Stev. 206 UtilH platna i uMnl ara* ma V Trsta, v sredo 31. avgusta 1921 Posamezna Številka 20 stotink letnik XLV1 — izvzema ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredatftro: ulici sv, Frančiška Asfficega ttev. 20, L nadstropje. Dopisi na) m poBJajo ured-oiftvn. — Nefrankiran* pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vraSaJo. — Izdajatelj in odgovorni urednik ŠtefanOodlna. — Lastnik konsordj lista 'Edirccfi. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol •leta ! i2.— in cei > leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave ter. 11-57- EDINOST Posamezne Številke v Trsta ln okolici po 20 stotink. —- Oglasi se računajo v Srokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stofc-osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov, mm po L % — Mali oglasi po 20 stoL beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnica In reklamacije se poSlljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Borba za vodne sile Te dni 8© jo vršila v Gorici važno zborovanj o. Vsi župani goriške dežele po bili vabljeni na posvetovanje, kjer se je obravnavalo vprašanje o izrabljanju Vodnih sil na Goriškem. Predmet, s ka* terim so se pečali v Gorici, je za go* spodarsko življenje naših krajev take važnosti, da od vi si lahko od njega vsa 'prihodnost goriških Slovencev. 1 Mi si ne smemo prikrivati, da spada maša zemlja med najbolj revne dežele srednje Evrope. Z največjim trudom in naporom trgajo naši pridni kmetiči zemlji njene plodove. Naše žilavo, brihtno ljudstvo m more živeti od svoje rodne grude. KoKkor se spominjamo [svoje prošlosti, vselej so morali sinovi jnase zemlje iskati kruha v tujini* ali se gnati za postranskim zaslužkom. Ako je kmet človek, ki hrani in vzdržuje svojo družino izključno od svoje zemlje, ■potem je nača dežela skoroda brez kme» £ov. Koliio jih je pri nas, ki žive samo 'od svoje zemlje? Skoro vsak kmet išče in mora iskati postranski zaslužek Nas kmet je čestokrat tudi delavec — izvrše* vati mora dva pokEca če hoče živeti, eden je kmet in voznik, drugi je zopet polovico kmet, polovico rokodelec ali obrtnik. Postranki zaslužek je za naše ljudstvo predpogoj njegovega gospodarskega ob* stanka. Če tega vprašanja, ne rešimo, bo moralo naše ljudstvo zapuščati domačo zemljo. V prejšnjih Časih so se podajali kmečki fantje v Gorico in Trst in do* bivali tam brez težave zaslužek. Sedaj je pa Trst v gospodarskem propadanju, tvornice in ladjedelnice se zapirajo, število brezposelnih vedno bolj narašča. Trst ne more več nuditi zaslužka našim kmečkim fantom. Kolikor potrebuje Trst delovnih moči, se mu nudijo v izo* bilju in celo po ceni iz staregaj kralje* stva. Če ne preskrbimo našemu ljudstvu mi sami postranskega zaslužka, bo to? malo iz države s trebuhom za kruhom. Vprašanje postranskega zaslužka je to* rej prvo življensko vprašanje piimor? skih Jugoslovanov. Ni pa mogoče govoriti o postranskem zaslužku, če ne govoriš o naših vodnih silah. Vodne sile so morda največje bo* gastvo goriške dežele. Goriško ima malo gozdov in je brez premoga.^ Če se hoče gospodarsko dvigniti, mora izrabiti svoje bogate vodne sile. Kakor poroča dr. B. v »Goriški Straži«, M «ei naše vodno bogastvo s pomočjo^ i*nmh naj prav izpremenilo v 100.000 konjskih art električne energije. To je premoženje, kakor ga nima zleptf tako mala dežela. S to velikansko edertffe bi lahko spre menili gospodarsko Kce naše domovine. Mi imamo na razpolago energijo za vzdrževanje in ustanavljanje mlinov, žag, vsakovrstnih lesnih podjetij, raztte* nih obrti, dvignemo lahko naše mlekaav stvo, poljedelstvo in gozdarstvo ter o* mogoč&no tisočem m tisočem družinam obstanek na tej zemlji. Vodne sile so eno najbolj važnih sredstev za gospo* darsko In socialno osamosvojitev naše* ga ljudstva. To edino neoporečno bogastvo Gori* čanov je danes v nevarnosti Skupina Hallla . Geslo vseh mora biti: Delati za obno* j vi tov, I Začasna trgovska pogodba med Nemčijo RIM. 30. Pred nekoliko dnevi je objavila! in Itatuo fe^Sr^J^J^Tr^u o^lj^OLIN, 30Javlja se, da je bil. v čina, kVko bi motfU Nemtfja usuiaiti Italijo na »ffboto zvečer p«fc>isana začasna trgov* gospodarskem potiu in jo narediti popolnoma | ska pogodba med Nemčijo in Italijo. odvisno od sebe. Rimski fist j« objavil tudi številke, pod katerimi