St. 281 Pianu Katna ? rtnffl tone mm m n m_V Trstu, ¥ nadeUo 2». novembra 1922_posamezna steviisa 20 cent. Letnik xlvh izhaja. izvzemSi pondeljek. vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška Ajiikega št 20, L nadstropje. OopisS^^e pošiljajo uredništvu. Ne raakirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi 'rdajatell in odgovorni uredil Anton O e r b e c — Lasi a 1 ^Mp^&^A^sk tiskarne Edinost. N znaša za mese L 7 —. tL 32 - a cr' > Ir^ Za inozemstvo mesečnoft^Iirc i uredni * e št li-57» NUSSOllnl DINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se iačunajo v girokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov -rm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57* %]nue poročevalcu „Pollflhe" I Politični polož^ I Sej« v Reichst&gu — Govor kancelarja , , .. . .. _ . .. ^ M . . 1 LJUBLJANA, 25. »Slov. Narodu* poro- dra- Cnno Iz iz^v ministrskega predsednika m vo-'Tretja zona v Daknacp se na to sedanjem političnem položaju sle- BERLIN, 28. Kancelar dr. Cuno je v ditelja vnanje politike Mussolm^napram prazm. Jaaoo^ Kakor smo že zabeležili, so se tod! | Reichstagu sporočil sestavo nove vlade takoj poudarjal, da živi Nemčija v ča-ko je treba dela, ne besed. Treba je Nemčija vo2ene poti vseh Giolittijev, Salandrov, | V iskrenost in dobre namene Mussolmija Sonninov, Orlandov, Bonomijev, Factov in verujemo. Ne smemo pa pozabljat' na dej-kakcr se že imenujejo vsi tisti možje, ki stvo, da so politična vremena v Italiji kal ?o doslej odločilno ali soociločilno pose- izpremenljiva. Ali je morda izključeno, •ali v potek italijanske vnanje politike, ji da ne bi, danes jutri, od te ali one strani določali smernice, ter ji dajali tisti izraz začeli metati Muasoliniju polena pod noge odkritega nasprotstva, napram Jugoslaviji, ravno radi njegove politike napram Jugo-Sedanje Mussol'mjeve izjave zvenijo tako, si a vi ji, kakor jo sediaj napovedkije? da so jih nekateri list: priobčili pod našlo-1 Toda Mussolini je na glasu velike vam, ki je moral presenetiti: «S'mpatije odločnosti in nezlomljive volje. Na to nje-do Jugo*Aa vije». Take besedie- še nismo ću- govo svojstvo smemo morda opreti pričali i z vst italijanskega državnika- j kovanje, da se mu posreči premagat: vs* Vsaj eno se zdi gotova stvar: da se bodo težave, izvirajoče iz stare, zgrešene tradi-pri razpravah o medsebojnih ednošajih cije. Posebno pa bi bilo želeti, da bi Mus-med Italijo in Jugoslavijo ubirale nekoliko sol ni odprl v Italiji pot do izpoznanja, ko-drufačne strune nego doslej. Dosedanji Hfco realnih koristi bi izviralo za Itabjo iz vo-Jrielf italijanske vnanje politike so se prjateljskih odnošajev z Jugoslavijo-krčevito držali stališča omalovaževanja, j Eno pa nas je osupnilo v izjavah g. ako ne nsemavnost preziranja nove jugoslo- | Mussolinija celgrajrkemu poročevalcu. To v znske države. Vsem je še v živem sporni- namreč, da poklanja različno mero simpa. n i, da Italija ni hotela priznati Jugosla- j tij do Srbov in Hrvatov in Slovencev na -s do zadnjega, da italijanski dele- drug; strani Saj gospod Ninčič ne zastopa na mirovni konferenci nso hoteli v Laissanni Srbov, oziroma Hrvatov in >sti v osebne slike z delegati Jugosla- Slovencev, msatrveč jugcsSovensko državo. v*je, da so se držali krajevno ločene od ju- Gre za to, da se uredi razmerje med obe-goslovenske delegacije 'n da so se po$a<- ma -državama, ne pa razmerje medl Italijo jali z njo potom posredovalcev, ki so kakor in Srbi, oziroma Hrvati ;n Slovenci. vsa kaki prsnicrioše hodili iz sobe v sobo. Ves tri jug oslove ne tka plemena tvorijo državo, svet je govoril o prizadevanj h italijanske s katero naj Italija ustaK prijateljske od-di^cTnacrje, da bi iz Madžarske, Romunske nošaje. Logčna neskladnost je torej, če skrije napravila — kakor se je izra- italijanski državnik govori: ene imam rad, t.i fauge pa manje rad in tretje še manj. Če je pa hotel g, MusooSni s svojo besedo o stopnjeva^nh simpatijah reči, da je treba dovesti do dobrega razmerja tudt med obema narodoma, potem pa bi morali vratka Turkov v Evropo, ker ga plaši [e z zadovoljstvom pozdraviti to njegovo strah pred morebitnim povečanjem tolmačenje. Samo mora priznati dejstvo, bsje* — mož še noče govoriti o Jugoslaviji ^a so trj plemena, ki tvorijo jugoslovensko — in pred »slovansko —'avo*. Znano je, državo, en naVod. Le v tem zmislu bi Tno-Lako je najnesrečnejši med italiianskami gli pozdraviti njegovo naglašanje potrebe, ministri za vnairje stvari Della Torretta ratificirani od parlamenta, to odkrito povedati. na fcš%.ti žalostno pogoreli konferenci v Benetkah skTepal z Madžarsko dogovore, ki jim je b"Ia cšt očitno naperjena proti Jugoslaviji ■m Čebosiovaški. Proti tej posiednji za to, da bi Benešu iztrgal iz rok vlogo posredovalca med Avstr'jo in Madžarsko, s čimer pa je Della Torretta le dal pobudo za ustanovitev malega sporazuma, tvorbe. ki ?gra dames važno vlogo v srednjeevropski politiki. To stališče zakrknjenega naisprotstva in omalovaževanja hoče Mussol'ni zapustiti. Vsaj po njegovih dosedanjih izjavah moramo soditi tako. Pošilja v svet pomirjevalna sporočila glede namenov Italije napram Jugcslavi^ m zanika nevarnost težkih zapletljajev. V Lajtfi??anni je hitro s^c-pil v stike z jugcsloveTiskhn ministrom za vnanje stvar', gospodom Ninčičem. In uradne objave zatrjajo, da je bil sestanek ItsSffa Sonninov pogreb RIM, 25. V preprosti obiiki, kakor je že_ c\ pokojnik, se je daneis zjutraj vršil pogreb Sonnina; vendar pa je bil veličasten. bili proti razpustitvi m ti 90 bili v večini. Na zadnjem sestanku te skupine je bila sklenjena resolucija, v katera s«, naglasa, da odgovarja gospodarski (program sedanje vlade programu italijanske demokracije in vsled tega da bo skupina vlado pod- IVuga e b la položena na voz prvega raz- piraia. Sploh se opaža v vseh demokrat- lodla okrasen s trobojnicami; na vozu je skih ^^ nek^0 novo ki gre bil en sam venec, tisti, ki ga ,e posla za tem, da bi se celokupna demokracija, kra Velike vence je bifet poslala tudi ki • sed^ ^^^ /opot ^^ kraljeva mati in rimska občina. Pogreba se n so udeležile ne godbe ne uradina zastopstva- Kljub temu je bila prisotna velika množica uradnšh oseb. Takoj za vozom je šel pokojnikov vnuk minister Co-lonna di Cesard in drugi sorodniki- Kralja je zastopal prefekt kraljeve palače vojvoda Borea Okno. Pogreba so se udeležili minstitski predsednik Mussolini in drugi ministri, številni poslanci in senatorji, mnogo d-plomatičnih zastopnikov in več fašistovskili čet. Velika množica ljudstva je prisostvovala* pogrebu- Sprevod se je pomikal iz st^tikansko cerkve r.a kolodvor, kjer se je mlnster Colonna di Cesaro v intenu d^Tižine zahva!3 Mussoliniiju in ob-lastvczoi, ki so se udeležila pogreba. Niitijevct za Mussofettjevo vi s do — Sporazum s popolari o ptfeiaredbi volilnega reda RIM, 25. Kriza, ki jo je povzročila v vseh strankah fašistevska revolucija, traja dalje. Med demokra takimi skupi nam' je bila pcoebao omajana NKti/eva «italijan-ska demekraerja«. . Njenega voditelja Nit-po revoluciji še ni bilo v parl*a?»tu. V tej skupini sa> se pojavila v zadnjeun času resna nesogjasja. Nekateri poslanci so bili. za to, naj se skupina sploh rez-pust/, da 9e a tem poapati reorgaočucijA v&e demckracii« na novi ocdla^i. Dru^i so va in oodobal fraacoskT konzul v Italii-s ker jim ni uspela kombinacija z Jugoslo venskim klubom pođ vodstvom dr. Korošca, ki bi naj nadomestil Davrdovičevo skupino v siučaju, ako bi le-ta izstopila iz vladne koalicije. V radikalnem klubu je o-pažati živahen pokret v smeri, da se Nikola Pasić v danem momentu umakne v ozadje in dSa stopi na njegovo mesto kot strank n vodja Stojan Protič, ki je kakor Ljuba Davidović v ozkih stikih s Hrvatskim blokom. Radikalni polit ki so mnenja, da bi radikalni felub pri sestavi volit-vene vlade prišel v kombinacijo le v slučaju, ako stopi njeanu na čelo Stojan Pro-tić. Vse kaže na to, d!a bo Paš ča v vodstvu radikalne stranke v kratkem nadomestil Stojan Protić. Vlada se nahaja v krizi in je samo vprašanje najbližje bodočnosti, da bo morala 'zva-jati konsekvence in odstopiti. Vse kaže na to, da je radii kal en preokret v državni politiki na vidiku in da sta moža bodočnosti Stojan Prot c in Ljuba Davidović, ki hočeta ustvariti sporazum s Hrvati in s tem