8. štev. V Kranju, dne 23. februarja 1907. VIII. leto. Političen in gospodarskj lisi Lh... ...k. .obete «».4.r in stane za Krinj 4 K., po po*ti za c«lo l«to 4 K, ta pol leta '1 K, ta drug« tlrlave stane f> GU K, 1'otiatiieina Uevilku po 10 rio. — Na naročbe brec istodobne vpoliljnlve naročnine se ne ozira. — Uredništvo io upravnMtvo je mi pristavi gosp. K. Florianu v •Zvezdi*. Mesečna priloga „SloVensV Teta«" lose r a ti s« računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, ta četrt strani 20 K. Inaerati se plačujojo naprej. Za manjka oznanila se plačuje ta petit-vrtto 10 vin., če se Uska enkrat, za večkrat znaten popust. — UpravniHvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Hokopisi se ne vračajo. Najnovejše pastirsko pismo. Goipod Anton Bonaventura, po papeževi, ceiarjevi in po našega naroda milosti knezoškof ljubljanski, je začutil zopet enkrat potrebo, stopiti pred tvoje ovčice, sicer ne s križem in palmo v roki, ampak — z britkim mečem. Njegov najnovejši pastirski list priča o njegovem divjem pogumu, ki svedoči, kako lepo že ruinoni njegova pšenica. Novo volitve so pred durmi in zato hoče obglnviti de tisto peščico poštenosti, ki se mora klatiti po zaslugi lakih in enakih ljudi kakor vlačuga po svetu. Ne zadovolji ga pogled po žalostno ogromnem številu svojih ovčic, ampak po njegovem mnenju tnura biti za vsako ceno en hlev in en pastir. Kajne, kajne? Vse, kar navaja nad knezoškof v svojem zadnjem listu, je tako zavito in namenoma zaobrnjeno, kakor bi pisal ta list kak Bismark in ne oznanje-valec miru. Vprašamo: Kdo vam hoče vzeti vero v Jezusa in onemogočiti življenje po njegovih naukih, kdo vas hoče pahnili v nesrečo, v nemir, v prokletstvo, kdo, kdo? Gospod knezoškof vidi na steni hudičevo senco, a med tem misli na nas. Dasi se je tolikokrat navajalo, za kaj se gre, kaj je cilj svobodomiselnosti in kaj cilj klerikalizma, je vendar dobro, da se to navede zopet in zopet, zakaj na svetu je mnogo trdih glav. Ni zlepa dobe v minulosti, ki bi kazala na eni strani toliko črnega nazadnjaštva, omejenosti, mrtvila in hudobije, na drugi strani pa toliko idealnih želja, toliko hiepenenja po resnici in svetlobi, v namenu, da bi vsi ljudje zavrgli svoje, le zunanje pobožnjaštvo in da bi postali resnični in popolni poštenjaki v smislu Kristovcga nauka. Srdito se bije ta boj, a junaštvo ne more biti na strani PObLISTEK. Kako kruti so ljudje!... Se enkrat je pokukalo solnce izza gore in zadnjič poljubilo s svojimi žarki skalnate vrhove snež-nikov, ki so se videli v daljavi, nato pa je znalo. Ze so se jele vlačiti dolge sence. Mrak je legel počasi na zemljo in vsa narava se je pripravljala k počitku. Zavladala je ona skrivnostna tišina, ki tako silno vpliva na mehka srca, na mlade duSe... Takrat je stopil Zorko iz hiše na vrt. Stopal je proti utici, ki je tako vabljivo gledala iz zelenja. Ozrl se je v nebo in zažarela mu je nasproti svetla zvezda. «Jupiter,» je vzkliknil, «Lojzikina zvezda*... Pretresla mu je neka silna moč mozeg in kosti. Dospel je do utice. Sedel je na klopico in se zamislil. Strmel je proti nebu na ono svitlo zvezdo in marsičesa te je spomnil. Da, štirinajst let je bila stara takrat sosedova Lojzika, ko je izbrala ravno to zvezdo ze svojo. Na tej klopici sta sedela in občudovala v z brezštevilnimi lučicami posejani nebesni svod. Kolikokrat se je katera utrnila, ga je vedno vprašala, kake želje je imel tisti trenutek, čes, da se vse, po Čemur tačas človek hrepeni, gotovo izpolni. Mamljivo je vplivalo zvezdnato nebo na njeno dušo in zasanjala je. Naslonila je glavico na njegovo ramo in zrla nepremično na ono svetlo zvezdo na nebu. rimskega klerikalizma. Ti stavba je ogromna po brutalnosti in zaslepljenosti svojih pristašev. Zato pa je tem večje junaštvo na strani manjšine, ki stoji v ofenzivi, ki je pripravljena stopiti za svobodo svojo vzvišene religijeznosti in poštenosti, če treba — na gromado. Ti, ki se bijejo tako odločno za resnico in poštenost, za pristen Kristov nauk, vedo, kako je dandanes resnica skrita, tako skrita, da včasih najboljši poštenjak ne more do nje. In to resnico varujejo rimski papež, njegovi škofje in nižja duhovščina. Zelo, zelo se boje zanjo in slabo bi jim slo, če bi zanjo zvedelo tudi neučeno ljudstvo. Da bo pa ta resnica boljo skrita, zato je ustanovljena papeževa država. A Jezus ni nameraval ustanoviti cerkve, kakršno imamo dandanes, to je države po vzgledu posvetnih držav, ki imajo pravzaprav namen, varovati le gmotno posest. Noben duševni nauk in najmanj Jezusov sc ne da utesniti v državne oblike in če se to zgodi, mora postati tisti potvara. Za tako potvarjen nauk morajo biti ljudje duševno omejeni, a to ravno naš Skof hoče, ker bi ga sicer nihče ne poslušal. Vsakdo bi potem izkušal priti čim višje v duševnem in gmotnem o/.iru, a tega nad Skof noče, ker bi sicer ostal on in njegova duhovščina brez pohlevnih ovčic. To pa, kar Skof hoče, jo pogin vsake diužbe, pogin naroda. Zato se upiramo Škofovi volji in to po vsej božji pravici. Mi nastopamo le proti nazadnjaStvu, mračnjaštvu, nimamo pa namena, vtikati se v naSe verske zadeve, v kolikor jo država priznava, čeravno nas gospod Skof v odstavku: jo — ureditev ptič, ki po vladni prtdlofi stane nad 30 milijonov, pri kateri pa potamtsniki dob« tboljika od 9 do 11 vinarjev na dan. In duhovščina naj dobi povišanje kar za osem petletnic! Dočtm je cerkev od drla ve zahtevala L 1899 «le» 6.836.000 K ptispsrka, t. sv. predujma, znašal je ta prispevek I. 1904 ule 10.o64.000 K. Zahteva torej raste od leta po leta. Država je izpolnila te zahteve, čeprav ni bila pravno dolina to storiti. Toda pr.de čas, ko tudi v tej Avstriji prodre mnenje, ko se bo moralo zgoditi edino pravično, edino pravilno: Cerkev v Avstriji naj svoje služabnike plača iz tvojega žepa. Država mora plačati tvoje alutabnike iz svojega žepa, nihče ji pri tem ne pomaga, najmanj le cerkev, in cerkev naj tudi plača svoje služabnike iz svojega žepa. V času, ko ima cerkev nakopičene ogromne milijone, ni tako postopanje v čast katoliški cerkvi. Dandanes se ve, da postaja cerkev od dne do dne bogatejša in vendar pravite, da svoje služabnike pusti stradati. Gospoda! Nekateri oporekajo temu, da bi bila cerkev v Avstriji bogata, toda poglejmo si samo uradno knjigo c. kr. statistične centralne komisije na Dunaju. V tej knjigi je izkazano, da je znašalo cerkveno premoženje I. 1886 114 milijonov kron, I. 1846 384 milijonov kron, v 1. 