je Tknpižen te načrt v nemSkem poebutttvu. Nemilu poslanik je takoj po objavi tozadevnega razkriti« poslal agenciji «Stefani» dementi; t katerem je poudarjal, da je poročilo rimskega Bata izmišljeno. aH pa da je kdo Ust pošteno povlekel Toda «Idea Nazionale» vstraja pri svoji prvotni trditvi in poziva nemškega poslenika, naj le bolj pazno pregleda svoje knpge in bo gotovo nalet da je objavljeni dokument vknjižen pod številkami, ld jUi je rimski list tudi objaviL List objavlja tudi p&mo nekaterih italijanskih inženirjev, ki so bili zapleteni v ta nemški načrt Ti inženirji zanikajo vsa očitanja, toda list ne sprejema niti teh zanikanj in grozi, da bo •__it m.____] '*- M.ain la am nnnn (fA. Z^ v^toHfetoV ie1 javil klišeje tozadevnih pmem, če se bodo go-tujih špekulantov,trop kapitatetov je ^ £ ^^^ Arrrt^l no dobičku konrnece oci na ^cv. . »j t:-*; .. vrgel svoje po dobičku koprneče to veliko bogastvo dežele. Za hrbtom našega- ljudstva, brez vednosti naše javnosti so snovali in izdelali svoje načrte, da bi prišla Soča in vsi njeni pritoki v njihove roke. Velikopotezno izkorišča* nje naše dežele bi prineslo njihovemu kapitalu velike dobičke, nase ljudstvo bi prišlo v popolno kapitalistično suž* nost Na Široko bi se odprla vrata pro* diranja tujih kapatedov, ki bi posejati deželo s svojimi podjetji in pripeljali s se« boj tuje delavstvo. S tem, da bi postala Soča njihova last, bi bilo gospodarsko gospodstvo tujega iSzkoriščevalskega kapitalizma nad na* šim ljudstvom popolno, neomejeno in absolutno. O pravem času se je vzdignila! dežela na noge. Sedaj se bije boj med ma*o skupino kapitalistov in goriško deželo. Sramotno in za naše ljudstvo poniževal« no je, da je ta boj sploh mogoč, da se mora naša dežela boriti za to, kar je njena last. Trd boj med peščico velekapitalistov in goriško deželo je zopetni dokaz, kako globoko tiči naš čas v nemoralnem si* stemu kapitalizma. Naše ljudstvo mora povzdigniti svoj glas in tir jati z brez* obzirno odločnostjo, da se naskok ka* pitalizma odbije. Gorje tistemu, ki bi prodal našo deželo! Proklestvo bi zade io tistega, ki bi izdal življenske koristi našega ubogega, že stokrat ogoljufanega ljudstva! Jugoslavija Sedemdesetletnica dr. Ivana TfHvčarja LJUBLJANA, 30. Včeraj je slavil dr. j Ivan Tavčar, književnik in politik ter javni delavec na narodnem, prosvetnem in gospodarskem polju, svojo sedem* desetletnico. Možu, katerega osebnost je začrtala globoke poteze v kulturno in politično življenje jugoslovenskega na* roda, posvečajo vsi listi dolge članke. Pr. ur.: O delovanju dr. Ivana Tavčarja prinesemo obširno poročilo v jutrišnji številki ^Edinosti*. Novinarski kongres v Splitu SPLIT, 30. Tukaj se je otvoril napo* vedani novinarski kongres. Prišli so sem novinarji, iz vse Jugoslavije in zastopnic ki čehoslovaških novinarjev. Novinarje je pozdravil v imenu občine podžupan Barac, kateremu je odgovoril v imenu jugoslovenskih novinarjev Dušan Niko* lajevSč. Po obhodu po mestu se je vršil slavnosten banket v hotelu »Central«. Po banketu se je otvoril kongres v ob* činskem gledališču. Najprej je govoril ravnatelj splitskega lista »Novo Doba« Kišič, ki se je spominjal pokojnega kra* lja Petra in prisrčno pozdravil zastopa nike čehoslovaških novinarjev. Za čast* nega predsednika je bil izvoljen »Bian* chini, Nestor jugoslovenskih novinar* jev«. V imenu čehoslovaških novinarjev se je zahvalil dr. Svatek, predsednik sindikat čehoslovaških novinarjev. Po* zdravil je jugoslovenska' oblastva in novinarje in poudarjal potrebo tesnih stikov med čehoslovaškem; in jugoslo* venskim tiskom. Pored vojaškega do* govora med Čehoslovaško in Jugoslavijo je treba skleniti tudi duševni dogovor. Bianchini je izrazil željo, da bi se v kratkem sestali v SpKtu vsi slovanski novinarji. Tedaj bo treba da pridejo tudi ruski bratje. Končno je govoril med burnim odobravanjem še ruski pisatelj Krilenko, _ (ehoslovaika r Denarni trg na Čehoslovaškem PRAGA, 29. Na zadnji redni seji bančnega odbora v čehoslovaškem tu .nančnem ministrstvu je bil ugotovljen v zadnjem tednu nekak zastoj na denar* nem trgu. Ker je ta trg še podvržen ne* katerim uradnim predpisom, je bilo skle* njeno, da se bodo v kratkem odredile toove olajšave, da bo tako denarni trg postal čim prej svoboden, Rusija , - .uska