postaviti državno zgradbo na soliden temelj. Razni razgovori in sestanki BELGRAD, 24. Ministrski predsednik Pašič se je včeraj dopoldne in popoldne razgovarjal z voditeljem Jugoslovenskega kluba dr. Korošcem. BELGRAD, 24. Včeraj od 11. do 12. dopoldne je ikrel demokratski klub kratko sejo- V glavnem je bila razprava o spornem členu 4. uradniške pragmatike. Za danes je napovedana obširna politična debata o notranji situaciji. BELGRAD, 24. Jugoslovanski klub je imel včeraj daljšo debato o notranji politični stua-ciji. Spfccsšno komentirajo zaupne razgovore med dr. Korošcem in Pašićem. Klub je pooblastil dr. Korošca, da razgovore nadaljuje in da tudi nadaljuje konference z zaistopnik? Hrvatskega bloka. Tekom včerajšnjega dneva je imel dr. Korošec tudi sestanek s Stojanom Protićem. Med najvažnejša vprašanja, ki so sedaj na dnevneia redu, spada brez dvoma vprašanje preuredbe volilnega redia. Kakor znano, stoji vlada na stališču, da se mora uvesti večinski sistem s proporcionalnim zasiopoon manjšn. Največji nasprotniki odprave sorazmernega volilnega reda so popolari Kakor se zatrjuje, pa se je med to stranko in vlado- dosegel sporazum. Lista z većmo glasov bi po tem sporazumu ne dob la 2/a poslanskih mest, temveč le a/s. Načrt zakona o prettredibi volilnega reda pa pride pred zbornico šele po božičnih počitnicah. Danes bo zbornica glasovala o pooblasrt'lu vladi za reformo birokracije in davčnega sistema, nakar se odgodi do 20. januarja. Italijanski begunci t Fib&dji RIM, 25. Italijanski generalni konzul v Nrci javlja, da ga je prefekt v N*ci uradno obvesti, da prihajajo nadalje v Nico italijanski državljani brez potn'h listov in da jih je bilo pred kratkim nekoliko izgnanih črez mejo radi potepuštva ;n vsled! tega, ker so jih tamkajšnja obiastva pozvala, naj se vrnejo črez mejo. Občinstvo m ob last va je apocarj&jo, da« se italijanski delavci ne sprejemajo v Franciji na deio, ako nimajo potnega lista, ki ga je izdala drža- {ehosldvaika Dr. Beneš o meoAčsoditth vprašanih PARIZ, 24. vEcho Nat'«cmal» objavlja razgovor z ministrom za vnanje stvari dr. Besiešem. Ta je izjavil: Mi nimamo nika-kega direktnega interesa na vzhodnem vprašanju, bomo pa kot zavezniki Jugoslavije in Romunske podpirali njuno stališče, ne da bi popr jemali kako iniciativo. U-stalitev marke je nujna stvar in se da izvesti, če bodo zavezniki edini napram Neme ji- Naše razmerje do Poljske je dobro in se saneimo nadejati, da bo še boljše. Čim bo račiščena stvar z Javorino, ne bo nobenega razloga več za navzkrižja med obema dežeiama. Razmerje do Madžarske se je — kakor se zdi — jelo boljšati. Če prde s trgovsko pogodbo do gospodarskega zbližanja, je upravičena na«da, da izginejo visa navzkrižja v političnih mnenjih. O Habsburžan'h se ne razpravlja več. Nadlvofvoda Josip želi svoji deželi le mir in varnost, ki ju pc^ebuje, da se reši ;z zadostnih povojnih razmer, če tudi se nočem vtikati v notranjo polit ko Italije, bi vendar rad izrekel svoje osebno mnenje, da nastop lasistovske vlade ne ogroža rapalske pogodbe. Ne smemo dvomiti na lojalnosti Italije. «Echo Nat;onal» pripominja: Visoki u-gleJ, ki tfa uživa dr. Beneš v Franciji, zadobiva s-jajno opravičbo v tvornem in mirovnem delu, k: ga je izvršil v zadnjih treh lertih v Srednji Evropi Na pogodbah, ki so odpravile več stoletij stana krivico,. gradi Beneš novo zgradbo, ki se ji po zaslug' njegovega dela temelji utrjajo z vsakim nllPBBi Romunska Vesti o napada na romanskega kralja neresnične BUKAREŠT, 25. Vest o napadu na romunskega kralja, ki se je bila razširila v inozemstvu, je brez vsake podlage. Anglija Liberalni blok t doljni zboriti ci združitve vseh m>c«či na temelju republikanske vladav'ne. Prešel je nato na vprašanje reparacij, katero je nehalo biti gospodarsko in je postalo politično vprašanje. Danes se nahajajo med samimi upniki možje strokovnjaki v svetovnem gospodarstvu, kateri izjavljajo, da Nemčija ne more plačati. Govornik je nato opsal gospodarsko stanje države, katere proizvajalna moč je zeku os&rča gospodarstvenega izhodišča. Raz-beralne stranke v doljnji zbornici so »meli' med Starobulijskkn m Ven zel osom sestanek, na kateram so skleni se pr dru-;ie bil Pživai>en. Gospod Stambubjski žiti liberalnemu btaku. Narodni liberalciH*8 <*a. hoče Bolgarska mreti tako in neodv snJ liberalci so navdušeni za sporazum. Pripoznajo, da bi nadaljevanje na-sprotstva utegnilo postati nevarno za obe frakciji stranke. Irski vstaj Cbilders usatrčea DUBLIN, 25. Včeraj je bila izvršena smrtna obsodba proti irskemu republikancu in enemu najvplivnejših poglavarjev sedanjega vstaškega gibanja. Irska vlada je izdala o tem sledeče kratko uradno poročilo: «Gbravnava proti Childersu se je vršila 1. novembra. Obtožen je bil, dia je ime) pri seb: brez dovoljenja nabasano avtomatično pištolo. Bil je izpoznaa za krivega in ob«M>jen na smrt. izhodišče, dočim se je Venizelos tej zahtevi taprl. Ismet - paša je pritrdil Bolgarom. Jutri bo komisija razpravljala o traški meji. Konferenca Oflždfirtiia turške majae za. hteve LAUSANNE, 25. Glede važnega vprašanja, s katerim se je preela konferenca, namreč glede turške meje v Evropi, an-gorska vlada ni imela uspeha. Podkomisija je cdklooAla \sa turške zahteve. Odklonitev prve zahteve po meji ;z leta 1913 ee je mogla predvidevati, vendar pa se je odklonila tudi zahteva, naj se predmestje KaragaČ s kolodvorom Odrina priključi Vzhcdn'* Traciji in vrne Turčiji. Ostalo je pri meji ob Marici. Da se bos odklonil olebiscit v zaoadni Turčija Svečano vstoiičenje novega kalita CARIGRAD, 25. Obred vstol čenja kalifa se je vršil včeraj v palači Topkapu ob navzočnosti članov vladairske družine, dvornih vojakov m visokih uradnkov. Re-fet-paša je izročil sultanu zaprfcmik o njegovi izvolitvi za kalifa.. Nato se je vršii selamlik v mošeji Fati, posvečeni Mohamedu Osvojevalcu, v pričo množice ver* nikov. Vptašanie carigrs^ske policije CARIGRAD, 25. Po dolgem razgovoru sta štabni podnačelnik Refet - paša in poveljnik zavezniške policije sklenila, da se poveri policija mesta turški policiji- Poli-c ja zaveznikov bo posredovala samo v primerih, kateri se tičejo zavezniških po. danikov. Rusijo na Dalj« Uzlrt. Pb najnovešjih vesteh se je daljjno-vzhodna republika (Sibirija} cedirila z ostalo sovjetsko Rusijo v eno državo. Dogodki, ki so so odigravali od poloma carizma pa do danes na slovanskem Daljnem Vzhodu, so sicer zaviti za nas še v neko meglo. Zakaj neizmerna je razdalja teh ozemelj od Evrope, a drugič nas ločujejo skoraj nepredirni zidovi, ki jih je boj boljševizma z zapadnimi državami ustvaril med Rusijo in ostalo Evropo. Vendar pa nam ta vest o zdmžrtvi Sibirije z materjo Rusijo priča, da se Rusija dviga iz gospodarskega, političnega in moralnega razsula, kamor jo je pahnila revolucija in državljanska, vojna. V letu 1917., 10., 19. je b las splošna ?cdba, da je Rusija prestala živeti kot dtžavna velesila in da je tudi njena- vloga prednjač ea Slovanstva za vselej izginjla. Novejši dogodki pa so vse te pesimiste presenetili, zakaj danes predstavlja Rusija tako ogromno silo, da so zapadne države prisiljene resno uooštevati želje in zahteve sovjetske Rusije kljub vsem nepremostljivim nasprol-stvom med zapadom in socialističnim vzhodom. Ko je v novembru 1. 