Po peiti prejeman:
za
eelo leto naprej 26 K — b pol leta , 13 „ - „ Četrt , , 6 „ 50 „ mesec , 2 „ 20,
V npravnlštvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ - „ **it , . 5" - ! mesec , 1 „ 70 „
Zaj>ožiljanje na dom 20 h na mesec.
L0VENEC
Političen list za slovenski narod.
Narofinlno in Inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice <t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah fit. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 101.
V Ljubljani, v soboto 3. maja 1902.
Letnik XXX.
Za delavce v fob. tovarnah.
Interpelacija
posl. dr. Šusteršlča In tovarišev na eksce-lenco g. finanč. ministra glede uravnave delavskih razmer v c kr. tobačnih tovarnah.
Proračun tobačnega monopola za leto 1902. kaže prebitka nad 132,000.000 kron.
Ta lepi uspeh nalaga državi dolžnost, da v polni meri izvršuje svojo socialno nalogo nasproti delavcem pri tobačnih tovarnah.
Te svoje dolžnosti je država doslej izvrševala jako nezadostno. Posebno pomanjkljive so naprave glede zavarovanja delavcev za starost.
Namen starostnega zavarovanja, ako je resen, mora biti, da onemoglemu delavcu preskrbi take dohodke, da more vsaj za silo živeti. Delavec si od plačila ne more prihraniti, zato mora za slučaj onemoglosti računati na preskrbnino za invalide — ali pa na javno dobrodelnost.
Da so delavci v c. kr. tobačnih tovarnah slabo preskrbljeni, dokazujejo naslednje številke: Delavec V. vrste, ki je služil 10 do 20 let, dobi v slučaju onemoglosti 20, reci d v a j s e t k r. na dan; po 20. do 30. letni službi 24 kr., po 30. do 40. letni službi 32 kr. in 40 kr., če je služjl več nego 40 let.
V IV. vrsti dobi delavec v slučaju onemoglosti v isti dobi po 25, 30, 40 in 50 kr. na dan.
Tu je treba pripomniti, da je večina tobačnih delavcev v teh dveh vrstah: večina delavk namreč v V. in večina delavcev v IV. vrsti.
Vsakemu pa je jasno, da je ta preskrba za starost popolnoma nezadostna. Kako naj danes človek živi z 20 ali 25 krajcarji na dan?
Človek potrebuje na dan najmanj 48 kr. Z vso pravico smejo delavci IV. in V. vrste zahtevati najmanj 48 kr. na dan preskrbnine, katera naj bi po 401etni službi znašala vsaj 80 kr.
Naravno, da bi se v isti meri morale zboljšati preskrbnine tudi delavcem v višjih razredih.
Pa tudi v drugem oziru je treba pre-osnovati delavsko preskrbnino za starost.
Po sedanjih določbah rastejo podpore za onemogle delavce od 10 do 10 let. Delavec ima pravico do te podpore, ako je služil najmanj 10 let. Ta podpora pa je enaka, ako je delavec delal 10 ali pa 19 let. Ta določba je naravnost krivična. Pravično bi bilo, da se podpora za onemogle prične po lOletni službi in da raste od leta do leta po odstotkih. Neumevno je, zakaj je podpora po lOletni službi ista, kakor po 191etni službi!
Kar se tiče plač, pa se mora vobče hvaležno priznati, da je monopolna uprava precej ustregla željam in opravičenim zahtevam delavstva.
Nekaj pa se je doslej popolnoma prezrlo. Okoli 90% vsega delavstva dela v akordu. Ta akordna plača znaša za delavke 10 do 13 kron na teden, za moške delavce 12 do 16 kron, izjemoma tudi do 17l/, K.
Poglejmo karijero delavke. Ko je vspre-jeta, pride večinoma, vsaj v kratkem času, v oddelek akordnih delavk, da se izuči. Ko se izuči pride v nižjo vrsto akordnih delavk ter zasluži na teden 8 do 11 kron. Čez 4 do 6 let pride v višjo vrsto ter zasluži — vsaj v Ljubljani — 12 do 13 kron na teden. Stem pa je tudi končana k a -rijera tobačne delavke.
Tudi če dela 30 ali 40 let, ne dobi boljše plače. Nasprotno: V višji starost; se zmanjša njena fizična moč, ne more več toliko storiti, kakor mlajše tovarišice — in dobitudi manjšo plačo! To pa ni pravično, ker starejše delavke so večinoma omožene, morajo skrbeti za družino ter se boriti z materijalnimi skrbmi. V tem oziru bi morala monopolna uprava s socialnega stališča izravnati to nejednakost.
Sploh zahteva socialna pravičnost, da starejši delavec dobi premijo za večletno zvesto službovanje. To je tudi podjetju na korist, ker se na ta način pospešuje udanost in marljivost delavstva.
Priporoča se torej, naj se vpeljejo starostne doklade, ki naj bi se pričenjale morda s 15. službenim letom. Ta doklada naj bi povprek znašala 10% letnega zaslužka ter naraščevala za 5% na vsakih 5 let. Ta starostna doklada bi znašala po 151etni službi za delavce v dveh najnižjih vrstah okoli 68 kron in po 30letni službi
okoli 170 kron na leto, za delavke po 151etni 50 službi in po 30tetni službi 125 kron. Ta starostna doklada bi bila gotovo pravična in ne pretirana.
Dalje izraža delavstvo še drugo željo: Tobačna režija naj bi delavcem prodajala premog za domačo porabo po kupni ceni. Tej želji more uprava prav lahko ustreči. Ta dobrota, katero že uživajo uslužbenci pri železnicah, je velikega pomena za delavca.
Konečno treba še naglašati, da se mora vprašanje glede stanovanj za tobačne delavce vLjub-ljani čimpreje rešiti. Kakor se čuje, se uprava resno bavi s tem vprašanjem. Zato podpisani opozarjajo tobačno upravo na »Delavsko stavbinsko d r u š t v o v L j u b 1 j a n i." Ta zadruga je v Ljubljani z neznatnimi sredstvi v kratkih letih res veliko storila. Zadruga namreč gradi za svoje člane družinske hiše, katere jim prepušča v last proti amortizaciji stavbenih stroškov v letnih obrokih, ki ne presegajo navadne najemnine. Bilo bi torej najboljše in najprimernejše, da se tobačna uprava dogovori z delavsko-stavbin-skim društvom glede zgradbe primernega števila hiš za tobačne delavce ter v ta namen dovoli, društvu primeren predujem — seveda proti gotovi varnosti. To bi bilo socialno delo, ne da bi država količkaj žrtvovala ali zgubila.
Z ozirom na to vprašajo podpisani gospoda finančnega ministra:
Ali hoče Nj. prevzvišenost čim preje resno pretresati ter uvaževati te podatke in migljeje v svrho uravnave delavskih razmer v c. kr. tobačnih tovarnah ?
Dunaj, 1. maja 1902.
Sledi 24 podpisov.
Še slov.-nemška zveza.
Neradi brskamo po tem žalostnem poglavju slovenske politične zgodovine. Ker smo pa bili zopet izzivani, naj podamo o tej stvari zopet nekaj mislij.
Slovensko nemška zveza se mora pre-tresavati z občno slovenskega stališča. Mi
smo zadnjič že povedali nekaj misli brez vsake osebne osti proti komurkoli. »Narodu« pa ni bilo to prav in nas je počastil z nekaterimi stvarmi, ki so z resnico v popolnem nasprotju. Podtikal nam je tudi, da vabimo iz slov. nemške zveze narodnomisleče elemente, da zakrpamo potapljajočo se svojo politično ladijo, in sklenil je svoj državniško-modri članek s zatrdilom, da konča naša stranka s popolnim političnim bankerotom, samo ako »Narodova stranka le še par let vzdrži alijanco z Nemci. No mi smo prepričani, da člankar sam ni verjel, kar je pisal, ali bil je prepričan, da bodo verjele to verne liberalne ovčice. Pa pustimo to.
Ko so pred sedmimi leti sklepali nemški prvaki zvezo s Tavčarjevo stranko in po de-želnozborskih volitvah sedeli v kazini na posvetovanju dr. Zuppan in dr. SchafTer, baron Schvvegel in dr. Binder in vsi gospodje, ki sede v vodstvu nemške male stranke na Kranjskem, tedaj so gotovo se vprašali: «Cui prodest ? Kako korist bomo imeli ?« In kakor so bistre glave, na čelu jim stari diplomat bar. bchvvegel, bo gotovo pretehtali, ali ima ta alijanca za Nemce, oziroma raztreseni nemški element v deželi Kranjski kaj pozitivne koristi. In našli so, da je za njihovo pozicijo ta alijanca največje važnosti. Zato pa so z veseljem dali pisano besedo, da volijo v dež. odbor dr. Tavčarja, kajti ko je bila enkrat zveza sklenjena, bili so tudi mandati, katere je naklonila nemška stranka slovenski liberalni stranki, vezani, kompromisni mandati. Ni trebalo dajati kakšne maršrute liberalnim dež. odbornikom, ker ie dejstvo, da so prejeli mandat iz nemških rok, je klicalo z vso resnobo, da dotičnik ne sme delati proti Nemcem, ker je tudi njihov poverjenik v deželnem odboru.
Slovenski liberalni deželni odborniki so vezani delati v sporazumu z nemškim odbornikom ali pa izročiti mandat v roke nemškega veleposestva.
Bodi besedilo ali prejšnje ali sedanje zveze slovenskih liberalcev z Nemci kakor-šnokoli, zadostuje nam že to, da obstoji taka formalna, na pisani pogodbi temelječa alijanca, zadostuje nam že to, da so vsled tega dvema slovenskima deželnima odbornikoma vezane roke. Seveda verujemo prav radi, da ne stoji v pogodbi iz-
LISTEK.
Liberalne trditve.
strašansko trdovratni ljudje smo mi »klerikalci«. Naši za bližnjega tako silno skrbni in za njega blagor vneti liberalni bratje nam v svojih časopisih vsak teden kažejo ogledalo naših grehov. Mi pa se ne ganemo. Mesto, da bi se trkali skesano na prBi, šli v se in politiko popolnoma prepustili našim liberalcem, pa se ne umaknemo. Kako krasno bi se politikovalo brez »klerikalcev« ! Tako pa morajo naši narodni na-prednjaki vedno in vedno v potu svojih obrazov zatrjevati, da njih zveza z Nemci ni narodu v škodo, marveč mu je v korist. Vse so že naštoli, kar bi zanje govoriti utegnilo in še mnogo več. Samo enega še niso rekli, namreč: facta Iocjuuntur. Fakta namreč govore zoper njih.
Dejstva pa svet vidi, in zato treba poglede sveta odvračati od sebe. Torej kažejo naše »grehote«. V zadnjem času našteli so nam sledeče: 1. Klerikalizem tlači ljudstvo. 2. Klerikalni politiki je Iju^fvo le molzna
/ J
krava. 3. Črna internacijonala mori v ljudstvu narodnostni čut. Tako ]e pisala goriška »Soča« in za njo »Slov. Narod«. Grozno! Taki grehi!
Pesnik Bauernfeld je pel, sestavljajoč svoj pesniški dnevnik : Fiir meine bilnden, schwere und leichte, — Geh' ich in mei-nem Tagebuch' zur Beichte. Mi zagrizeni »klerikalci« pa ne hodimo k spovedi niti k liberalnim časnikom, niti v dnevnike, marveč tje, kamor nam veleva cerkev. Zato nam ogledala grehov po liberalnih listih ne imponujejo prav čisto nič. Zato morda tudi se liberalni listi zaganjajo z vso močjo v spoved in pa v cerkev.
Da bi cerkvi zadali posebno hud udarec, zatekli so se k prof. Masaryku v Prago. Ta je »klerikalizem« pohrustal. On pravi, kakor poroča »Slov. Narod« : »Verstvo že dolgo časa nima nič skupnega z Vatikanom«, — po njegovih mislih le politika. Tako, sedaj vemo. Ta stavek nam razodeva res veliko skrivnost. Zato pa se ne čudimo, ako sklepa Maz»ryk svoja cerkvenepolitična razmišlje-vanja z besedami židovskega rabinca dr. Kaufmann Kohler v N( \v-Yorku : »Zi vso
to (krščansko človekoljubnost itd.) ima moderno židovstvo iskreno priznanje in si lasti Krista kot enega izmed največjih svojih sinov«. Ugovarja pa ta rabinec temu, da bi imela ena cerkev, naj si je šo tako številna, samoedino ključ do resnice. Mi teh besed rabinca ne bodemo dalje kritikovali; mož je očividno pristaš tistega reformjudovstva, ki ima danes prvo besedo v framasonski loži. To, kar je izrekel, je načelo frama-sonstva, in to načelo skušajo nekateri vedno bolj razširjati med mase in tako izpodko-pati tla pozitivni veri, Delo, započeto od starih angleških deistov, nadaljuje frama-sonstvo in vsi tisti, kateri razširjajo njega načela vedoma ali nevedoma. Libcralci so katoličani samo za časa volitev, sicer pa »iščejo resnice«. Kakor nas pa uče stari pregovori, ljudje ne marajo resnice, ter jo preganjajo kot pisterko. To je že tako na svetu, in ako povefi liberalcu, da imajo na pr. od slovensko liberalno-nemške zveze korist samo Nemci, ti tega ne bode veroval.
Tudi »Soča« tega ne veruje, kajti neka potovalna družba pela jo v ljubljanski kazini med drugim tudi znano »za jedan časak
radosti«, dva Nemca sta začela piskati, ali drugi so jih zavrnili. Tako pripoveduje »Soča" in pristavlja, „da je to jako pomemben signum". Sedaj smo Slovenci rešeni, kajti v ljubljanski kazini se je pela pesem ,.za jedan časak radosti". Kedor še sedaj ne veruje, da imamo od slov. liberalne-nemške zveze dobiček Slovenci, njemu ni pomagati, le eno vemo, da tak mož ni liberalec, torej ni inteligenten, morda je celo analfabet, r«alen politik brez dvoma ni. Zažigajte kresove, Slovenci, pojte zahvalnice, imenujte zaščitnike slovensko nemške zveze častnimi člani in občani, kajti v ljubljanski kazini pela je potovalna družba pesem „za jedan časak radosti" ! Srednje šole, vseučilišče, uradni jezik, pravično zastopstvo v javnih zastopih, ljudsko šole ob jezikovnih mejah, vse, vsa to in pa Se mnogo, mnogo druzega bodemo sedaj dobili, ker v ljubljanski kazini pela je potovalna družba pesem „za jedan časak radosti". To je signum, da malo tacih. Ali nam so bolj zdi to sig num za tiste, kateri takim liberalnim trditvam verujejo, in potem je to signum paa-pertatis.
e c n o, da se mora nemških zadev na Kranjskem kolikor moči ogibati. Ali taktično se godi tako, ker mora liberalna slovenska stranka imeti ozire na svoje nemške zaveznike, ker drugače se ta zveza razbije. In ti vedni oziri na Nemce, to je tista točka, okoli katere se mora sukati liberalna slovenska politika, kar bi pa ti zadnji tako radi pritajili, — Ta alijanoa je za kranjske Nemce kakor nalašč. Maloštevilni so in brez alijance bi proti Slovencem nič ne veljali. Tako pa se ozira na njih želje deželna vlada in dr. Tavčar in Hribar, ker vlada dobro \6, da dokler baron Schwegel gre roko ob roki z dr. Tavčarjevo stranko, glasilo dr. Tavčarja »Slov. Narod« nima nujnejšega posla, kakor Bejati osebno mržnjo, biti po »klerikalizmu« in terorizirati tudi nasprotnika, dotlej pa ima gospodstvo v deželi nemški baron Schwegel. Baron Schwegel je tudi jako dobro znan v ministerskih palačah na Dunaju in nikdo ne bode verjel, da on porablja svoj veliki upliv in svojo diplomatično pretkanost v škodo Nemcem. Baron Schvvegel je zaupnik vlade, ker nemško zvezo poznajo tudi gori na Dunaju in vedo, da je gospodar situvacije na Kranjskem baron Schwegel, store tudi po želji stranke, katero on spretno vodi, in to je — nemška.
Pa tudi dr. Tavčar ima ozire na nemško stranko. Gotovo je vsem znan oni »iu-ror«, s katerim je klestil ta gospod prod 7 do 8 leti v deželni zbornici po Nemcih in nemškutarjih in v »Slovanu« umival »nem-škutarsko« Šukljejevo strujo. In sedaj ?! V »Laibacherici« je bil natisnjen njegov govor, ki ga je imel v mestni zbornioi zoper sa-moslovenske ulične napise v Ljubljani. In kako je bil nervozen, ko je dr. Gregorič bil zopet sprožil vprašanje samoslovenskih napisov! Ne rečemo, da se je prepričanje dr. Tavčarjevo bilo izpremenilo glede uličnih napisov, ali ker so oziri na nemško alijanco tu, mora molčati nekdanje prepričanje, zato pa je opustil v mestni zbornici filipiko zoper samo-slovenske napise. — Vemo, da niso te re-miniscence prijetne, ali dejstev ni spraviti s sveta. Pa še nekaj, sicer malenkostnega ali značilnega. — Župan Hribar je bil dal napraviti na Vrtači na mestno nemško Solo slovenski napis. Nemci so zaropotali, kmalu je izginila slovenska tabla s šolskega pročelja. Ker hočemo biti lojalni in se ne spominjamo, zakaj je izginila, bi prosili, da nam pojasni čestiti gospod župan, ali je odstranitev zapovedala deželna vlada, ali se je umaknila prostovoljno, vsled ozira na Nemce. — Bodi pa eno ali drugo, vse pa kaže veliki vpliv nemStva na Kranjskem, ki ima pa svojo glavno moč v slovensko-nemški ali-janci.
Morebiti se bo ugovarjalo, da morajo tudi Nemci imeti ozir na slovenske liberalce in morajo tudi oni popuščati v narodnem oziru.