vlada proti prosjačen ju pomoči ^ ' v inozemstvu LONDON, 30. Ruska sovjetska vlada efei hotela dati potnih listov nekaterim članom uradnega odbora za pomoč stra? daj očim, ki so nameravali iti v inozem* stvo vspodbujat k pomožni akciji v prič str&dajočkn ruskim pokrajinam. Mec člani te komisije se nahajata tudi gro: Tolstoj in bivši predsednik dume Golo* vin. Odnošaji med Rusijo £n Baltiškima državami HELSINGSFORS, 30. Glasom zadnjih vesti so dobile ruske čete ob finski meji v zadnjih dneh pojačenja. Zdi se da je to zbiranje ruskih čet posledica not, ki so jih pred kratkim poslale Rusiji Bal« tiske države. Omenjene države zahteva jo v teh notah izpolnitev mirovnih po* godb. Kalenin o lakoti v Rusiji. — Ponovni Radekovi napadi na Francijo DUNAJ, 30. Kalenin, ki je prepotova del samarske, tamborvke in penzske gu? bernije, se obrača v enem svojem pro* glasu na »vso Rusijo« in pravi: Lakota v krajih ob Volgi je bolj strašna, nego bi mogel misliti, kdor ni bil tam. Stradajo* či kmetje iščejo z občudovanja vredno energijo izhoda iz strahovitega položaja in posamezne skupine kmetov iščejo re* šitve iz smrtne nevarnosti podobni po* sadki hude ladje, ki se je vrgla v morje z rešilnimi pasovi. Potrebna je pomoč, ne samo s strani države, temveč s strani ce* lega naroda in vseh sovjetskih republik. Kalenin ugotavlja nadalje, da se kme* tje ne selijo iz stradajočih krajev v tako silnih množinah kakor prve čase in da ne vlada tako grozna panika kakor v za* četku. Na Nikolaj'evo postajo v Moskvi je prispel te dni prvi vlak z žitom, ki so ga poslali Estonci. Bil je svečano sprejet. Izvršilni odbor komunistične mladinske internaeionate je določil tretji september za nabiranje v prid stradajočih kmetov. Vsak član komunistične mladinske zve« ze mora dati polovico zaslužka tega dne na razpolago stradajočiim. V »Pravdi« napada Radek ponovno francosko vlado, da hoče izkoristiti la* koto iin bedo za nove zarote in zločine proti francoskemu narodu. »Izvestja« vrhovnega osrednjega izvršilnega odbo* ra trdi, da so doslej ukrenile praktične korake za pgmoč stradaj očim samo Norveška, deloma Nemčija in Zedinje* ne države. Druge vlade molče še vedno. Člani ruske bele garde so baje zaprosili vrhovni svet, naj ne pomaga stradajo* čim kmetom ob Volgi Pozvali so baje izseljence in Wrangelove vojaške agente v raznih državah, naj drže za vsak slučaj pripravljene častniške oddelke. He pozabite žrtev v torti Tudi drugi rimski listi se bavifo s tam nemškim dokumentom, iz katerega je razvidno, da namerava Nemčija iskoristiti italijanske gospodarske slabosti in opozarjajo vlado in industrijalce, kapitaliste in banke, naj ukrenejo protiukrepe proti gospodarski vojni, k! jo napoveduje Nemčija. Nepričakovan Booamijfev obide V Rivi RIVA DI TRENTO, 30i Včeraj je mi* nistrski predsednik Bonami nenadoma obiskal Rivo. Prebivalstvo mu je priredilo ovaoMe, __ " ^ Rtka Italijansko poslaništvo na Reki začasno zaprto REKA, 30. Javlja se, dat zapusti ita* Hjanski zastopnik grof Caccia Dominioni Reko. Njegovi urad? ostanejo zaprti, dokler se ne ustanovi na Reki stalna re» ška vlada ki bo omogočila vzpostavitev konzularnih iin diplomatskih odnošajev med Itafijo m Reko. Anglija Irsko vprašanje. — Irci poslali odgovor na zadnjo Lloyd Georgecrp noto DUBLIN, 30. Včeraj ao se vršila važna posvetovanja irske fenijanske vlade. Odgovor De Valere na zadnje Lloyd Georgevo pismo je bil podan včeraj v London. Besedilo še ni objavljeno, toda pravijo, da j« pismo zelo kratko in da predlaga; naj bi se pogajanja čitan prej začela. 2rtve ponesrečenega zrakoplova HULL, 3a Oblastva si prizadevajo, da bi našla trupla žrtev ponesrečenega zrakoplova R 38. Kljub vsem naporom se je dosedaff našlo le 10 trupel, dočim je bilo žrtev 37. .