1917. Lenin proglasil Rusijo za sovjetsko republiko ter zaklical vsem narodom Rusije, naj si vzamejo narodno svobodo na podlag' samoodločbe, so se namo'h odcepili obrobni narodi in nastale so baltiške samostojne države, ki so se po končani svetovni vojni še razširle in izpopolnile- Tudi Ukrajina se je «osvobcdi!a» -in ustanovila samostojno republiko, isto se je vršilo na Kavkazu. S to potezo je Lenin začasno in nav'dezno crazkosal» Fusiio in umevno je, da so bili vsš narodno čuteči Rusi in Slovani sploh skrajno potrti vsled razpada ogromne države. In ko so razni generali s pomočjo inozemstva pr čcli z meščansko vojno z geslom združitve Rusije, tedaj je bila na njihovi strani vsa nacionalistična ruska javnost ne oziraje se na stranske namene zapadn h držav in nekaterih zagrizenih ruskih reakciorarc 2 v. Toda dogodki so šli svo;o pot, vse solzen je, obžalovanje ter prokr-njanje Lenina in njegovih pristašev ni n'č zaloglo. Trockijev2 armade s« premagale vse zunanfe in notranje boljševičke sovražnike, Rusija je morala prestali velikanske izgube na človeškem mater'alu m v blagu, nazadnje je prif nnila še uničujoča lakota cb Volgi, toda Rusija ne-le da ni razpadda, ampak začela je zbirati raztresene svoje ude in ra zbirati v kompaktno narodno državo. Pred nekaj meseci se je Ukraj'na popoLncma zlila z ostala Rusijo, kavkaske republike ravno tako a s sedanjim proglasom čitake rupublike na Daljnem Vzhodu je ujedinjenje Rusije malone končano, to se pravi ogromna večina V3eh Rusov živi v en' c^romn: državi, Veliko število Rusov živi še v poljski dr-4 žavif v Galiciji ;n B-esarabija je po večini prebivalstva ruska. Znano je tudi, da nočo sovjetska Rujija pod nobenim pogojeni priznati Besarab jo Rvanuniji. V tera ozirU kaže sovjetska vlada taksno odločnost in nepopustljivost, da Rumunijo resno skibi besarabsko vprašanje. Da se tudi sovjetska Ru»?fa zanima za ruske manjšine v obmej-n'h državah, ki so nastale na ruševinah carske vladavine, je znano. Tako je tudi Leninova politika postala ruska politika. Njegova poteza, s kater« je dal svobedo vsem «zatirantm» narodom Rusije, je brla obenem največja vaba. Za. kaj, ko so sr m pr. Ukrajnci zavedli, da se tudi Rusi, so hiteH pod okrilje moskovski matuške. ki nucfi večk> varščino in ker sq u. JDINOSIV Tisi, dne 26. novembra 1922« ee dežele Rusije iako gospodarsko navedite na skupnost, da more biti vsako od-epljenje le začasno. Če se ozremo na razvoj dogodkov v SS-tfriji, tedaj smo videl:, kako je Kolčak do-trel poraz, ki ga je plačal s svojim življen-tm. Kaj je sledilo po Kolčaku v Sib'riji, je c precej nejasno: gotovo je, dat so se vr-tile razne socialistične struje, toda končno t morala zmagati ona, ki je dobila v Me-kvi priznanje m oporo. Tudi najvihodnejša ep'Jblika s sedežem v Čiti ni mogla ostati j-ez vpliva moskovskih vladarejv. Da pa p prišlo tako kmalu do ujedinjen ja z ostalo tus'jo, fo k t-snui pripomogli Japonci, ki d hoteli izrabiti razkosanost Rusije ter jeno gospodarsko in politično slabost za p, da bi £c polastili bogate sibirske dežele. Sibirija; je ogromna dežela, ki f& sama ase večja od Evrope, a je redko naseljena, akaj na tej obširni zemlji živi jedva 16 mL Ionov ljudi, ki so po % Rusi, naseljeni v ednj'.h dveh stoletjih. Gozdovi, rudniki, oljane a na oceanskem obrežju bogati ri-olovi so tista bogastva, ki delajo to še ev?ško deželo tako dragoceno- Umevno r, da se je posebno v zadnjih desetletjih cl l tja prebitek podjetnega ruskega ev-opskega prebivalstva. In to prebivalstvo e ne more duševno odtrgati od ostalega *e!a ruskega naroda, ne glede na to, da ežejo Sibirijo z evropsko Rusijo tudi go-podar&K! in politični obziri. Z ujedinjenjem S birife z Rusijo se prične ova doba v ruski vzhodni politiki. Lemova Rusija j« postala dedinja skoTaj vsega ekdanfega carstva, postala pa ie dedinja adi niske ekspanzivne politike. Če se rši ta politika danes pod imenom sovjetov i so njeni duševni vodje novi ljudje, ne iz-remeni n.'č na stvari, in k tej dedščini pri-ada tudi tekmovanje z Japonsko. Japon-ka je silno obljudena dežela, ki išče zemlje a svoje nadšteviino prebivalstvo. Bližina ib rije, njena redka naseljenost pri takih rirednih bogastvih, je pač na srcu japon-kim imperial^tom, ki se trudijo, kako b; strgali Rusiji ta zemeljski biser. Toda uska politika je usmerjena proti temu .uperiaiizmu Japoncev *n pri lem ima svo-fga naravnega zaveznika v Kitajski, ki se aora tudi boriti z jiponsko pohlepnostjo. Če upoštevamo, da raste rusk: vpliv tudi ' vsej ostali Aziji, zlasti v muslimanskem vetu, tedaj je jasno, da se Japonska ne ••ore ustavljati odločni volji ruskega na-oda, ako noče zabresti v nevarne poisto-cvščine, k' bi utegnile dovesti do revolu-tjc tudi na japonskih otokih. Iz teh razlo-jov so se Japo-nci deloma umaknih: iz vz-,odne Sib rije, zapustili so Vladivostok in Eko sega danes Rusija od Baltiškega morja !o Tihega cceaiia ter je tako prevzela ded-čino carskega režima in ž njo tudi vse krfci in vso odgovornost za prespevanje uskega naroda v S biriji. Dasi ni združevalno delo današnje Ru-t/e še dovršeno, vendar moremo danes rditi, da ni predstavljala. Rusija' nikdar ako kompaktne in solidne s le, kakor jo j-redstavlja danes. Nemški pregovor o Eu-iiji, da je kcics na IončerJh no^ah, je bil •esničen. To nam je pokazala svetovna 'ojna. Kolo® se je zrušil pod težkim: idarci vojne in njenih posledic, toda ni se trušil za vedno. Današnji razvoj dogodkov lam to izpr'čuje. Ta kolos zopet vstaja vl->od raz\alin, toda ko se dvigne, ne bo reč kolos na lončenih, ampak na železnih icgah. kakšen bo sad tega prvega MrasoIinijeTega' (Trsf), Grbec Marij (Trst), GuKč Milan (Trst),l Jetna intimna zabava, na odra bo delil Miklavž. S prošnjami ofcračajte se na naslov «Z. pg nastopa ca pozornici evropskih zadev. «Ca-j Gabrovec Anton (Gorica), Brajkorič Josip darila, nakar bomo imeli priliko videti krasne j d. ^v Gorici. Corso Verdi 24/1 Trgovski dom. kajte in boste videli» je odgovarjal tudi (Buzct). Klarič Rihard (Gradišče), Sedej Pe- vesli Smrtna kosa- Včeraj po noči je umrl na treni kapi v starosti 70 let nas rojak Miloš Camuščlč. Pogreb bo danes ob 10. uri iz liše žalost? na Škorklji št. 860 (uL Com-jaerciale). Pokojnik je bil večletni voditelj aaše šole pri Sv. Jakobu. Udeleževal se je iktivno in z vnemo našega javnega žžvlje-sja. Bil je odbornik v mnogih društvih. Ne-taj časa je tudv izdajal humoristčni list »Brivecs, kateri je Tržačanom gotovo še v dobrem spominu. Uspeh ali neuspeli? To vprašanje so si po-ttavili nekateri italijanski listi po povratku g. Mussolinija iz Lausanne v Rim. Tako se vpra-luje n. pr. g. Mario Borsa v milanskem listu iSecolo. Kaj je prinesel ministrski predsednik iz Lausanne v Rim? V izjavah, ki nam jih e dal — nadaljuje imenovani dopisnik «Se-:ola» — nam ni povedal nič jasnega in natančnega. Pred svojim odhodom iz Lausanne Je g. Mussolini naglašal, da so kazali vsi odposlanci, s katerimi je govoril, veliko spošto-ranje do Italije, katera da se sedaj v inozem-»tvu mnogo bolj uvažuje nego prej. Bodočnost i a bo to dejstvo jasno dokazala. K tem zatrdilom g. Mussolinija pripominja g. Mario Borsa, da je prišel ministrski predsednik v Territet in Lausanno z odločnim name-aom. da prisili Francijo in Anglijo, da si «iz^ prašata vest» z ozirom na svoje postopanje napram Italiji v zadnjih letih. G. Mussolini da ie imel trden namen postaviti na dnevni red vprašanje obstoja trojnega sporazuma kot takšnega. To pa se mu ni posrečilo, kafti moral da se je vdati zahtevi Francije in Anglije, naj se razprave omejijo le na turško vprašanje, A.ko je res, da je bil g. Mussolini zadovoljen, ie na drugi strani tudi dejstvo, da so bili vsi zadovoljni z njim. In to dejstvo jasno priča, da ni izsilila v Lausanni Italija nikake posebne »zpremembe sebi v prilog. Vsled tega da ni nikakor mogoče odgovoriti na vprašanje, kaj je g. Mussolini pravzaprav prinesel iz Lausanne v Rim. Pač pa priznava Mario Eorsa, da se je g. Mussolini pogrnil v Rim z vtisom velirtega osebnega uspeha, ki ga je v Lausanni v resnici dosegel, kajti njegova oseba je vzbujala splošno zanimanje in o njem so že nastajale nekake legende. — Po tem priznanju zaključuje Mario Borsa svoj dopis s sledečimi besedami: «Naj bo kakorkoli, vse to se tiče le njegove (Musolinijeve) osebe In njegovega temperamenta. Toda je li Mussolini prinesel s seboj v Italijo tudi vtis. kak otvoren diplomatičen uspeh? «That is the question». (To je vprašanje). Res je, da nz.f ministrski predsednik opozoril, da se za sedaj pe more reči Je nič stvarnega. Morali bomo vsled Utfa čakati, da nam pokal« bodočnost. ter (Vofsko), Lipušček Kari (Ajdovščina), Fra-netič Ignacij (Senožeče), Soben Alojz (Loko-vec), 2itko Jakob (Strune), Molinarič Angel (Hum), Blaževič Peter (Grgar), Mrak Anton (Grudenca). Novak Janko (Vreme). K zamenjavi denarja. V »Goriški Straž:» z dne 15. t. m- je objavil gosp. poslanec Šček dolgo pisano, v katerem se bavi med drugimi raznovrstnimi stvarmi tudi 2 zamenjavo denarja, naloženega * preko meje in se pri tem dotika tudi naše «Zadružne zveze* m njenega predeedništva. Ni naš namen polemizirati z gospodSom poslancem, ker je nam ča6 predrag, da bi ga ubijali z dolgoveznimi pismi in polemikami. Ali resnici na ljubo in zato, da ne bi naše ljudstvo krivo sodilo našega molka, moramo ugotoviti in pribiti v odgovor na gori omenjeno p;«no sledeča) dejstva: 1.) Tržaška «Zadlružna zveza» je storila vse, kar je bilo sploh v njeni moči, za zamenjavo denarja svodih članic, na-oženega pred 3. 