1890 je v knjigi, ki jo je izdala vlada, cerkveno premoženje izkazano i 697 milijoni kron, leta 1900 z 818,612.000 K, v 1. 190f> pa je znaSalo uže 950 milijonov kron. Ker je dokazano, da cerkev vsako leto okoli 25 milijonov kron prišteje k svojemu osnovnemu premoženju, da ima cerkev približno vsako leto 25 milijonov dohodkov, ki jih na ta način lahko na stran dene, se prav lahko izračuna, kdaj bo cerkveno premoženje samo v Avstriji doseglo 100 0 milijonov kron. Te številke sem navedel z ozirom na pri-poronje, da cerkev ni bogata. Dobe se namreč še ljudje, ki v resnici mislijo, da je cerkev revna, da nima nad čim razpolagati. Saj vendar človek dandanes ni nikjer varen pred beračenjem katoliške cerkve. Vsakdan prinese posta kako prošnjo. Tu se zida kaka cerkev: Katoličanje, sezite v žep! Tam se spet zida cerkev: Katoličanje, sezite v žep! Tam se je dodelala cerkev: Katoličanje, pomagajte, da se napravi oprava! Koliko se greši na milosrčnost, pa tudi na neumnost ljudij! Ko je govornik navedel še več zgledov, kako duhovščina goljufa pri testamentih, je končal svoj govor z besedami: Ce je potrebno materijalno zboljšanje duhovniškega stanu, je to nujno za katoliško cerkev, ne pa za avstrijsko drž. zbornico ; zato bom tudi glasoval zoper nujnost predloga. Nabirajte narodne pesmi! Obota se nam nekaj zelo imenitnega na polju narodne pesmi. Naučno ministrstvo namerava zbrati storil drugekrati. Besen vihar je divjal v njegovem srcu; a bil je mož in zadušil ga je. Pa tudi njo ni nocoj ničesar veselilo. Da bi ne bil popolnoma omamljen, spoznal bi lahko, da je tudi ona, ki je bila vendar vedno tako živa in razposajena, nekako otožna in pobita; toda ni zapazil tega, preveč je kipelo v njegovi duši. Nehala sta se razgovarjati. Zastrmela sta v nebo in gledala ono svitlo zvezdo . .. Tam daleč iz teme pa se je dvignil črn oblak in jadral naravnost proti oni svetli zvezdi. Zagledala je ta oblak in ko je videla, s kako silo drvi proti njeni zvezdi, je bridko zajokala. •Zakaj jočeš, dragica?*, vprašal jo je in prijel za roko. Začela mu je pripovedovati. Oblak pa je neprestano drvi! naprej in že je bil blizu zvezde... Bila je na trgu pri prijateljici in ta ji je pripovedovala o svoji ljubezni do nekega mladeniča. Popolnoma ji je odkrila svoje srce. Nato pa jo je prosila, naj tudi ona to stori in ji potoži vse bolečine mladega svojega srca. Rekla ji je, da že itak dobro ve, da je zaljubljena v Zorkota in kako jo ta ljubi. Slišala je te besede in zdelo se ji je, kakor da bi težko kladivo udarilo na njeno srce in ga neusmiljeno preklalo. Zaprla se je doma v sobo, da bi našla mir, a ni ga dobila. • Oh, ti neusmiljeni, ti trdosrčni ljudje!* vzdihovala je, in objaviti narodne pesmi vseh lutrijskih narodov, da se pozabim o*U otmo dragoceni ti biseri. Izdaja bo obsegali besede in melodije na notah. V svrho nabiranja narodnih pesmi je ministrstvo postavilo za vsako narodnost posebne nabirateljske ali delovne odbore, ki naj vodijo nabiranje. Za slovenske narodne pesmi je slovenski delovni odbor, kateremu načeiuje vseučiliški profesor dr. Karel Strekelj, zvrni vsa pripravljalna dela in razpošilja pravkar po vseh slovenskih krajih «po-prašalne pole* in »osnovna načela*, hoteč pred vsem zaslediti vire, kje je dobiti Se narodnih pesmi, in pridobiti čim največ posameznih nabiralcev in zapisovalcev. «Popratalne pole* in «osnovna načela* so se v 16.000 izvodih deloma že razposlala, deloma se še razpošiljajo. Ali pravega vspeha je pričakovati samo, ako se vprašalne pole res tudi izpolnijo in izpolnjene odboru vrnejo. Zato se slovenski delovni odbor obrača javnim potom do vseh, katerim so se vprašalne pole poslale ali se jim še pošljejo, z nujno prošnjo, naj jih v interesu dobre stvari čim prej izpolnijo in izpolnjene odboru vrnejo. Kdor sam ne more ali ne utegne pole izpolniti, naj jo odda komu drugemu, ki bi bil za to pri volji. Kdor ne more na kako vprašanje odgovoriti, naj pusti prazen prostor. Posebno važna so ona vprašanja, ki hočejo izvedeti imena in naslove onih oseb, ki znajo peti mnogo narodnih pesmi, in pa onih oseb, ki so sposobne zapisati pete melodije prav v notah. Kadar izvemo imena vseh tth oseb, tedaj se bomo še posebej obrnili do njih. Zapisovalce narodnih pesem v notah opozarjamo že sedaj, da se melodije no smejo po svoje harmonizirali, ampak da jih je zapisati natanko tako, kakor se pojo, in to ali enoglasno in dvo-glasno ali večglasno. Ce zapisovalec o kaki pesmi ve, da se poje večglasno, a mu je znan samo na-pev, naj zapiše samo napev z dotično pripombo. Sploh pa priporočamo vsem, da marljivo čitajo •osnovna naeela*, kjer je vse razloženo, kar treba vedeti. Zapisovalcem narodnih pesmi v notah bomo poslali posebnega notnega papirja, da bode oblika povsem enaka. Za njih trud se bodo primerno nagradili. Samoposebi je umljivo, da se nam gre pred vsem za take pesmi, ki Se niso objavljene. Ze objavljene pesmi je zapisovati lo tedaj, če je melodija bistveno drugačna ali če ima