Tu je pa stvar nekoliko drugačna. Nemci so satuniran narod in tudi na Kranjskem. Vse imajo: svoje šole, zastopstva v deželni zbornici več kakor jim gre po številu, in deželni odbor strogo pazi, da na nemški dopis iz Tržiča odgovarja le nemško. Koncesije v narodnem oziru niso nobene dali, še zagotovili bo si, da jim dežela daje za nemško gledališče jednako podporo kakor slovenskemu, vzlic temu, da imajo bogato nemško hranilnico, ki nalaga vsako leto štirideset tisoč kron za zgradbo nemškega gledališča v Ljubljani. — Priznajmo, da je v gospodarskem oziru marsikaj dobrega storila za kranjsko deželo nemška hranilnica, saj je to konečno moralna dolžnost tega zavoda, ki je več desetletij rasel in se množil izključno ob žuljih produktivnih slovenskih slojev na Kranjskem, vendar je temu zavodu nemški živelj v prvi vrsti pri srcu. Nemška sulferajnska šola, Kunstwebeanstalt, Filharmonično društvo, nemški otroški vrtci, vse to zajema bogate podpore iz kranjske hranilnice. — Ko bi dali nemški gospodje pri hranilnici enkrat nekoliko podpore za slovensko gledališče ali za „C-ril Metodovo družbo«, potem bi lahko rekli, Nemci dajejo dolžni tribut za slovensko-nemško alijanco. Ali čakali bomo zastonj.
SmeSno pa je, ako „Narod" v polemiki s praško »Politik« vzklika patetično: »Naša
stranka zaradi alijance z Nemci ne daje tem nikakih narodnih koncesij in ima v narodnem oziru proste roke."
V koliko ima v narodnem oziru proste roke, Bmo pokazali zgoraj na par slučajih. Da se pa baha, da ni dala Nemcem nobene koncesije, tudi ni res, ker volitev dr. Sobaf-ferja v dež. Šolski svet je gotovo narodna koncesija, in podpora nemškemu gledališču v jednaki visokosti kakor sloveaskemu, tudi. Konečno pa, ako tega niti ne upoštevamo, moramo vendar vprašati, kakšne narodne koncesije naj dajo Nemcem, ko imajo že vsega čez mero. Ta zveza bi se mogla le tedaj nekoliko opravičevati, ako bi Ne m c i dali prostovoljno koncesij v narodnemoziru. Poizkusite pri Nemcih, da da nemška kranjska hranilnica recimo 100.000 K za slovensko trgovsko akademijo, bodete videli, kako Vas bodo debelo gledali!
Kakor obračamo stvar, vedno ee pokaže, da je s slovenskega stališča skrajno kvarna ta alijanca.
Pa še nekaj je, kar je na tej alijanci za nas skrajno pohujšljivo.
Mnogo let je bilo treba, da smo se na Kranjskem otresli starega nemškutarstva. Saj ni še dolgo, ko je znani vitez VeBteneck delal na Kranjskem volitve in je deželni zbor imel nemško večino. S kako navdušenostjo so se Slovenci borili zoper nemšku-tarstvo in z idealnim ognjem je dr. Zarnik šibal krivioe, ki so se godile Slovencem v naši skoraj docela slovenski deželi.
Komaj smo se izkopali iz starega nemškutarstva, in ni preteklo dobrih deset let od tiste dobe, pa zlezejo slovenski liberalci zopet pod nemško komando in sicer prostovoljno. — Pripro8ti meščan in obrtnik je neustrašeno šel svoj čas v boj za slovensko stvar in je večkrat trpel pri tem gmotno škodo, ali v idealni narodni navdušenosti je rad žrtvoval tudi gmotno korist sveti narodni stvari. Kaj si more misliti tak narodni veteran, ako vidi, da akademično naobraženi možje, ki so bili najbolj glasni v narodno-slovenskem radikalizmu, hodijo sedaj roko ob roki tistega dr. Schaff >rja, ki je bil za časa nemškutarske vlade v dež. zbornici tudi že priznan nemški voditelj ?
Nemška alijanca je veliko narodno pohujšanje. Ako na Teharjih neuki slovenski kmet voli nemškutarja v obč svet, mu to slovenske novine zamerijo. Ako v selih ob slovensko-nemški meji zaupa slovenski kmet nemškemu trgovcu in veleposestniku mandat v občinski upravi, nas boli in obžalujemo, da je tako malo narodne zavesti med priprostim ljudstvom. Vendar roko na srce, in pomislimo, kaj bi mogli odgovoriti takemu kmetu, ako bi nam rekel, da on ne dela nič drugače kakor izobraženi slovenski gospodje na Kranjskem? Ako se 11 Nemcev in 9 Slovencev v kranjskem dež. zboru deli v gospodarstvu čez vso deželo, zakaj bi on nekaj Nemcev ne volil v obč. svet, če bo razumni gospodarji, saj zato še vendar ostane Slovenec ! — In ker Kranjska ni s kitajskim zidom zagrajena, pa ljudje na slovenski meji in narodno mešovitih krajih dobro vedo, kako se dela narodna politika v srcu Slovenije, zato jim tudi ni zameriti, ako posnemajo središče.
Kakor rečeno, dve glavni škodi sta, ki izvirata iz te slovensko-nemške zveze: Oziri na kranjsko nemštvo, in pa pohujšanje široke narodne mase v narodnem oziru. Nemštvu se pri tacih razmerah pri nas iz-borno godi in morebiti nanese še prilika, ko bomo mogli podrobneje poročati, kako si je nemštvo v senci te zveze svoje stališče na Kranjskem podkrepilo.
Sedaj pa še par besedi glede očitanj na našo stranko. „Narod" trdi, da so šli Nemci za naše kandidate ob državnozborskih volitvah v ogenj, ker se jim je obetalo, da se slovenske pridige odpravijo na Kočevskem.
Mi pa vemo, da je šla vsa slovensko-liberalna, nemškutarska in nemška garda za Tavčarjevega in grof Barbovega kandidata Zupančiča in zoper Povšeta v ogenj. Res je pa tudi, da so mestni Kočevci volili našega kandidata prošta dr. Elberta. Da bi jim pa zato kedo kaj obetal, kar bi bilo zoper naš slovenski in katoliški program, to je pa nekaj novega. — Le na dan, gospoda, b tem, kar veste, in povejte kedo je obetal komu in kaj je obetal!
Prepričani pa bodite, da naša stranka javno desauvira dotičnega, ako je delal na svojo roko obljube, katere bi bile na škodo slovenski ali katoliški stvari. In slovenske pridige na Kočevskem! Kjer so potrebne, tam morajo ostati, in kjer se pokaže potreba, tam se morajo uvesti. Želje in zahteve v stvari pridig so lahko zadeva stranke, vendar ima izključno pravico konečno odločevati cerkvena oblist. Da bi pa naša .stranka barantala v politiki s slovenskimi ali nemškimi pridigami, to je pa misel, katere naš razum ne obvlada. — Šs enkrat tedaj »Narodu": z imeni in dejstvi na dan, ker ljubimo javnost!
Sedaj pa naj se še dotaknemo očitka, da je naša stranka svoj čas v dež. zboru preprečila samoslovenske ulične napise v Ljubljani. Res je, da so bili pred osmimi leti dr. Papež, pl. Detela in, če Be ne motimo, tudi Povše proti jednojezičnim uličnim napisom. Bili so pa iz stvarnih in političnih razlogov. Iz stvarnih, ker so stali na stališču, da narod, ki je sam zase majhen, se ne sme postaviti na stališče šovinizma in agresivnosti, in iz političnih, ker se je pričakovalo, da vlada, ki je bila tedaj Slovencem bolj naklonjena, kakor sedaj, ugodi nam v pravičnih kulturnih in narodnih zahtevah, ali da se vsaj potem tudi v drugih mestih dosežejo dvojezični napisi, kjer so zdaj samo nemški. Ako je tedanja konservativno slov. stranka bila za dvojezične napise v Ljubljani, ni to storila zaradi kakšne zveze z Nemci, ker ni bila po ni-kaki zvezi angažirana imeti ozir na Nemce. Tudi ni pričakovala nikake nemške protiusluge za svojo stranko. In samo to, da so v kratkem čaBU potem Nemci ae spojili z dr. Tavčarjevo stranko, kaže, da so slutili Nemci v liberalni stranki boljši in dostopnejši objekt za alijanco v korist nemštvu.
Sicer je pa vsakemu jasno, da nekdanja konservativno - slovenska stranka s pokojnim Klunom in tovariši ni isto z današnjo katoliško-narodno stranko. Sedanja katol -nar. stranka ima po prvem in drugem katol. shodu natančno začrtan obširen program. katerega jedna glavnih točk je slovenskim koristim prikladni demokratični politični in gospodarski program. Brez vsakega narodnega šovinizma, ali odločno in neustrašeno se bori naSa stranka za narodne pravice naroda in za politične in gospodarske pravice ljudstva. Mladi naraščaj v naši Btranki, vzgojen v pozitivnem delu, je stopil ob stran nekdanjemu sicer čestitljivemu konservatizmu, in predstavniki nekdanje slovenskokonserva-tivne stranke, kolikor jih je še v aktivni politiki, niso več jedini odločilni element v stranki. Zato pa, ako so morebiti pred desetimi leti glede napisov naši možje bili za dvojezične napise, še nikakor ne sledi, da je to mnenje odločilno v naši stranki za vse večne čase.
V sedanjih razmerah, ko nemštvo v veliki večini in s podvojeno agresivnostjo pritiska na naše meje in po vsi slovenski zemlji ošabno gleda na nas in zatira ter izpodriva naš živelj, v teh razmerah nam od Nemcev vsiljenega boja je sigurno, da bi naša stranka bila v veliki večini za to, da tam, ker smo proti nasprotniku v premoči, rabimo silobran in uporabljamo represalije.
Toliko se nam je zdelo potrebno odgovarjati na »Narodova" izzivanja; morebiti se bode komu zdelo že preveč. Ce srno pa o stvari zopet govorili, naj nikdo ne misli, da nas s strankarskega stališča ta slovensko-nemška zveza kaj ovira. Naša stranka stoji trdno med ljudstvom. Zavodi in naprave, ki jih je ustanovila z velikim trudom in vstrajnim delom, se krasno razvijajo in nam tisto votlo »Narodovo" ropotanje prav malo škodi. Naši mandati so vsi sigurni in smo trdno prepričani, da še kmalu katerega odkrhnemo od preperele liberalne stranke, nasprotno pa so mandati liber.-slov. stranke, deloma nesigurni in ako bi se Nemcem zamerili, bi jim kmalu razbili tudi Ljubljansko trdnjavo. Zato pa naj „Narod" na »debacle« misli le v svoji stranki, ki pod vodstvom dr. Tavčarja gotovo pride. Niti baron Schvvegel — ne bo rešil stranke. Ako smo kedaj apelirali na narodno misleče elemente v liberalni stranki, da se rešijo slovensko-nemško zveze, nam je te besede narekovala skrb za narodno korist, skrb
za skupne Blovenske zadeve. — Storijo naj, kar mislijo!	_
Volitve na Francoskem.
Volitve, ki bo se zvrsile minolo nedeljo na Francoskem, smemo imenovati korak k boljšemu. Vlada Waldeck - Rousseau ova je sužnja onih skritih židovsko - framasonskih sil, ki so se v svojej brezstidnosti pokazale svetu ob Dreyfusovi aferi. Dvojna moč je bila, ki je takrat delovala z vso odločnostjo proti framasonskemu židovstvu: katoliška cerkev in armada. Zato je tema dvema sedanja vlada napovedala najhujši boj. Od tod izvira zakon proti katoliškim redovom, tu imajo svoj vir priprave za uvedbo državnega šolskega monopola, 8 katerim bi bile v srce zadete vse zasebne krščanske in redovne šole. Armada se kolikor mogoče kvari s tem, da se navaja služiti le sedaj vladajoči kliki, voini minister kakor kak birič stika, kjer najde še kaj verskih navad mej vojaštvom, da jih hitro odpravi; generali, ki se tej kliki nečejo klanjati, morajo v pokoj ter se nadomeščajo z vladnimi privrženci. Tako delujejo skrite moči, da spodkopljejo še je-dina stebra, ki držeta Francosko še krepko: cerkev in armado.
Da se pa ti nameni dosežejo, zato je treba zanesljive, slepe večine v zbornici, in zato je vlada z vsemi silami posegla v volivno borbo, da si ohrani in utrdi večino. Izdala je parolo, da je republika v nevarnosti, in pod to zastavo je združila vse, kar je pokvarjenega in kar je na prodaj na Francoskem. Vlada je vrgla mej svoje pristaše veliko denarja, in s tem si je iskala mej volivci svojega zaupanja.
Nasproti vladi so nastopili Meline in Ribot na čelu poštenih liberalnih republikancev, Lflmaitre, Beurist v imenu nacionalistov, Piou v imenu ralijiranih krščanskih republikancev, de Mun v imenu konservativcev, vsi ti so za dobo volivne borbe pozabili, kar jih loči, ker jih je združila sila, ki jim grozi od nasilnosti framasonske, ko-lektivistiške vlade, kateri ni sveta nobena svoboda in ki se v dosego svojih namenov ne straši tudi najgrših sredstev.
Žal,-da je ta protivladna volivna armada imela le kakih šest mesecev priliko, pripravljati se po skupnem načrtu z geslom: proti vladi na volivno borbo, žal, da v tej armadi ni bilo še one stroge discipline, ki vodi do gotovih zmag, posamezni oddelki so si še mnogokje premalo zaupali ter zato premalo vneto drug za drugega delovali.
Vendar moramo reči, da bo se dosegli lepi vspehi. Vlada je računala, da dosedanjim 50 glasovom večine pridobi novih 50, da v novi zbornici razpolaga s 100 glasovi večine. S tako večino bi bila zmožna na nasilnem potu nadaljevati svoje grobokopno delo. Da se vladi to ni posrečdo, to ja vspeh za volitve združene opozicije, ki se mora upoštevati kot velik korak k boljšemu.
Katoličani so se pri teh volitvah splošno ravnali po navodilih papeževih, vedno manj je tako imenovanih refraktarcev upornežev, ki hočejo v politiki hoditi svoja pota.
Najboljše znamenje, da Francoska noče postati plen svojih sovragov, je velika zmaga protivladnih strank v Parizu. Vlada in njeni pristaši tega udarca ne morejo preboleti, vedo namreč dobro, da za Parizom kmalu pride na vrsto tudi dežela. Ministerski listi vsled tega besne; tako mej drugimi piše »L'Aurore«: Parižani hočejo imeti kralja ali cesarja, ali oara ali sultana. To je pomen nedeljskega glasovanja, čemu bi to skrivali. Dežela v srečo še ni tako okužena, kakor prvostolnica, in poslala bo v parlament republikance in socijaliste, ki bodo nadvladah izvoljene reakcijonarne koalicije. — Lemaitre, Fr. Coppee, Beurist, voditelji nacijonalistov smejo z vspehom v Parizu zadovoljni biti. Sploh so ti mej vsemi strankami največ pridobili, že sedaj so pridobili 25 poslancev in dobe blizo toliko še pri ožjih volitvah. Dne 11. maja se vrše ožje volitve v 175 okrajih. Večina ožjih volitev bo ugodna za vlado, tako da bo imela vlada v najugodnejšem slučaju od 20 do 30 glasov večine. S tako večino, pišejo protivladni listi, ne more vladati Waldeck-RouBseau-ova vlada, in tudi iz ministerskih glasil se čuti neka negotovost.
\
\
vN
Priloga 1Q1. štev. ..Slovenca" dn6 3. maja 1902.
Ako pa tudi takoj ne odstopi, gotovo je, da bo imela v parlamentu zvezane roke, ker lahko pri VBaki priliki pri glasovanju ostane v manjšini. To bo drug, velik vspeh sedanjih volitev. Tretji vepth je pa napredovanje krščanskih republikancev, ki so tudi precej mandatov na novo pridobili. Politika, katero priporoča že toliko let francoskim katoličanom papež Leon XIII., si počasi, a vendar stalno pridobiva tal. Boljše pozno, kakor nobenkrat. Toda ko bi bili francoski katoliki poslušali glas papežev že prejšnja leta, danes bi brezverska vlada bila popolno razdrobljena in onih zakonov, ki so tako hude udarce zadali katoliški cerkvi, bi gotovo ne bilo. In ko bi francoska duhovščina bolj uvaževala papežev poziv: Ven iz zakristije! bi sedanje volitve kazale mnogo drugače lica.
Vendar led je razbit, g banje se je pričelo in upanje je opravičeno, da nova pota vodijo katoličane kmalu do novih zmag. Konečno sodbo o pomenu volitev v francosko zbornico najprimernejše izrazimo z besedami: Ž dovsko brezveraka klika za hip še ostane na krmilu, vendar se vrne duševno kakor tudi po številu poslancev zelo oslabljena v zbornico. Ako bo znala porabljati opozicija ugodne prilike, lahko kmalu izpodneso svojim naailnikom trhleno mini-sterske fotelje.
Državni zbor.
Dunaj, 'i. maja.
Mali obrtnik.
V razpravi o proračunu trgovinskega ministerstva se je večina govornikov bavila z obrtniškim vprašanjem in nagodbo z Ogrsko. Pritožbe obrtnikov so večinoma znane in povsem utemeljene; istina pa je tudi, da moderna država nima prave volje, pa tudi ne moči, da bi preprečila propad posameznih strok obrtništva. Stroj, par in elektrika so jako neugodno vplivali na obrtniške in rokodelske razmere. Država more le podpirati posamezne vrste v boju za obstanek proti tovarniški konkurenci doma in v inozemstvu. V tem oziru se naša država malo skrbneje ozira na malega obrtnika, ki v istini že omaguje pod vplivom mogočnega kapitalizma in vedno rastoče konkurence. Za tekoče leto je v proračunu 400.960 kron za podpore malim obrtnikom. Sicer lepa svota, ki pa gotovo ne zadošča za neštete potrebe. Zamolčati pa ne morem, kar tudi vlada naglaša v svojem poročilu, da je organizacija obrtništva še vednojako pomanjkljiva. In v tem oziru zadene precej krivda tudi obrtnike same. Snujejo se tu in tam obrtniška društva in posamezne zadruge. Na vstanovnih shodih je še precej živahno, na občnih zborih . pa že ugaša ogenj navdušenja in polagoma '' ^asne. Ni tu mesto, da bi navajal vzroke, konstatujem samo dejstvo. Tudi tu velja pregovor:'^Pomagaj si najprvo sam...
Včeraj in danes smo culi v zbornici več zanimivih in poučnih govorov o žalostnih razmerah malega obrtnika. A vsi ti govori so večinoma dim, ki se razkadi v zraku modernega gospodarstva, so srčne želje in mile tožbe, ki se porazgubč v ropotu mrtvega stroja. Nove ideje porajajo nove potrebe, te iščejo nova sredstva in pota, ki pa prehajajo v roke »velikemu možu".
Nagodba z Ogrsko.
