabih nenavadnih krajev, ki jih morate obiskati, ce želite biti zacudeni Slovenec vsaj za nekaj sekund. HL ROBLEK – Koca na Robleku: »Na Roblek bom odšel, bom ljub'co sabo vzel,« pravi znan slovenski napev. Ampak fantje, ne delajte tega, ce ljub'ca ni kondicijsko pripravljena, ker vam bo celo pot »težila« in na koncu zamerila. ŠPICASTI VRH – lesen razgledni stolp: Mladi samci iz bližnje vasi Zadlog so leta 2007 zgradili 13 metrov visok stolp. Samo ena ura hoje iz vasi je potrebne, da ste na vrhu ganjeni zaradi razgleda na slovenske Alpe, morje in bližnje vasi ter mesta. Opis: D:\FOTO 2018\NEOPREDELJENO\IMG_20180925_152413.jpg RAKOV ŠKOCJAN – Naravni most: Pravijo, da se bo nekoc podrl. Preizkusite, morda bos-te imeli sreco in se bo podrl ravno v casu vašega obiska. SKUTA – skutni burek: Kaj ti bodo blejske kremšnite, trojanski krofi, prekmurska gibanica, kranj-ska klobasa ali idrijski žlikrofi, ce lahko ješ skutni burek na Skuti. Gre za nepozaben gurmanski vrhunec. KRANJ – Dežnikars-tvo Jenko: Bi se radi potopili v zgodovino? V starem mestnem jedru Kranja najdete trgovinico, v kateri popravljajo dežnike. Kar hipstersko, a ne? Fotografija osebe Ĺ tudentski Svet UP Pef. Rezultat iskanja slik za roblek KOPER—Dekliški pevski zbor. Najboljši dekliški pevski zbor domuje na UP PEF, ki jih vodi Andreja Štucin Cergol. Ce jim še niste prisluhnili—nujno! KOBARID – Kobariški stol: Zakaj bi si kace ogledovali samo v žival-skem vrtu, ce jih lahko vec kot dovolj najdete tudi na sicer zelo simpaticnem vrhu nad Kobaridom, ki ponuja tudi zelo lepe razglede na cudovito Posocje. NAGRADNA IGRA Pravi casopisi imajo tiskarske škrate, zato jih ima tudi Novi PeFeron. Najdi sedem tiskarskih napak in jih do konca izpitnega obdobja 2019 pošlji v uredništvo Novega PeFerona na: lovrenc.habe@gmail.com. Med prejetimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel simpaticno nagrado. Slika:Regije Slovenija.png ZANIMIVOSTI SLOVENIJE LENDAVA – Vinarium: Razgledni stolp Vinarium Lendava je visok 53 metrov. Na vrhu je zastekljen razgledni prostor, od koder seže pogled na pokrajino štirih držav: Slovenijo, Madžarsko, Hrvaško in Avstrijo. Ker napisi niso v prek-muršcini, se bomo tam pocutili kot doma. MISLINJA – Prehod za pešce: Koroško mestece vas ne bo pustilo ravno-dušne. Ko boste preckali zebro, preverite, ali se na drugi strani pot nada-ljuje. JERUZALEM – Informacij-ski center: Popoldanski sprehod po Jeruzalemskih goricah lahko sklenete v pri-srcnem hotelu, ki se nahaja pri informacijskem centru. S seboj imejte neomejeno denarja, ker vam bo prišel prav. SEVNICA – ali Melanijino mesto: Na fotografiji je blok, kjer je živela družina Knavs. V mestecu obstaja tudi slašcicarna Julija, kjer si lahko privošcite »Melanijo« in pekar-na Kruhek, kjer jabolcna pita nosi ime »Prva dama«. V sevniškem gradu je mogoce kupiti tudi izdelke blagovne znamke First Lady. POHODJE – Crno jezero: Pravzaprav ni crno, ampak ima zaradi kopicenja organskih odpadkov rastlin in živali znacilno temno bar-vo. Nahaja se na mocvirnatem podrocju sredi pohorskega gozda in predstavlja prijetno