kake Se nepoznane posebnosti. Besedilo se ne sme nič spreminjati ali olepsavati. Napiše naj se v tistem narečju, v katerem se pesem poje. Komu je vrniti izpolnjene popraševalne pole, odnosno v tekstu in melodiji zapisane pesmi ? Koncem vsake popraševalne pole je opomnja, ki to natanko razloži. Pošiljajo naj se onemu gospodu odborniku, ki je postavljen za dotično ozemlje, ali pa na naslov: Odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi v Ljubljani («Glasbena Matica*). Vsi prijatelji prelepe slovenske narodne pesmi se končno prosijo, naj blagohotno pospešujejo to vele važno delo. Ko bomo zbrali vse pesmi iz vseh krajev, tedaj bo to neprecenljiv zaklad, s kakršnim se ne bo mogla ponašati vsaka narodnost. Storil se bo s tem velevažen korak v napredku narodne prosvele. V to svrho pa kličemo zopet in zopet: Nabirajte narodne pesmi! Odbor za nabiranje sioV^jHih nar. pesmi. Tudi njemu so se tačas zdeli ljudje kruti in brezobzirni, ko mu je to pripovedovala. Dospel je oblak do zvezde in jo zagrnil, a ona se je zbala in se bridkejše zajokala. • Da, tako neusmiljeni so ljudje! Iztrgali so ti mir iz mlade duše !.i ga nadomestili z bridkostjo in hrepenenjem. Zagrnili so ti ono svetlo zvezdo oblaki, a pride zopet čas, ko bo veter* prepodil oblake in zopet bo zvezda zažarela v vsej svoji svitlobi». .. Odkril ji je celo svojo trpečo duSo in izlil v njeno mlado srce vse svoje hrepenenje. Poslušala ga je. Zopet se je prikazala na nebu ona velika zvezda v svitlejši luči, v lepšem svitu, kakor nekdaj. Globoko so presunili njeni žarki dvoje src in ju spojili v vroči ljubezni. Tako sta se spoznala ... Ti kruti, a vendar tako dobri ljudje!... Saturnin. Opat Saba. Spisal Josip Prem k. Dalje. II. Minulo je teden dni. Emanuel se je prebudil jako rano in solnce je pravkar prilezlo izza daljnih gora in razsulo svoje bogate Žarke po vrhovih dreves nepreglednih gozdov, ki so se razprostirali v dalji kakih dveh stre-Ijajflv t vzhodni smeri pred duplskim gradom, Dopisi. Is Trate v poljanski dolini nam piše preprost kmetovalec: Ker so tukaj pri nas na Trati izvolili v občinski zastop župnika Ivana fobatka, bi bilo torej prav primerno, da bi si ga izvolili za župana. Kako ponosni bomo Tratarci, ako bomo hodili k izpovedi k županu. Pa poroke se bodo lahko vršile pod Zupanom. Nekateri ljudje imajo radi tega velik strah, zato naj omenimo, da sta imela župnika za časa volitev na svoji strani vse zakonolomce. Lučenski faimoster se je obnašal dostojno, nasprotno pa naš ne. Tičal je namreč cel dan ▼ sobi, poleg sebe pa je imel še enega advokata, da sta delala gnječo in pa zijala, kako se volitev vrši. Ako bi vsak občan postopal tako, da bi prignal Se enega tujca na volišče gledat, in bi ves čas skupaj zijali, kako se vrši volitev, kako velikanski prostor bi moral biti za občinske volitve, kakor državna zbornica. Ker pa naši klerikalci zbirajo ljuliko od pšenice, pa so gotovo sami najbolj sentjava Ijulika, bi priporočali župniku Ivanu Oebaška, da naj bere na strani 504 zgodb sv. pisma, ki so lansko leto izšle pri družbi sv. Mohorja, pa se utegne spametovati, ako ga politika še ni popolnoma omamila. Svoj čas je imel enkrat župnik govor, v katerem je dejal, da so pomilovanja vredni tisti duhovniki, ki podpirajo kak razpor v občini. Zdaj je pa on sam zasojal razpor. Pri nas ne potrebujemo kakega občinskega reformatorja, ampak dušnega pastirja, Konec priti. Iz atarološke župnije. Starološka župnija je res velika, ker ima enega dekana in dva župnika: žabniškega in reteškega. Pa vsi ti trije niso bili sposobni, da bi jih bile te revne ovčice volile v odbor pri občinskih volitvah. Samo starološki fant Janez Florijančič je bil sposoben, da je samega sebo spravil v odbor in je tudi volil samega sebe. Drugi župniki, kakor čujemo, niso dosegli milosti pri vdovi Blažcški, ker niso njeni gostje. Kakršne odbornike BlažoSka izbore, tiste pa Janez potrdi. Ko bi pa kapelan ne hotel storiti tega, potlej bi prišel pri njej ob milost. To bi bilo zanj hudo, kajti kam bi potem zahajal ob dolgih večerih in nočeh, ker ga fantje vidijo ob 10., 12., da celo ob dveh ponoči pri vdovi. Staroloske mamice govore, da sme on tako dolgo povasovati, ker mu je škof to dovolil v zahvalo, ker je prevrgel županijo in napravil novo. Vsak kapelan tako ne more, on pa lahko, ker ima dva namestnika: enega pri Sv. Duhu, drugega pa na Caveni pri Križni gori. In ta slednji jo pravi njegov posnemovalec. Kakor je že znano, se kaplan rad tožuje, Gavenški kapelan pa Se raje, zato ker Florijančič tako hoče. Spomladi je imel z nekim sosedom tožbo zavoljo poti, po kateri pa ni nehal voziti, dokler ni bil ogled in da sta oba zatožila toliko, da je bila dotična senožet zelo drago plačana. Od tistega časa pa vlada silna jeza na soseda. Kakor more, mu škoduje. Mimo njegove hiše hodijo sosednji otroci iz šole domov. Tako je naročil, da naj počaka otroke, ki bodo Sli iz šole, pa naj jih namlati. Res pride fant, pa ga začne tako tolči, da je ostal v snegu. Ko bi ne bil prišel fantov oče, bi bil tisto noč ostal v snegu. Zdaj bo pa nekaj ričeta in bakšisa, da bo imel nekaj boljšo plačo kapelan iz Križne gore. Tistikrat po volitvah je dal v »Domoljuba«, da so učitelji vzrok, da so v križnogorskih gorah sami analfabeti. Kdo je pa kri v, da se vedno tožujeta in pa rujeta s sosedom ? Ali mar tudi učitelji ali pa samo kapelani in vdova BlažeSka. Odprl je okno in zrl v okolico. Na desni strani gradu so se razprostirali travniki in njive, grad je stal na malem holmu pod zaraščenim skalovitim hribom, a v dalji so se videli le temni gozdovi. Po dvorišču so že tekali služabniki in hiteli vsak po svojem poslu. Emanuel se je opravil in odšel na dvorišče, kjer je naletel na očeta. t Dobro jutro, oče 1» cO, ali si Že tako zgoden. Kam pa si namenjen?