Drugo vprašanje, ki je bilo na vrsti pri trgovinskem ministerstvu, je nagodba z Ogrsko. Od leta 1897. rešujejo vlade to v gospodarskem in političnem oziru velevažno vprašanje le začasno s § 14. Vzroki so znani. Nagodba z Ogrsko je bila za grofa Badenija povod, da je izdal znani jezikovni naredbi za Češko in Moravsko. S tem si je hotel osigurati glasove čeških poslancev za nepopularno nagodbo. Posledica je bila neeu-vena nemška obstrukcija, bi je vrgla Bade-nijevo ministerstvo. Z nagodbo sta si ubijala glavi grof Thun in njegov finančni minister, pokojni dr. Kaizl., toda v parlamentu ni prišla v razpravo. Grof Clary je poskušal nagodbo dobiti od nemške levice s pomočjo poljskih poslancev. Preklical je jezikovni naredbi, s tem pa provzročil češko obstrukcijo. Sedanja Korberjeva vlada že leto in dan obravnava z Ogrsko glede nagodbe.
Obravnave so tajne, niti zviti časnikarji ne izvohajo tajnosti. V smislu dogovorov pa morata avstrijski in ogrski parlament v tekočem letu odobriti nagodbo. Gosp. pl. Szell je v prijetnem položaju, da se more opirati na ogromno večino ogrske zbornice v tem vprašanju. Zato pa je neizprosen nasproti avstrijski vladi ter skuša po znani metodi in z raznimi sredstvi omehčati dr. pl. Kor-berja.
Drugače je v avstrijski zbornici. Velika večina poslancev odklanja z vso odločnostjo pretirane zahteve ogrske vlade. Gotovo je, da dr. pl. Korber ne dobi večine za nagodbo v prešnji obliki in obsegu, ker bi bila nova kapitulacija avstrijske državne polovice pred ogrsko. Računajoč s temi razmerami je dr. pl. Korber tudi odločnejši s svojimi zahtevami nasproti Szellu. Dogovori so sicer tajni, a razna znamenja kažejo, da bodo dogovori mej vladama v kratkem končani in da bodo morali Ogri vsaj nekoliko odnehati.
Min. predsednik dr. pl. K6:ber jo mi-noli teden v seji kvotne deputacije sicer previdno, vendar toliko izjavil, da se mora v kratkem zjasniti položaj. Obširneje je v predzadnji seji trgov, minister baron Call govoril o nagodbi. Rekel jo mej drugim: »Nagodba z Ogrsko že več let nima trdne, jasne in trajne podlage. Začasna nagodba jo le izraz spoznanja, da sta Avstrija in Ogrska vezani ena na drugo, b tem se je preprečila nevarna kriza, toda ostala jo nezaupnost, ali je sploh še mogoča nagodba. In ta neza upnost je latentna kriza.«
Trg. minister je dalje izrazil upanje, da se posreči ustvar ti trdno podlago, na kateri je mogoča trgovinsko-politična akcijska sposobnost za skupno državo. To vprašanje se mora v kratkem rešiti, tako ali drugače. Od lanske jeseni se vrže pogajanja tudi glede carinskega tarifa. Ta tarif ne sme biti pri-stransk, marveč mora varovati poljedelske in industrijske koristi obeh državnih polovic. Konečno pravi trgovinski minister: »Mi hočemo žrtvovati za skupne koristi, toda le v oni meri, v kateri nam tudi Ogri pokažejo svojo prijenljivost. Mi želimo pravično in odkrito carinsko in trgovinsko nagodbo in cirinski tarif, ki so pravično ozira na obestranske koristi. Nikakor pa ne pustimo, da bi bili po pogodbi brez orožja in obrambe « (Živahna pohvala.)
Te odločne in lojalno besede trgovinskega ministra barona Cilla so v zbornici vzbudile živahno pohvalo, pa tudi nado, da hote sedanja vlada odločneje braniti avstrijske koristi, nego so prejšnje.
V	istem smislu je govoril poročevalec dr. BSrenreither, ki kot bivši trgov, minister gotovo dobro pozna vbo podrobnosti avstro-ogrske nagodbe. Tudi ta odlični parlamentarec je rekel v svojem poročilu: Mi hočemo nagodbo, toda ne za vsako cono.
Ogri morejo sedaj izbirati ali pravično nagodbo ali nobene. Radikalno stranke na Ogrskem sicer že leta in leta zahtevajo gospodarsko ločitev od AvBtrije. Ta misel je prodrla tudi v vrste vladnih poalancav. S to mislijo pa se moramo sprijazniti tudi v Avstriji, ako hočejo Ogri proslavljati svoje ime na troške Avstrije. Toda mi sodimo, da je Ogrska »samostojna« država na jako slabih, da ne rečemo lončenih nogah; in pl. Szell to sam najbolje ve.
Današnja seja
je zopet jako »dolgočasna* za galerijo in mnoge poslance, kateri so se izmuzali iz zbornice. Skoraj tri ure sta Dobernig in \Vohlmeyer reševala obrtniški stan. Dobernig si je tolažil srce s tem, da je malo udaril po klerikalcih in duhovščini, ki baje poslo-venjuje nemški rod na Koroškem. Gospod Dobernig z ožjimi tovariši je živa priča, kako se poslovenjuje na Koroškem.
Sedaj je na vrsti zadnje poglavje trgovinskega ministerstva: pošta in brzojav. Oglašeni so le štirje govorniki, in je mogoče, da se še danes prične razprava o proračunu železniškega miniBterBtva.
Is proračunskega odseka.
V	sinočni seji je proračunski odsek razpravljal o predlogu kmetijskega ministerstva
glede razdelitve melioracijskega zaklada 4,000000 K u I. 1902.
Pri razpravi so je vnela obširna razprava, v kateri so razni poslanci, osobito zastopniki velikih kronovin grajali nerazmerno razdelitev. Nekateri so nekako zahtevali, da se ta znesek porazdeli po velikosti, oziroma po davčni sveti posameznih kronovin.
Drugi sa zopet temu ugovarjali. Tako jo posl. P o v š e dokazoval, da se je ie pri ustanovitvi tega zaklada povdarjalo, naj se zaklad uporablja tam, kjer je najnujnejša sila in potreba, in tako naj se tudi v bodoče vrši.
Pri tej razpravi jo tudi kmetijsko ministerstvo opozarjal na nujno potrebo, da se izvrše zgradbena dela oh Kamniški Bistrici. Načrti so izdelani, posebna komisija je te dni vse potrebno presodila, in odlagati z delom bilo bi skrajno nevarno, ker voda izpedjeda levo obrežje in preti nevarnost ne le ondotnemu polju, ampak ludi vasem.
Ker je iz lanskega leta šo približno 300 tisoč krcn prihranka, naj potrebni del hrani minibterstvo za uravnavna dela ob Bistric', katera ee morajo že letos izvršiti.
Ker je deželna vlada z deželnim odborom kranjskim že predložila nadrobni na črt, po katerem naj se uravnavajo vode na Kranjskem v prihodnjem desetletju, priporoča ministerstvu, da se dela kmalo prično, ker eo važiejši načrti že izgotovljeni.
Proračunski odbor je konečno odobril predlog brez premembe, kakor g3 je ministerstvo predložilo.
Ožjih volitev se boje.
V	Franciji, kjer, kakor je razvidno iz današnjega uvodnika, prvotne volitve niso tako ugodno izpadle za V/aldeck-Rousseau-ovo vlado, ket so trobila v svet razna židovsko liberalna glasila, se silno boje prihodnjih ožjih volitev, pri katerih je oddati še 175 mandatov. Da je temu res tako, dokazuje najnovejša okrožnica min. predsednika na vse francosko prefekte.
"VValdeck-Rousseau opozarja prefekte, da se je pri zadnjih volitvah konstatiral vpliv duhovščine na volitve, in pravi, da je to »fhgrantna zloraba cerkvenih (!) funkcij.« Takih zlorab prefekti ne smejo trpeti in ministerski predsednik jih poživlja, naj zadevo strogo preiščejo in o tem sporoče, da bo vlada mogla odrediti potrebne korake. Te instrukcije veljajo istotako za avtoruirnne in neavtorizirane verske družbe.
Ta okrožnica pač kaže, kako \e'ik strah ima vlada pred ožjimi volitvami, in kako Be boji, da ne bi duhovščina pojasnila ljudstvu, za kako važne stvari se gre v sedanjem volivnem boju. Upanje pa je, da se duhovščina ne bo ustrašila teh groženj, čeravno dobro ve, da jo gotovo doleto neljube posledic".
Jezikovno vprašanje med Čehi.
V	Pragi ter sploh na Češkem se te dni obširneje pečajo z jezikovnim načrtom. Pred nedavnim so namreč neki krogi ostro obsodili znani Pantučkov jezikovni zakon ter se izjavili za dvojezični siBtem, obenem pa pozvali vse javne faktorje in zastope, naj v tem oziru izreko svoje mnenje. Temu povabilu so je odzvalo že precej zastopov in se izjavilo proti Pantučku. Zanimivo pri vsem je pa posebno to, da se je poslanec dr. Pa-cak te dni iznova izjavil za predlog poslanca Pantučka in da sta praški mestni zastop ter mladočeški klub v praškem Novem mestu sklenila vprašati klub mladočeških poslan-cov, kaj je z definitivnim jezikovnim načrtom, ki naj bo izgotovljen v najkrajšem času. Da se rešijo mnoga tozadevna, zelo nasprotujoča si mnenja, se v kratkem snide shod mladočeških zaupnikov, ki Be bo posvetoval o enotnem jezikovnem načrtu. Pred pričetkom jesenske parlamentarno dobe mora biti načrt izgotovljen.
Moravska spravna akeija.
Gotovim, bržkone vladnim krogom je po poročilu iz Brna zelo neljubo, da se je z izstopom čeških poslancev iz takozvanega stalnega spravnega odbora pretrgala vsa spravna akcija. Kajpada ve vsak treznomisleč politik, da krivda ni na češki strani, ker vendar nihče ne more zahtevati, da bi čehi naravnost kapitulirali pred Nemci; vkljub
temu pa pišejo nemški listi, da je javnost zamerila Čehom in da se tudi ČcAki narod ne strinja s postopanjem svojih poslancev, sedaj namerava vlada, kakor se čuje, zopet omogočiti spravna pogajanja, in je v to svrho že storila potrebne korake.
Glasovanje o mitnicah.
Vsak praivi ljudski prijatelj je pač opravičeno pričakoval, da razun strogo vladnih ne bo noben list izražal zadovoljstva nad vladno zmago pri razpravi o Schrafflovem predlogu glede odprave mitnic. In vendar se je poleg zagovornika Plantanovega postopanja oglasila v tem smislu tudi dunajska »Informacija". Pravi namreč, da ima izid tega glasovanja velik političen pomen in Koerber ga smatra lahko za zaupnico vladi. V nasprotnem slučaju bi bila vlada prišla v neljubo zadrego, in bi bila eventuvalna kriza zelo neugodno vplivala na pogajanja z Mažari glede obnovitve nagodbe. Vlada bi bila baje potem napram Mažarom brez vsake moči, ker se že sedaj nahaja pred divizo: aut-aut. — No, če smo žc sedaj na tem, da se moramo udati Mažarom na milost in nemilost, potem pač ne vemo, čemu se morajo žrtvovati celo ljudske koristi za zmago Ma-žarov. Sicer je pa tudi zelo čudno, da bi se ravno vsled odstopa trgov, ministra tako oslabila moč naše vlade, da bi se Mažarom ne mogla več ustavljati.
Kdo ho ogrski trgovinski minister ?
Ogrski ministerski predsednik Szell še sedaj rii mogel dobili sposobnega moža za izpraznjeni portfelj trgovinskega ministra. V tem oziru je res v precejšnji zadregi, ker dobrega strokovnjaka in dobrega parlamentarca ni lahko dobiti. Sicer Szell v javnosti no kaže, da mu provzroča to vprašanje kako preglavico, in celo pravi, da bo do rešitve nagoribenega vprašanja sam vodil izpraznjeni portfelj, toda v resnici je pa v veliki zadregi, kateremu izmej mnogih kandidatov bi dal prednost. Grof AndraBsy ni strokovnjak, grof T is za ne spada v politiško situvacijo, ker bi bila s tem užaljena stara nacionalna stranka; poslanec Hieronymi je steber framasonstva, a tudi Metleko-vies no ugaja. Precej resno so govori, da bo Lukacs zamenil svoj finančni portfelj b trgovek;m in pride na njegovo mesto mi-nisterialni svetnik Po po v i c, še boli verjetno p i je, da bo lloranszkega naslednik ta burokrat sam. Govori se pa tudi o bivšem državnem tajniku v finančnem ministerstvu in sedanjem zborniškem podpredsedniku Langu, toda ker je mož za zvišanje kvote, ne more imeti nobeno nade na ministerski sedež.
Doslednost" soe. demokratov.
Po veeh večjih mesiih je socialna demokracija nahujskala nekaj delavstva, da ji je, v največ slučajih nehote in nevede, s praznovanjem 1. maja na zunaj pomnožilo njene vrste, ter bobnala po svojih glasilih, da je praznovanje dne 1. maja prva dolžnost vsakega zavednega delavca. Tako se godi povsodi tam, kjer nič ne trpe interesi scc. demokratov, marveč ima scc. demokracija še nek navidi zen vspeh. Drugače pa je tam, kjer pridejo v poštev soc. dem. 'podjetja. Organ soc. d. m. konsum. društev v Nemčiji namreč piše: »Samo ob sebi je umevno, da uslužbenci konsumnih društev in Bkladišč no morejo imeti prostega 1. maja. Ce bi pa uradniki in delavci vkl|ub temu in brez dovoljenja praznovali 1. maj, naj nosijo sami nadaljne posledice.« — To je torej soc. dem. doslednost!
Grško - turška zveza.
Malo čudno se sliši ta beseda z ozirom na nekdanje napete razmere mej tema dvema državama, katerih posledica je bila celo grško-turška vojska. In vendar vladajo po poročilu iz Aten mej njima najboljši odno-šaji.Grki v Makedoniji in Albaniji so najboljši agentje Turčije. Govori se že tudi o odkriti zvezi mej obema državama, od katere menita imeti obe večje koristi. Grki mislijo, da si s tem zagotove podporo Turčije pri svojih aspiracijah na Kreti, Turčija pa računa na grško brodovje v slučaju italijanskega napada na Tripolis. Prvi načrt se Grkom baje kmalu posreči, ker se sedaj protivi aneksiji Krete samo šc Italija, katero
zagovarja Rusija, Turčija se ji pa več tako ne upira, kot se je poprej. Kajpada so si Grki s simpatijami do Turčije nakopali precejšnje nasprotstvo Italije, ki tudi ne vidi rada, da se Grška vmešava v albanske zadeve, toda to Grke kaj malo briga, ker brez italijanske pomoči menijo vseeno dospeti do svojih ciljev.
Iz brzojavk.
Spremstvo prestolonaslednika na potovanjuvLondon. Nadvojvodo Frana Ferdinanda bodo na potu v London spremljali: knez Sapieha, princ Henrik Liechtenstein, grof Bu-quoy in iz Ogrske grof Festetits. — S c h o nererjeva blamaia. Nemška ljudska ter liberalna stranka sta odrekli podpis Schonererjevemu jezikovnemu načrtu. — Volitve v Franciji. Za propadlega kandidata Brissona so preskrbeli mandat v Di6 u, kjer so 3 radikalni kandidatje dobili 13.512, en rojalistiški pa 2643 glasov in so vsi trije republikanci odstopili v prilog Brisaonu. — K i t s j s k a vojna odškodnina. Zidnji dan minulega meseca so plačah Kitajci četrti obrok vojne odškodnine v znesku 1,820.000 taelov. — Turški napad na katol. duhovnike. Turški vojaki so minuli torek napadli več katol. duhovnikov na gori Camlidjan pri okadru. — Zakon proti jezuitom je v nemškem drž. zboru po zaslugi katol. centra zopet na dnevnem redu. Sprejet je bil že prvi odstavek predloga centra, da se ta zakon razveljavi in dovoli popolna verska sloboda. — Upor v Rusiji. Ob celi progi Moskva-Vladimir, kjer je mnogo tovarn, je vse delavstvo v uporu. Bilo je že več bojev mej uporniki in vojaki, v katerih je bilo ubitih in ranjenih več oseb.
Književnost in umetnost.
»Dom in svet«.
Vsebina 5 številke je sledeča : Nesrečno zlato 1 Povest. Spisal Bogdan Vened. (Dalje.) Pravijo . . . Zložila Mira Noč po sobi moji plava . . . Zložil Ivo Danič. Življenje. Pomladanska slika. Spisal 1 E Rubin. Roma la santa. Zložil M O. Viktor Hugo. Kulturno-literarna drobtina. Spisal Andrej Kalan. Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. Od Save do Bospora. Potopisni spomini. Napisal Ivan Knific. (Dalje.) Molitva. Zložil Silvin Sardenko. Tretja solza. Zložil H. Nad grobovi. Zložil Cvetko Slavin. Akvilejska cerkev med Slovenci. Zgodovinska študija. Spisal dr. Jožtf Gruden. (Konec.) Trtje in povrtje. Zložil A. Medved. V zračnih višinah. Črtice o zrako plovstvu. Spisal I. Z Do zmage! Po prijateljevih pismih priobčil J. Ošaben. (Dalje.) Iz Kranjske na Goriško — pod zemljo! Tehnična dela pri bohinjskem predoru. Popisuje Livški. Nemir me žene ... Z'ožil Cvetko Slavin. Književnost. Slov. književnost O pouku slovenskega jezika. Spomenica ob 200ietnici uršulinskega samostana v Ljubljani. — Hrvaška književnost. Knjige »Matice Hrvaške« za leto 1901. Krčki knezovi Frankapani. — oeška književnost. Trest. Z taju života. — Iz drugih književnosti. Zur Eotstehungsgeschichte der kirchenslavischen Sprache. — To in ono. Naše slike. Iz Prešernovih šolskih let. f P. Ladislav Hrovat. Dvestoletnica ljubljanskega uršulinskega samostana. Scheilenburgove dobrodelne ustanove. Kranjska gasilna društva. Dr. Matija Murko. RuBki kružki. Fra Grga Martič. »Sta-roslovenska akademija«. Zavod sv. Hieronima v Rimu. Dr. Emil Holub. Dr. Lieber in nemški katoliški »Centrum«. Šah na platnicah. IV. Bhod slov. časnikarjev v Ljubljani na platnicah.