11. 1918 onstran meje. To je gospod poslanec Šček sam priznal v svojem pismu z djw 28. 5. 1922., nat snjenem v goriškem cGospodaarskem Kstu» št. 6 (Vprašanje izmenjave orx stranski h naložb), kjer pravi: «To pa moram pribiti1: Zvez1, goriška in tržaška, sta storili svojo -dolžnost, da bi pr:šl? do denarja zasse oz. za svoje članice aH dVaslej zaman*. Glasom medsebojnega dogovora, med našo in goriško «Zvezo*, sklenjenega v oktobru t. 1. za nadaljno skupno postopanje v tem vprašanju, imajo sedaj zadevo za izmenjavo v rokah vsi naši gospodje po-i slanci. 2.) Deputacija naše «Zadružne Zveze*, sest o ječa cd predsednika dr. AgnekJta in podpredsednika dekana Hsjšo je prišla pod vodstvom poslanca dr. Pcdgornika v Rim dne 25. maja t. 1., da intervenira za ugodno reš:tev vprašanja o zamenjavi pri rimski vladi in tudi pri jugesiovenski delegaciji, ki je ravno v onih dneh sodelovala v Rimu ptri pogajanjih, med drugim tudi o gospodarskih zatk-zah med Italijo in Jugoslavijo. In ravno jugo slovenska delegata Otok ar Rybef in dr. Hacin sta bila, ki opetovanokrat naglasila pred dr- Podpornikom, dekanom Hušo in dr. Agnclettom, da odklanja italijanska delegacija na-daijnjo zamenjavo naložb naših zadrug v Jugoslaviji iz časa- pared 3. 11. 1918, ravno z izrecnim sklicevanjem na izjavo poslanca S čeka, podano cb zadnji dov»cljeni zamenjavi zneska K 1,800.000 cirka, da se zamenjave drugih naložb ne bo zahtevalo. Širši javnosti (prepuščamo sodbo, če je vrr, iz katerega je naše odposlanstvo dobilo gornjo informacijo, verodostojen ali ne! 3.) Za dan 26. maja ob 10 predpoldne je bil določen sestanek sporazumno z gosp. poslancem Ščekom v zakladnem ministrstvu, ali žalit)og. gospoda poslanca' na sestanek ni bilo. Kakor 26. tako je naše odposlanstvo tudi 27. maja gospoda poslanca Ščeka zaman iskalo. Šele tik pred svojim odihodom, v soboto ob 1 pop., ga je našlo v restavraciji in sporočilo se mu je že takrat, kar sta dr. Rybar in dr, Hacfn povedala o njegovi odpovedi glede nadaljnje zamenjave. Takrat sta bi&a oba ta dva gospoda še v Rimu, ali gospod poslanec ni stcail ničesar, da fci se bilo takrat pojasnilo, kdo ima prav m kdo ima krivo. «Zadružna Zveza* v Trstu. «ZA NAŠO DECO je določen dan 28. decembra. Mnogo vasi je že na prvi poziv naroČilo pri «Šo!skesi dnzštvn» bloke za nabia'asje darov. Toda 28. decembra mora Asquith nepctrpežljivim ljudem. Tudi mi, ki ne vidimo do sedaj Se nič določenega, čakamo, in to tudi radi narodne discipline, ki jo g. Mussolini namerava vzposiaviti». Med sosedi. Italijanski senator Loria je objavil v listu «Echi e Comenti» članek pod naslovom: aNaSi jadranski sosedje«. Misli Jugoslavijo. Npjprej naglasa sličnost Srbije, kot osvoboditeIjice Jugoslovenov, . s Pijemontom kot osvoboditeljem Italije in italijanskega naroda. Kakor Italija je tudi Srbija izvršila svojo veliko nalogo — narodnega ujedinjenja na ruševinah Avstrije. S tem se jc izpolnilo M az-zinijevo prerokovanje, da Jugosloveni pridejo do ujedinjenja le tedaj, če zrušijo najprej Turčijo in potem Avstrijo. Še bolj pa — nadaljuje Loria — nego politične sličnosti bi morali vezati Italijo in Jugoslavijo trgovski interesi. Pisec našteva prirodna bogastva Jugoslavije in prihaja do zaključka, da si je težko misliti dve deželi, ki bi bili v trgovskem zmislu tako navezani ena na drugo, kakor sta Italija in Jugoslavija. Navaja razne uredbe in naprave, ki naj bi služile temu namenu. Reški dogodki so ca veliko škodo za Italijo. Če se to vprašanje povoljno reši in če Jugoslavija zgradi železnico do Splita, potem še le se izpolni sen Nikole Tomasea, ki je zapisal nekoč, da si morati obe plemeni preko morja podati roko, da se lotita mirnega dela in izmenjavanja svojega bogastva. Senator Loria je prepričan, da pride do tega. Pripomniti pa moramo z naše sirani, da k temu ne more dosti pripomoči ne italijansko-jugoslovenska banka, ne rešitev reškega vprašanja, ne železnica Belgrad-Za-greb-Split, marveč' v prvi vrsti postopanje italijanske vlade a?.pram našemu naroda na priključenem ozetrJju! Dobro pripominja «Naša SlogaVprašanje blagajne igra v Jugoslaviji kakor v vseh deželah veliko vlogo, še večjo pa vprašanj — srca. Največi del jvgosloven-ske zgodovine sloni na srcu. Jugosloven popušča v vsem poprej nego ob vprašanju srca. Kdor ga zadeva v srce, je nre$ov sovražnik. Sicer pa se ja^cslovanska duša ne razlikuje mnogo od italijanske. Živi in izredno občutljivi sta ti duši. Italija je živela v zvezi s pokojno Avstrijo. Ali če se je kje — v Inomo-stu, ali na Dunaju — kaktmu italijanskemu dijaku dogodilo kaj hudega, je vsa Italija planila pokonci. Podobno se danes dogaja v Jugoslaviji. Četudi se ne zaigra hrupno na vsako storjeno nam krivico, prihaja to od todi. da je naše ljudstvo od davna navajeno molčati, ali si tudi' zapomniti ... Povedali smo to, ker nam >e do sloge med obema narodoma. Toda v prvi vrsti: vsakemu svoje! Mesarjenje. Italijanski listi v Julijski Krajini in v sosedni videmski pokrajini se brez prenehanja bavijo že več tednov z vprašanjem, kakšna končna uredba naj bi se dala naši deželi. V vsej tej ogromni razpravi pa stoji^ v ospredju zar imanja vprašanje, kako naj se določbo meje naši deželi, ali saj se napravi ena sama pokrajina, ali naj ostanejo po starem tri, ali naj se napravite dve, ali naj se Gorica pridruži k Vidmu ali pa naj ostane pokrajinsko glavno mesto s prefekturo, dalje gledč irsta ali naj se združi z Istro v eno pokrajino ali pa naj ostane Trst zase in Istra tudi zase kot pokrajini z lastnima prefekturama. Kakor se vidi se to vprašanje obrača na vse mogoče načine in vsak dan nam prinese kak nov »načrt*. V včerajšnjem «Picco!u» je izpregovonl o tej zadevi tudi bivši istrski deželni glavar Rizzi. Izrekel se je za tri pokrajine Trst. Istro in Goriško ... Sežanski m posto'nski okraj bi se odtrgala -od Goriške in priključila Trstu. Ravno tako bi se Goriška okrnila na severu s tem, da bi se tolminski okraj priključil k videmski pokrajini. Tako pohabljena Goriška bi potem lahko tvorila posebno pokrajino s prefekturo v Gorici, ker bi bili Slovenci, ki bi po tej operaciji ostali na Goriškem v manjšini, tako da bi bila odpravljena slovanska re-varnost. Kar pa se tiče Istre, je g. Rizzi -odločno proti teiiu, da bi se Koper in Piran priključila Trstu, kajti v Istri so Slovani ▼ veemi, kljub temu da otok Krk in Kastav ne spadata več k tej deželi. Vsled tega da bi znala nastati za italiianstvo Istre velika nevarnost, ako bi se omenjena dva okraja priklopila k T^o je g. Rizzi pomnožil število ^sedan^h ^ ^^ ^ ^ en blok. V •načrtov® z enim novim, tako da je _ vsen, -v dr. ako se ne motimo, že sedem. Naš namen ni. da bi tu zavzeli kako stališče napram tem raznovrstnim «načrtom». Izkušnja nas uči, da je bolje, ako pustimo naše sodeželane narodnosti, naj se sami «izbi ebeče jo ».Vsled tega se bomo omejili, da le naglasimo, kar za vse te načrte zelo značilno in kar jim je obenem skupno vsem brez izjeme. Vsi gospodje, ho so se do sedaj izrekli o vprašanju razdelitve Julijske Krajine, stojijo na stališču, da mora biti ta razdelitev takšna, da bomo mi julijski Slovani čim tesneje priiisn;eni ob zid, tako da bi le z veliko težavo mogli dihati, v vsem tem velevažnem vprašanju se obnašajo kot nekaki mesarji, ki imajo pred seboj na mesarskem čeku zaklano tele in gledajo, kako bi ga najlepše razčetrtili. Kdor bi Kotel te «reševalce» julijskega vprašana naslikati, bi jih moral predstaviti v oni značilni beli bluzi in z belim predpasnikom z velikimi madeži. In takemu mesarjenju naj bi se dalo ime resnega reševanja? Kakor smo rekli, nočemo tu zavzemati nikake ga stališča, pač pa mislimo, da so se vsi ti naši mesarji postavili na povsem napačno stališče. Odbor za pomoč gladujočun ruskim intelektualcem. — V Rimu se je te dni sestavil odbor za zbiranje sredstev v pomoč gladnim ruskim duševnim delavcem. Poleg drugih osebnosti, so v odboru sedanji naučni minister Gio-vanni Gentile, dr. Umberto Zanotti-Bianco in dr. Ettore Lo Gufo, znani prevajalec ruskih del in docent ruske literature na rimski univerzi. Odbor je izdal proglas na italijanske in; telektualce s prošnjo za denarne prispevke, ki naj se pošiljajo v Rim, Via Nazionale 89. Pozdravi vojakov. Slovenski fantje-rekruti pošiljamo pozdrave vsem svojim dragim v pre-Ijubljeni domovini. Dasi bivamo v lepem italijanskem mestu in se dobro počutimo, vendar se spominjamo naše drage domače zemljice. Tukaj v bolnišnici, kjer služimo, ravnajo z nami Slovenci kar najbolje. Dali so nam na razpolago posebno sobo, kjer se ob večernih urah zbiramo. Ker imamo v naši ssedi par srednješolcev, imamo tudi predavanja. Do sedaj smo imeli redno vsak teden predavanje. Kakor je gotovo vsakemu znano, tudi mi pogrešamo slovenskega čtiva. Zato se obračamo s prošnjo do rojakov v domovini, da ram pošljete kako slov. aH hrvat knjigo. Pozdrave in Nasviden^e Marij Grbec, Genova Ospe dale Chiappella VI. Comp. Sanita. Jereb Pavel vsaki vasi se dobi oseba, ki se bo ta dan žrtvovala za nabiranj* darov v prid naše mladine! Ne čakajte zadnjega dneva! Naročite bloke takoj! 