* Počasi si je prižigal dolgi, z zlatom okovani čibuk in pokazal na puško, ki je bila prislonjena pri vratih. tGlej, to puško je našel Pepo pred tednom v gozdu. Kakor se vidi po srebrnem okovu, jo je moral pozabiti ali na kak drug način izgubiti gotovo kak premožneš. A kdo, tega ne vem, v bližini ni nikakega takega. Seljaki nimajo takih. Včeraj sem poskusil streljati žnjo, a tudi nese ti vrag dobro. Res fina puška !> «Ali ste kaj ustrelili?* je poprasal Emanuel, prijel puško in jo ogledoval. cEj, veverici sem odbil rep, življenja ji nisem hotel jemati,* je odgovoril Viktor. Ohol Dober strelec ste, a Se bolj junaško bi bilo, ako bi ji samo uho,* je smeje pristavil Emanuel. cA, tako. Morda si ti tak umetnik v streljanju, da mi storiš kaj takega,»je opomnil graščak Viktor. Priloga .Gorenjcu" it. S Iz 1.1907. iS selile doline. Huda udarca sta zadela dražgoskega učitelja g. Ivana Stupico. V novem letu mu je umrla mati Ana Stupica v Ljubljani v starosti nad tiO let Bila je vse skozi dobra in skrbna mati svojega sina Ivana. Bila je vdova nad 30 let, pa je vendar ohranila svojo zakonsko zvestobo do zadnjega izdihljeja svojega življenja. Bog ji daj večni mir in pokoj ter naj potiva v miru. Drugi udarec je bil 14 L m. Bog je poklical namreč k sebi njegovo hčerko, staro komaj 1 leto. Tako sta prišla v par mesecih dva huda udarca na njegovo dobro usmiljeno srce. Zato žalujemo ž njim vred nad izgubljenima in goreče želimo, da bi ga Bog že enkrat redil toliko nesreč in mu poslal zopet mir, srečo, zdravje in zadovoljnost 1 Loške novice. — Javno ljudsko knjižnico smo dobili pri nas. Tukajšnja narodna čitalnica je prepustila namreč svojo knjižnico pripravljalnemu odboru, ki je vse potrebno ukrenil in nakupil nekaj najnovejših knjig. Tudi zasebniki so mnogo prispevali k tej koristni napravi. Ljudje se je prav pridno poslužujejo, zlasti pa kmetje. Reklamo zanjo dela sam Škofjeloški fajmoSter Šinkovec. Hvala mu! — Šinkovcev rekurz na ministrstvo zaradi podaljšanja cerkve je zavrnjen. Je pa tudi popolnoma prav. Cerkev je Se sedaj vedno prazna, ker ljudje ne marajo hoditi poslušat neslanosti in obiskujejo raje kapucinsko cerkev. Mogoče je, da bo sedaj Šinkovec Se enkrat poskusil svojo srečo pri občini. Mislimo, da mu bo zopet izpodletelo, zakaj ljudem se odpirajo oči, kakor se je to zgodilo zadnji predpu.t — pri dveh porokah. Ženinu je Šinkovec zelo mastno zaračunil poroko. Pravijo nad 40 K. Pri denarju se pa vse neha. In tako je dobil Šinkovec pri ofru kmečke poroke namesto svetlih kron i c le nikelnast g«oS, pri eni pa — kakor pravijo — same ficke. Mi tega ne verjamemo. Nam bo Že sam razložil v «Slovencu*. — Krajnega šolskega sveta ne morejo izvoliti pri nas. Kakor znano, volijo mestna občina škofjeloška, kmetska staroloSka in /minska občina skupin krajni Šolski »vet. Navada je, da Škofjeloški župan povabi mestni odbor na skupno sejo, in sicer, doslej je bil običaj, ob polpetih popoldne, to pa zuto, ker odborniki v Skofji Loki, to so učitelji, uradniki, trgovci i. t. d. ne morejo hoditi podnevu na sejo. in kapelan Florijančič, ki nosi sedaj veliki zvonec v starološki občini, ter zminski župan Dagarin sta se pritožila, čeS, da kmetje ne morejo popoldne ob tako «neprimerni* uri hoditi na sejo ter naj se seja skliče od 10. do 12. ure dopoldne. In res, glavarstvo je naročilo mestnemu županstvu v Škofji Loki, naj bi se sosednjima občinskima odboroma po možnosti ustreglo. Mestna občina loška pa se upira in po našem prepričanju popolnoma upravičeno, kajti s tem sega okrajno glavarstvo v avtonomijo občine. Jeseniške novice. — Občinska seja z dne 15. svečana 1907. V jeseniškem občinskem odboru se je zgodilo nekaj v zgodovini občinskih zastopov povsem novega. Prišlo je do hrupne obstrukcije, česar nase kro- «Nabasana je. Torej pravite, da nese natanko in ravno,* je povprašal Emanuel. Proti gozdu je stopal služabnik in Emanuel mu je odbil s kroglo klobuk z glave, dasiravno je bil oddaljen od grajskega obzidja kakih dvesto korakov. c Ne, tega nisem menil, da si tak strelec. Prokleto, takih je malo,* je začuden pripomnil Viktor. •Jutro je lepo. Oče, jaz pojdem s to puško nekoliko na lov, morda privlečeni kakega kosmatinca.* • Že dobro. Ali sam ne, ker si pač neznan v naših gozdovih. Vzemi si nekaj služabnikov in Pc-pota, ta je najboljši lovec* «Ali tega ne, saj ne bodem dirjal daleč, čemu so mi služabniki. Konja zajašem in pojezdim nekoliko v gozd. Ako mi kaj priteče ravno pred nos, ustrelim; lovil ne bodem. Jutro je krasno in lepo je v takem jutru v gozdu.* c No, tudi prav, ako ostaneš dlje časa v gozdu, se itak še sestaneta s Pepotom, ki bode ogledal, kje da posekamo. Ali vendar ti svetujem, predaleč ne hodi, kajti ti ne poznaš tako dobro tega ljudstva. Med bližnjimi seljaki, ki vsi spoštujejo moj grad, se ti ne pripeti ničesar, a dalje ne hodi. Gosposki človek je med Albanasi vedno z eno nogo v grobu. Torej le pazi in vzemi konja.