Slike. Kraljica majnikovr. Vinjeta. Lukenjski grad pri Prečini. Fot. K. Čeč. Od Save do Bospora. Carigrad: Galatski most, Aja Sofija, Atmejdan, stari Hipodrom z obe liskom in Bronasto kačo. Zadaj Ahmedova mošeja. V zračnih višinah, blika 1. "VVellner-jev zrakoplov, slika 2. Campagnonov zrakoplov, slika 3. Delpradov zračni velociped. Pisemska tajnost. Kardinal • nadškof Jakob Missia na mrtvaškem odru. Fot. A. Jerkič. Pogreb kardinala Jakoba Missia v Gorici. Fot. A Jerkič. Janez Jakob pl. Schellenburg. Dr. Lieber.
Bradaikove slike v Kropi.
Ii Krope, 1. maja 1902.
Ravnokar je izvršil v Kranju stanujoči slikar Matija Bradaška svoje dveletno delo, slikanje v župni cerkvi sv. Leo-narda in v podružni cerkvi Matere Božje, tako imenovani »kapelici« v Kropi. V župni cerkvi je naslikal 14 večjih slik in 12 manjših, vse na mokro in sicer: V presbiteriju venčanje Matere Božje in vse (tiri evangelist e.napročelju presbi-terija sveto družino z znaki po-
božnosti in delavnosti, z dvema angeloma z napisi: »Veruj, upsj, ljubi« in druzega; »Moli in delaj!« Dalje po cerkveni ladiji nad stranskima kapelicama na desno sv. Cirila in Metod« z angeloma in ta držita napisa: »Sv. Ciril in Metod — varujte slovenski rod!« Na levi iu sv. Mohor in Fortunatz angeloma, ki držita napisa: »Sv. Mohor in Fortunst — prosita za nas!« Po Isdiji na desno sta sv. Nikolaj in sv. David pri orgijah na levo s v. F I o r i j a n nad Kropo v požaru od 7. julija 1901. 1. in s v. Cecilija Davidu nasproti. Na oboku je I z -premenenje J e z u s o v o n a g o r i Tabor, pred orgijami pa Poslednja sodba. V nišah nad okni ao štirje angeli z godbenimi instrumenti. Vse slike so lične, nekatere pa prav izvrstne. — Pri .kapelici" nam je slikar napravil tudi na mokro v presbiteriju Osnanenje, Obiskovanje in Darovanje Marijino, Začetek božje poti
pri kapelici, ki traja že blizo 200 let, in pa Obhod božjepotnikov. Na vrhu v sredi oboka je Vnebovzetje Matere Božje z 12 apostoli. Vse slike so izvrstne.
Znanega mojstra ni treba priporočati, priporočajo ga slike. Gosp. Bradaška je tudi sicer vreden vsega priporočila. Hvala domačemu umetniku!
Izpred sodišča.
Gotika, afera. Kakor znano, je zagovornik v znani goški aferi čast g. kurata Ferjančiča uložil proti razsodbi ljubljanskega dež. sodišča pritožbo ničnosti na najvišji sodni dvor. Najvišji sodni dvor je ničnostno pritožbo zavrgel. Zanimivo je, da je najvišji eodni dvor popolnoma spremenil svoje dosedanje pravna nazore, po katerih se je smatral poskus pri napeljevanju h krivemu pričevanju nemogoč.
Ivan Bezeljak. Poročali smo, da je bil znani Ivan Bezeljak obtožen, da je na goljufiv način izrabljal ljudem denar. Danes j s bil Ivan Bezeljak pred deželnim sodiščem oproščen.
Pero mu je vzel. Na svetega Petra in Pavla dan so se pri Pleteršniku v Rajhen-burgu fantje sprli in atepli. Vzrok temu je bil Anton Capin, ki je nekemu fantinu vzel pero s klobuka. Pri tem tepeŽu sta bila mej drugim nevarno ranjena Anton in Jože Cepin. Razen Janeza Zakovšeka iz Blance je ie vse dohitela roka pravice. Ostal je le še današnji obtoženeo Tožen je tudi radi tatvine pri Dorniku, Ojtrožniku, Rostoherju in Radeju. Priče obtežilno izpovedo. Proti nekaterim se je obtoženec še celo hvalil: »Fejst sem ga!« On ssdaj taji. Dornik pripoveduje, kako mu je Duberšek pridno pomagal iskati ukradeni kruh in tatu, da bi odvrnil od sebe sum. A. Oitrožnik je bil okraden, ko ravno ni bilo nikogar doma. Rastoher pravi: da »ni vedel, da ima tako slabo maniro«. Tožil je njemu, da ne gre na „šte!engo", ker Be boji fantov, s katerimi se je tepel. Ko je žel od doma. zginila mu je obleka in denar. Obtoženi je samo bavelok ukradel. Neža Redej pripoveduje, da se je obtožencu njen prstan tako dopadel, da se ni mopel ločiti od njega. Prosil jo je. če ga sme pomeriti, ako mu kaj »paše«. Prstan je zopet videla šela v Sevnici pri sodnijski obravnavi. Do-beršek je s pričo očividno zadovoljen in potrdi: »Ta je čist' prov povedala". O drugih 14 pričah je torej prepričan, da so krivo pričale. Sodišče je pa čisto drugega mnenja in mu prisodi dve in pol leta težke ječe s primernim postom, plača 300 K za bolečine in 68 K za zamudo. Izroče ga tudi v prisilno delavnico, da se »poboljša«.
iS steklenico so ga. 16. sušca so se v gostilni na Trsteniku nekaj sprli. Janežič je imel na obtoženega Javornika jezo, ker je ta njemu vzel pred dobrim letom pero s klobuka. Ko ga je ravno isti dan Javornik „šimfal« z »gospodom«, je bil Janežič skrajno razžaljen in ga je zato gredoč domu parkrat vrgel na tla. Krific je pa še »birarsko flašo« razbil na kamnotrdi glavi uboge Javornika, ki se ni mogel drugače braniti, kakor daje Janežiča sunil z nožem in ga lahko poškodoval. Sodišče obsodi obtoženca v smislu obtožbe na šest mesecev ječe, poostrene z jednim postom in trdim ležiščem na mesec.
„Prov prijazna sva bla.u Martin Kunčič je 12. marca pil b svojim prijateljem v gostilni v Spodnjih Gorjah. Tu sta »kar na lepem«, kakor »dva petelina" skočila jeden v druzega. Natakarica ju je spodila iz sobe in gospodar na to iz hiše. Kunčič je bil jezen, ker ga je njegov prijatelj opraskal po obrazu in zato ga obsuval z nožem. Oba prijatelja opetovano zatrjujeta, da sta si bila »prav prijazna*. Imata pač svoje čudne nazore o prijateljstvu Vse dejanje gre skor gotovo na rovaž užite pijače. Obtoženi bo moral vzeti od svojega prijatelja slovo za tri mesece. Obtoženi so bo še premislil, »če se bo pritožil«, ker se je že »po-
glihov" s svojim prijateljem.
* *
*
Krstič zopet obsojen. Predvčerajšnjim je bil znani Krstič zopet pred tržaškim so-
diščem, radi spremembe to pot pred okrajnim. Tožilo ga je državno pravdniltvo radi pre-greška zanemarienia pažn;o o uvrščenju nekega Članka v „Pravo Našo Slogo', v katerem se je obrekovalo (.rožnike iz Roča, da so pijanci in hrvatski agitatorji. Krstič je bil obsojen na 1 mesec zapora. Vsega skupsj bode torej sedel 4 mesece.
Garibalilijeva himna. Laški listi javljajo, da je sedaj avobodno peti Garibal-dijevo himno in klicati »Vival' Italia.« Sod nija v Gorici je oprostila nekega Laha, ki je pel imenovano himno in klical »Vival' Italia*
Tedenski koledar.
Nedelja, 4. maja: 5. povelikonočna, evang.: Jezus uči o moči molitve. Jan. 16. Fiorijan m. — Ponedeljek, 5. maja: Pij. V. papež. (Križevo.) — Torek, 6. maja: Janez Ev. p. 1. v. — Sreda, 7. maja: Stanislav šk. — Četrtek, 8 maja: Vnebohod Kristusov. Pr. Mih. nadang. — Petek, 9. maja: Gregor Naz. šk. — Sobota, 10. maja: Antonin. šk. — S o 1 n o e izide 10. maja ob 4. uri 38 min., zaide pa ob 7. uri 15 min. — Lunin spremin: Mlaj 7. maja ob 11. uri 43 min. zvečer. — Musica zaera v nedeljo, 4. maja: V stolni cerkvi velika maša ob 10 uri: Tretjo Cicilijino mašo zložil Franc SchSpf, aleluja z verzikloma zl. Anton Foerster, ofertorij »Laetamini« zl. Utto KornmUller. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo v čast angelov varuhov v E. moli zl. J. Singenberger, graduale Alleluja. Sancti tui zl. Anton Foerster, ofertorij Laetamini in Domino.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. maja.
Slovanski časnikarski shod v Ljubljani. Le še nekaj dni nas loči od znamenitega shoda, ki bo združil slovanske časnikarje VBeh slovanskih plemen v naši beli Ljubljani. Po prizadevanju požrtvovalnih mož bode Ljubljana napram slovanskim časnikarjem res lahko nastopala s popolno gostoljubnostjo. Nekateri gospodje so se izjavili, da so pripravljeni prevzeti posle vodnikov in tolmačev po našem mestu, meščanstvo je dalo na razpolago vozove, a rabi se še mnogo stanovanj. Imovitejši sloji našega mesta naj bi tudi v tem oziru šli pripravljavnemu odboru na roko. Oglasila za stanovanja sprejema pripravljavni odbor Z vseh strani Be poroča, da se pripravlja slovanskim časnikarjem dostojen sprejem. Večina gostov se pripelje v Ljubljano po gorenjski železnici. Cas dohoda naznanimo. V Ljubljani jih čaka slovesen spre-em. pa tudi po drugih postajah bodo srčno >ozdravljeni. Kakor kažejo naznanila, pride na shod 130 slovanskih časnikarjev, kar je >ač mnogo z ozirom na oddaljenost posameznih dežela. Posebno častno bodo zastopani Cehi in Poljaki, ki pošljejo v Ljubljano res cvet svojega časnikarstva. Nekatere goste o priliki navedemo z imeni, že danes pa ahko rečemo, da bo zbrana v Ljubljani 17. in 18. t. m. slovanska inteligenca v pravem lomenu besede. Prepričani smo torej, da >odo vsi Ljubljančani storili, kar bo mogoče, da se bivanje gostom mej nami napravi ko-ikor mogoče udobno in da poneso seboj epe utiske o slovenski Ljubljani, iahodu bo predsedoval slovaški rodoljub urednik »Narodnih Novin« g. Matuš Dula v Turčan-skem sv. Martinu. Odbor je edin v tem, da oodi shod strogo strokoven, ker le tako oo rodil za slovansko časnikarstvo pričakovanih uspehov.
Novi tržaški škof monsgr. Nagi pride v Trst bržkone šele v drugi polovici meseca junija. V škofa bo posvečen še le po konzistoriju v juniju, potem se pa poda najprej na Dunaj v avdienco k cesarju.
Duhovniške vesti s Štajerskega. V četrtek dne 1. maja je bil č. g. Anton Ranči gaj, vikar v Celji, v župni cerkvi v Celji instaliran na župnijo sv. Petra v savinjski dolini in je bil popoldan v St. Petru slovesno sprejet. — C. g. Jakob K rajne je odšel za provizorja in spirituala v Stu-denice.
Imenovanja v sodni službi. Pravosodni minister je imenoval sodna pristava g. Karola Iligerspergerja v Konjicah za okr. sodnika za Doberloves in g. Karola S t e i n e r j a v Tržiču za Obdach na Gor. Štajarskem. Dalje so premeščeni sodn. pristavi g. Oton Vidic iz Radeč v Ljubljano, gosp. Ferdinand S c h \v e i g -
h o f e r iz Kotlja na Koroškem v St Pavi in dr. Josip J a r i t z iz Arveia v Freže. Sodn. pristavu g. dr. Pavlu M o r a k v Rogatcu je podeljeva enaka služba brez določenega služb, kraja v okrožju graškega nadsodišča, g. Rihardu B e n d a pa enako mesto v Tržiču. Konečno so imenovani sodnimi pristavi avskultentje gg. Frid. L i n d -n e r za Kotlje, Anton N a g o d e za Metliko, dr. Mat. E g g e r za Arvež, dr. Lotar MUbleisen za Rogatec, Karol P 1 a c h za Krko, dr. Jurij R a fi i č za Konjice in dr. Adolf K a i s e r za Radeče.
Vieučiliški zbornik izide v kratkem. V tem zborniku bode natančno zabeleieno vse gibanjo za slovensko vseučilišče. Knjiga se podari tudi v Ljubljano došlim slovanskim časnikarjem, da se jih teko še bolj zavzame za Blovensko vseučilišče. V tej knjigi bodo dobili vseh potrebnih virov.
Konoort »Glasbene Matioe". V soboto, dne 10. maja priredi »Glasbena Matica" v veliki dvorani »Narodnega doma* družinski koncert s sodelovanjem vojaške godbe, domačih solistov in pevskega zbora. Poslednji bode izvajal zgolj najnovejše izvirne slovenske skladbe, ki se še nikjer niso pele. G. koncertni vodja H u b a d nastopi po svojem okrevanju prvič zopet zdrav in čil. Glede na zunanjo obliko koncerta bode neka v mnogem obziru izvrstno dobrodošla izprememba od dosedanje običajnosti: koncert se bo namreč vršil pred pregrnjenimi mizami. Taka navada je često tudi po drugih mestih, na pr. v Pragi. Pevski odbor je uvaževal vse okol-nosti in prišel do prepričanja, da je v tem hipu ta oblika najugodnejša. Koncertov čisti dohodek je namenjen fondu za nakup koncertnega klavirja. Vspored prinesemo prihodnjič.
Osebne vesti. Naš rojak g. Naval Pogačnik je gostoval v filharmoničnem koncertu v Varšavi in dosegel velik vspeh. Angažiran je za več gostovanj na varšavsko opero. - Za prijorja usmiljenih bratov v Kan-diji je zopet izvoljen č. g. P. Kajatan P o -potnik. — G. Fr. Primitivus O s w a 1 d gre v Sveto deželo (Tantur); želimo mu srečno pot! — Prestavljena sta davčna prakt. g. Franc F a 1 e s k i n i iz Radovljice v Novo mesto, in gosp. Franc Predalič iz Novega mesta v Radoljico k davč. nadz. — Finančno deželno ravnateljstvo za Stajarsko je imenovalo davčnega adjunkta M. Z o r -mana davčnim oficijalom in davčnega praktikanta E. pl. Grutschreiberja davčnim pristavom. — Nadporočnik pri dopolnilnem okrajnem poveljstvu v Celju, gosp. Teodor S i g m u n d je postal stotnik drugega reda. — Višji poštni kontrolor g. Edmund S t r u c k 1 v Mariboru je na lastno prošnjo umirovljen.
Posl. Pfeifer je predlagal v včerajšnji drž. zbor. seji resolucijo glede nadaljevanja dolenjske železnice do hrvaške meje.
Usposobljenostne izkušnje za ljudske in meščanske šole je včeraj napravilo 22 kandidatov ozir. kandidatinj, in sicer gg. Ferd. R e i n i g e r v Dragi, Jos. L a p a j n e v Cerkljah, Al. Ponikvar v Vol. Trnju, Iv. Kavčič v D. M. v Polju, Ant. Mah-k o t a v Selu in Val. M i k u ž v Podkraju, ter gdčno : Božena S e r n e c v Ljubljani, Ivana Jax iz Linca, Mar. D o lin ar v ur-šulinskem samostanu v Ljubljani, Hilda Pichler iz Aleksandrije, sedaj v Ljubljani, Marija Vider v Loškem potoku, Ant. Boben v Št. Juriju v Siov. goricah, Karo). Domianovič na Breznici, Ang. Jaklič na Sladki gori, Gabr. Jereb v Crmošnjicah, Mar. Kopač v Božakovetn, Mih. Novak v Senožočah, 0?ga Š v i c v Karniku pri Mariboru, Franč. Zemljan v Boh. Bistrici in Ana Tome na Oblokah.
V šoli „Glasbene Matice' v Novem mestu se prične v ponedeljek ob polu 2. uri popoludne pouk v harmoniji. Za poučevanje po eno uro na teden bode plačati eno krono mesečno, kdor ni uže gojenec šole, plača pri vpisu dve kroni vpisnine. Vabijo se vsi, katerim so že znani temeljni nauki glasbene teorije; vpisovanje je 5. t. m. pred poukom v šolskih prostorih.
Ustanovni občni zbor ljubljanske društvene godbe se vrši danes v soboto ob 8. zvečer v steklenem salonu »restavracije »Avstrijski cesar« na sv. Petra cesti. Dnevni red: 1. Ogovor predsednika priprav-
Priloga lOl. štev. »Slovenca" dn6 3. maja 1902.
ljalnega odbora, 2. poročilo blagajnika, 3. čitanje društvenih pravil, 4. volitev odbora, 5. slučajnosti. Na občni zbor so vabljeni vsi člani in vsi, ki so zanimajo za privatno n e -odvisno godbo.
Umrl je oče preč. gosp. Antona Kocijančiča, župnega upravitelja na Gojzdu, Rok Kocijančič, v Lomu pri Tržiču. Priporočamo ga znancem in prijateljem v molitev.
Zaročil se je trgovec gospod Andrej Sarabon v Vodmatu z gdč. Milko O j s t r i š. Čestitamo !
Izlet na Šmarno goro priredi v prvih dneh meseca junija »Slov. kršč. soc. zveza«. Somišljeniki in naša društva naj se pripravijo na ta praznik kršč. sccijalcev. Dan izleta in drugo podrobnosti povemo pravočasno. — Odbor »Slov. kršč. soc. zveze."