28. decembra bo treba od hiše do kiše. Kdor ne more dosti, naj da malo! Dobrodošel je vsak znesek, zato so tudi bloki tako urejeni. Na delo vsi ▼ prid neSe mladine! «Žensko dobrodelno udruženje» v Trstu opozarja svoje članice, da je društveni urad odprt vsak pondeljek in četrtek od 3—5 v prostorih «Organizacije vdov in sinot». kjer se sprejemajo tudi sove članice in mesečne članarine. Urad postreže svojim članicam z vsakojakimi informacijami. Ozdravimo se! Ženska podružnica «šolskega društva« v Trstu je ravnokar razposlala svojim zaupnikom in zaupnicam nabiralne pole za nabiranje darov za obdarovanje naše šolske mladine o priliki «Boeičnice». Neradi se obračamo do našega občinstva s prošnjo, ker upoštevamo današnjo brezposelnost in veliko uboitvo. Toda «sila kola lomi», Število ubogih otrok je tako veKko. da se moramo obrniti do naše - javnosti, aaj nam priskoči na pomoč po svojih močeh. Vsaka še tako majhna svota se hvaležno sprejme. Ne odpravljajte naših zaupnic z izgovori; vsak naj daruje po svoji moči, saj gre za našo mladino, ki je naš up, naša bodočnost. Tečaj za aenSko književnost na trg. visoki ioU. V četrtek dne 30. t m. ob 18. uri bo imel g. prof. Fridrik Stenberg predavanje o Ibsenu, s katerim se otvori tečaj za nemško književnost na tukajšnji trgovski visoki šoli. Redna predavanja se bodo vršila ob isti uri. «Razvafiaa življenja**. Danes, točno ob 5 popoldne ponovi Šentjakobska »Čitalnica» to krasno Finžgar-jevo socialno dramo. Pri premieri je doživela ta drama krasen uspeh, dvorana je bila polna do zadnje ga kotička, pri reprizi bo videl svojo priljubljenost. Režirana Heno dramo tudi v velikem številu obiskalo. Čnsemble je pokazal pri premieri, kaj zna, pri reprizi bo videl svojo priljubljivost. Režirana je igra ©d gosp. M. Goriupa bivšega i^alca slovenskega gledališča v Trstu. Torej v dobrih rokah. Pridite in oglejte si ta umotvor našega pesnika Finžgarja! »Miklavžev večer* priredi 3. decembra Šentjakobska Čitalnica v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu. Pri tej tradicionalna in originalni balete in razne šaljive točke. Nc- zamudite te redke prilike! «Naša kri*. V kratkem priredi <*Šentjakob-ska čitalnica* omenjeno Fi^žgarjevo drarao. Proslavila se je že na vseh odrih in bo gotovo tudi pri nas imela popoln uspeh. Ensemble je dobro izbran ter obeta nuditi občinstvu mnogo už?tka. _ Društvena vestf Javna knjižnica šentjakobske «Čitalnice» jc odprta vsako nedeljo od 10—11 in vsak četrtek od 8—9 zvečer v prostorih Šolskega društva (stara policija) Sv. Jakob. Ob istem času se sprejemajo novi Člani in morebitni darovi knjig. Član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 liro in mesečna odškodnina za knjige 1 liro. Gosp. Janku Segulin, se odbor za podarjenih 18 knjig toplo zahvaljuje, istoiako gdč. Olgi Hlača za podarjenih 10 knjig. Pevsko društvo «Dkija» — Sv. Jakob. V torek dne 28. t. m. ob 20.30 se bo vršil v pevskih prostorih sestanek, na katerega so vabljeni poleg vseh članov in članic tudi vsi šentjakobski pevci in pevke. Na dnevnem redu je reorganizacija društva. Vaja jutri 27. t. m. odpade, —Odbor, M, D. P. — Sv. Jakob priredi danes izlet peš na Opčine. Odhod prve skupine ob 1.30 pop. od Rossctti-jcvega spomenika (ljudski vrt). Druga skupina odide ob 2 pop. izpred juž. kolodvora. Tovariši, tovarišice! Udeležite se vsi tega izleta! — Dobrodošli so tudi prijatelji društva in mladine. — V pondeljek ob 20 se bo vršilo v starih prostorih zanimivo predavanje «Kipnotizem in njemu sorodni po*avi». Po možnosti bo predavanje spremljano z raznimi poizkusi. Predavanju bo sledil sestanek, katerega naj se vsi člani radi važnosti dnevnega reda točno udeleže. — Odbcr. Iz triiikega Nesreča, pri dela. Včeraj popoldne je bil zdravnik rešilne postaje telefonično pozvan v ladjedelnico Sv. Marka, kjer je nujno potreboval zdravniške pomoči delavec August Žerjal, star 40 let, stanujoč v Rocolu-Molino a vento št. 6. Žerjal je delal pod ogradjem. Nenadoma mu je pa p-adlo z ogradfa kladivo na glavo ter ga k sreči le lahko ranilo. Človeški plod v vagona dragega razreda. Nekateri potniki so našli včeraj zjutraj v nekem železniškem vagonu drugega razreda — v Podbrdu — človeški plod. Bil je zavit v razne časopise. Domneva se, da je kruta mati položila v Trstu svoj sad v vagon. Policija marljivo zasleduje krivko, toda do sedaj brez uspeha. Ogenj v skladišču. Upokojenec Anton Daris se je vračal včeraj po noči okoli 3 ure po Ga-ribaldijevem trgu proti svojemu demu v ulici Cristoforo Colombo št. 16. Ko je dospel v ulico Giuseppe Caprin, je zapazil tam, kako se vali gost, črn dim iz skladišča kuhinjske pesede last Justine Benedelli. Brž je tekel v bližnjo lekarno ter od tam telefoniral na glavno postajo ognjegascev. Par minut pozne je so dospeli na lice mesta cgnjegasci ter vdrli v skladišče. Tam so ugotovili, da gori kup cunj in nekoliko starega pohištva. — Ogenj so pogasili v pol uri. Škoda znaša 1500 lir. Ussje in tobak tatinskega izvora. Nekateri finančni stražniki, ki so bili pred sinoćnjim okoli 8. ure v službi pri glavnem vzhodu v staro prosto luko. so zapazili med delavci, ki so zapuščali luko, slabo oblečenega, šibkega moža, ki je skušal stopiti na varna Ha, ne da bi ga financirji preje preiskali. Stražniki so seveda uganili, kam pes taco moli, ter ga aretirali in ga peljali na stra žarnico. Tam so ga preiskali. Pri njem so našli 90 gramov finega tobaka, 240 cigar 1 kg. usnja tatinskega izvora. Spravili so ga pod ključ Imenuje se; Marcelo Daris. Poskusen samomor v vrtu pri Sv. Andreje:, Bilo je včeraj po noči okoli 3. ure Nekateri železničarji so se vračali iz službe po sprehajališču Sv. Andreja prolS domu. Nenadoma pa so zaslišali obupno klicanje na pomoč, ki je prihajalo iz zgoraj ležečega vrta. Brž so tekli tja ter našli tam na leseni klopici čedno oblečeno žensko, ki se je vila od groznih bolečin ter močno stokala. V rokah je tiščala steklenico karbolne kisline. — Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so p izprali želodec. Bila je zastrupljena. Imenuje se Marija Trevisan, stara 26 let, iz ulice S. Filippo. Zastrupila se je radi nesrečne ljubezni. še en poskušen ssmosner. Alojzija Konjica je stara šele devetnajst let, pa je že neštetokrat okusila grenkobo življenja, ki obstoja baje v ljubezni. Včeraj okoli po^ne jc nenadoma prišla do prepričanja, da ne bo nikoli več našla obstanka na tem svetu. Zaprla se je v svojem stanovanju — v ulici G. Gozzi šL 3 — v sobo ter zaužila nekoliko karbolne kisline. Ni ji pa bik) usojeno umreti, zakaj domači so jo rešili ter jo dali prepeljati v mestno bolnišnico. Njeno stanje ni težko. Poskočen vlom v stanovanje. Preteklo noč okoli 3. ure so skušali neznanci, predrzni vlomilci vdreti v stanovanje Antona Gropajca na Kolonji št 15. To je pa Gropajc pravočasno zapazil ter razgnal tatove s tem, da je parkrat zatrobil na trobento. Samomor lekarnarja. Lekarnar Orest Zivic, stanujoč ▼ ulici Francesco Denza, je m a žil včeraj zjutraj v lekarni Mizzan, kjer je bil ushtžben. veliko količino hudega stropa. Par frenotkov pozneje je umrl. Kaj ga je dovedlo do tega žalostnega koraka, ni znano. V Gorici, dne 24. novembra 1922. Za pripravljalni odbor Z. p. d. J Dr, Marc t. č. tajnik. (Idrija), Beltram Rudolf (Vogersko), Kenda prireditvi bo