* Kmalu je jezdil Emanuel proti gozdu ponosno in krepko brzdal čilega vranca in izginil za visokim grmičevjem. Dalje prih. novino Se menda ne poznajo. Zanimivo je ogledati vzroke, ki so privedli občino de takih razmer. Zadnje občinske volitve so prinesle v odbor tri močno organizirane stranke, in sicer napredno, klerikalno in tovarniško. Napredna stranka je nastopala vedno samostojno in je tudi najmočnejša v odboru. Klerikalci in Nemci nastopajo združeni ter imajo kot taki dva glasova absolutne večine. Po izvolitvi župana je odbor nekaj časa redno deloval. Kmalu pa sta počeli nasprotni stranki zlorabljati svojo neznatne premoč. Sedaj se je delalo neprilike županu in potem zopet vsem naprednim odbornikom. Pri oddaji službe pomožnega uradnika se je pričelo prvo veliko nasprotstvo. Nato je prišla znana pravda še bolj znanega savskega petelinčka proti uredništvu »Straže*. Sedaj je bil ogenj v strehi, ker se je smatralo Humra kot glavnega provzročitelja sramotnega bega tožitelja vleno Si zdravstvenega stanj« ie živečega zavarovanca. d) Na zavarovalne listine, ki so najmanj tri leta v veljavi, dovoljuje družb« posojila sa smerne obresti. •) Vojni rizike je v vseh zavarovanjih (izvzemat samo vojake po pokUs* In osebe, ki izvršujejo vojaško slulbo pri mornarici) takoj od začetka zavarovanja, in sicer do zneska kron 10.000 brezplačno vitel PRVA CESKA ■ SPLOŠNA DELNIŠKA ■ DRUŽBA ZA ZAVAROVANJE NA ŽIVLJENJE OLAVNO ZASTOPNIŠTVO za slovenske dežele V TRSTU, ulioa Torre bianoa it. 21. I, i yer m dobi vm cenik« in potrebna pojasnil*.. ——————————— IST* Zaloga 1. in 2. številke nam je popolnoma poila. *SJi doline grem, domov in k ljubi | (Tein.ia j« MM vpnirr* Kdo ima pravico rudo slediti in pridobivati? Rudarski inženir H r i b s k i. (Nadaljevanje.) Smoter ali vsebina rudarskih pravic je iskanje in pridobivanje pridržanih rudnin. Te pravice smejo podeljevati samo rudarske oblasti. Pravico pridržane rude iskati ali slediti se pridobi s tem, da odkaže rudarska oblast prosilcem postavno določen in natančno zaznamovan okolift, v katerem sme dottfnik slediti rudo. Pravico, pridržane rude pridobivati, se zadobi 8 podelitvijo rudniških mer. Ti dve pravici pa je mogoče v prvo dobiti le s privoljenjem, oziroma podelitvijo od rudninske oblasti, nikdar pa ne s prilastitvijo, ali z uposestvovanjem. Že pridobljene in Se obstoječe rud. pravice se pa lahko prenesejo po vseh mogočih načinih občnega državnoga prava na druge osebe (b pogodbami, oporokami i. t. d.). Za to veljajo tujli določbe drž. zakona. RudoBledne pravice se upišejo v to določene knjige pri pristojni rud. oblasti. Lastninske rudarske pravice na podlagi podeljenih rudniških mer se pa upišejo v rudarske knjige, ktere vodijo pristojna okrožna sodišča. V te poslednje knjige se upišejo na isti konto tudi vse druge nepremičnine (parcele, pota, vode, stavbišča), ki se določijo v to, da se more rudarska obrt izvrševati. Vse to skupaj ae imenuje „rudnik". Rudarske knjige so podobne zemljiškim knjigam. Tudi bremena, ki obremenujejo rudnik, se upisujejo v knjigo. Obe knjigi ste javni. Rudarske pravice si prisvoji lahko vsak, kdor zamore postavno nepremično imetje pridobiti in posedovati. Rude so navadno tako skrite v zemlji, da se malokedaj kar na površju najdejo in če se najdejo, se navadno ne da z gotovostjo soditi, ali imajo po svoji vsebini, rnztežnosti, debelosti i. t. d. toliko veljave, da bi se jih izplačalo rudarsko pridobivati. Navadno se morajo skladi rud iskati in ko se najdejo, se morajo preiskati, premeriti, preskušati; v to so potrebne mineralogične, geologične in kemične znanosti. Dalje so pa potrebna tudi rudarska dela, da se odstrani površina, da se prodre do pravega sklada v globočini, da se isti tam zasleduje in da se dobi prepričanje, ali nas ni površina varala in ali je sklad tako močan in bogat, da se ga izplača rudarsko pridobivati* To mora prosilec, za podelitev rudniških mer radarski oblasti dokazati, oziroma mora sklad tako daleč odkriti, da se oblast o njega vrednosti lahko prepriča. Vsa ta geologična preiskovanja, kemična preiskuševanja, merjenje in druga potrebna dela do one dobe, ko se konstatira vrednost pridobivanja rude, se imenujejo „rudosledba, rudoslediti" (SchUr-feu). Iz te rudoBledne definicije je razvidno, da se da rudosledba deliti v dva dela. Najprvo je potrebno površno geologično preiskati večji okoliš, da se dožene, ali je sploh v istem, po kakovosti zemlje pričakovati, da se nahaja na kakem določenem mestu ruda. Ko ae to dožene, je potreba ono mesto, kjer se je ruda nasla, ali se pričakuje, natančno preiskati, da se prepričamo, kakšna je ruda, kako močan je sklad, kako obsežen in kako bogat je po vsebini. Ta dela obstoje v odstranitvi površine, v vrtanju, v kopanju rovov in jarkov, v merjenju i. t, d. Prva dela so le površna, v večjem okolišu združena z malimi stroški, druga dela so podrobna, omejena na manjši prostor in združena z večjimi stroški. Prva dela lahko izvršuje v istem okolišu ob enem več podjetnikov, ne da bi se med seboj v delu ovirali in ne da bi s tem tvegali večje premoženje. Za to mora imeti za isti okoliš več oseb v istem času splošno rudo8ledno pravico (allgemeine Schurfbewil-ligung). Splošne rudosledne pravice podeljujejo c. kr. okrožni rudarski uradi, za na- tančno, določno omejene, nepretrgane okoliše n. pr. za celo okrožje dotičnega rud. urada, za cele davčne in politične okraje, za cele občine, ali za posamezne, ali za več stikajočih se parcel i. t d. Za krajevno ločene okoliše se ne more dobiti ena rudosledna pravica; za isti okoliš ima podjetnik lahko samo eno rudosledno dovoljenje; za krajevno ločene okoliše mora dobiti ista oseba za vsak okoliš samostojno dovoljenje. — Će se ima pa na določenem mestu že najdeno, ali pričakovano rudo odkriti in preiskovati, delati rove in jarke, vrtati, odstranjevati površino, odvajati vodo i. t. d., bo imel le tedaj podjetnik veselje ta trud prevzeti in potrebni kapital tvegati, če bo postavno zavarovan, da ne bo od drugega pri teh delih moten ali oviran in da bo v resnici morebitni sad svojega truda njegov, da mu ne more nihče tega odvzeti. To postavno varstvo dobi z „i z ki učljivo rudosledno pravico" na istem mestu. Ta pravica in ob enem varstvo obstoji v tem, da je vsakemu zabranjeno, na istem mestu rudo slediti in da je postavno določena mera zemeljske površine pridržana lastniku izklučlji-vega rudosleda, v poznejše