izlet-niško tocko do katere vodi simpaticna pot preko lesenih brvi. Patricija Krštinc LEPO NAM JE IN ŠE LEPŠE NAM BO Ej, v Kopru na Pedagoški študiram, ceprav skoraj ves cas na kavi ob morju ciliram. Ce bi kdaj v Kopru vse razn faksa zaprl, nic skrbet, mi ne bi umrl. Mamo avtomat za kavo in sladkarije, ce si na dieti, imaš tudi bolj zdrave fantazije. Ce imaš domotožje in si slabe volje, faks poskrbi tudi za prijetno, domace okolje. Imamo želvo, legvana in palicnjake, hišni ljubljencki, ki so žal samo za junake. Po stenah visijo izdelki študentov, predavalnice pokajo od naših eksperimentov. Kamorkoli sedeš ali se postaviš, lahko svoj cas res dobro zapraviš. Poslušaš glasbo ali otroško predstavo, mi smo pac še otroci, ki skrbijo za zabavo. S profesorji se da vse dogovorit, ampak vseeno pridi raje pripravljen na izpit. Študentje se med sabo še kar dobro poznamo, sej ne na faksu, ampak ko gremo v Azami na galamo. Lepo nam je in še lepše nam bo, ce bomo skupaj stopili ter si zgodbo krojili. RADOVEDNEŽ ZANIMIVOSTI Zbral in uredil Lovrenc Habe Kako globoko luknjo v Zemljo lahko zvrta-mo? Ali ste vedeli, da se je med petdesetimi in sedemde-setimi leti prejšnjega stoletja odvijala prava tekma med takratno Sovjetsko zvezo in ZDA v tem, kdo bo uspel zvrtati globljo luknjo? Americani so leta 1966 odnehali, Rusi pa so se trudili še nekaj casa in v »tekmi" tudi zmagali. Zvrtali so luknjo, imenovano Kola, premera vsega 23 centimetrov, vendar globoko 12.262 metrov, kar je nekje polovica zemeljske skorje, potem pa so morali odnehati, saj je temperatura na takšni globini znašala 180 stopinj Celzija, kar je bilo prevec za opremo, ki so jo uporabljali. Ta rekord je nato nekaj let veljal, potem pa ga je presegla ruska naftna in plinska vrtina, imenovana Z44 Cavjo, ki je prišla še 114 metrov globlje (T3 tech). Koliko živega srebra so skopali idrijski rudarji? V 500 letih rudarjenja so pod mestom izkopali 700 kilo-metrov rovov, ki segajo do globine 382 metrov. V njih so nakopali vec kot tri milijone kubicnih metrov rude in jalo-vine ter pridobili 147.000 ton dragocene kovine; skoraj tretjina jo je bila v procesu pridobivanja izgubljena. Ker si številke težko predstavljamo; skopali so za približno 2 polna olimpijska bazena živega srebra (dedi.si in Val 202). Kako so golobi pismono-še prenašali sporocila? Gojenje golobov pismonoš za športna tekmovanja se je zacelo v 19. stoletju v Angliji, Nemciji in Belgiji. S križanjem pasem so vzgojili golobe, ki so bili odlicni letalci in imajo dober obcutek za orientacijo ter hitro vrnitev domov. Ko še ni bilo telegrafa in sodob-nih komunikacij, je clovek za hiter prenos sporocil uporabljal golobe pismonoše. Golob je vzdržljiv letalec, ki se vedno vrne v svoj golobnjak, zato so ga uporabili kot enosmernega prenašalca sporocil. Golobe so v kletki prinesli na kraj, od koder je bilo treba odnesti sporocilo. Na nogo ali na hrbtni del so mu pripeli tulec s sporocilom, lahko pa so ga skrili tudi v umetno pero. Pomembne novice o osvajal-skih pohodih je z njihovo pomocjo domov pošiljal že Aleksander Veliki, stari Grki pa so