• Borbe v Indiji P LONDON, 30. Iz KaHkuta je prišlo sledeče uradno poročilo: Neka angleška kolona, ki se je vračala v Malapuran, se je srečala z vataši dne 25. avgusta pri Pakkaturju. Zgube vstašev znašajo 900 (!) mrtvih, dočim smo imeli ml le dva mrtva in šest ranjenih, med katerimi je en častnik, _____ m. 4 Nemilia Spopadi med nacionalisti in komunisti POSDAM, 30. Prilikom proslave spo* mina na bitko pri! Tannebergu, ki jo je priredila stranka mladih nacionalistov, so vprizorili komunisti protidemonstra* cije. Nekii policijski agent je hotel obra* niti dva vojaka, katere je množica na* padla. Agent je bil pri tem vržen na tla. Branil se je in je pri tem ubil dve osebi Sledili so nadaljni spopadi, pri katerih je bilo ranjenih več oseb. Izjemni ukrepi za varovanje javnega reda BEROLIN, 30. Predsednik nemške dr* žave je izdal odlok za vzpostavitev jav* ne varnosti in javnega reda. Ta odlok določa: 1. Vse tiskovine, ki izhajajo pe* rio dično žn v katerih se ščuva k nasilni spremembi in odpravi ustave, k nasiljem proti predstavnikom republikansko ? de* mokratične države, v katerih se dalje propoveda nepokorščina napram z ako* nu, se takšna dejanja hvalijo in veličajo ter se zasmehujejo ustaVtta oblastva, se lahko prepovejo za dobo do 15 dni. 2. Shodi, zborovanja društev, sprovodi in demonstracije se lahko prepovejo, ako se da z razlogom predpostaviti, da se bodo pri omenjenih zborih zagovarjala gori našteta dejanja. Kot uvod k temu odloku je vlada ob* javila proglas, v katerem je rečeno: Dr* žavna vlada je prepričana, da se bo vsak pošteni Nemec postavil na njeno stran m da jo bo podpiral pri obrambi ustave in zakonov. Vlada bo nastopala z neizprosno strogostjo proti vsakemu puaai ter ukazuje vsem državnim in deželnim oblastvom, naj skrbijo, da se bo priču* joči odlok suoštoval. Pri temi naj bodo oblastva popolnoma nepristranska in >rezobzirna nasproti vsakemu. Proglas nemškega centroma prilikom Erzbergcrjeve smrti FRANKFURT, 30. Izvrševalni odbor tatohškega je izdal proglas, v cateran obsoja % ogorčenjem umor Erz* >ergerja in dhjažtvo sedanjih političnih metod. Proglas poziv« dalje nemško judstvo, naj ae ne protivi sedanji ustavi Pogodba je bila podpisana v prisotnosti italijanskega poslanika Frassatija v kabi* ne tu ministra von Haniela. ^ t Avstrija Po izpraznitvi Zapadne Ogrske. — Bitke med avstrijskimi orožniki ln prebival? stvom DUNAJ, 30. Oddelki avstrijskih orož* nikov so začeli Včeraj zasedati Zapadno Ogrsko. Prišlo je do nekoliko spopadov. Kolona, ki je prodirala v okraju Pinka* feld, je zadela ob oddelek ogrskih voja* kov, ki je štel kakih 120 mož pod po* vel j niš tvom ogrskih častnikov. Ogri so napadli avstrijske orožnike s puškami in ročnimi granatami. Avstrijci so odgova= rjaK. Na avstrijski strani je bil en orožs nlk ranjen, dočim so imeti Ogri dva mrtva in 7 ranjenih. Na avstrijsko kolo= no, ki je prodirala blizu Burgau«a, so Ogri streljali s puškami in strojnicami. Avstrijski poveljnik je bil težko ranjen. Ranjena sta bila tudi dva orožnika in neki deček. Kolona, ki je prodirala od Pinkafelda, se je na zahtevo zavezniških častnikov umeknila na mejo im je začela prodirati proti Stegersbarku in Gussi? nzju. Glavna kolona avstrijskega; orožni? štva je bila od prebivalstva z veseljem sprejeta in je prišla do Egendorfa, dva kilometra od Odenburga. Tu pa so se Ogri uprli in Avstrijci so rabili orožje. Po zadnjih vesteh je okolica Odenburga v rokah ogrskih čet. Ministrski svet se je bavil s položas jem, ki je nastal vsled teh dogodkov, ter je sklenil, da se bodo oddelki orožnikov pojačali. _ v-. v Romunska Vrenje v Besarabljf > BUKAREST, 30. Romunska! policija je odkrila v Besarabiji zalogo orožja in raznesil. Oblastva mislijo, da gre za bolj« ševi&ko zaroto, katere namen je bil iz? zvati nerede. Več oseb je bilo aretiranih, med njimi neki komunistični agent, ki je baje prišel pred kratkim iz Moskvo. Turčija - Nove vesti o turških uspehih q CARIGRAD, 30. Turški dopisni uraid poroča: Turške čete, ki so bile zavzele Biledžik, so zasedle Aka^i K eno in leni* koi Nase čete prodirajo dalje proti Boz Kor&oi in Ineuni. Operacije se razvijajo povoljno za turške čete. CARIGRAD, 30. Glasom vesti iz ke* maKstovskega vira se je bitka* ki se je bila vnela na utrjenih položajih južno od pritoka reke Sangario Kvecona in sever* nozapadno od slane puščave, končala nepovoljno za grško armado. Poskus gr=> šklh Čet, dai bi prebile turško fronto, se je ponesrečil in turške kolone so začele protiofenzivo. Slana puščava je zelo po? dobna Sahari, nikjer ni nobenega dreve sa ne studenca in je zelo neprimerna za vojaške operacije. Zraven tega so Turki sežgali vse bliižnje vasi, tako da je grškim četam obstanek v teh krajih zelo otež? kočen. LONDON, 30. Iz Šmarne poročajo: Položaj na fronti v Mali Aziji ni jasen. Grki se nahajajo na