pridobivanje rude. — Kdor hoče rudo slediti, mora imeti v to pravico, oziroma dovoljenje od pristojne rudarske oblasti. To pravilo veljp tudi za zemljiškega posestnika, ki namerava na svojem zemljišču slediti rudo. To pravilo je tako strogo, da ne sme posestnik kamenja, ki vsebuje pridržano rudo,, niti v druge svrhe n. pr. kot stavbeno kamenje, ali kot gramoz rabiti. Rudarski urad ima pravico pridobivanje takega kamenja lastniku na lastni zemlji prepovedati. Hočeš torej rudo slediti, pridobi si za to potrebnega dovoljenja, potem ti je dovoljeno tudi po tuji zemlji izvrševati in imaš pri teh delih pravico na varstvo in hrambo rudarske in politične oblasti. Hočeš le površno v večjem okolišu rudo slediti, pridobi si Bplošno rudosledno dovoljenje za tisti ali za tiste okoliše, hočeš pa svoje delovanje le na določena mesta osredotočiti, prid bi si za tista mesta izklučljive rudoslede. Kako to dosežeš, povem prihodnjič. Kaj je mehanično delo, kdaj ga vršimo in kako ga merimo? V naravi delujejo različne sile, ktere si je Človek podjarmil s svojimi stroji, da mu jih gonijo in vršijo delo. To delo moramo meriti, če hočemo soditi o velikosti učinkov dotičnih sil bodisi v prirodi ali v naših strojih. Pred vsem nastaja vprašanje, kdaj se vrši delo v omenjenem smislu? Delo vršimo kadar na pr. vzdignemo težo 1 kg en meter visoko in tedaj pravimo, da smo izvršili delo enega kilogrammetra (1 kgm). Ako vzdignemo \Okg za l m, tedaj smo izvršili delo 10 kgm. Isto delo, namreč 10 kgm, vršimo pa tudi tedaj, če vzdignemo težo l kg za 10 m. Količino dela, izraženo v kgm, dobimo torej, ako množimo število kilogramov, ktere vzdignemo, s š t e v i 1 o m m o t r o v, za ktere smo jih vzdignili v navpični smeri. Kakor pa se vrši delo z vzdigavanjem teže, tako se vrši delo tudi tedaj, če teža pada iz višine in nam pri tem na pr. goni kak stroj. Tudi v tem slučaju merimo in izražamo od dotične teže izvršeno delo v kilogrammetrih in sicer na isti način kakor prej, namreč s tem, da množimo število kilogramov dotične teže s številom metrov, za katere je padla ali se v obče znižala. Tako delo vrši na pr. voda padajoča v slapu. Recimo da pada v gotovem času po 12 m visokem slapu if> litrov ali kg vode. Teh 15 2, padlih za višino 12 m% nam predstavlja delo 15 X 12 = 180 kgm, to delo pa je za nas izgubljeno toliko časa, dokler ga ne odvzamemo vodi, kar se zgodi šele takrat, ko nam goni vodna kolesa pod slapom. V vsakdanji rabi pa nam ne zadošča to splošno merilo dela v kilogrammetrih (kgm), ampak ga moramo Še natanj-čneje označiti in sicer z ozirom na čas, kije bil potreben, ds se je dotično delo izvršilo. V to svrho nam služi količina 1 konjske sile, ki nam predstavlja delo 75 kgm izvršeno v 1 sekundi. Ako tedaj vzdignemo v eni sekundi 75 kg za 1 m (ali, kar nam predstavlja isto delo, 15 kg za 5 m i. t. d.), vršimo s tem delo 1 konjske sile, ktero označamo krajše 1 HP. Sicer nam služijo le nekateri stroji v to, da vzdigujejo teže, vendar merimo silo vseh strojev v tako imenovanih konjskih s i- 1 a h. Vsaka konjska sila nam izraža 75 kgm dela, kterega bi izvršila v vsaki sekundi sila, ktero stroj bodisi proizvaja ali pa mu jo mi dovajamo, če bi se ista vporabljala za vzdi-gavanje. Silo vBeh strojev izražamo tore) v konjskih silah, le za silo električnih strojev nam služi kot merilo tako imenovani kil o* watt, ki je nekaj večji od konjske sile; in sicer meri 1 PH =0*786 kilowatta, ali pa obratno, 1 kilowatt meri 136 PH. Stroj dveh konjskih sil, ali krajše 2 PH, izvrši v 1 sekundi delo 2X75= 150 kgm; v 1 minuti b'Okrat toliko t. j. 9000 kgm i. t. d. Ako goni ta parni stroj tlačno pumpo, ki nam ima vzdigavati vodo na visočino 8 m, tedaj bi nam morala vzdigniti v vsaki sekundi na to višino 50 2 (namreč 50 X 8 = 150 kgm), za minuto GOkrat toliko t. j. 3000 l ali 3 kubične metre vode i. t. d. Rekli smo, da nam bi morala vzdigavatf toliko vode v določenem času, v resnici pa je bo vzdignila v sekundi k večjem 47 /, oziroma v minuti 47 X 60 = 2820 l\ to pa nam predstavlja v resnici le delo 1*8 konjske sile-ne pa dveh, ktere je dobivala tlačilka od parnega stroja. V vsakem stroju se namreč izgublja gotovi del sile na trenje in na drug način; v obče ni mogoče sestaviti stroja, ki no bi imel takih izgub sile, razlikujejo se pa razni stroji po velikosti te izgube v razmerju z ono prvotno silo, ktero smo dodali stroju v kterikoli obliki. Vrnimo se k našemu prvotnemu mlinskem kolesu. Ako deluje onih 15 l ali kg vode vsako sekundo na kolo. pomenja to delo 180 kgm v sekundi ali 180:75 = 2-4 konjskih sil, ktere uplivajo na naše kolo, ga vrte. Ako pa merimo z merilnimi stroji silo, ktero oddaja kolo od svoje osi recimo mlinskim kamnom, tedaj zmerimo — mesto onib prvotnih 2 4 PH vodopada, ktere smo zra-čunali — pri navadnem, netočno izdelanem vodnem kolesu morda komaj polovico, to je 1-2 PH in pri prav točno izdelanem koles« morda 1*8 PH, nikoli pa ne zmerimo onib prvotnih 2*4 PH. Razlika me 1 prvotnimi 2 4 PH in temi, ki smo jih dobili z merjenjem to je 1*2 oziroma 1*6 PH nam pokaže* množino izgubljene sile. Razmerje med silo pridobljeno s strojem, k sili, ki je delovala na stroj, imenujemo stopinjo uči u kovanja. Isto izražamo v odstotkih. Dobimo jo tedaj, če delimo oni dve sili eno z drugo. Delimo torej 1-2: 2*4 = OnO; stopinja učinkovanja netočno izdelanega kolesa je torej 50°/o, medtem ko iznaša ona točno izdelanega 1*6 : 2*4 = 0 75 ali 75 odstotkov prvotne sile; to je tedaj njegova stopinja učinkovanja. Več °/* pri vodnih kolesih le težko dosežemo. Prej omenjena tlačna pumpa nam daje 1*8 • 2 = 09, t. j. 90°/0 Dalje smo imeli še parni stroj, ki nam je dajal 2 PH. Zato smo mu morali privajati silo sposobno vršiti delo — ali