pošiljali imena olim-pijskih zmagovalcev. Uporabljali so jih v prvi in drugi svetovni vojni. Še posebej pomembno vlogo so odigrali v bitki za Normandijo (vzajemnost.si). Mimogrede, par golobov pismonoš se na Bolhi prodaja od 20 evrov naprej. Prepoved vseh dizelskih in bencinskih vozil—novi francoski minister za okolje Nicolas Hulot je presenetil z napovedjo. Kot je povedal, naj bi Francija do leta 2040 prepo-vedala prodajo vseh vozil z motorjem na bencin ali dizelsko gorivo. Do takrat naj bi se vzpostavila tudi prepoved vseh novih projektov, ki temeljijo na upo-rabi bencina, plina ali premoga (Bodi eko). Je detergent rakotvoren? Prijeten vonj detergentov za perilo, ki jih lahko danes najdemo na policah trgovin, ima pogosto tudi manj prijetno plat. Gre namrec za rezultat uporabe številnih kemikalij, med katerimi se nahaja tudi mnogo takšnih, ki so lahko zelo škodljive za vaše zdravje, obenem pa tudi za okolje. Med drugim obstaja povecana nevarnost za raka in hormonske motnje (bodi eko). Ampak ta clanek vam nic ne koristi, ce ne ukrepate. Enostaven recept za domac detergent najdete na https://www.bodieko.si/pripravite-si-svoj-detergent-za-pranje-perila. Po domacinu, bombo v Vurberku prestavili idrijski fantje V medijsko izjemno odmevnem reševanju 250-kilogramske letalske bombe iz druge svetovne vojne na gradu Vurberk konec julija 2018, je bila nepo-grešljiva ekipa podjetja Kaskader iz Idrije. Fantje so bili zadolženi za premik 250-kilogramske bombe z lokacije, kjer jo je pustil domacin, v globo-ko jamo, ki so jo 35 metrov stran izkopali za deto-nacijo bombe (Idrija.com). Goloba pismonošo pre-poznamo po obrocku na nogi, kjer je zapisan lastnik in država, od koder golob prihaja. Golobi, ki tekmujejo dobijo na nogo še en obrocek. Tekmujejo na razdaljah od 100 do 1.800 kilometrov. Fotografija osebe Ĺ tudentski Svet UP Pef. TRACI Na 2. PEFija-di, ki se je na plaži San Simon odvila aprila 2018, se »kul« niso pocutili le študentje, ampak tudi profesorji. :) TRACI Že res, da smo T'minci (po naše povedano) uporniki, ne smemo pa pozabiti, da smo tudi zelo srcni in gostoljubni ljudje. Zato ne boj se, ne bo ti žal, ce prideš v našo kotlino, zago-tovo se boš imel prav fino! Tolmin je mesto polno adrenalina. To boš obcutil že med potjo do nas – infrastruk-tura nam res »škripa«. Bo pa vse poplacano, ko se odpre pogled na pravljicno sinjemod-ro nebo iznad zdaj že zasneže-nih gora, ki obdajajo Tolminsko kotlino, in na osupljivo lepoto smaragdne Soce. No, in ce se vrnemo k adrenalinu, prav reka Soca je tista, ki nudi ogromno možnosti za nepozabne dogo-divšcine v dobri družbi – raf-ting, kanjoning, soteskanje, vožnja s kajaki in kanuji ali že samo preprost skok v vodo. Ce pa ti soške temperature ne ustrezajo, se raje povzpni na kakšnega izmed okoliških hri-bov, ki ne razocarajo z razgle-dom na Soško dolino. Eden izmed lepših je s Kozlovega roba. To je vzpetina sredi Tol-minske kotline, na kateri so ohranjene ruševine gradu (20 minut hoje). Ko govorimo o Tolminu, ne moremo mimo naše najbolj diha jemljajoce naravne zna-menitosti – Tolminskih korit. Ceznje