Ob požaru v Zdenski vasi je bilo poškodovanih več gasilcev. Večurno delo v dimu in soparu je škodilo zlasti očem. Najhuje se je poškodoval gasilec Franc Erčul iz Zagorice. Da bi oteli Kramarčkovo hišo, ki je bila še nepoškodovana, je splezal z drugimi na zadaj stoječe Strahovo poslopje, da so pogasili najbližji ogenj in rešili Kramarčkovo hišo. Med gašenjem se je pa vdrl strop pod njim. Pri padcu si je poškodoval oči in noge. Gosp. dr. Portik se je zelo trudil, da mu je ohranil vid. Sedaj je Fr. Erčul že iz postelje. — Stara Skodova Micona, ki prodaja tobak in žveplenke, je prebila največji ogenj v hiši, ker ni mogla zbežati zaradi hromih nog, a njenih ljudi pred požarom ni bilo doma, da bi jo rešili. Strehe so se zasipale, zrušila se je že hišna streha in ogenj je švigal pri oknih in vratih v hišo. Zavlekla se je k čebru z vodo, polivala okrog sebe in klicala z vsemi silami na pomoč. Ravno takrat so izkušali prvi gasilci priti na vas do vode skozi plamen in dim. Kmet Erjavec s ceste zasliši krik, skoči v hišo in jo prinese iz vasi. Ko jo spusti na tla ter se ženska zavč, pogreši svoj kovter, pa zaječi: „Jej, moj kovter, moj ta novi kovter bo zgorel. Janez, pojdi še po kovter"... Janez pa, ki je imel dovolj vročine in dima, jo je samo čudno pogledal, po kovter ni šel. Obrnil se je drugam, kjer je bilo več hvaležnosti.. .
Na pomoč pogorelcem v Zdenski vasi. Poročali smo, da jo prebivalstvu v Zdenski vasi pogorelo vse. Nujna, hitra pomoč je potrebna! Deiavsko tajništvo pred škofijo in g. B r u s istotam, sta pripravljena sprejemati obleke za pogorelce, katera Be bodo sproti pošiljala v Zdenako vas. Obračamo so tem potom na znano darežljivost Ljubljančanov ter jih prosimo, da ubogim pogorelcem prihitite na pomoč.
Za pogorelce v Zdenski vasi je dež. odbor kranjski v današnji seji sklenil podariti 4000 K.
Iz Gorij pri Bledu se nam poroča: Včeraj je prišel zopet na lov na divjo pe-telino Nj. ces. vis nadvojvoda Fran Ferdinand, ogledal si je vodno naprave za elektriko v Vintgarju in Vintgar, kateri mu je posebno ugajal. Opoludne je obedoval v Žumrovi restavraciji, potem pa s spremstvom odšel na Pokluko.
Dijaški dom v Celju. Posojilnica v Celju, katera jo že prejšnja tri leta dovoljevala za bodoči Dijaški dom v Celju, ako bi se ieti osnoval, po 200 K, dovolila je pri občnem zboru dne 21. maja zopet 2000 K.
Stavka v Ljubljani. Nekako malo obsedno stanje imamo danes v Ljubljani. Na vso zg. daj so se po ljubljanskih ulicah in pri uhodih v mesto pokazali orožniki. Nekaj orožnikov stoji pri posameznih stavbah in patrulirajo pred stanovanji nekaterih podjetnikov. Delavci bo mirni. Stavka zidarjev in tesarjev traja še. Delajo samo pri „Slov. del. stavb, društvu". Mizarji pri kranjski stavbinski družbi, ki so praznovali 1. maja, tudi danes niso bili sprejeti na delo. Včeraj se je »pri Šikcu" zbralo okolu 40 mizarjev, ki bo se pogovarjali, da bi začeli stavko-prihodnji ponedeljek. Po nekaterih mizarskih delavnicah utegnejo torej v ponedeljek mizarji stavkati. Tudi po nekaterih drugih delavnicah se agitira za stavko, a v Ljubljani skoro ni mogoča splošna stavka. Go-
vori se, da nameravajo v pondeljek stavkati tudi ključavničarji pri Ttfnniesu in pri Žab-karju. Tudi v železniških skladiščih se nekaj giblje za znižanje delavnega časa. Kakor znano imajo pri raznih podjetjih zidarji hrano pri gospodarjih. Pri Supančiču so zidarji našli danes zaprt kotel. V stavko so stopili tudi delavci v Knez in Supančičavi opekarni in puatili ogenj v takozvanem „Ringofnu". Baje bo s tem gospodar znatno oškodovan. Nekateri delodajalci so odgla sili svojo dolavce pri okrajni bolniški blagajni in pravijo, da bodo inozemci, ako v ponedeljek ne bodo delali, izgnani iz Ljubljane. Danes po noči je bila konferenoa vladnih policijskih organov pri dež. predsedstvu. Nekaj stavkujočih jo prišlo k Ja neschu s prošnjo, naj jim da delo na polju. Delodajalci pravijo, da so solidarni in da nič ne dovolijo. Danes ob 3. uri popoludne so imeli stavkujoči pri Auru shod. Sklenili so vstrajati v stavki. Ali se morajo shodi za stavkujoče vršiti ravno v gostilnah ?
Štrajkujoči pode delavce od škofovih zavodov. Včeraj popoldne prišlo je okoli 100 štrajkujočih delavcev iz Ljubljane, večinoma tujcev, k zavodom ter so delujoče zidarje in delavce nagovarjali, da naj z delom prenehajo. Zidarji in delavci pri zavodih so delali do svoje ure zvečer. Ker niso hoteli poprej prenehati od dela, so jih štrajkujoči čakali do 6. ure, ko so odhajali od dela, pregovarjali so jih, da naj nihče jutri, to je danes 3. maja, na delo ne pride. — Zjutraj je prišlo veliko delavcev in zidarjev k zavodom, nekateri so prigovarjali, da naj se delo ustavi, a drugi so hoteli delati. Ob polu 10. uri šli so delavci in zidarji na delo, a nekaj jih je odšlo. Stirji orožniki čuvajo red, a nimajo kaj opraviti; delavci so mirni in tihi. Čuje se, da bode veliko zidarjev iz Ljubljane prišlo, da bodo delujoče delavce prepodili.
Iz Dobrepolj. Prvi novi semenj vDobrepoljahseje prav dobro o b n e s e 1. Prignalo se je nekaj nad 800 glav živine, ki so je dobro prodajala, zlasti voli, ker je prišel na semenj Nemec, ki jih je dosti pokupil. Nekaj so pobrali mesarji. Ker je imela živina primeroma dobro ceno, je marsikdo prodal ki ni mislil, ter jo prignal živino bolj iz radovednosti na semenj. Videti je, da bodo ti semnji dobro obiskani, ker ima bližnja okolica dosti živine. Prostor za semenj je zelo pripraven ob stečni dveh okrajnih cest in več občinskih potov. Prihodnji st menj bo 29. avgusta. — Naše gore, prej tako lepe in zelene, so zopet rjave. Burja, sneg in slana zadnjih dnij je pokončala zelenje in cvetje. Sadja menda ne bo. Letos je prišla pomlad pač prezgodaj.
V Vevčah bi se danes morale vršiti volitve v tovarniško bolniško blagajno, pa so bile nakrat odgodene. To je jako sumljivo za namene nekaterih ljudi in delavstvo naj bo oprezno pred vsemi spletkami onih, ki so večji prijatelji sebi, nego delavstvu. Pošteno delavstvo naj bo na straži in naj voli pri volitvah v bolniško blagajno tiste, ki si jih je samo izbralo, in naj pride kar hoče. Nikdar naj ne posluša socijalne demokracije, ki ima sicer vedno široka usta, kadar je pa treba delati za delavstvo in odločno v korist delavstva nastopiti, takrat se pa skrije pod klop. Delavstvo naj voli soglasno tiste, ki ga niso nikdar izdali, ki so ob dobrih in slabih časih nesebično stali delavskim zahtevam ob strani in ki se upajo povedati tudi kaj vodstvu, ne da bi se jim tako krivila hrbtišča, kakor socijalnim demokratom. Socijalni demokratje takoj zgube ves pogum, kadarkoli bi bilo treba odločno nastopiti za delavski blagor. Socijalni demokratje pravijo, naj bi se pri bolniški blagajni zbil doli tisti krajcar, katerega se preveč plačuje. Krščanski socijalci pa pravijo, naj ta krajcar ostane, a poviša naj se bolniška podpora od 60 na 80 odstotkov. To bi bilo v bolezni v veliko korist delavstvu; potegujejo se dalje za boljšo uredbo pri zdravniški službi, zahtevajo, naj bi novi zdravnik obiskal bolnike dvakrat na teden in tudi bolne žene in otroke delavcev brezplačno. Kdo je tisti, ki bi po sili hotel, naj vevško delavstvo voli socijalne demokrate, o katerih se je prepričalo, da niso sposobni kaj narediti! Delavci in delavke
stojte skupno, nevstrašeno za tiste, ki ste jih sami zbrali iz svoje srede, ki so Vaše misli, ki trpijo in čutijo samo z Vami, zaupajte neomahljivo tistim, ki so se v najhujših bojih pokazali, da so možje in naj starega Travna še tako srce boli. Recite mu, da bi vas pamet bolela, ako bi volili soci-jalnodemokratično. Vevško delavstvo je vedno vzorno nastopilo, kadar je bilo treba braniti svoje koristi pred socijalno demokracijo. In tako naj se zgodi tudi sedaj. Vse slovensko delavsko bode s ponosom gledalo na razsodno delavstvo v Vevčah!
Najvišja zahvala. Odbor ljubljanske ljudske in dijaške kuhinje je dobil Najvišjo zahvalo za udanostno izjavo, katero je ob jubileju zavoda poslal presv. cesarju.
Izlet na Kum, katerega priredi v četrtek 8. maja Slov. plan. društvo, je zagotovljen, ker se je oglasilo zadostno število udeležnikov. Odhod je ob 5.20 zjutraj; vožni listki naj se kupijo do Trbovelj tje in nazaj. Udeležiti se morejo izleta tudi taki člani in prijatelji društva, ki se doslej pri odboru niso oglasili.
Novo ljubljansko pokopališče. Cu-jemo, da se novo ljubljansko pokopališče namerava zgraditi v Št ep a nji vasi okolu cerkve Božjega groba. Obširni, za pokopališč« potrebni prostor bo veljal okolu 28.000 —. Preko Codellijevega posestva se namerava zgrad ti nova cesta. Ako se posreči, da se prične zgradba novega pokopališča na tem prostoru, potem moramo smatrati, da se je pokopališko vprašanje v Ljubljani prav srečno rešilo. Ljubljančani že itak radi hodijo k Božjemu grobu, ki so jim bo še bolj omilil, ko bodo ondi počivali njihovi dragi, budania cerkev Božjega groba bo ob enem pokopališka cerkev. Pokopališče na tom kraju bode v znatno korist št. pe terskemu in poljanskemu okraju.
Prememba posestva. Grad Čem-še ni k, prej last podadmirala Minotellija, je kupil veletržec gospod Ferd. Souvan. Prodajo je posredoval konc. prometni urad gospoda Jan. Nep. Plautza. — Graščino Mokronog je kupil g. Hladnik iz Logatca za 255.000 gld.
Nogo si je zlomil minuli teden v Idriji čevljarski pomočnik Janez Habe. Prišel je v delavnico svojtga mojstra, tam pričel s svojim sodelavcem nekaj besedovati in ker sta bila bržkone oba malo natrkana, skočila eden v druzega in pri tem suvanju pade Habe tako nesrečno, da si je zlomil nogo.
Ljubljanske novice. Vojaška godba bode igrala jutri ob Vs12. uri v »Zvezdi«. — Kavarna »Evropa« je dobila na verandi nov okrasek, ki bo ob enem služil za udobnost gostov. Preko verande so postavili lično streho. — Prodal je trgovec z delikatesami gosp. B e r -g a n t svojo trgovino gosp. S o v n i k u.— Nova velika restavracija. Načrti za novo veliko restavracijo v pritličju hiše, v kateri se nahaja kavarna »Evropa«, so gotovi in se delo prične v najkrajšem času. Podjetnik je restavrater g. Kenda. — Trgovska vest. Gospod Ivan K o -renčan je si. majem prevzel trgovino gospoda Avg. Aura na Starem trgu v Ljubljani. — La g u b a pri balinanju v kavarni. Revident paznikov Skrjanc napadel je z bokserjtm čez oči B Komana, sekcijskega slugo deželno bolnice, na Rimski cesti danes zjutraj. Vzrok je menda zguba pri balinanju — Strašiti je hodil v Bohorčičeve ulice pred stanovanje Marije Košir delavec Janez Urhar, katerega jo pa stražnik pri tem zasačil in ga hotel odpeljati v zapor. Da bi pa arutovanje prepre čil, lotil se je Arhar dejanjsko redarja, mu raztrgal obleko ter mu naposled uscl. Vendar se je posrečilo s pomočjo rekoga pa-santa razgrajača v Škofijskih ulicah ujeti in odvesti na glavno Btražnico. — Ljubljanska društvena godba priredi jutri v m-deljo dne 4. t. mes. koncert pri »Traunu« na Glincah. Vstopnina 10 kr., otroci prosti. Začetek ob 4. uri popoludne. Pri neugodnem vremenu vrši se koncert v salonu.
Štajerske novice Mesto s u -p 1 e n t a je popolniti na državni gimnaziji v Mariboru s 16. septembrom za klasično
filogijo. Prosilci, tudi neizprašani, naj vroče svoje ponudbe pri ravnateljstvu- — Ponesrečil se je županov namestnik okolice celjske g. Ivan Radaj. Oje pri vozu ga je namreč tnko nesrečno udarilo, da mu je zlomilo levo roko v gornjem delu in ga tudi na glavi močno poškodovalo. — Trboveljska rudarska družba izkazuje za lansko leto samo 4000 kron manj Čistega dobička nego prejšnje leto. Zato bodo znašale najbrže dividende zopet 24 kron. — Šolo bo zaprli v Kostrivnici, rogaški okraj, vsled ošpic, ki razsajajo med šolsko mladino. — Šola ostane zaprta do 20. maja. — Otroka zakopala. Dne 26. min. meseca so zaprli neko Ano Š k o r n i k iz Dobrine pri Žusmu v šmarskem okraju, ker je zakopala v gozdu svojega novorojenega otroka. — Nov vlak je med Ptujem in Gradcem s 1. majem vpeljan, ki odide ob 6. uri 13 min. zjutraj iz Ptuja in dospe v Maribor ob 7. uri 20 min.
Gospodarstvo goriškega mesta. Mestno starašinstvo je v seji dne 25. aprila sklenilo, da naj se podari 600 K iz mesthe blagajne v podporo lista »Corriere F r i u 1 a n o «. Tako znajo gospodariti na račun ubogih davkoplačevalcev I
Surovo se je obnašal Jakob Kos. Razgrajal je po Gor. Dobravi, polomil plot okoli sadnega drevja pri Dolinarjevi bajti, razbil brez vsacega povoda ondi šipe pri oknu izbe, v kateri stanujeta že čez 70 let stara zakonska Jernej in Liza Justin, ter vrgel na to kos lesa skozi okno, pri kateri priliki bi bil gotovo kateri teh dveh starčkov zadet, da si nista o pravem času poiskala varnejšega zavetja. Tudi je grozil mimoidočim z odprtim nožem in vpil, da jih bode poklal, mahal z njim okoli sebe kakor besen in so tudi sam sebe nekaj po roki porezal. Službo izvršujočemu orožniku posrečilo se je, napraviti konec temu mučnemu prizoru; aretiral je razgrajača in ga oddal Bodišču v Školji Loki, kjer bode imel gotovo dovolj čaBa, premišljevati žalostne posledice.
Slovenski leposlovni list v Ameriki. Poroča se nam, da gosp. K o n d a v Puebli namerava izdajati slovenski leposlovni in ilustrovani list.
Umesten sklep goriške duhovščine. Duhovščina goriškega dekanata je sklenila pri pastoralni konferenciji dne 29. aprila, da bo izdajala in med ljudstvo razširjala male poslanice, v katerih so bodo pobijale v poljudni obliki zmote na šega časa.
Pazniku je zaupal opetovano kaznovani Ant. Hugo ocholz, ki je sedaj v ma riborskem zaporu, da ima v bližini zakopanih od nekega uloma 3000 K. Naredil je pazniku tudi situacijski načrt, kje bi ae dobil skrit denar. Paznik je načrt izročil orožnikom, ki so šli sedaj iskat denar, a doslej niso še imeli vspeha.
Bohinjski predor. Železniško min. jo oddalo stavbinska dela pri bohinjskem predoru tvrdki Cecconi.
Štrajk. V čistilnici riža na Campo Mar-zio v Trstu je stopilo te dni 100 delavcev v štrajk. Vodstvo je dovolilo lOodstotno povišanje plačila, na zadnjem zborovanju, pa so delavci odklonili to ponudbo ravnateljstva. Strajk traja torej dalje.
Ameriške postrvi v Idrijco je spu stila gozdarska uprava v Idriji.
Tatvina. Katarina Bcrčič iz Škofje Loko je ukradla uradniku Metzkiju na Starem trgu zlata v vrednosti 123 kron. Bila je aretirana.
Pametna uredba pri vojakih. Za-povedništvo 53. polka, kakor javljajo hr vaški listi, jo odredilo, da se vojaki v pro steni času vadijo v gospodarstvu. Zapoved-ništvo prireja gospodarske tečajo za vojake. To leto so bodo vojaki 58. polk i bavili s čebelarstvom in vinogradništvom Tudi posebni ognjegasni oddelek, v katerem se vojaki uče ognjegastva, jo ustanovljen pri tem polku. Res pametna uredba, ki je posnemanja vredna tudi pri — nas.
Novi reški župan dr. Fr. V i a jo pri svojem uineščenju dejal, da jo Reka laško mesto, da taka ostane, v kolikor p* ni, da postane. AvtonomaSka stranka na je postala torej laška narodna stranka
rszvitek nadalnjih političnih dogodb na Reki je ta nastop novega župana jako karakterističen.
V mejnarodni panorami je danes zadnjič razstavljena velezanimiva druga serija burske vojske, ki predočuje po sebno boje v Zmajevskih gorah, Durban in burska taborišča na otoku sv. Helene. — Jutri pride na vrsto: Cesar Franc Jožef pri zadnjih vojaških manevrih na Koroškem, dalje spuščanje ladje na morje in prizori iz po morskih manevrov. Vidijo se tu razni zanimivi prizori z maneverskega polja okolu Št. Vida na Glani. potem Gospa Sveta, Ostro-vica in Svinec, ter prizor, ko se ladija »Aspern« spušča v morje. Mnogo teh fotografij so napravljene v neposrednji bližini cesarja in nadvojvode Frana Ferdinanda. — Vrlo zanimiva serija pa se pripravlja za naslednji teden od 11. do 19. maja. Na vrsto namreč pridejo slovite pasijonske igro v Oberammergauu, na katere že sedaj opozarjamo. Polovica slik bo predstavljala prizore iz Oberammergaua, druga pa 22 delov pasijonske igre in pet igralcev glavnih ulog.