preskrbljeno za vse. Popoldne {Alfonz (Temlune), Koritnik Andrej (Dolenja- bo priSel Miklavž za otroke, zvečer P***od-'vasl Sluga Franc IPodgradL Umek Josiorasle P n cotframnib mizah sm bo vršila tm- sekal cerkvene zgodovine idrijske SSke. 1769. so dali za sliko v velikem oltarju 44f gl. 45 kr. Je krasno delo, ki kaže sv. Barbaro, kako v jami zasutim rudarjem kaže sv. popotnico. Ni znano, zakaj so jo odstranili, ko je še sedaj lepo ohranjena viseča na steni cerkve sv. Križa. Še sedaj jo hodijo gledat in študirat slikarji in risarji, radi lepe koncepcije in umetne izdelave. Sedanjo podobo v velikem oltarju je napravil Matej Langus leta 1829. Dobil je za njo 200 gl. kakor v pobotnici hvaležno potrjuje prejeti honorar. O tej podobi piše tudi Freyer, sin rudniškega zdravnika Karola Freier, ki je bil za časa francoske okupacije v Idriji. Tako poroča «Cas» 1916 stran 155. Je sicer lepa podoba, saj Langus je bil takrat sloveč slikar na Slovenskem, vendar ne dosega prejšnje slike. Morda se čez leta, ko se sedajna kako pokvari zopet stara slika i7. podružnice sv. Križa prenovi in postavi zopet na staro mesto v župni cerkvi. Ko >e Langus zgotovil septembra meseca sliko so menili, da raor-e imeti tudi nove okraske. Veliki oltar se je prezlatil. Ponudil se je zlatar Gotzel iz Kamnika, da zvrši vse delo za 315 fl. a ljubljanski slikar Franc Schaifer pa za isto delo zahteva 430 fl., oddali so Schafferju. ker je bolj spreten in zanesljiv umetnik. Gubernij je z dopisom 30. 5. 1829. št. 11533 dovolil 315 fl. drugo je dodala cerkev ker je bila takrat r.ekaj podedovala. Slike, ki se rabijo pri procesiji sv. Ahacija, je slikal Jurij Tavčar. Leta 1850. je napravil sv. Barbaro, 1352. sv. Terezijo in 1854. sv. Ahacija. Za vsako podobo je dobil 25 fl. in za okvir 20 gl. Po Furichu ic tudi Tavčar 1860. naslikal križevi pot. Orgle. 1767. je napravil crglarski mojster v Celju nove orgle. Za vse skup delo, dovoz, postavljenje, hrano njemu in pomagačem so plačali 1389 gl. 6 kr. V teiku časa so jih večkrat popravljali. Imele so 12 popolnoma izpeljanih spremenov ali registrov. Že takrat je pa znal neka; spremenov zvezati in napravil 5 kolektivnih zvez. Tako da so na videz imele 17 registrov, ker je bilo toliko potez ali vlakov. To je napravljaio več nepotrebnih stroškov, ker je vsak mojster kazal, koliko je dela pri 17 registrih. Tako se bere leta 1825. v pismeni pogodbi, katero je poslal v Idrijo orglarski mojster Peter Rumpel iz Kamnika, da hoče orgle v red spravili za gotovo sveto ' in naravnost pove, da imajo 17 registrov. Najbrž si je mislil, kedo pa razume, kaj je popolno izpeljan register, saj štejejo le poteze in vsak meni kolika vlakov, toliko je registrov. — Kako s*, je stvar razvila, se ne da doznali, a človek bi nc verjel, ko bi sam ne imel v rekah originalne pismene penudbe, da se je na splošno toliko grešilo. Dandanes kaj takega ni mogoče ko je posebna komisija sestavljena le iz strokovnjakov, ki določa večjo popravo a'i nove orgle, da je vse reelco in pošteno izvršeno. 13. septembra 1909. so stare orgle zadnfiČ pele, isti dan so jih začeli podirati. Dne 2. oktobra 1909. so bile že nove sedanje orgle blagoslovljene. Je krasno delo, katerega je izvršil domačin Janez Milavec iz Logatca. Žalibog da je nadarjeni mojster leta 1916. vsled vnetja slepiča umrl. Umotvor se mu je izborno obnesel. Imajo 19 popolnoma izpeljanih registrov 4 kombinirane, ali popolnoma, ali samo deloma izpeljane. Mojstru se je plačalo za nje 9500 kron. Ministerstvo je dalo 900 kron prispevka v ta namen, drugo so dale dobrotljivc roke. Leta 1917. je napravil orglarski mojster Derjpič električni motor za meh, kar je stalo 700 kron in pri tej priliki vglasbil, da vse čisto in precizno funkcijonira. Rudniška uprava je p dala do preklica električni tok zastonj. Cerkvena obleka in paramenti. Več lepih stvari je še ohranjenih iz dobe, ko je rudnik opremil novo župno cerkcv. Pozneje si je veliko zaslug pridobi! le "a 1915, umrli kapelan Frančišek Onušič. Bival je tu 43 let in s prostovoljnimi doneski vedno kai novega in solidnega omislil. Ustanovil je bi! nekako prostovoljno paramentno društvo. Vodila ga je do svoje smrti Amalija Kopše. Pc njeni smrti 1897. pa v istem duhu nadaljuj'" njena namestnica gdč. Marija Gostiša, učiteljica ročnih del na naši rudniški dekliški šoli. Po potrebi ji pomaga krog idrijskih dam. Posebno sedaj v vojnem času so po enkrat na teden po več ur šivale, krpale, vrezovale in na novo delale ali popravljale cerkveno obleke in perilo. Začetkoma je bilo tu po 13 italijanskih duhovnikov, ki so vsak dan maševall Močni debeli žeblji na podplatih so strgali marsikatere čipke in v deževnem vremenu precej omazali albe. A prostovoljni para-mentni odsek je sproti vse popravil, zalepil in izčistil. Hvala mu! Vesti z Goriikcsa Klavirski is redtacijski večer. Društvo kulturnih delavcev priredi v Gorici v soboto dne 9. decembra v dvorani Trgovskega doma koncert z recitacijami. Igrale se bodo klavirske skladbe Schumanna, Brahmsa, Chopina* Smetane in V. Novaka. Igrate pianistki gdč. Marjetica Boriolotti in Karmeia Kosovel, Recitira Albert Širok. eZveza prosvetnih druitev» v Gorici ras-polaga s precejšnjim številom predavateljev, ki so pripravljeni predavati v naših prosvetnih društvih. Društva, ki reflektirajo na predavanja, naj javi>o tajništvu «Z. p. d.» meato, čas m predmet predavanja, ki si ga žele. Za predavanja lahko prosijo tudi ona društva, ki niso včlanjena pri »Z. p. d.». t Da vsestransko olajša ustanavljanje novih društev po naši deželi, je -Zveza prosvetnih I I I I I I I društev« v Gorici pripravljena sestavlja-ti na- BMUfce....... , , šim društvom pravila, oskrbovati prevod pra- dolarji . . . , vil v italijanščino, posredovati pri politični francoski franki . • ♦ • oblasti in sploh po možnosti pomagati z na- švicarski franki . . . , sveti is dcfeniL 1 snstoihl fanti oi&lnMll« DAROVI Rydval Josip učenec na Šentjakobski šoP nabral med součenci 2L 5 st. za «Šolsko dru-štvo» mesto cvetke na grob pok. Dušana Šorn. — V isti namen so drugi nabrali 3 L 23 st. — Za podružnico »Šolskega društva* prf Sv. Ivanu daruje Stanko Godina L 5, ker rt nič plačal pri oroizju. Gospa Stare daruje L 2.— «7.26 29.20.— 29.M 13.-.- U.— - 32.--Vt 10.00,- SI.15 lf»0—im.— 893.—.—S98.— Ttfst, do« 96. 192X m. r • s Oddelek za bombaževine Flanela t8BBiS II VK|J M . Flanela z feiikiisi režami. . 3 Fuštanj Man, Rojene lislt . Fuštanj IM U »estje. Blago baibaiasto, HieUko. . Madapolam M VFSte, 88 CB Pristno platno Madonna, « • L 2*90 • • 9f 7-80 • » 99 3*20 « • 9t 4*50 • « 99 3*80 • • 99 350 88 tm ff 4*25 Oddelek za moške izdelke | Srajce biRK flse vrsie, z cvialfilMsa za se. l 19*— Srajce tičle. epFSje Pipet , . . „ 27*— 1 Ovratniki mehki. Pipi . . . „ 1*50 Robci deli io bervaal . „ i*— Ovratnice Mm L 3*58 SVllgRS . . „ 5*50 Cachecoi vm L 6'58 Stilen . - - s u ItrsI . . • N • M 13-50 145 — Oddelek za ženske izdelke Plašče za gospe tr! vrste, dobro blago, moderen kroj L 85*— - L 95*— - L 110*— Pletene vestje | VSA Ml . . L 21*— VELIKA IZBERA IZDELKOV ZA OTROKE I ^u^ick za pletenine Spodnje hlače (talolte) . . . L 9*50 Srajce p'jfeae, Mmfiažasit. . . • 9« 5-50 Srajce pšetgfle, VClM . . . • ft 21*- spodnje hlače barutane. Šarane * 99 17 — Maje ali spoiaje Klate, baMaste . • f» 12*— Maje aij i p rn blate. Jager . . • M 35*— oCl •tT ■ U>c aii- • n. 5 locia B C* Uv teitlietrw •2*—, 36*— Oddelek zadrobnine Manicure (Mile) . . . ml L 35*— naprej Necessaire za FBtM Ml OSDjale „ „ 15*— „ Listnice is tsHite Bsya!e in »iltiie „ „ io-50 „ Iz&ero prsdmefso iz Klfolskesi srebra, pasovi fantazija, velikanska Izbero od L 5- naprej Potne potrebščine fl-Z,-,: ;- - t - ' J" v v -V .".J * i' ■ * - - v . ~ r- *> fi " - S L - -T8 ri—;ae5 "Š^v V . Jgp^. i' * i>4--- " ■ Oddelek za svilenine Pailette v vseh lianah 47 tm Svila sMetska. za Mi 48 tm Baršun ta 48 tffl . . Baršun čra 23 I Caracul frg, Za Oddelek za nogavice in rokavice Rokavice za m% nsiijale . . . L I0-— j Rokavice gldtž. L, za gospe . . ft 13-50 i Rokavice za loške, itilope ali iMl. i; 15-— Nogavice za gsspl tfpežss . . . 19 2-9D Nogavice za gospe, tanke v vseh baiv~h fl 6-90 Nogavice za gospe, sv!Il03 La vrsta . 