vzhodnem bregu re* ke Sangarios pred turškimi položaji, ki so zelo utrjeni in zasedeni po številnih četah. Grki prodirajo zelo previdno. Da? našnji boj ž nimajo velike važnosti*. Ven* dar so se Turki odločno upirali Grkom, ko so skušali prekoračiti reko. Končno so se morali umekniti za utrjene polo* žaje. Ne ve se, a.K imajo Turki namen se umekniti proti Angori ali pa ostati ob reki Sangarios. Bitke se vršijo prž Tulu Bunarju, kjer nagajajo Grkom močne turške gruče. Grki pratvijo, da se bitka nadaljuje ATENE, 30. Uradno poročilo o polo* žaju dne 28. t. m. pravi: Bitka ob reki Sangarios se nadaljuje z vso silo. Obve* ščeri krogi naglašajo, da zadostujejo do? sedanja grška poročila, da se lahko vidi, da so vesti o grških porazih izmišljene. Zveza narodov Vprašanje Gornje Šlezije pred Zvezo narodov 2ENEVA, 30. Včeraj se je sestal svet Zveze narodov pod predsedništvt m Janonca Išji Išji je čftal svoje poročiio o vprašanju Gornje Šlezije. Seji je na* znanil noto francoskega ministrskega predsednika in predsednika vrhovnega sveta Brianda, v kateri se sporoča svetu Zveze narodov, da mu je vrhovni svet nrepustil rešitev vprašanja Gornje Sle? zije. Išji je odgovoril, da upa, da bo svet Zveze narodov sprejel to nalogo. Nato je Išji naznanil seji, da je prejel 24. av* gusta od Brianda novo noto, v kateri je obrazložena zgodovina sn ornega vpraša*-nja. Do sveta Zveze narodov je, da skle* ne, ali sprejme to nalogo ali ne, in da de* loči način nadaljnega postopanja. Odbor je enoglasno sklenil, da sprej? me poverjeno mu nalogo. Reko ln luko Bortf Naj je še toliko ljucfi, ki mnogo kriče m mč ne misKjo, ki so silno glasni, a niti ne poznajo predmeta^ o katerem hočejo poučevati, naj je še toliko drznih slep« cev, ki hočejo drugim kazati pot na svetu je vendarle še nekaj ljudi, ki zna* jo misliti m gledati stvari, kakor so v re* snici. Kaj in koliko govore italijanski politi* ki i!n parlamentarci! o reškem vprašanju m posebej še o luki Baroš! To so že cele gromade dnevne literature. A koliko jih je med njimi, ki so se v resnici potru* dili, da bS se poglobili v to vprašanje in se temeljito ž njim seznanili?! Mi smo uverjeni, da je med najbolj kričavimi marsikdo, ki ni nikdar videl Reke, ki ne pozna zemljepisnega položaja reškega ozemlja in ki zato nima niti pojma o živ* ljenskih potrebah reške luke. Za vse te nevedneže je prinesla te dni rimska »Tribuna« dobri pouk. Pripominjamo pa izrecno, da piše tudi marsikaj, česar bi mi ne mogli podpisati Vprašanje luke Baroš se mora rešiti le v soglasju z Reko. Luko Baroš je zased* lo malo število legijonarjev, ki izjavlj-a* jo, da ne odnehajo. Od česa naj ne od* nehajo ti legijonarji, od katerih skoro nihče niti Rečan ni??! Vzroki, radi katerih so si sami dali ali pa so dobili mandat, ne veljajo vec. Treba jim je odločno povedati, naj — gredo! V mesto se je povrnil red in mir. ItaEja ima tam dovolj moči in sredstev, da zajamči Reki svobodo. Ni dovoljeno, da bi se Italija odrekla ti svoji nalogi. Javnost se ne sme varati glede posledic, ki sledijo iz tega. Legij onarji so zapreka, ki se mora odpraviti v perutku, — za to more zadoščati le malo dni, — ko se na Reki ustanovi redna vlada. Taka vlada se mora vsiliti. To ne bo kršilo nobene svobode, temveč se odpravi s tem le nezakoniti odpor manjšin. Tako doseže reška država vstop v državno življenje. Na mesto sedanjih oblastev, ki ne znajo doseči določenega jim cilja, naj pride do moči' oseba z jasnim in do* ločenim mandatom. Tej osebi naj se postavijo ob stran izvrševalni or&ani, ki bodo zanesljivo in zvesto izvajali njene ukaze. O luki Baroš pravi člankar v »Tribu* ni«: Posest te luke ni posest kake vsak* danje luke, lci jo more vzeti, kdor hoče in jo brez skrbi in ozirov vživati. Kdor ima luko Baroš, ima v rokah sredstvo, ki je samo na sebi brez vsake veljave, ako ne pride do sporaoroma z onimi, ka> teri luko z delom lahko šele v skupnem interesu oživijo. Sporazum je neizogib* no potreben tembolj', ker je življenje vsega pristaniškega ozemlja in ne samo luke Baroš, odvisno od tistega, ki zapo> veduje v zaledju. To gospodstvo je v ro= ksh Jugoslavije. Zato se je treba spora« zumeti z Jugoslavijo. Tu ne gre samo za njeno trgovino, ampak tudi za trgovino drugih, ki potrebujejo ta izhod na morje.