Deželni pomočnik sv. Jurij — jetnik na ljubljanskem gradu. Pred dvesto leti je bil sv. Jurij deželni patron na Kranjskem in tudi ljubljanskega mesta. V prvi vrsti se ja častilo njegovo svetišče na ljub Ijanskem gradu. Ljubljančani pa so še pred kakimi štiridesetimi leti zahajali jako radi na Jurijevo nedeljo na Grad po vzgledu svojih pradedov častit sv. Jurija. Spominjam Be, kako je bilo o takih shodih živahno krog grajskih zidov. Nas otroke so zlasti zanimali »štanti«, razvrščeni na grajskem dvorišču in tam, kjer je sedaj drevored. V kapeli se je vršila slovesna služba božja. Kako sedaj praznuje sv. Jurij svoj god na ljubljanskem gradu ! Ko se je naselila v njegovih prostorih kaznilnica in je bil dostop v kapelo Ljubljančanom prepovedan, nehali so meščanom nekdaj tako priljubljeni shodi na Jurijevo nedeljo. Krog altarja sv. Jurja so se poslej zbirali k službi božji jetniki. Izza potresa 1. 1895. pa je sv. Jurij sam jetnik na ljubljanskem gradu. »Diviserunt sibi vesti-menta mea — razdelili so si med seboj moja oblačila", teh psalmistovih besed sem se spomnil, ko sem na lansko Jurijevo stopil v kapelo na Gradu. Prijazen paznik mi jo je odprl. Zapusčenost pomočnika kranjske dežele o njegovem godu me je bridko presenetila. Kosi nekdanjega cerkvenega orodja so raztrošeni po kapeli; pajče-vine se vijejo ob oknih ; kamor je duhovnik deval kelih, zeva praznota. Še so na oboku in na stenah stare fresko-slike, še sameva lična prižnica blizu zaprašenega oltarja, ka-žočega staro sliko sv. Jurija, še je mogoče, da se odpravi s tega slehernemu domoljubu svetega kraja gnjusoba razdejanja. c.ul sem, da namerjajo oltar premestiti v neko drugo kapelico ali prodati — zvonik so že izpraznili in zvonove oddali Marijanišču — ko bi se to zgodilo, bila bi usoda starodavne kapelice zapečatena. Nebrižnost prednamcev, kt so zakrivili razpad marsikatere zgodovinske zanimivosti in umetno dragocenosti, obsojamo in obžalujemo, tu pa gine pred našimi očmi prva svetinja kranjske dežele.« Tako poroča v »Zborniku Slovenske Matice" g. profesor Verhovec in izraža željo, naj se ta častitljiva in zgodovinsko tako znamenita starina popravi ter vzdrži za poznejše čase.
»Krščansko nasilstvo«. Kako je »Narod« napadal dunajske krščanske socialce, ker so se pritožili proti volitvi v bolniško blagajno trgovskih uslužbencev, in katero je župan tudi razveljavil. »Narod« je vpil, da je to bila samo šikana, češ, barvo listkov je vzel Lueger samo za pretvezo, da je razveljavil liberalno zmago. Zdaj je stvar pojaš-njena, in vidi se, da je dr. Lueger imel prav. Judje so, dobro vedoč, da je med dunaj skimi trgovskimi uslužbenci mnogo »jingel-nov«, razdelili med vse glasovnice rumene barve, a predpisane so bile glasovnice bele barve. Eno barvo so predpisali zato, da bi bila volitev res tajna. Judje so pa stali okoli komisije, in kdor ni prinesel rumene glasovnice, tega bo napisali, in ker je mnogo velikih tvrdk judovskih, tega so denuncirali, da ni juda volil, in je z g u b i 1 službo. S tem terorizmom so zmagali liberalci, so vrgli kristiana Axmana in naredili za pred sednika bolniške blagajne trgovskih uslužbencev juda Picka Lueger je torej naredil čisto prav, da je judovsko sleparijo razveljavil. »Narod« pa. kateri se je svoj Caa potegoval za juda Dreyfusa in za juda IIils-nerja, tudi to pot ni mogel drugače, kakor da se je v imenu »liberalizma« zopot vlekel za jude.
Zažgan kolodvor. V Standanderju na Španskem so se na poseben način izno bili starega kolodvora. Ker ga železniška družba ni hotela preložiti in zgraditi novega,
je več oseb na raznih krajih zažgalo kolodvor, ki je popolnoma pogorel. Mnogo blaga je zgorelo. O storilcih ni sledu.
Mažarski liberalizem. 856, Čitaj : osemsto petdeset in šest je novin, ki ne smejo na Ogrsko. Med novinami, katerim je zabranjeno pošiljanje po pošti, je največ romunskih, italijanskih in seveda — slovanskih Ruskih je samo 6. Med zabranjenimi pa je tudi en mažarski časopis, ki pa izhaja v Ameriki!
Vandalizem v knjižnici V Krakovu so židje vse knjige v ondotni javni knjižnici, ki niso bile po njihovem okusu, uničili. Do-tična mesta v knjigah, ki jim niso bila po volji, so iztrgali ali sežgali, ali pa s papirjem prelepili. V Krakovu je radi tega veliko razburjenje proti Židom.
Gledališka panika v Budjejevicah.
Petero dečkov, ki bi radi v Budjejevicah šli v gledališče brez vstopnic, je imelo smolo, da jih je vratar zapazil in zapodil. Sklenili so se maščevati. K prihodnji predstavi so prišli z galerijskimi vstopnicami, sredi igre so pričeli kričati na vse grlo : »Gori! Gori!« in leteli so iz gledališča, kjer je nastala nepopisna panika. Občinstvo sa je usulo iz gledališča. Igralci so zaman upili z odra. da ni ognja. Konečno se je tudi občinstvo prepričalo, da ni ognja, vendar nazaj v gledališče je prišlo le par ljudi. Predstava se je nadaljevala.
Kako se v Parizu po ceni obeduje V neko pariško restavracijo prišel je odličen gospod, ki je naročil drag obed in ga z veliko slastjo povžil. Potem je pa pil najdražja vina in kadil dragocene cigarete. Nakrat vstopi v restavracijo nek mož, ki se približa gostilničarju: „Jaz sem policijski detektiv", pravi došlec »in imam povelje aretirati radi sleparskega konkurza obdolže-nega trgovca, katerega sliko vam tu kažem. Za gotovo vem, da se nahaja v vaši restavraciji.« — »Da«, odgovoril je gostilničar, »ravno ondi sedi.« In pokazal je na elegant nega gospoda, ki je ravno sušil steklenico. »Ne maram vzbuditi pozornosti«, nadaljeval je nato detektiv, »recite gospodu, da ga na ulici čaka baron L. Prišel bo ven in uredil bom stvar Z denarjem, ki ga ima pri sebi, dobite dobro plačilo. Oglasite se jutri na policiji « Gostilničar je naredil globok pokl^n pred prijaznim detektivom, za-vrtil se je parkrat okolu, potem je pa stopil k gostu, ki je ravno prižigal novo havano ter mu zašepnil, da ga zunaj čaka baron L. Veselo je gost poskočil po konci, vzel klobuk in hitel je na ulico. Na ulici je stal izvošček in pred vozom »detektiv«. Gostilničar je šel na prag gledat, kaj se bo zgo- ' dilo. In videl je, kako je detektiv gosta „are tiral v imenu postave." Potem sta se detektiv in gost vsedla v voz in odpeljala. Drugo jutro je gostilničar hitel na policijo predložit dolg račun. Ondi pa so ga debelo gledali. Oseb, katero je označil gostilničar, ni bilo na policiji. Uradniki bo se pričeli gostilničarju smejati v obraz. S težavo so ga prepričali, da sta ga krepko »potegnila« dva pariška sleparja, ki se razumeta na to, kako so v Parizu po ceni je.
Soc demokracija in veteranska društva. Omenili smo že, da je shod delegatov veteranskih društev na Dunaju zahteval, da mora vsak vojak, ki gre mimo veteranske zastave, izkazati veteranski zastavi vojaško čast. Zanimiva je tudi točka v letnem poročilu zveze avstrijskih veterancev, ki se glasi: Noben ne more biti ali ostati član veteranskega društva, kdor podpira soc. demokracijo ali njene težnje, ali kdor je soc. demokrat ali pa pripada k še ostrejši struji prevrata, ali kdo nastopa proti naši domovini in njeni vladarski družini. Kdor se prišteva soc. demokraciji, se mora, ako je postal član kakega veteranskega društvu, izključiti.«
Papežev grob. Po navadi večine pa pežev je sedanji papež že dal napraviti svoj grobni spomenik. Model je že izklesal L.a valiere Luchetti. opomenik bode menda zidan nad vratmi zakristije lateranske bazilike na oltarni strani velikega oltarja. Na pokrovu jo lev s sprednjimi nogami na ti jari, na desni je podoba vere z bakljo v eni roki in s sv. pismom v drugi; na levi je podoba reanice z eno roko na papeževem grbu- Napis se glaai čisto navadno: Hic Leo XIII., P. M. Pulvis est. (Tu je Leo XIII., papež ; pepel je.)
Bazsekali na kose. V Minili je 50 s puškami in bolosi oboroženih domačinov naphdlo pet amerikanskih vojakov; tri izmed njih vjelo in jih na drobne kosce razsekalo.
Henrik Sienkiewicz ima srečo. Komaj je dobil kot »narodni dar« posestvo Oblengorek, že so našli na tem prostoru zdravilni vrelec, za katerega izkoriščanje je pisateliu neka varšavska tvrdka ponudila na leto 5000 rubliev
Ulomi pri dunajskih juvelirjih so na dnevnem redu. Te dni je bilo ulomljeno v prodajalnico juvelirja Wassija na Dunaju in ukradenih 100 zlatih prstanov v vrednosti 1200 kron. Ulomljeno je bilo tudi ju veiirju Zimerju in ukradenih 45 okraskov
Žensko gledališče ustanavlja ame riška igralka Andrews v New • Yorku. To
tako imenovano »Fulton Street Theatre«
bodo vodile izključno ženske, vsa opravila v tem gledališču bodo opravljale samo ženske in samo ob sebi je umevno, da se bodo na tem gledališču igrala samo dela — »pisateljic«. Edino koncesijo, katero bodo imeli pri tem gledališču moški, bode ta, da ne bodo plačevaii več vstopnine, kot ženske.
Preteklost slavnih gledaliških u-metnikov in umetnic. Zanimivo je, kaj so bili nekdaj marsikateri slavni gledališki igralci in igralke, predno so se posvetili deskam ki pomenjajo svet. Gospa Shella, zvezda dunajskega dvornega gledališča, nastopila jo prvič v »Kovaietvo in ljubezen" narolinskem narodnem gledališču brez vsake gledališke šole. Prej je bila prodajalka v neki konfekciji. Rejane je bila, predno je šla na konservatorij, telegrafistinja. Madama Jane Hading je hotela postati nuna; predno je bila preoblečena, so je premislila in postala gledališka igralka. Tudi Eleonora Duze Ghechi imela je v svoji mladosti nagnenje do samostanskega življenja. Slavna angleška tragtdinja mrs. Beerbohm-Tree bila je pre-stavljateljica in služila je tudi pri telefonu. Imela je burno mladost, havzirala je kakor slavna tragedinja Rahel z žveplenkami in cvetlicami po kavarnah. Nekdaj slavna pevka Pavlina Lucca bila je šivilja kakor tudi Charlotta Wolter. Adelina Patti, ljubljenka londoskega občinstva, hotela je postati ja-halka v cirkusu. Mrs. Laugtrcy prodajala je mleko in se sedaj o počitnicah peča s poljedelstvom. Znani dunajski Adolf Sonnenthal na dunajskem dvornem gledališču je bil, predno je nastopil svojo slavno gledališko karijero — krojač. Znani in priljubljeni dunajski igralec Bernard Biumeisfer moral bi postati trgovec. Trgovski vajenec je bil tudi Josip Lewinsky. Tenor dunajske dvorne opere Fric Schiodter je bil stavbni risar in slikar. Ludvik Martinelli je bil sobni slikar. Frio Kraftel je študiral teologijo, pozneje postal plesalec, potem igralec in je sedaj režišer dunajskega dvornega gledališča.
Drama med častniki. Iz Charbina v Mandžuriji ee poroča: V družbi ruskih čast nikov sta se pogovarjala stotnik L. in poročnik S., kdo je močnejši. Naposled sta se šla za šalo metat. Poročnik S. je bil močnejši, kar je stotnika L. jezilo. Pričela sta se prepirati o nepravilnost borenja in bivša prijatelja sta se ločila v jezi. Drugi dan je bil v zbirališču častnikov ples. Poročnik S. je stopil k stotnikovi ženi in jo prosil za ples. Bil je odklonjen. Poročnik je mislil, da je stotnik L, to svoji ženi naročil, ter so je pritožil pri poveljniku. Ko je stotnik to čul, stopil je k poročniku ter ga opaoval, češ, da si je tako uplivanje izmislil. Poročnik je stotnika udaril s pestjo v obraz. Stotnik je potegnil revolver in na poročnika ustrelil. V prsi zadet se jo poročnik zgrudii ter umrl v par minutah. Stotnik je bil obsojen v 15 letno prisilno delo, a sedaj je pemiloščen v trimesečni zapor.
Smrt pri baletu. V kraljevi berolinski operi se je vršila te dni glavna skušnja za balet »Robert vlak«. Dve baletki sta bili pri poskusu nekega plesa od plesoučiteljev tako nerodno zamaknjeni, da ste prileteli z glavama skupaj. Ena baletka se je zgrudila. Pretresla si je možgane. Umrla je v bolnici.
Revolueijonarni balon v gledališču. V gledališču v Petrogradu je nekdo med predstavo z galerije spustil b?.lon z napisom : »Proč z absolutizmom, proč z Ro-manovom!« Balon je obstal na otropu in obiskovalci gledališča so morali ves večer gledati označeni napis, ker balona pred končano predstavo ni bilo mogoče odstraniti. Storilcev niso mogli dobiti, ker je bila galerija prenapolnjena.
Razglednice proti jetiki razširile so ae po Francoskem. Na njih so drastično slike, ki imajo namen opozarjati na razvade, s katerimi so jetika širi: kakor pljuvanje na tla, prodaja jestvin na prostem, pitje ne-zavretega mleka itd. Razglednice izdalo je društvo, ki si je stavilo namen boriti se proti jetiki.
Amerikanske kadilke. Amerikanski zdravnik dr. Ciril Ei3on peiaJ se je nedavno s pušenjem med amerikanskim žeristvom. V svoji razpravi povdarja, da se je v Ameriki kadenje udomačilo ne samo pri moških, ampak tudi grozno napreduje med amerikanskim ženatvom, ki čisto nič ne zaostaja za moškimi. Ne malo k temu pripomogla je reklama Smodke za gospodo prodajajo se v najelegantnejših prodajalnicih in v izložbi zlatariev paraclirajo med zlatnino smodke. Običaj kadenja pa ni samo že udomačen pri ženstvu višjih in srednjih stanov, marveč ta razvada zašla je že v družine med ženstvo delavskega ljudstva!
Telofonični banket bil je dne 16-ga
aprda v New-Yorku v hotelu Roland na čast E-lvardu Page, ustanovitelju tvrdke »Page-Dowis Collegc«, ki ima edin namen p o d u-čevati trgovce o reklami. Vsi goat;e v New Yorku in v Chikagi preskrbljeni so bili z smešnimi teli f ni in med bankt tom sta na čast Page ju v Chikagi govorila dva govornika. Akoravno ho bili govorniki nad tisoč milj oddaljeni, so se govori v Chikagi govorjeni tudi v New-Yorku dobro slišali in
so jim novo-yorški vdolcžniki banketa z navdušenjem ploskali. Aplavz so pa nasprotno prav dobro slikali tudi v Chikagi, seveda potom telefona.
Telefon brez žice. Sicilijanec Mario Rusco D' Asaari izumil je najpreje tilefon brez žice za brodove in železniške vozove. Sedaj pa je iznašel naCin telefonirati brez žice na velike daljine. Njegovo znajdbo je sprejel učeni svet z velikim veseljem. Aparati, s katerimi se brez žice lahko telefonira, baje ne bodo predragi. Ustanovilo se je veliko društvo, ki hoče izkoristiti to novo iznajdbo.
Veliko goljufijo zasledili eo finančni organi v Reki. Tvrdka Julij Reich kupčuje z vinom na debelo in ima veliko vinsko skladišče v takozvani reški prosti luki. Reich uvaževal je grško vino pod imenom italijanskega vina s ponarejenimi boletami. S tem oškodoval je finančni erar za ogromne svote. Ponujal je finančnim oblastim samo zato, da mu ne zatvorijo skladišče, kot varščino 30 000 kron. V trgovinskih krogih se govori, da bode moral plačati kazni in carine do 80.000 kron. Ime njegovo samo diši po česnu in istinito je Reioh mažarski čifut!