se razprostira Hudicev most, tik nad njim pa se nahaja Arheološki park Divje babe – saj ti pravim, polno adrenalina. Za tiste malo bolj romanticne duše pa bo kot nalašc primeren sprehod ob sotocju rek Soce in Tolminke. In ker boš zdaj že gotovo pošteno lacen, povprašaj kar po naši lokalni specialiteti – »friki«. Namesto razglednice ali spominka s seboj domov vzemi kolo Tolminskega sira, ki ga lahko kupiš pri lokalnih kmetih ali na, ne boste verjeli, siroma-tu. In ce vidite na fakulteti študente, ki se jim konec tedna domov mudi, smo to zagotovo mi – puntarji. Saj kot pravi naš pesnik Simon Gregorcic, gremo »nazaj, nazaj v planinski raj!« Veronika Melink Študentski svet Na Facebook profilu našega štu-dentskega sveta smo lahko 18. decembra 2018 prebrali: »Nov sklic Študentskega sveta Pedago-ške fakultete Univerze na Primorskem je konstituiran! Novi stari predsednik je postal Matija Jenko, podpredsed-nik Lovrenc Habe, tajnica Manca Selan, drugi clan v Študentskem svetu Univerze na Primor-skem pa je Jurij Kocevar. Njim in ostalim clanom želimo iskrene cestitke ter še uspešnejše leto! V štu-dentskem svetu so še: Gašper Gole, Marija Sla-dic, Tamara Crnjac, Rok Žerdin, Anja Klobucar, Luka Volk, Petra Rancov, Teja Percic, Eva Jedrlinic Peloz, Elen Stanic in Gaber Krc.« GREMO TJA, KJER SO PUNTARJI DOMA! NA IZLET Ce dobro pobrskate po spominu, se zagotovo najde nekje kakšen zap-rašen koticek znanja zgodovine, ki sliši na ime Tolminski punt. »Gvišna de ja!« bi rekli mi iz naših severozahodnih koncev Slovenije. Prav iz prej omenjenega kmeckega upora iz leta 1713 izvira ta naša »puntarska kri,« ki se pretaka po vseh nas Tolmincih. Fotografija osebe Ĺ tudentski Svet UP Pef. Zagotovo ste že kdaj imeli izkušnjo na podrocju dela s problematicnimi ucenci, ali pa ste o njih le slišali. V zadnjem letu sem opazila poznan prizor iz šolskih ustanov: vedno vec je otrok z odlocbami, v razredu se veca izpad in ucitelji so nemocni. Posle-dicno so študentje, ki se vrnejo s prakse, zaskrblje-ni in razprav-ljajo o proble-matiki, s kate-ro se bodo morali prej ali slej soociti tudi sami, ko bodo postali odgovorni za svoj razred. Nerada priznam, da so se moje sanje glede peda-goškega poklica kljub vecletnim izkušnjam z delom z otroki ob vstopu v šolo razblinile kot milni mehur-cek. Ceprav sem pred razredom stala pripravljena z vsemi didakticnimi pripomocki, naucena vseh novih metod, sem bila hkrati razorožena. Ce sem vcasih sanjala o poslušnih otrocih, ki se jim zasvetijo oci, ce v razred prineseš lutko, slikovno gradivo, žogo, sem danes padla na trdna tla (in priznam, da je bolelo). Pred mano je stal otrok, ki je kljub dobro nacrtovani uvodni motivaciji zacel tepsti svoje sošolce, preklinjati in kricati ter kljub mojemu pri-govarjanju letati po razredu. Mentorica mi je kas-neje povedala, da se to dogaja že od njegovega vstopa v šolo in da je pri njemu odkrita motnja pozornosti s hiperaktivnostjo ter da zaradi njega obupujejo mnogi ucitelji. Kasneje sem govorila z mlado uciteljico, ki se mi je po svojih prvih dneh meseca poucevanja potožila, da je to najtežavnejši razred in da je preizkusila že vrsto dejavnosti, vendar kljub temu imajo ucenci agresivne odzive. »Komaj cakam pocitnice!