19 10- i Nogavice za moške, fliote . . . ft 1.50 Nogavice za Moške, M, fioa vrsta . ft 4 00 j Mfifer.t-. ''•.l^--' rl bhhbi Oddelek za preproge L •i l za zinite 120 toi. . . eje voloa Jatpanl 140x190 ^ arnitura 2 Mali 150x208 . cm is smi prt 158x150 m . Odeje vetirane. presne za eno posteljo telle 190x190 tm. • M • M 7-50 49*50 m n 350" Preproge za !( S 125x60 tm »» 39 Mi:x -j; - .i Mf:. , TRIESTE. Corso V. E. III. 16 POI TE« VeraSec, ki aoblva. Spisal Mavrici) Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial W l -»To je bilo takšno, kot da bi bil odprl na en lup oddušnik v peklu ter bi se oglasilo tuljenje obsojencev v koru.* — «Nato te je potem takoj izpustil na svobodo, vidiš?* — «Tudi ogodil se je zmenoj brez težkoče; ali vso arko z nakladom vred mi je dal šele tedaj, ko je vas, gospodična, uzrl.* — «In tudi je ni več hotel dati za denar; zadovoljil * bi se bil z enim poljubom.* — «Tega pa ni dobil, podlež.» — «Ti! Če bi mi bil s silo vzel tisti poljub, tedaj bi bila jaz sedaj v obupu zavoljo tega; a da mu ga nisem dala prostovoljno, ko me je prosil — zalo me zdaj jako boli srce.* — *To je potem velika neprilika.® — «Toda jaz še tega ne vem, kaj je pravi poljub.* — «TtK?i jaz rue.» — «Ali je sladak, da si ga tako 2ele? Ali peče, da se ga je bati? Ko je izustil ono besedo «poljub», je začelo moje srce tako .i o iti; moj obraz je postal sam plamen od drugem trenotku sem pa jela drgetati, ae zooje so mi Šklepetali.:* — «To je čar.» — •Če bi ga bila poljubila, ali bi se bilo zgodilo to, da bi šla moja duša ž nljm, njegova pa da bi ostala tu?» — «Menim, da se je to zgodilo tudi brez poljuba.» — «In če človek le tako v svoji duš poljubi dušo druzega, mari je tudi to greh?* — «Mislim, da je.* — «Pa če zadene človeka v sanjah, da koga poljubi, ali se mora tudi zato pokoriti?« — *V sanjah — gotovo.® — Ampak ▼ sanjah nima Človek zavesti. V sanjah ni tu v tem gradu; marveč hodi po krasnih pokrajinah kjer nosijo vsi moški in ženske škrlatno obleko ter po jo balade.* — •Bolje se je iz teh sanj vzbuditi! Človeka utegne v sanjah ie bolj boleti srce, kot pa kadar bedi.* — Miliora se le zasmejala. — «Veš K, čemu se zdaj smejem/ Kaj je en po* ljub tako dragocen, da ponujajo zanj celo barko z nakladom vred?* — «Gotovo je tako.* — «Saj potem bi jaz lahko dobila iz samih poljubov celo ladjevje!* — «Sveta resnica. Jaz sem tudi le videla take ženske, ki so to storile. Za poljube so dobile diamante, palače, knežje krone. Poljub velja več kot vsi zakladi zemlje, več kot večno zveličanje. Pravijo vsaj tako.* — «Ampak č« je poljub boljši od večnega z veličanja, tedaj je tudi ti-, s t emu všeč, ki ga daje.* — «To menim tudi jaz.* — «A zakaj ponujajo potem moški zanj še celo ceno?* — »Ker ga moški prosi — to je Bog tako odredil. V pariškem tatarskem taboru* plačujejo poljub z diamanti, v resničnih tatarskih t»boiih pa s kravami ali ovcami — vselej pa je ženin radodaren.* — «Kaj ni' nikjer kraja, kjer bi dajali poljub v zameno za poljub?* — «V taki deželi pa še nisem bila.* — «Zakaj je tako?* — Zato, ker hna! nevesta le eden zaklad, ki ga lahko da.* — «Lepoto svojo?* — «Naj bo — svojo lepoto.* — «Toda — saj v dekletovih očeh je ženin še dosti, dosti lepši.» — «Tega jaz ne vem.* — «Kaj misliš: ali pride on še kdaj sem nazaj?* — «Bojim se, da se vrne.* — «Zakaj pravil, da se bofii?* — «No — le zato,' ker je lepi! Marko sicer lahko v svojem skalnem gnezdu knez, vojvoda — a na tleh cesarstva je samo, razbojniški glavar, harambaša, ki hodi sem le plenit, morit in požigat.* — «Kaj bi nama utegnil odnesti?* — «Meni ničesar — a nekomu drugemu bi lahko nekaj vzel.* — «Misliš, da 4isti odrečeni poljub? Jaz ga pa še tistikrat ne bi dala.* — «Rekla sem že, da so Uskoki nasilni ljudje. Oni ne jemljejo ničesar tako kakor drugi ljudje. Snubitev pri njih ni običajna, marveč ^otmica* (rop dekleta). Tudi ni neveste pri njih ki je ne bi bilo tako s silo ugrabili. Da lepi Marko tule v gradu ne bo zahteval vašega poljuba, o * tem sem brez skrbi; imena «Margarita* se -tudi.Uskok straši — bolj kot kuge. Za svojo glavo se ne boji, ampak za svoj obraz zelo. Za vero se ne meni — a čarodejstva se boji. — Lahko ste videli, da se niti enemu izmed tistih 200 banditov ni ljubilo niti na breg stopiti — * in vendar si upajo nad žrela kanonov v puljskem pristanu! — Toda če se kdaj lepi Marko zmisli vdreti v tale grad in po običaju pravih uskoških snubcev pobrati izvoljeno nevestico ter potem ž njo uteci na morje ali med gozdove, kjer ča-rodejstvo «Margarite» nima več moči — zoper to ne vem kakšno varstvo bi dal Bog.* — «No, vidiš li, Aksamita: zdaj ti nekaj povem. Odkar sem zagledala tega moža, ne morem misliti na nič druzega kot le nanj; ne mciem niti sanjati o čem drugem kot o njem. Pred menoj je takšen kakor čudodelen svetnik. Kamorli pogledam, povsod vidim njega, njegove lepe oči, njegov krasni obraz, njegove oboževanja vredne ustnice! — Tiste ustnice stokrat poljubu jem, vso njegovo postavo držim v naročju objeto, ne pustim ga od sebe; govorim mu take besede, kakršnih ne bi smel slišati Telefon 10*011 tale čisti zrak! Ampak Če bi prišel tisti mož sem k meni nepozvan, brez dovoljenja in če bi tudi prinesel v svojih očeh in ustih čar vseh vil m če bi tudi del nase krasoto in blesk kraljevski in če bi mi tudi grozil s potegnjeno sabljo, s strelnim orožjem — če bi me tako silil, da naj grem ž njim, od tukaj — jaz ne bi šla. Če bi me s silo ugrabil, bi se Dranila z nohti, z bodalom — ne bi se dala ugrabiti. Pa če bi me s silo le odnesel, če bi mi vklenil roke, bi si potisnila svoje ustnice med zobe ter bi toliko časa zadrževala sapo (dih), dokler ne bi od tega umrla — a Še mu ne bi dala tistega poljuba, ki mu ga nečem dati.* — «To vam verjamem,* je dejala Aksamita. «To je Čisto resnično. Tudi jaz si to tako predstavljam. — Ampak če pride kdaj lepi Marko sem kot preganjan izgnanec, raztrgan, ranjen, ter bi milo prosil varstva in zatočišča vašo svet-nico-zaščitnico — ali ne bo tedaj s tistim ubogim preganjancem tudi vaša zaščitnica utekla od tukaj? Za to si ne bi upala jaz položili roke v ogenj.* — Miliora je strmeč odprla svoje oči, katerih ogenj je bil teman in globok — kakor človek pred katerim se razvija čudovita podoba. Zares, v taki zapeljivi obliki ft Se niso bile sanje pokazale njegove idealno podobe... •EDINOST« Trst, dne zt>. noremura Potrti nc:CTiernc žalosti naznanjamo vsem ssocrodnJkom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni Miloš Kamni*!* učitelj t pokoju v dobi 70 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojn ka se bo vršil dane®, v nedeljo, 26. t. m. ob 10. uri iz hiše žalosti Via Commerciale (Vetta di Scorcola) št- 860 v cerkev Sv. Antona. Trst, dne 26. novembra 1922. (75) Žalujoči nečaka in sorodniki Novo potrebno podjetje Trst Corso V. C. 111. 47. ZAHVALA. Podpisa ase tem potom iskreno zahvaljuje vsem, ki sojo tolažili iu boiriii ob nenadni smrti ljubljene hčerke ANICE. Posebni r:ihv la šolske u voditelju. k*t nar-ske nu ufi eljstvu, p. župniku ter vsem p:ijatejem ii znancem i so dra^o pokojnicu s, remi u k /.al-njemu j očitku in onim ki so pripomogli, da je im.la tako lep ■ o*;re-> Katinara, 21 novembra 1922. Žalujoča rodbina JERET1NA. 4 Mery Dujmovič Just Kocman poročena Trst, 26. novembra 1922. Poslano*) Cenjenim odjemalcem, ki so se pred vojno posluževali v moji prodajalni olja, kolonialnega blaga in vina, katero sem imel odprto do leta 1915 v via Campanile 23, uljudno naznanjam, da sem jo na novo odprl v via S. Nicolo 20. U dani (727) VITTORIO DUSATTL •) Za elanke pod tem naslovom odgovaria niitvo le toliko kolikor mu zakon veleva- ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ure lm vogal nI KfflinL - lastna iflii Delniika flarnlc. ,B rezervni zaklad K Ć. SI. a2i.030.W« Izvrtuje kibiSB vsi haaJii ii manjaloiue tiiflaiciji Uradna ura od 9-13 Mali oglasi KROMPIR po 68. za prešiče po 40, fižol (man-doioni) 260. se prodaja v via Milano 7 2138 48LETEN vdovec išče družabnico okoli 40 letno z nekoliko gotovine. Zakon izključen. Ponudbe pod »Prihodnjost« na upravništvo. 2139 ŠIVILJA A. Bizjak se pri Pride tudi na dom. ~ vrata 3. Tor iroča cenj. gospem. S. Pietro 1, I. 2131 PRIDNA in poštena služkinja dobi takoj službo v svetoivansketu Narodnem domu pri Trstu. _2132 POSTELJE, schiffoniers 220.— nočne omarice 50.— popolne sobe 900.