« Če bi hoteli — pravi »Tribuna« dela,ti zapreke taki rešitvi — pa naj bo za to odločilen ta ali oni nagib —, bi bil uspeh edino ta*le: smrt pristanišča ali pa žrtvo* vanje takih interesov Italije, ki so živ* ljenskega pomena za ohranitev njenega gospodstva na Jadranu in ki so pole^ tega silno važni za domačo in tujo po<£ jetnost! »To je logika razmer, to njih prava vsebina. Če bi se ne uklonili razmeram, bi došli do protislovja: reško podjetje bi zatajilo v svojih končnih ciljih samo sebe.« Tako poučuje člankar v »Tribuni« kričače in slepce. Reka ne more živeti brez stikov z zaledjem. Ker je pa zaledje v rokah Jugoslavije, je neizogibno po* treben sporazum s to državo. Drugače — tako govori rimski list —i pride nad Reko smrt! Vse priznanje gre rimskemu listu, da je pogumno povedal resnico. Še večja pa bi bila njegova zasluga, če bi bil izpregovoril ostro besedo tudi na na* slov tistega italijanskega časopisja, ki neprestano kriči o sovražnikih Reke in Italije. Povedal naj bi jim bil, da s svo? jim večnim zb a danjem in sramotenjem, s svojimi za Jugoslavijo škodljivimi sen* zacionalniimi vestmi in s svojimi neprv kritim podpiranjem tej državi sovražnih rovarjev, postajajo sami največji so* vražniki Reke. S tem ubijajo namreč razpoloženje za sporazum, ki ga Reka potrebuje če sploh hoče — živeti! Domače vesti Nova uprafvna ureditev Primorskega Načelnik urada za vse pokrajine je dal »Eri Nuovi« nekoliko podatkov o novi, upravni ureditvi Primorske. Tozadevne določbe so že sestavljene v zakonski od* lok, ki je bil predložen kralju v podpis. Zakonski odlok določa predvsem pra* vice in dolžnosti generalnega civilnega komisarja, ki so enake onim namestnika pod bivšo vlado. Odlok predvideva ra> zen tega imenovanje dveh generalnih cinj vilnih podkomisarjev, in sicer za Gori" ško in Istro. Primorsko bo imelo upravo podobno upravi pod prejšnjo vlado. Drugi del odloka govori o predstojećih občinskih volitvah, ki se morajo vršiti; tekom štirih mesecev. Volitve se bodo, vršile po določbah, ki veljajo za stare; bolcrajine. Občinski statuti, zakoni in (določbe, ki so zagotavljali občinam av* t anemij o in druge pravice, ostanejo še nadalje v veljavi. Namesto deželnih zborov bodo začasno poslovali izredni ^deželni odbori, kateri se bodo bavili z vprašanji, ki se tičejo pokrajin- V Za* idm, Trstu in Tridentu se razen tega ustanove pokrajinske posredovalne ko* misije. Za skupna vprašanja! bo usta* novi j ena centralna komisija. Pokrajin« ske komisije bodo sestavljene od po* slancev, senatorjev in domačih strokov« njakov. Delo komisij bodo vodili gene* ralni komisarji, a delo centralne komi* sije načelnik urada za nove pokrajine. Centralni urad za nove pokrajine bo posloval kakor doslej v Rimu. Njegov delokrog pa se bo še bolj razširil, tako da bo imel skoraj diktatorske pravice. Vojni minister Gasparatto je zapustil včeraj naše mesto. Zjutraj je sprejel nekoliko komi-nato si je ogledal vilo Necker, artilerijsko kg. Maslo fe kupljeno od milanskega obratnega konsorcija sa discipliniranja trgovin^ ia prodajani« mlečnih izdelkov. 71ofiwri a*4 našim ljudstvom. Zadnja »Goriška Straža« je prinesla pod trm naslovom uvodnik, v katerem opisuje preganjanje na* Sega kmetskega naroda na Goriškem in Kranjskem. Med drugim pravi: »Piscu teh vrstic je pripovedoval sedemdesetletni starček, kako so oblastniki postopali i njim — starček je ves čas med pripovedevanjem jokal, ker ga je bilo sram in ni mogel razumeti, da se tako postopa s človekom, kakor so postopali ž njim. Naj ▼ UezM blagajn Nočni čuvaj B„ ki moral ostati pod ključem, dokler se tatvina v banki Julijske Benečije na GokJoaijevem trgu št. 4 ne razjasni, je bil pred snočnjim izpuščen v svobodo, ker se je iska-salo, da j* popolnoma nedolžen. Tatovi v cevljarmoi. Preteklo noč so odprli neznani tatovi ■ ponarejenimi ključi čevljar-nico Antona Žerjala, v ulica Milano št. 27, in odnesli 100 parov čevllev v skupni vrednosti 7000 lir. Pod tramvaj je prišla včeraj okoli poldne na tekališču V. E. III. 78 letna Antonija Fonta-not, stanujoča v ulica S. NicolA št. 2, ter do- Breskve Hruike Fige • Grozdje Jabolka . ČeSplje Sadje; • * 2 2.80 1.20 3.20 1.60 2 — njim. iN a j sodt o teh zločinskih slučajih , _______ naša in italijanka javnost: Kmet iz Sp. Idrije! bila pri tem več nevarnih poškodb. je