Kotiček za liberalce. Primeroma ugodno vpliva na naše srce branje »Učiteljskega Tovariša«, ker nam nudi lahko razvedrilo v sedanjih težkih časih. Iz zadnje številke uvodnega članka najprej izvemo, da »napredno učiteljptvo ,Slovenskega Lista* navadno ne čita« (Ali ima »napredno« učitelj-stvo več škode od tega, ali list, nam ni znano) Kot orakelj pripoveduje »Učit. Tovariš« : »Ravno te dni se je izrazil tak mož, ki si je priboril precej visoko stopinjo: Wir leben in schrecklichen Zeiten«. Kdo je ta mož, kakšna je njegova stopinja, tega žali-bog ne izvemo, pač pa patetično nadaljuje glasilo »inteligentnih« : »Mi novostrujarji pa kličemo : Pozdravljeni nam, schreckliche Zei-ten'« (Ko smo to brali, nam je postal svetovni položaj tako jasen, kakor »back-fisehu«, ki stoji pred novo dekliško šolo in čita duhoviti napis: »Človek posnemaj delovanje velike prirode!«) Narodno ekonomijo imajo ti »učitelji« v malem prstu, ker z grozo pripovedujejo, da stane en f a -rovški svinjak 12.000 kron! (Prosimo za načrte tega vsekako zelo znamenitega svinjaka, kakor tudi za ime srečnega posestnika! Morda bi nam znali izračunati tudi število prešičev?) Gosp. Jakob Dimnik ima lahko ponosno zavest, da ti učitelji veliko drže nanj. La poslušajte: »Olkrito povemo: Ko bi bili pred 20 leti pričeli uganjati tako politiko, ko bi bili tedaj imeli kakega Dimnika, vse drugače bi bilo danes pri nas — bolje za šolo — a tudi za nas«. Zdaj pa vemo, kaj je krivo vseh naših nesreč: Majhna kronologična napaka! G. Dimnik je prišel prepozno na svet! Ojačen po tem spoznanju, se obrača »Uč. Tov.« z gnevom do nas in nam kliče: »Brez slidni hinavci! Zagrizeni klerikalci! Grdi hinavci!« Udom »Slomškove zveze« očita »Uč. Tovariš« strašno grehoto: »Vi se družita z onimi, ki tišče vse nazaj v temo, v grob, ki se bojijo vstajenja: kulturnega napredka«. Daje jim svet: »Le oblačita se v cunje!« ter jih vprašuje: »Zakaj sploh Slom škarji zahajajo v cerkev?« češ »Že verno, kam pes taco moli! Dobro nam je znano, da je Vašim zaščitnikom razsodna masa trn v peti«. (Prosimo, da nam oni učitelji, ki imajo sposobnost za risanje, ilustrirajo to »razsodno maso, ki je trn v peti«). »Neka slutnja« obhaja »Uč. Tov «, da bodo iz »Uč. Doma« v Celovcu prihajali le »Slomškarji«. Krepko je pa dvignil junaško pest proti »izvestnim krogom«, Češ: »Vrlo naobraženo strokovno učiteljstvo se je osamosvojilo in ni več tako pasje ponižno, kakršnega si žele ti ljudje«. Da, gospodje, da ste ponižni, tega Vam nihče ne more očitati, če ste pa tudi vrlo naobraženi, to je — mehercle! — drugo vprašanje! — Aškerc (Onjegin) ni zadovoljen z Detelovim »U č e n j a k o m«. »Tendenca je prekon-servativna«, pravi zastopnik »misli svobodne«. Aškerc ni tak »nazadnjak«, kakor dr. Detela, ki veruje v svobodo volje in v nravno odgovornost. On pravi: »Pride gotovo čas, ko človeštvo ne bo poznalo več zločincev, ampak aamo abnormalno razvite ljudi, ki se ne bodo kaznovali ne s smrtjo, ne po ječah, nego ki sa bodo pošiljali v blaznice in poboljševališča«. Tako vero ima Aškerc. Čudno perspektivo nam odpira ta »veda« v prihodnost. Žo sedaj se opravičeno pritožujemo, da je na svetu preveč prismod. Ce bo odslej še vsak greh in prestopek posledica nenormalno razvitih možganov, no bo na svetu prismodarije ne konca ne kraja. — Grozno skrbi p. n. g. Malo-vrha, da bi pri darovih za pogorelce »klerikalci« kaj no pokradli. Njegova duša se boji za poštenost. Kaka žlica, kaka suknja, kako lahko to izgine v nikdar polni bisagi kak-ga ničvredneža! anj to je jasno, da so tatovi nič vredni. Srečna lib. stranka! Ta ima vsaj še kakega poštenjaka v svoji sredi! — Časnikarsko akutno koliko imajo »Novice«. Bog se

jih usmili, saj naročniki se jih ne morejo, ker jih nimajo! Ta liat, kateri je baje namenjen za kmete (!), se je že enkrat bla-miral ob tistem zgodovinsko- važnem »Ver-sohnungsballu«, ki so ga imeli nafii ljubi liberaloi z Nemci. Zdaj so si pa »Novice, gospodarske, obrtniške in narodne« izbrale ea temo časnikarski shod, kateri jim ni prav ni« po volji. Ta list piše: Na dnevnem redu je predavanje o Juriju Križaniču kot pred-etavitelju slovanske vzajemnosti. Križanič je gotovo jako interesanten pojav v zgodovini slovanskih narodov, ali to je gotovo, da se mnogi nikakor ne strinjajo z njegovimi nazori in da pride lahko na časnikarskem shodu radi teh naiorov do takšnih protestov, kakor jih je provzročil profesor Zdziechowski v Dubrovniku, ko je oznanjal evangelij ruskega filozofa Surovina. Mi na pr. nikakor nismo ne Križaničevih ne Surovinovih mi-sliij, nego stojimo na stališču, ki ga je označil Ilavliček«. — To je vse zlagano. Prof. /idzechowski ni govoril o nikakem »Surovimi«, ker tak filozof nikdar eksistiral ni, k večjemu, če imajo morda liberalci svoje iatinite mnogoštevilne bjrabske surovine za filozofe. Na dnevnem redu časnikarskega shoda ni nikakega Križaniča, niti se ni o tem, kar nam znano, kdaj govorilo. Odkod ta laž? Mislimo, odtod, ker Malovrh ne bo komandiral časnika r ji e v in ker hočejo »Novičioe« s tako perfidno lažjo zanetiti prepir. Kaj pa dotičnik ve o Dubrovniku? Saj se nitidotje pripeljal ni, ampak je tam pri Opatiji nekje usidral svojo barvico ... Mi tu pr.bijamo, da p r v i i z -med slovenskih glasov, ki je naperjen proti solidarnosti slovanskih časnikarjev, je izšel iz liberalnega tabora in je plod lažnive,ničvredne, propale liberalne fantazije. Odlične slovanske rodoljube, ki so povabljeni na shod, imenuje ta časnikarski ne-etvor — časnikarske kibice. Ako liberalna stranka nima toliko moralne sile več v sebi, da bi človeka, ki je to ne eramno laž zakrivil, vrgla ven, ne zasluži drugega, nego da sramotno p r. gin e. — G. Žirovnik, nadučitelj v St Vidu nad Ljubliano, nam je poslal popravek, češ, da ima neke izkušnje za obitno nadaljevalno šolo. Mi zahtevamo, da pove, kakšna so ta izpričevala in o katerih predmetih. Tega on ni povedal. In za to se gre. — G dr. Lovro Požar je bil pozvan, da pove, če je res go voril v imenu »Slov. Matice«, ko je slavil plemstvo, katero je pospeševalo »reformacijo«. Ravnatelj višje dekliške it le molči. Ali je to tako viteško, kakor se spodobi za vzgojevatelja viSje dekliške mladine. — Medvedko je ustrelil g Ivan R u s , trgovec tam nekje pri Ribnici. A s tem še ni bil zadovoljen. Spravil se je nad ljubljanskega škofa in ga poučuje v dopisu v včerajšnjem »Narodu«, kako naj vlada škofijo. S tem je pa g. Rus ustrelil veli-likega — kozla. — »Razgled po cerkvenem življenju v letu 1 9 0 0« se imenuje dolga vrsta neumnosti, katero priobčuje že več kot en mesec »Slov. Narod«. Samo konec je resničen, ki se glasi: „Na koncu pa še mala opomba, da se že tudi časniki in dnevniki začenjajo zanimati za verstvo; manjši listi, ki imajo nalogo: ,boj zoper klerikalizem', se povsod množe. Ni pa možno o vseh povedati, da se vedejo dovolj in vselej znanstveno v tej borbi". To je res: A tisti liberalni list, ki je najmanj znanstven in najbolj neumen, se imenuje žalibog - »Slovenski Narod". — F a -rovški kužki so postali liberalci. Vse farovže obietavajo in lajajo vanje. „Slov. Narod" pa priobčuje te lirične izbruhe liberalnih duš. Zdaj so začeli že ukazovati ljubljanskemu ordinariatu, katerega duhovnika naj naredi za župnika, katerega za dekana. Mi vemo za enega liberalnega prvska, ki je kradel denar iz cerkvenih pušic. Nemara bodo tega priporočili za — cerkvenega ključarja.
50.000 K je glavni dobitek loterije glediščnih igravcev. Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno 19. junija t. 1. in da so vsi dobitki po odtegnjenih 10% izplačajo v gotovini.
Sejmi po Slovenskem od 5. do 10 maja. Na Kranjskem: 5. na Jesa ntcah, v Ložu, Domžalah, Ljubljani, St. Got-hardu. Poljanah, Kočevju, Krškem, Litiji in Dobrničah; 6. v Šmarju; 8. v Ljubljani, na Toplicah in Završih; 10 v Brusnicah. — Na slove n. Štajerskem: 5 v Vidmu, Bistrici, Št. Juriju ob južn. železn., Sv. Lovrencu, Svičini, Gornjemgradu, pri Sv. lrojici v Slov. goricah, na Ponikvi v Studenicah, Podsredi, Sv. Roku pri Ptuju, Sevnioi na Dravi, pri Sv. Mariji v Jarenini, Arnužu, Rogatcu, Velenju, pri Sv. Barbari m v Brežicah; 6. v Celju; 7. v Baslovčah, Konjicah in spodnji Kostrivnici; 8. na Polju; 10. na Hajdinji - Na Koroškem: 5. v Orni pri Pliberku.
Društva.
(Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo) ima jutri ob 7 uri zjutraj v sv. Florijana cerkvi običajno svetega Florijana mašo, h kateri so povabljena tudi gasilna društva iz okolice. Na potu v cerkev in iz cerkve bo svirala društvena godba, pri maši pa bo pelo pevsko društvo „Slavec". Po maši je sestanek gasilcev pn .Zvezdi", kjer svira godba. Vstop je vsakemu dovoljen.
Darovi.
Za pogorelce v Zdensk vasi: Neimenovani po g. dr. M. Preles-niku 63 K 70 v. — Gospa Petirca 20 K
—	G. kanonik T. Kajdiž 5 K. — Neimenovana 1 K. — G. dr. Jos. Gruden 8 K. — G. dr. M. Opeka 5 K. — Neimenovan na čast sv. Florijana 4 K.
Bog plačaj!
/jaJeranovo dijaško mizo: Nekdo v zahvalo 20 K — G. I. L»vri6, župnik v Logatcu 10 K. — G F. Kralj, kaplan v Loškem potoku 5 K. — G. A Pfaj-tar, župnik v Leskovcu 5 K. — G. Abram, župnik v Košani 10 K. — Neimen. dijak 10 K. — G. I. Brence, župnik v Preski 4 K.
—	G. A. Janežič, komisar v Ljubljani za maj 6 K. — G. Andrej Lavrič, kaplan v Hrenovicah dve vreči fižola in dve za Ma-rijanišče.
Bog plačaj !
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 3. maja. Cesar se bo letos udeležil po dolgoletnem presledku zopet vaj mornarice.
Dunaj, 3. maja. Program za dr-žavnozborsko zasedanje je naslednji: 12. t. m. popoldne ob 3. uri seja. 13. t. me8. se reši poglavje o železniškem ministerstvu, do 16. t. m. poljedelstvo. Delegacije bodo končane do 28. t. m. V juniju ima državni zbor le kratko poslovno dobo in pridejo na vrsto manjše predloge. Sredi meseca junija se skličejo deželni zbori.
Dunaj, 3. maja. Kakor „Čas" javlja bodo nadvojvodo Frana Ferdinanda na njegovem potovanju spremljali poleg raznih tudi češki in poljski kavalirji. Mažari so razburjeni in pravijo, da po-menja to ponižanje ogrske narodnosti. Poslanec Pichler je interpeliral o tem v drž. zboru. Druga interpelacija zadeva izrek, katerega je nadvojvoda Ludovik Salvator izrekel grofu Bela Szecheniju. Nadvojvoda je dejal o mažarskem jeziku: »Obžalujem, da tega deželnega jezika, ne znam.
Dunaj, 3. maja. Laški kralj Viktor Emanuel bode meseca maja obiskal dvore na Dunaju in Petrogradu. Na Dunaj pride 25. junija.
Celovec, 3. maja. Pri volitvi v I. razredu je bila ožja volitev med dr. Eupertom Kratterjem in W. pl. Diet-richom, proti kateremu so se liberalci zakleli, ker je v pokopališki zadevi zavzel pošteno stališče. Izvoljen je bil dr. Kratter.
Heb, 3. maja. „Egerer Nachrich-ten", glasilo poslanca Hoferja, nadaljujejo boj proti Wolfu in pravijo, da stvari, katere Vsenemci lahko očitajo Wolfu, niso navadne nerednosti, ampak bi se v slučaju navedb morala oblast zanimati za storilca. Take stvari navadno spravijo storilca v ječo.
Lvov, 3. maja. člana gosposke zbornice knez Sapieha je smrtuonevarno obolel.
Budimpešta, 3. maja. Mesarski pomočniki stavkajo.
Gnezen, 3. maja. Veliko poljskih gimnazijcev je bilo zopet relegiranih.
Berolili, 3. maja. Vsi nenemški delavci v Gorenji Sleziji, ki niso še eno leto v Nemčiji, so dobili povelje, da se morajo izseliti.
Bremen, 3. maja. 3000 delavcev je odpuščenih, ker so praznovali 1. maj.
Filipopel, 3. maja. Proti Temenu je turška vlada poslala 20.000 turških vojakov proti vstašem. Vojaška moč je bila nezadostna.
Petrograd, 3. maja. Morilca ministra Sipjagina so že ustrelili.
Moskva, 3. maja. Vsa proga Moskva-Vladimir, ob kateri je vse polno
tovarn, je v ustaji. Vršilo se je več bojev z vojaki. Mno^o je mrtvih. — Ulanski polk Mososov se je branil streljati na delavce.
Varšava, 3. maja. Na carjevo povelje se bodo vse trdnjave ob nemški in avstrijski meji prezidale. ker je polkovnik Griram načrte izdal.
VarSava, 3. maja. Pruska vlada bode še v tekočem zasedanju zahtevala od drž. zbora tretjo stotino milijona za odkupovanje poljskih posestev, na katere bo naselila Nemce s pomočjo svojega društva za kolonizacijo.
Kalkuta, 3. maja. Nad mestom Daka strašen vihar. 416 oseb ubitih.

logaška „Styria-vrelec"-
otekline v želodcu in krče,
Brightovo vnetje ledvic,	. .
katšre v grlu in Jabolku, priporoctno I želodčne in črevesne Izborni zdra- katare, diateso in enake
voda ozdravi Zdravniško
vilni vspehf
bolezni, zaprtje in razne 662 2-1 bolezni na jetrih.
Umrli mo:
30. aprila. Ivan Oman, ključar, 48 let, Reber 11, apoplexia cerebri. — Julij Pihak, risar, 42 let, Ra-deckega cesta 11, dementia paralitica progressiva. — Fran Gregorin, trgovec, 72 let, Trnovske ul ce Stv. 6, ostarelost.
1. maja. Alojzija Po'nk, zasebnica, 78 let, Krakovske ulice 11, ostarelost. — Jera \Vaithauser, kuharica, 83 let, ostarelost.
V bolniSnici:
28.	aprila. Fran Bogataj, dninar. 32 let, jetika. — Mihaol B .Star, gotač, 71 leš. myelitis
29.	aprila. Jos'pina Zabkar, kajžarja hči, 25 let, jetika. Ignacij Tavčar, hlapec, 21 let, fractura compli-cata cranii conquestatio cerebri. — Ivan Verbič, mestni nbogi 56 let, plučnica. — Mariia Kreč, strežnica, 46 let, morbus Brigthii. — Fran Žaidaršič, posestnik, 45 let, combustio, delirium acutum.
Dunajska borza
dnž 3. maj*.
Skupni državni dolg v notah.....101-76
Skupni državni dolg v srebru.....101-60
Avstrijska zlata renta 4%......120-40
Avstrijska kronska renta 4%.....99'6'j
Ogerska zlata renta 4%..............120 65
Ogerska kronska renta 4 %......97-75
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1602-—
Kreditne delnice, 160 glU..............672 24
Londot vista......................240 30
NemSki drž bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-31)
20 mark............23 46
20 frankov (napoleondor)......19 07
Italijanski bankovci... *..........93 40
C. kr. cekini...........1129
i t ii e cen©
dnž 2. meja 1902. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov.
PSenica za pomlad......K 9-00
, * jesen.......
Ri. za maj..........
,, „ jesen ........,,
Koruza za maj-junij.....,
„ „ juli-avgust.....„
Oves za maj-junij.......
« » Jeseni.......„
Na bndimpeštanski borsi
7-39 7-28 6 89 6-14 6-27 6-09 6-15
do
PSenica za maj .
, „ oktober Rž za maj . . . „ oktober Oves za oktober . Koruza za maj . » julij . „ „ oktober
8 85 7-85 7-06 6 56 5-78 488 5.01 5-C0
901 901 729 6-90 6-15 6-28 6 10 616
8-86 7 86 708 6-57 fc-79 4-89 -5.02 6 01
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaška............K
južne Sel........
n »......»
Ječmen „ „......,
n ob Tisi.......„
Koruza ogerska, stara......
,	, nova......
Cinkvant , stara . . . .	,
„ , nova . . . .	,
Oves srednji.........
Fižol ........
9-15 9 30 7-50 7-20 6-85
5-75
6-20
6-35
7-12 7-75
do 10-70 , 10-70 . 7-77 „ 830 „ 7-75 B 6 65 „ 5-30
' 6-70 , 7-35 . 10-76
Meteorologiono poročilo.
Višina nad morjem S06 2 m, srednji zračni tlak 736'Omm
tftf.nje Cm ojn- baro-motrc r it.rj.
Tjmps- j r&tar* i
no ■^riju j
Vjtrti
2 9. zvež. | 734- t i o:7 j sl. jv/F J 7. zjutr. I 736 5 j 161 brezv. | jasno j li i 12. popol.I 734 0 I 16 7 | m. jzali. | pol oblač.! Srednja včerajšnja temperatura 6 7°, normale: 12 30.
Dobra gostilna
na deželi
se odda takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji.	549 3-3 Več se izve v zalogi piva Funtigam.
Mi najviiji pivelje lj. ^f c.iak.apoit.laližaaitv«
XXII. c. kr. državna loterija
za okupsa vojaiks dobrodelna namene.
Ta denarna loterija,
edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 17.823 dobitkov v gotovem denarja v skupnem zneska 443.860 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000kron
v gotovem denarju.
Žrebanje nepreklicljivo dne 12 junija 1902. Jodna srečka atane 4 krone.
Srečke so dobiti na Dunaju pri uradu za državne loterije, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in želez-ničnih uradih ter v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno. 135 10—2 Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. Kr. vodstvo državne loterij«.