z drugo besedo energijo — v obliki gorkote, ki je premenila vodo v paro in ta je tlačila na bat parnega stroja in ga tako gnala. Če pa tu izračunamo, koliko take toplotne energije smo morali privajati parnemu stroju, vidimo, da nam dela z velikansko izgubo. Oddaja nam namreč le 10°/0. najboljši parni stroji do 13% vse prvotne sile. Naš stroj, ki nam daje 2 PH, dobi v resnici v ta namen 20 PH gorkote, ali točno rečeno, toplotne energije, če primerjamo s tem parnim strojem vodno kolo, ki zamore dajati do 75°/»* tedaj vidimo, da so taka vodna kolesa mnogo-bolj ekonomična, izdatnejša, da se torej v tem oziru zelo razlikujejo od parnih strojev. Motori na plin nam dajejo 20% prvotne sile, so tedaj že nekoliko izdatnejši in delajo z manjšimi izgubami. Razume se samo ob sebi, da cenimo stroj ravno po tej stopinji učinkovanja, namreč po tem, koliko odstotkov prvotne sile nam more oddati v nase potrebe. O merjenju vodne sile. Kadar govorimo o merjenju vodne sile pri slapu, tedaj se izražamo ravno tako, kakor takrat, ko govorimo o sili stroja. Prav za-prav ne merimo pri stroju sile same, ampak le delo, ktero vrši ta sila. Število konjskih sil stroja nam pove množino dela, izvršenega v vsaki sekundi. Ravno tako merimo pri slapu količino dela, ki ga more izvršiti sila teže vode, padajoče po slapu v vsaki sekundi, če ji damo gnati na pr. vodno kolo. Tudi silo vodopadov izražamo v konjskih silah, ali če množimo te s številom 75 — v kilogrammetrih dela, izvršenega v sekundi. Če odštejemo od te izmerjene in izraču-njene sile vodopada 20 do 30%, ki se vedno izgubijo, tedaj nam ostalih 70 do 80°/0 prvotne sile približno označi silo, ki nam jo bo dajalo kolo, seveda le takrat, ako je isto prav točno izvedeno. Merjenje vodne sile je prvo delo, predno se začne graditi kakšna vodna naprava, ktere velikost jo odvisna od sile slapu. To velja splošno za naprave z vodnimi kolesi, posebno pa za turbinske naprave. Turbine morajo biti namreč zelo točno izvršene po veličini posameznega slapu, to je po višini padca in množini vode, kot tudi po množini dela, ki ga želimo imeti. Kakor razvidno iz prejšnjega, nam je torej meriti pri vsakem vodopadu dvojo: prvič množino vode, ki se pretaka po slapu v sekundi in drugič višino padca. Predstavljajmo si naravni vodopad ali pa umetnega, ki smo ga zgradili z zajezitvijo vode. Zmeriti moramo najprvo t. zv. padec vode ali visočino slapa v obče. Z drugimi besedami, meriti nam je navpično višino gornje gladine vode nad spodnjo. Gladina gornje vode je gladina nad slapom, recimo en meter proč od mesta, kjer začne voda padati po slapu. Gladina dolnje vode je gladina vode pod kolesi, kjer si je padajoča voda izkopala širjo in globokejšo jamo, kakor je sicer struga reke, tako da se tu malo ustavlja, predno odteka. Ako zmerimo razliko višin teh dveh gladin, potem dobimo padec vode v metrih. To torej ni tako težka naloga, ali mnogo težja je druga, namreč zmeriti, koliko litrov — ali kar je isto, kilogramov — vode steče v sekundi čez 8lap. V to svrho moramo večkrat preurediti cel slap. Najnatanjčneji Jn v mnogih slučajih najugodnejši način — posebno za male množine vode — je ta, da vlovimo padajočo vodo v veliko posodo in pri tem štejemo čas, ki preteče da je posoda polna do vrha. Ako delimo potem število litrov, ki jih drži ta posoda s časom v sekundah, dobimo število litrov vode, ki preteče vsekundi po slapu. Će drži na pr. posoda 8 hI ali 800 litrov in jo napolni slap z vodo v 6 sekundah, tedaj steče po slapu v sekundi (skozi vsak prerez) 800 : 6 = 1333 litrov vodo. Ako meri padec slapa 5*5 ro, tedaj dobimo silo slapa v konjskih silah, Če množimo 133 3X5-5 = 733-15 kgm v sekundi in te delimo s številom 75, tedaj 7.3315: 75 = 9 77 ali približno 98 PH. Ta slap nam torej predstavlja 9*8 konjskih sil. S pomočjo dobrega vodnega kolesa bi dobili od tega slapa 7*4 PH, t. j. 75% od onih prvotnih Ufl PH, ker se, kakor rečeno, izgubi vedno približno 25% celokupne silo slapu. Zelo olajšan je ta način merjenja, ako je vsa voda napeljana v leseno strugo i:i se iz te izliva, mesto na kolesa, v merilno posodo. Da določimo, čim natanjčnejc množino vode, imamo vzeti tem večjo posodo in moramo to merjenje večkrat ponoviti. Drugi način merjenja, ki je za velike množine vode bolj primeren, je sledeči: Voda mora teči v strugi ki je, bodisi lesena ali zidana, nekoliko metrov dolga, malo in enakomerno nagnjena ter popolnoma enakega prereza. V tekočo vodo vržemo košček lesa, ki plava potem na površju v sredini te struge in nam pokaže hitrost vode. Zmerili smo na pr., da je preplaval ta košček lesa v 4 sekundah 5 metrov dolgo strugo. Tedaj je bila njegova hitrost, oziroma hitrost vode na površju 5:4=125 metrov v sekundi. Toda hitrost vode ni povsod enaka. Na površju, kjer smo jo merili, je bila naivečja, na drugih krajih prereza je manjša in zato tudi vzamemo hitrost za 10% manjšo kakor ono, ki smo jo prej izračunili in dobimo torej 1*13 m v sekundi. To hitrost imamo množiti s prerezom vode vonistrugi in tako dobimo zopet ono množino vodo, ki pretečo v 1 se k. po slapu. Ako teče voda v 50 cm široki in 40 cm visoki strugi in zmerimo z merilom postavljenim približno v sredi merjenega dela struge, dn je voda .'JO cm visoka, tedaj je njen prerez 50 X 30= 1500 kvadratnih cm ali 0-15 m\ Će množimo torej, kot prej rečeno, teh 015 roa s prej dobljeno hitrostjo 1*13 m, tedaj 015X11«*» dobimo množino 0 16 kub. m ali 160 l vode, ki steče v eni sekundi čez slap. Ta množina teče v vsaki sek. skozi vsak prerez struge oziroma čez slap. Vzemimo, da meri padec v tem s-lučaju 10*5 m. S podobnim računom kakor prej dobimo silo slapa in sicer v tem slučaju 22*4 PH. Za merjenje množine vode nam služijo razven