pripeljal iz Idrije vrečo pomaranč, kolačevi Aretacija. Pred snočnjim okoli 9. ure se je itd. Finančna straža mu je hotela vzeti vrečo.! prepiral 23 letni Ivan Vesnavez, stanujoč v Kmet se je seveda branil in ni hotel oddati ulici del SoHtario št. 11» na ulici Arcata z ne-vreče. Zato ga je finančna straža cklofutala, kim drugim molk mi. To stvar je videl stražnik nabila s palicami, mu izbila zob in pokvarila Ivan Časti. Stopil je k Vesnavezu in ga svaril, oko. Kmet se je pritožil v Idriji pri komesar ju, naj se ne prepira. Te besede so pa Vesnaveza ki je izjavil: »Finančna straža ni pravilno po- tako razburile, da je hotel stražnika nabiti, stopala, da Vas je poškodovala, morala bi Stražnik je seveda prijel moža in ga odpeljal Vas odpeljati v Trst«. Komisariat pa ni sma-j v zapor v ulico Coroneo. tral za potrebno, da bi vso zadevo preiskal in' Kaj ** je go£lo v Wcissovi trgovini. Ko se dal na kak način kmetu zadoščenje. — Isti fe včeraj popoldne ob 14.30 odprla trgovina ravnateljstvo na"Campo Marzio in nato razne J kmet je šel 14. julija na senožet. Finančna M. Weissa na tekališču V. E. III.f je napravil vojašnice. Obiskal je tudi Miramar. Ob 13. uri J straža pripelje mimo mladeniča, ki je pribežal eden izmed uslužbencev lepo odkritje. Usluž-je bil prirejen banket v hotelu «Savoia». Ob iz Jugoslavije. Mladenič nagovori kmeta, ki benec je šel namreč po opravkih v III. nad- i x---j-i---- _t--1:*« ga -e p0znaj. »Zdaj pa gremo.« »Kam?« vpra- stropje, kjer se nahaja večja zaloga raznovrst- ša kmet! »Sam ne vem«, odgovori mladenič. Kmet je šel dalje po svojem opravilu na se<-nožet. Ko se približa finančna straža kmetovi hiši, ji zbeži mladenič proti jugoslovenskl meji. Finančna straža strelja za mladeničem. Sij Ippolito proti Be- 15. se je vkrcal na torpedolovca Nievo», ki je odplul kmalu potem netkam. : Olajšave za nove italijanske državljane« ki fe vračajo v Italijo. «Osservatore Triestino* javlja, da se bodo dovolile onim, ki dobe po saintgermainski pogodbi potom opcije italijansko državljanstvo in se bodo morali nastaniti v Italiji, razne olajšave. Glavno železniško ravnateljstvo jim je dovolilo železniško vožnjo po vojaških tarifah. Za prevoz blaga, ki ne presega 50 kg, in za prevez pohištva, ki ne presega 500 kg, se tarife znižajo za 50%. Vabilo k veliki prireditvi združenih odborov v prid Istranom, ki se ni morala vršiti v nedeljo, 21. t. m. se vrši v nedeljo, 4. septembra ob 4. uri popoldne na Vremčevem travniku «na Stajbcah» na Opčinah s sledečim sporedom: 1. A. Foerster: «Naše gore*, poje «Zvon» (Opčine); 2. Premrl: »Slovenska govo-rica», poje «Stanjel» (Štanjel); 3. F. Stegnar: *Dneva žar», poje «Venček» (Dutovlje); 4. F. S. Vilhar: «Naše pjesme*, poje «Zarja» (Kopriva); 5. Ipavec: »Planinska roža», poje « Primorec* (Trebče); 6. Vogrič: *Lahko noč», poje «Lipa» s spremljevanjem tamburaškega zbora (Bazovica); 7. Aljaž: «Ti veselo pcj», poje • Bratska slogam (Zgonik); 8. «Domovini», poje .Zastava* (Lonjer); 9. ^Hrvatski napjevi®, svira «Tamburaško društvo« iz Padrič; 10. Vcla-rič: «Na dan», poje «Slovan* (Padriče); 11. Vilha^-Rapotec: «rro!jetni zvuci», poje «Ve nega perila, in je našel tam žensko, ki je pridno izbirala perilo in ga potem spravljala v ročni kovčeg. _ •Kaj delate tukaj?» jo nagovori uslužbenec. «Izbiram perilo« — je odgovorila neznanka pe Ko sliši kmet strel, se vrne proti domu, a hči s tresočim glasom. mu zakličc iz praga: »Oče, zdaj odpeljejo še! «Dobro. Kako ste pa priila sem, ko je bila Vas.« Mož se spusti v beg proti jugoslovenski trgovina do sedaj zaprta?» 3če, ne bežite, ker Vas1 Ženska je dajala razne m se prazne izgovore, vrne Uslužbenec je zapazil zadrego neznanke. Po- me ji, a hči mu kliče: »Oče ustrelijo«. Mož nekoliko pomisli proti domu. Nato ga je finančna straža are-j klical je k sebi ravnatelja in mu razložil po-tirala, kakor tudi njegovega brata in jih odpe- ćctJ*e ženske. Ta je kmalu žensko vprašal, kaj l jal a. proti Cerknemu. Na poti so jih pretepli, v kovčegu, katerega je bila takoj po pribili s palicami, sedemdesetletnega starčka so hodu uslužbenca na skrivnosten način zaprla, vlekli za nos, opekli mu s cigareto desno oko. Neznanka se je temu upirala; končno je ven-češ: »Fuma, fuma«. Iz Cerkna so jih odpeljali da*" odprla kovček, v katerem je bilo