Oddelek z« državne loterije.
Cisto medicinifno ribje olje.
Deželna lekarna
pri Mariji Pomagaj
čubar, Hrvatsko, septembra 1901. Blag. g. MIlan Levatek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašof neprecenjeno dobi og in pristnog medlolnakog rlbjog olja, katerog že dle časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet Sest steklenic za 3 gld. 60 kr.	Mi 22 Pozdravljam in ostajam Vam udani
Anton Oibolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Zaloga vSeh znanih preizkušenih domačih zdravil, homeopatičnih zdravil, ioeclatitet, klrurgičnih priprav in obvez, najfinejših parfumov, mediciničnih in toaletnih mil. - Medloln. oognao, pristno aomatoae krep-čujoče vino. — Malaga, maršala, sherry, vsakovrstni čaj itd. itd Razpoillja vaak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Bealjeva oeata it. 1., poleg mesarskega moata.
umetni zavod I. vrste, v pritličju meščanske lilče.
Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Fotoplastišta potovanja po celem svetu v popolni istini.
Danes v soboto zadnjič razstavljeno:
Nadaljevanje
burske vojske.
Od nedelie do všt. 10. maja razstavljeno:
k*
k*
Cesar Franc Josip
pri zadnjih avstrijskih vojaških manevrih. Prizori vaj cesarskih in drugih bark na morju
Slikano v obližji N]. veličanstva in z njegovim dovoljenjem. Odprto vse dni, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. 2 jutra j do 9. zvečer. £66 1—1
Žrebanje
nepreklicno
19- junija 1902
glediščnih igralcev loterija
1 glavni dobitek ....	a 60000 kron
1	„	. . . .	a 5000 „
1	„	....	a SMKK) „
2	„ ....	a 2000 „ 5 dobitkov......a 1000 „
10	„ ......i	500	„
20	„ ......a	200 „
60	B ......a	100	„
100	„ ......60 „
300	„ ......i	20 „
3500	„ ......ž	10	„
Srečke po I kron
priporoča	136 1
J. C. Mayer, v Ljubljani.
Vsi dobitki se po odtegnjenih 10% izplačajo _ _v gotovini.


Št. Vid nad Ljubijuiio,
izdeluje in ima v zalogi cerkvene sve-tilnice ali Btalnica, dve po:
iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld, iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., iz tompaka	miloščine, iz
40, 50 gld.;	kositaria
obhajila e	P° gld- 1'50,
svetilnice	iz m eden i -
izkositarja	ne po 5 gld.;
po 2 gld., iz Mj^j štedilna medenine	železna
po5,8,10gl.,	ognjišča,
pušice z	vsa železna in
zvončki ra tudi razna za za pobiranje fE|	vzidanje.
•	1154 (1-1
Nh mnoga vprašanja dovolim si pojasniti, da j« smatrati mojo f 1 majnikom v pritličji hiše št. 16 na Bregu v Ljubljani otvor jenu pisarno povsem
kajti ni joden ni drugi nred kratkem v L-uHj<tno premeščenih dwh m fcariov ni bi! imenovan naslednikom umrlima n tariema gg. G..gf:li m Seho i-w ttru toraj niti jeden niti drugi ni prevzel ncb-.n«? slednje n-v.-denib
notarskih pisarn.	_
c. kr. nofar.
Zaloga šivalnih strojev
JAN. v Ljubljani,
punajska cesta št. 17.	TS&
„Durkopp"- in |gj«k „Waffenrad" koles.
.r, jimiiim Varstvena znamka : Sidra, niiiuii:^
11LINIMENT. CAPSICIGOMP. I
•T = iz lekarne Richter-jeve v Pragi,
$ = pripozjiano Izvrstno bolečine olaj-	|
S = šujoee mazilo je dobiti steklenica i>o	i
1 K — SO, K 1-40 in K 2-- v vseh lekarnah.	=
Jp = Zahteva naj se to	1152 28—23	|
§1 sploh priljubljeno domače zdravilo
^ = vedno le v Uvirnih steklenicah z našo	|
^ = varstveno znamko ,.sidro" iz Richter-	=
jjj = jeve lekarne ter sprej:t,e iz previdnosti	=
* = le ? steklenicah s lo varstveno znamko	i = kot pristni izdelek.
i | Rlchterjeva lekarna pri zlate.a ievt
~ v Prani, l. Eiizahethstrasse 5.
^ 111M111111H1:1111111U11M11111111M11111111M1111111111111 i 11111
$ Šn
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana,Trnovo, Opekarska cesta, Vel ki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barv&nlh prstenih
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd , kur najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Čeno nizke. 36 52-17
aPST Lastni izdelek.
Ceniki franku in brezplačne.
Služba zadružnega tajnika
se takoj odda pri .,Splošnem kreditnem društvu' v Ljubljani. Plač) po dogovoru. Ponudbe naj se vloie najkasneje do 15. maja t 1.	551 2 -1
Št. 13.420.	-	^r-^ ^r-r-^m	^76 3-3
Pri ljubljanskem mestnem magistratu podeliti je za tekoče leto ustanovo v
znesku 200 K, osnovano po občinskem svetu 1879. leta povodom srebrne poroke Njih Veličanstev.
Prošnje za podelitev to ustanove, do katere imajo pravico štirje ubogi obrtno šolo obiskujoči učenci, ki so leprga vedenja, vložiti je do 10. maja letos potom šolskega ravnateljstva.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 12. aprila 1902.
391 v največji lsberl 9-6 po najnižjih cenah priporoča
iMiliiiseli
v LJubljani, Mestni trg 15.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se pripore Ca prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerRveniR paramentov.
Izdeluj.3 cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obhajllne burze
atole m v c za sh.žbo božjo potrebne stvaii, priproste in naifineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. - Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvrSuje vsako, vrsti.o cerkveno porllo iz pristnega platna. Vporablja samo dobto blago, cene po mogočnosti
n>zke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo, hrenovljenje starih paramentov tudi rado-volji.o prevzame.	70i 29
s Površnike [
po najnovejšem kroju ^
priporočata n 559 6-1
ričars cMejač
Ljubljana, Prešernove ulice g. ^ DCOOCCOOOCOOCOCK
P. n. občinstvu naznanjamo, da gospod Ignacij Valentinčič v
Ljubljani ni več glavni zastopnik našega zavoda in zato tudi ni opravičen, sprejemati denarje za premije na naš račun. — Namesto gosp. Valentinčiča smo izročili
glavno zastopstvo za Kranjsko
„Coneordia"
librško-brnska vzaJ. zavarovalnica
VABILO
OBČNI ZBOR
,,811'iiniliiice in ;mso£i2nice v /gor. Tuhinju,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
ki se bodo vrtšil
na binkoštno nedeljo dne 18. maja 1902
popoldne po cerkvenem opravilu v hranilničnih prostorih.
Dnevni i-etl:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4 Odobritev računa za 1. 1901.
5.	Volitev načelstva, računskega progledo-valoa in njega namestnika.
6.	Razni nasveti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
563 i-i	Načelstvo.
„ANDROpOGOJf"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rasf las, katero ni nikako sleparstvo ampak .skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina ki zabranl izpadanje las in odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krene. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (10)
Vaso Petrieie-u.
v zalogi imajo tudi gg. E. Mahr in U. pl. Trnkoezu v LJubljani, Ranf v Krsnji, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust. ==z
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — S kritevjo zvonikov pr"'""1" ob lednem tesarska dela.	1154 12 -12
v Ljubljani, pred Škofijo 21.
naravni
kislina
JO
najboljš* mizna i« osvežu-v. jura ^ijara, n is
katera je p r e s k u š e n a pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem ia mehurnem kataru.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj in franku,
V TjJubjanl se dobiva v vsen lekarnah, vetjih špecerijskih prodajalni'.-,>.h in trgovinah i jestvinami ia vinom
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Pete." Lassnik-u v Ljubljani.
ter prosimo, da se vsakdo v zavarovalnih zadevah z zaupanjem obrača do njega.	488 5—3
Podpisana ima v nalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lnme, albe, koretelje, prte td
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzeinj, tudi vezenje, prenovljenje stare obleko In vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji ceni bandera in vso drn&o obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk. društev in potujočih agc-ntov.
Zagotavljajo hitro in najpožtenejžo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Naj odličnejšim spostovanjam se priporoča 566 52-48
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge corkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulloo 4.
Oblastveno pofrjena
Hainbiirg-Amerlfca Linle
a$enfura LJUBLJANA, Marijin frj šf. 1
za odpravo potnikov in pošiljatev čez morje, zlasti pa v Severno
Eden največjih, najhitrejših ter najvarnejših velikanskih parobrouov na svetu.
Hamburg?-llew York G fini!!
Odhod iz Hamburga do trikrat na teden.	541 s—2
Vsaka pomorska nevarnost popolnoma izključena, dobra prosta hrana,solidna postrežba, primerno nizke cene v vseh razredih. Vsa-koršna pojasnila točno in zastonj, ter vozne karte za velikanske brzo- in poštne parobrode daje
Hamburg-Amerika Linie
agentura LJUBLJANA Marijin trg št. 1
nasproti frančiškanski cerkvi.


*
Pročast. duhovščino in slav. p. n. občinstvo opozarjam na svojo že obče znano največjo zalogo
zlatnine in srebrnine
najnovejšega proizvoda po najnižjih cenah. Nadalje na veliko izber namiznih oprav iz china in pravega srebra.
Velika izber finih
koles
in
šivalnih strojev.
Poprave se hitro izvršujejo. ^ Solidna postrežba z jamstvom. Za obila naročila in obisk se priporočam velespoštovanjem
pfar) Čuden v UuMJanl, Mesfnl frj, nasproti rofoviu.
SKSr Novi ceniki s koledarjem zastonj in franko. "S3 485 9-6

.......-
. ..................................................................................
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••■••••••••••••••••a
•v ::::
Mw>MM.<am
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko.
•::: izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom. 310 12-8


priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pletenine in pletene s strojem po uzocih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kur-nike, golobnjake; mreže sa presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih veli-kostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, po-:::S	krivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
•••t
:::!	Ceniki na zahtevanje brezplačno.
•'•iNMtHtNINfMttNNtMtMIHNMl
..•••••••••»•••••••••••••••••••••••••a
...a...
_______________••••••••••••••••••••••••••••• _ _
• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••fl----
••••••••••■••■••••■•••••••••••••••••••••••••••••••••••■••a
c:
		i mu	
	iii^iiaii^^sii		
sojamo si naznaniti, da smo poverili zalogo in razpečavanje naše renomirane in vsestransko priljubljene
Rogaške kisle vode
»Templjev vrelec", „Sfyria-vrelec", >
najzdraveja dietetična in osveževalna pijača, ki je radi velike množine ogljenčeve kisline in svojega prijetno rezkega okusa najboljša primes h kranjskim in štajerskim vinom, in
davno preizkušena zdravilna voda proti bolečinam v želodcu in črevih, vnetju ledvic, motenem prebavlja-nju, katarih v grlu in krhlju, driski itd. itd. ***********
tvrdki fl\ihael Kasfner v Ljubljani.
Ta ima vodo obeh naših vrelcev vedno svežo V zalogi in jo oddaja po najnižnih, določenih cenah razprodajalcem in zasebnikom.
Pri naročilu celih zabojev se dovoljujejo naslednje izredne cene: 1 zaboj s 25 bokalnimi steklenicami (izvirna rogaSka oblika) »Templjev vrelec" K 775 1 zaboj s 50*1, bokalniml steklenicami (oblika Bordeau*) »Templjev vrelec" . . K 11 50
franko na dom ali postajo Ljubljana.
Prosimo, da se blagovoljno vzamejo na znanje te izredno ugodne cene tef naslavljajo vsa naročila naravnost na našo zalogo g. M. Kastnerja v Ljubljani.
Velespoštovanjem	peželno oskrbništvo vrelcev
Rogaška Slatina.
Zadružna pivovarna v Plznu.
n.
Usojamo si s tem uljudno naznaniti, da smo poverili zastopstvo in prodajo našega piva za Kranjsko gospodu
Jt Turku v Ljubljani
in prosimo, naj se pošiljajo naročila na naše priznano izborne, svetovno znane produkte imenovanemu zastopniku.
Velespoštovanjem
Zadružna pivovarna v Plznu.
-r
DrinAVAnln Oziraje na predstoječe naznanilo si JTipUrVUlU. dovoljujem najtopleje priporočati se visoko čislanim odjemalcem in prijateljem svetovnoznane Plzenske pive in prosim, naj se mi blagovolijo dopošiljati cenjena naročila, zagotavljajoč ob enem, da se bom vedno prizadeval, da postrežem p. n. odjemalcem najskrbneje in
najtočneje.	Velespoštovanjem
532 3-3
Hugon Tut*k.
Naročila naj pivo v sodčkih in steklenicah se sprejemajo it Ljubljani, Pred Škofijo St. 15, I. nadstropje.
IGNACIJ Č A MERNIK,
kamnosek v LJUBLJANI
mm
pomenskega ulice št. 28, ^mtrnm
se priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v vsa v kamnoseški obrt vštevajoča se dela. bodisi umetno cerkvena ali stavbinsko-strokovnjaška. — Največja zalega najrazličnejših
nagrobnih spomenikov
iz vseh vrst marmorjev, katere prodaja po izredno nizki ceni.
Opozarja tudi, da so le edino pri njem kupljeni JfS" grobni okviri "^S trpežni proti vplivu vremena, za kar jamči.	438 6—5

f
Lun»i. im* ii m i Eaafesisgasss ..zvstna!
Resnično!

'^mk
pomaga velikansko % [j
kot nedosežen % i
h* $
uničevalec $ l
v-S t;
Kupuj pa „le v steklenicah".' V Ljubljani pri gospodih:
480 9-2
Ivan Fabian, naslednik Anton Korbar F. Groschl C. C. Holzer
Anton Ječminek A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastner Edmund Kavčič Kham & Murnik
»Ivan Jebačin ^ Bled: O. Wiilfling, P. Homan. ■ Črnomelj: A. Lakner, K.Mliller * B, Schwei^er. A- Zurc. Draga: P. S. 'Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. jelenec, J. Scptaves. Kamnik: Anton Pintar, Fran Šubelj.
Kočevje: Fr. Loy, P. Petsche, J. Rothel, Matija Kom, Fran Schleimer. Koitanjevioa: Alojzij Gač. Kranj: Fr. Dolenc, Vilj. Killer,
}. Krenner, Adolf Kreuzberger an. Majdič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici,
Ivana Perdana
nasledniki Rudolf Petrič Karol Planinšek J. C. R3ger A. Šarabon
Jožef Kordin Anton Krisper Peter Lassnik Karol Lexander A. Lilleg P. Mencinger Krško: F. H. Aumana sin, R.
Engelsberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil
pri Škofu. Novo mesto: KUssel&Končan,
Adolf Pauser. Polhovi Grade o: I. A. Leben. Postojna: K. Ceferin, Anton
Ditrich, G. Pikel. Kadeče: J. HallerJ. Trepečnik, I. občno radeško konsumno društvo.
Ferd. Terdina J. Tonich Uradniško-kon-sumno-društvo I
Viktor Schiffer M. Spreitzer Anton Stacul Fran Stupica M. E. Supan A. Sušnik Radovljica: L. Ftirsager, Friderik Homann, Oton Homann Sodražioa: Ivan Levstik. Skofja Loka: E. Burdych, M. „ Zigon.
Slika: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržič: Fr. Raitharek. Velike Lašče: F. M. Doganoc. Vipava, Vrhpolje s Fr. Kobal. Vrhnika: M. Brilev. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan.
MUller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
^^mmmmmamm
Domača nmetalna steklarija
^Vv^.^nola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovžčini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svinoem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo -tmbi
strokovnjaško dobro, zvia Ceno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejSega do najfinejšega
fg	H	IN fit cn;7
li <U 4)
M
z 2
I *
0	S
cu S
A i
S * g z?
3 I
0 M
° Š. «
Za
1 o
p
zalogo

t
a
Št. 50/Z,
Sprlčalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVCUST ACNOL* V Ljubljani, t» polnem in lepem soglasju g gotsko arhitekturo, isvršila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno- svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg-. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mirno vestjo aaupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri raspolagajo sicer s malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
rovzema tudi vsa sfaVblnska steklarska dela ter priporoča svojo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737
<1
o
o
B
©
9»
K* o
N
k*
n i
izborno 52-40

franja fl\eršol
v Ljubljani, Mesuii trg št. IS
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	i8 20
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
PO
Tehničgi urad.
Zaloga strojev in železja.
Ustanovljeno

'J

v letn 1877

Zastopstvo in zaloga vzorcev: llijubljana, Dunajska cesta štev. 32.
Glavni zastop železja in tovarniških strojev. Naprava obrtnih podjedb vsake vrste.
Instalacija strojev in parnih kotlov.
Motori na plin, bencin in petrolej sestava , 0tto'\ Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave 2a centralne kurjave in ventilacije. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo plin in par.
Materijal za stavbišča.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti iz gome. Železne traverze in kolesa. Cement „Portland" in
, Roman". Olje za kolesa in masti.
V obče vsi predmeti za obrtna podjetja.
Tvrdka je izvriila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi:
14 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje . Kakor tudi: Tovarne za kože.
dog.	V Tovarne za obleko itd.
36 včdnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotiskarn. 13 mehaničnih delavnic.
31	podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog.
16 naprav za kurjenje z gorko vodo in s parom.
12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete.
32	napeljav električne luči.
V ta namen je bilo postavljenih 161 motorjev *a plin in petrolej in
65 parnih strojev.	330 8-8
Perilnice in predilnice. Tovarne za parafin in cerezin. Tovarne za sardine. Mline.
Podjetja za napravljanje soli. Tovarne za izdelovanje zamaškov. Stiskalnice olja. Naprave za vodno silo. Tovarne za šumeče vode. Distilerije.
Podjetja za čiščenje in nakladanje žita.
JUT Nakup ln prodaja TEB vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, gri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Izdajatelj: 0r. Ew«m
Menjarična delniška družba
„H ERCVB
I., Mlollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strcbslgasss 2.
0 izvorni vr*dr.ik : Iv« Rakovfo.

j^rr- pojasnila	v vseli gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh gpeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih '	glavnlo.	134 44
Visk a!Oitoli£k< Tiskarne v Ljubljani.