« se je glasil njen zadnji vzklik. »Kaj je v resnici s temi otroki ali pedagoškimi delavci?« sem se zacela spraševati. Zdi se, kot da v šoli prevladuje boj. Boj za preživetje. Na omenjenem seminarju sem na to vprašanje našla preprost odgovor, ki me je, prav zaradi svoje preproste logike, presenetil. Ob tem so se po dolgem casu oci zasvetile meni! Utrni-la se mi je naslednja misel, ki je bila zapisana na eni izmed prosojnic s predavanja, ki naj bo namenjena uvodu v kasnejše pojasnilo: » Your child isn't giving you a hard time, your child is having a hard time.« Odgovor na zastavljeno vprašanje v naslovu je pomanjkanje proste igre in naravno gibanje v naravi. Zakaj je prav to tako pomembno, nam je razložila univ. dipl. prof. def. Tatjana Jakovljevic. Del možga-nov sestavlja limbicni sistem, ki je odgovoren za nekatere vegetativne funkcije, custvene reakcije, ucenje in spomin. Tam poteka razvoj nižjih funkcij. Ce se ta sistem ne oživci, povezave niso vzpostavlje-ne in onemogocajo aktivacijo ter razvoj višjih funkcij (reševanje nalog višjega tipa po Bloomovi taksono-miji). Limbicni sistem pa je oživcen takrat, ko se otroci prosto igrajo in gibajo v gozdu, parku ipd. Ce ta ni oživcen, nalog, kjer je potrebna aktivacija višjih funkcij, otroci niso sposobni reševati in v možganih se sproži alarm in s tem boj za preživetje. Da je temu res tako, sta nam v dokaz naslednja pri-mera. Prvi je raziskava, v katero sta bili vkljuceni dve skupini otrok. Prva skupina, kjer so otroke ucili po nacinu, ki ga trenutno prakticiramo v šolah, in druga skupina, ki so ji pustili vec proste igre v nara-vi. Do desetega leta je bila prva skupina na testih uspešnejša, kasneje pa se je izkazalo, da so otroci iz druge skupine dosegali višjo izobrazbo in v službah boljše položaje. Drugi primer pa je zares dih jemajo-ci, saj so avtisticnemu fantku po obiskovanju vrtca, kjer so izvajali program gozdne pedagogike in je bil deležen aktivnosti v naravi, le-to diagnozo opustili. Vcasih je nacin življenja otrokom dopušcal tovrstno prosto igro. Vprašanje za nas, ki bomo aktivno vklju-ceni v vzgojo in izobraževanje prihodnjih rodov, bi moralo biti: kako v vrtce in šole vnesti vsaj nekaj te svobode, ki smo je bili deležni kot otroci, ko smo bili v vlogi šolarjev in kako nagovoriti starše, da bodo svoje otroke spodbujali k takšnemu preživljanju pro-stega casa. Petra Sadar V RAZMISLEK SEM SPOZNALA RESNICO O PROBLEMATICNIH OTROKIH, S KATERIMI SE SRECUJEMO NA PRAKSI? Jeseni 2018 sva se s sošolko udeležili seminarja z naslovom Zelena ucna okolja – prednosti uce-nja v naravi za otroke s posebnimi potrebami. Kot študentka prvega letnika magistrskega štu-dijskega programa druge stopnje Razredni pouk imam že nekaj izkušenj s sorodnimi temami, zato sem na seminarju pricakovala, da bomo po vsej verjetnosti govorili o pripravljanju ucnih listov za spoznavanje narave, a sem že z uvodnim predavanjem ugotovila, da gre za mnogo vec kot le-to. Povezana slika Povezana slika