zloženo v Gorico, kjer so bili zaprti 3 tedne. — Na-j razno perilo. O tem je bila obveščena poilcija, vedli bi lahko še mnogo drugih kričečih slu- j ki je aretirala žensko in jo odpeljala na poli-čajev nasilstva, surovosti, a že ta dva zado-' cijski komisariat v ulici Sanit&, kjer je bila za-stujeta, da se vzbudi v vsakem človeku, Itali-! slišana. Izjavila je, da se piše Violetta Romano janu in Slovanu, čut ogorčenosti nad takšnim ^ Kopra in da se je skrila za neko omaro, ko nečloveškim postopanjem. — Oblastvo pa je j se je zapirala trgovina, z namenom, da bo v poklicano, da napravi v tej zadevi red in ko- i I1"™ zbirala perilo in ga potem odnesla... nec nečloveškemu nasilstvu.« '' " ; Borzna poročila. Tečaji: . ■ Trst, dne 30. avgusta 1921. Jadranska banka . ••.............. • • • ..»••«...* 333 272 ..*••••••.,«. 1400 Cosulicli Dalmatia . • • Gcrolimich . Libcra Triestina Lloyd Lussino . , , t Msrtfnolicli . • . Oceania . , , . Premuda . . . . Tripcovich ... Ampelea .... Cement Dalmatia Cement Spalato . Tuja vaiaia ca tržaškem trgu« Trst, dne 30. avgusta 1921. 1540 700 165 300 370 328 G15 322 307 Mila in lut - Ifott - M Urnik od 1. julija 1921 Lir Tja avstrijsko-nemške krone . češkoslovaške krone . . dinarji........ Ieji.......... marke........ dolarji........ francoski frank! .... Švicarski franki .... angleški funti papirnati. angleški funti, zlati . . napol eoni....... , 2.30— 2.40 27.50- 28.50 53.50— 54.— 27.50— 28.25 27.-- 28.— 23.10— 23.20 181.-182.— 395.--398.— 86.25— 36.50 105.--106 — 89.75— 90 25 3.80 6.90 7.£0 8.75 9 45 10 20 13,05 12.— 13,— 13.551 14.55 j 16,15 16 75! 17.7^ 20.50! 21.60 22.25 23.— 25.S5 28.35 7.— 7.40 8.10 8.15 8.25 8.35 8.45 8.50 9.— 6.10 9.15 0.30 9.45 9.50 10.— 10 20 10.30 10 35 10.45 11.— 11.15 11.45 ODHOD jg Trst (P. Oberdan) Bazovica..... Kozina-Herpelje . Tuble ...... Materija..... Markovščina ... Gradišče ..... Obrov ..... Hr ušica ..... Podgrad..... RaČice . «... Starad...... Pasjak ...... Sapjane ..... Pupa ...... Permani..... Jurcani . . . . . Jušići ...... Matulje..... SS lfaisska-Ogaiiii M Beks (Trg C. Biltisti) Trst Podgrad MALI OGLASI se racuna|o po 20 stofink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debele črke 40 stotink beseda. ~ Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. ZLATA verižica s priveskom, srebrn naočnik pozabljen v nedeljo na obrežju Ospizio Marino. Ker fe oboje drag spomin, se pošteni najditelj naproša, da prinese najdeno v ulico S. Nicolo 2, III desno, kj er dobi primerno nagrado. 1559 Lir Tja || ODHOD Nazaj (Lir —.— 16.30 t j Trst (P. Oberdan . A k j 9.30 Fia.— 3.80 17.10 Bazovica..... 9.- 10.2(3 6.00 17.35 Kozina-Herpelje • 8.40 7.5« 7.50 17.50 TubJje...... 8 25 6.60 8.7 o 18.- Materija . . • • • 815 5.3* 9.45 1810 Markovščina ... 8.05 3.S5 10 20 18.20 Gradišče , . . . • 7.50 1 3-- 11.05 18.25 Obrov ...... 7 45 210 U.— 18.30 Krušica ..... j 7.40 1.30 13.- 18.401 > r Podgrad ..... g j 7.30 Šentjakobski «Soko£», Danes zvečer ob 8 odborova seja. Tajnik. Pozivajo se gg. Ivan Stergar, Josip Gerda-vič in Ivan Božič, (najbrže železničarji), da dvignejo važna pisma iz Zagreba naslovljena na njih, ki se nahajajo prf Antonu PodbrŠčeku v uMci Tcrre bianca 39, I. Ako so imenovane Ker je v Wedssovi trgovini že večkrat kaj zmanjkalo sklepa policija, da je bila edino le Violetta, ki je odnaSala na skrivnosten način blago in perilo. To pot je imela v kovčeku — 4500 lir perila! Vesti iz GoriSka Bača prf Sv. Luciji. Preteklo sredo, 24. avgusta ob 1. uri zjutraj je alarm dvignil iz spanja „. j, . , V£ _ - - . - ., vojaštvo tukajš. posadke. Z njim so skočili na Švab: «Še ena*, poje «Sokolski i Mladinsko ćtčisito «Prosveta» rtna svoj nogc ttl°: znanke, da se jim pisma dostavijo. (Prošek); 13 bi igra toč-pro- Velika avtemobilna nesreča v bližini želez- Poveljnik posadke stotnik Zinotti, žel. pod-načelnik Giarda in njegov brat so v družbi z raznimi damami uživali tukajšni dobri nočni zrak in se ga pošteno navlekli. Zahotelo se jim je pokazati svojo moč ra že v polnem teku. Prosimo vse rodoljube, . Droti fiarkovljam, pošljejo cim več aarov za paviljone m srečo- -lov na naslov družine Čok-Drašćek, Opčine, K obilni udeležbi vabi Pripravljalni odbor. Nedeljska prirsdilev pevskega društva v Da-si so vSr^if CZaeČai•T3^ na Miramar