— vzmeti, žimnice volnene in iz morske trave. Cene zmerne. Via Fonderia 3 2133 PAINEXPELLER in Remnazan. izkušeni sred-stvi proti trganju in bolečinam po udih, plečih. križu, se dobita v lekarni v II. Bistrici 78/5 RADI BOLEZNI se odda takoj v najem stara trgovina s špecerijo, železnino in trafiko, na ugodnem kraju, pod ugodnimi pogoji, resni, podjetni osebi, vešči te stroke, s primernim kapitalom. Eventuelno se odda tudi gostilna. Cenjene ponudbe pod « Trgovina« na uprav-ništvo. _2136 VELIK gramofon s ploščami, pripraven za gostilno, se proda po ugodni ceni. Grabrijan, gostilna. Vipava. _2137 TRTE cepljene in sadna drevesa se dobijo pri trtnici Ivan Forčič, Preserje p. Komen 2134 „Tržaško podporno in bralno društvo" naznanja svojim članom, da je preminul njegov večletni zasluženi predsednik, gospod Iloi Kamušiii Pogreb se bo vršil danes, v nedeljo, 26. t. m., ob 1(3. uri zjutraj iz hiše žalosti v Škorklji št 860 (Stara cesta). Načelnlštvo. r: 730 £ -"-"Saj***m■ - 1 Trst, m Haizlnl 36 (gosnl Pln S. Caterlna) j ——a^———■ Vsled bližajočih se božičnih praznikov bomo začeli že s tem tednom s prodajo vsega blaga po posebno znižanih cenah: Evo nekatere cene: Fustanj v vseh barvah, pralen, 70 cm......L 4.50 barvan z risbami 70 cm..........5- — " „ - velour, debel, 80 cm.........8.50 Moške srajce, zefir, črtane ali enobarvne, z ovratnikom * 26.— „ „ fuštajn, z ovratnikom.......* 33.—- Žem 2 srajce, vezane od........L 9.— naprej Ženske hlače, vezane, od......... 9.— „ Tkanina bela, debela, 80 cm.........L 4.50 „ 150 cm..........850 Mušlin volnen, v vseh barvah, 115 cm........22.— Serge velour, debel, za plašče, 140 cm.......24.— Gabardine, volnen, v vseh barvah, 115 cm . . . . „ 28. Drape de dame, volnen, v vseh barvah, 125 cm . . » 32.50 Volour za plašče, debel, volnen 140 cm.......27.— it n » . » » 140 ......n 48-—- črtan, za obleke, 130 cm » l».oU Sukno za plašče, debelo, volneno 140 cm . . . . » 26.— Baršun za jope in obleke, v vseh barvah 45 cm . . » 12 — „ „ „ Manchester, 70 cm ... » 41.— Šerpe, svilene, v vseh barvah ........« 23.— „ „ „ s franžami.......26.— „ volnene v vseh barvah s franžami.....» 26.— „ „ mouflon, jako velike........» 45.— Šali, volneni, škotski..............22.— Blago za moške, volneno, moderne risbe, 140 cm . . » 19.50 Koler iz kožuhovine, za moške suknje........20 — M „ „ ženske ,, ......» 36.—• Pasovi za plašče, kovinasti in usnjati od ... L 12.— naprej Odeje vatirane, svilen satin..........L 89.— m „ „2 kosa.........135.— IZREDNA PRILIKA: Popelin, svilen, v vseh barvah, 100 cm . . . . , L 21.— Velikanska izbera kožuhovin, pletenin, svile in okraskov po naj zmernejših cenah. VSE BLAGO JE PRVOVRSTNO KANARČKE, original Harzseifert, izvrstni pevci po dnevi in po noči, samice, prodam no nizki ceni. Commerciale 329/IV, vrata 20 K 2135 72 . Uvozna in izvozna tvrdka Debiasio & Domeniš Sk a J šta: Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 7, pritličje opozarja na novcdošle velike partije stekle-n ne, rorce ane, emailirane k hinjske posode najrailičnejših š'p v oriuir alnih zabi jih in spletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. - vse blago Je češkega Izvora - lliUTlH,"1.! 'I' n1 ^i11 Menične šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 18 •sr © Dr. fl. GR0S0UIN specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 In od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik 20, hiša PaternoSi. 60) (gfc RADI PREMEM3E obrata prodam slovečo žago na šest ikKnj, žago za furcnir, tračno žago, cirkularke, stroje skobelnike. struž-nike, vrtalnike, mizarske klopi, kolarsko orodje itd. Nussbaum, Ajdovščina _53 ffi Detre in m$m% oHtte za moške, dečke in otroke v veliki izberi 58 po konkurenčnih cenah. POSESTVO v Nadrožici pri Gorjanskem se proda. Obstoji iz hiše s kuhinjo, štirimi sobami, in kletjo, hleva, skednja, shrambe za krmo, lepega dvorišča z dvema vodnjakoma, 21 parcel zemljišča, lepega vrta pri hiši, 6 dobro obdelanih njiv in travnika za pet glav živine. Natančna pojasnila daje V. Mezinc, Nadrožica št. 7 2122 Trst, Via CarcSucci 39. OclsJte si \Mli da 12 prepričate! KMETOVALCEM, trgovcem in zadrugami Podpisani naznanjam, da sem otvoril v Trstu, via Tesa št. 7 skladišče krme, najboljše vrste kakor sena, detelje, ovsa, otrobi, koruze, moke in semena. Brezkoakurenčne cene. Zlobec M. Josip. 2102 ŽABNICE, angleške ključavnice, ključi mizarske klopi, obliči, vijaki, pile, žage, .klešče, žeblji itd. itd. Skladišče železnine via Filzi št. 17. 2103 POLENOVKE, posušeni slaniki, slane sardele, paradižnikova konserva, milo. se prodaja po najnižjih cenah. Skladišče via Fonderia 6. 2121 s a 726 OLGA IVANOVA, šivilja, bivša voditeljica ( tvrdke L. Spengler v Petrogradu, se pripo- j roča cenjenim damam. Via dei Fabbri 4/1, desno. 2119 EGIPTOVSKI profesor gratologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema v Trstu, via Geppa 10/1, od 10 do 19. 2055 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Btlleli Vita, via Madonnina 10, L 82 20/24 Proda se radi odpotovanja dvonadstropna hiša v sredini mesta Ljubljane v naj. boljšem stanju s staro, upcljano, dobrc» idočo trgovino s špecerijo in deželnimi pridelki na zelo prometni točki- Kupcu so trgovski lokali z elegantno upravo vred iz trdega lesa fin sklad šča takoj na razpolago. Lokali pripravni za trgovino z manufakturo, konfekcijo, železarno, usnjem, mesar'jo in industrijo. Eksistenza za.jamčena. Ponudbe pod «450.000 dnaljev» na An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. v v» "la» is liils in Mnie §i» reg. zadruga z o. z. Trsi, oiofsiltuta 22. Telet 30-31 PODRUŽNICI: Gorica Monfalcone Via Garibaldi št. 23 Via Friuli 5t. 611 Zkidss m mm\m mijoližniii peti In š!edimiK3s. Izbera majoiičnih plošč za stene keramičnih plošč za pode in cementa Glavno zastopništvo za Julijsko krajino prve tovar.»e majjiicnih peči v Corel. Prevzema ss delo ti oKDli;I Hajtfisje plačujem xa KRONE srebrne zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19 POZOR pevska in glasbena društva! Na prodaj imam več klavirjev, harmonijev, gosli, citer, starih in novih. Pogoji ugodni. Ivan Kacin, via Carlo Favetti 6 Gorica 2114 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81. uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic Ver valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. _79 NOVI s poročne sobe, solidno, sla- vonsko deJo. javorjeve, Črešnjeve. jesecove, tne-hagonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 48.—. Železne postelje s kovlnasto vzmetjo L 15».—. TURK, Ula S. Lčzzaro šf. 19. ■ - VELIKA IZBcičA ■> — = Za pošiljatve na dež« lo najboljša, brezplačna embalaža. 9 dihurjev, vider, iasbscov, mciik, veverk, krtov, divjih in ti®*aačlh zajcev. D. W1NI>SPACH Trst, Via Cesare BaltisU šf. 10 59. nadsi., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti, ___ URADNIK išče opremljeno, sclnčno in zračno sobo v Bankovljah. Ponudbe pod «Cista> na upravništvo. 21^0 Zaloga pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda v«ak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, poste'jnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kuč:. — Kur manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci. i Trst, Via Hozzlnl 36 (vojni Vil L Coterina) I i i p i i 49 IVAN KERŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz dniaqi. sttlnBK, l«u 'o nuOimi prsti. TRST —Piazza San Giovanni 1 Hranilnica in lignita s Sv. Petro do Krasu registrovana zadruga z neomoj no zavezo sprejema hranilne ulrga od rnmm in jih najboljše obrestuje. Daje posojila poJ ugodnimi pogoji. Popolna varnost. Uraduje vsak torek in vsa'to soboto dopoldne v lastni hiši. 086 tri velike, moderne pri postaji Biuio - Habrežina se oddajo 672 Pojasnila daje uprava Edinosti. Zobozdravnici ambulatorij Stanko Perhauec koncesijonirani zobotehnik ir ¥ SEŽANI sprejema 724 vsaki Adi Izven nedelj In prazĐibov %i 9-12 lo od H. Izvršujejo se vsa dela po najmodernejšem sistema in po znižanih cenah. Kupujem po cenah, Ki lih drugI ne morejo plučutl. Trii. Uia Ponđares i, I. nadstr. desi POHIŠTVO lastnesa izdelka v vsakem slogu. — Velika Izbera | popolne opre ne za haie, pisarne in gostilne. ' arezkonkurenčne cene. Trst — Vlale XX. Settemhre 35 — Trst Telefon 34-34 bis (palaca Eden) (87) Telefon 34-34 bis