tega Se razni merilni stroji; najooljši med njimi je t. zv. W o 11 m a n n o v o kolesce, ali vporablja jih lahko le strokovnjak. V mnogih slučajih, posebno pri večjih rekah, so struga pregradi, in se tako zajeta voda spušča skozi odprtino, ktere natanjčna velikost nam jo znana, zineri se potem še višina vodne gladine pri tej odprtini in po teh podatkih se lahko sklepa na množino pre-tekajoče se vode, Tak prepadni jez služi posebno za merjenje, ki ima trajati več Časa, da se namreč določi povprečno množino vode, ker ta ae pač menja v reki od dne do dne. Dodati bi bilo še nekaj, ki prihaja v po-štev pri večjih vodnih napravah, posebno še pri turbinovih. Za te naprave je treba imeti povprečno množino vode v celem letu. Raditega je treba meriti dotično vodno silo pogostokrat tekom celega leta. Poslužujemo se za to omenjenega prepadnega ieza, postavijo se tudi aparati, ki sami beležijo iz višine gladine pri jezu množino vode. Tako se določi povprečna množina vodo in to so jemlje v poštev, kedar se prične graditi cela vodna naprava in se postavi turbine, ki morajo odgovarjati povprečni množini vodo. Drugo, ki imamo meriti, je padec vode, ta je malone stalen in se izpreminja le za malenkost, ki jo povzroča višja ali nižja gladina reke. Toliko v glavnih potezah o merjenju vodnih sil. Morda izpodbudi ta članek lastnike slapov, da si vsaj približno zmerijo, koliko dela bi enemu ali drugemu vršita voda in koliko konjskih sil bi mogel dobiti iz nje. Vrednost te vodne sile, ktero poseduje, si potem lahko izračuni. Vpraša nnj tovarnarja, ali obrtnika, koliko ga stane na dan ali leto vsaka konjska sila, ktero mu daje parni stroj ali drug motor za njegove potrebe in po tem lahko jjklepa o resnični vrednosti lastne vodne sile. Želimo mu, da jo izkorišča v svoj dobiček, posebno pa, da jo ne proda za slepo ceno lokavemu tujcu, ki zna naše vodne moči boljše ceniti in izrabljati, kakor mi sami. Narodno gospodarstvo. Z občnega zbora Avstro ogersks banke. Iz krogov, ki stoje »Ustfednl banki če-sk^ch spoHtelen v Pragi" blizu, re je stavil na občnem zboru Avstro-ogerske banke dne 4. svečana t. 1. tudi za naše slovenske denarne zavode velevažen predlog, katerega po-dajemo doslovno: „Trgovinske naredbe, tikajoče so meničnega eskonta naj se spopolni s posebnimi predpisi za denarne zavode, ki so podrejeni dolžnosti javnega obračunavanja, to je za posojilnice, hranilnice, banke in druge zavode. Zavodom to vrste naj se naznani dovoljeni kredit s pridržkom cenzuriranja meničnega materijala. Utemeljevanje: a) Zavodi te vrste, kojih važnost priznava dandanes visoka c. k. vlada sama v tozadevnem utemeljevanju predloge zakona za ustanovitev Osrednjo zadružne blagajne, še vedno niso deležni onih izrednih prednosti ob presoji kredita, kakoršne jim priti-čejo z ozirom na javno važnost. b) Podrobna primorje val na statistika bi najjasnejše dokazala, kako daleč za zasebnimi udeležniki stoje Še dandanes zavodi, koji vendar\zaslužijo izredne pozornosti, in to vse vsted kreditne nepristopnosti Avstro-ogerske banke, medtem ko bi imelo biti prav narobe. c) Naznanjnnje kredita 8 pridržkom cenzure no pomeni za banko nikake nevarnosti ob izrednih slučajih. Edinolc na ta način je mogoče, da se krijejo zavodi pred eventualnimi neljubimi nasledki nezaupanja pri denarni dispoziciji, katera pride v drugI vrsti v poštev pri zavodih, ki upravljajo večinoma vloge široke ljudske javnosti." Ta predlog je brezdvomno sad pravega uvaževanja, da Avstroogerska banka kot edini listni zavod v naši monarhiji nikakor ne odgovarja v vseh ozirih svojemu namenu, kateri je naznačen v I. odstavku pravil. To pa, ker ne podpira nikakor onih panog, katere sploh nimajo pristopa k Avstro-oger-ski banki, ali pa ga imajo samo v neznatni meri, ki ne odgovarja njihovi delavnosti ira politično-gospodarskemu pomenu. Nerazumljivo se zdi, da se posojilnice,, zadruge, društva in dr. po splošnih predpisih glede kredita Avstro-ogerske banke ne pritegujejo v gospodarski delokrog. Vendar bi se moralo ravno te zavode vpoštevati kakor najprikladnejšo dopolnitev listinega zavoda posebno Že z ozirom na to, da si ni misliti popolnejše krajevno cenzure in odmere kredita kot one, ki se določuje pri teh zavodih; kreditna vrednost menic podanih banki pa izdatno stopi. Zraven tega je lažje kontrolovati način, na kateri se vporablja denar, stekajoč se v banko na podlagi privilegija, zajamčenega ji po vseh narodih. Načelno dovoljevanje kredita potom organizacij, ki odgovarjajo časovnim potrebam in ki repre-zentujejo najširše vrste produkčnega občinstva, bi brezdvomno bilo v korist na obe strani. Dandanes je nevzdržljiv oni stari princip, da se odmerja kredit pravnim osebam le na podlagi vplačane glavnice in reservnih fondov, neglede na ostalo jamstvo, posebno n. pr. naših razcvetajočih se mest, če ista zajamčujejo izplačevanje posojil. Smatramo, da je neopra-\ičljivo, če naš kmet, ki je doma v gospodarstvu, se včasih mora vkvarjati s trgovanjem in obrtnijo, potrebuje pri tem primernega kapitala, je pa izključen od kredita pri Avstro-ageraki banki, čeravno mnogokrat tega potrebuje samo potom posojilnic. Tudi ni prav, da se našim denarnim zavodom ne naznanja višine kredita, ki jim ga banka podaja, vsled Česar nastajajo mnogokrat nesporazumljenja in težkočo. Naši denarni zavodi so vedno v negotovosti, ker ne vede, kako stališče zavzame imenovana banka glede nadaljnega kredita, katerega denarni zavodi ne potrebujejo za se, marveč posredno za panoge, katere zastopajo. tam uea/c me uuu|i »»»-**••»" . u t« i:..k; I ?ainik>« io hfttfli sirei.Aii na morilca, a ta ie izprožir ____ t -lL. S tem, da bi se sporočalo visino dovoljenega kredita in sploh skrbelo za kar mogoče največjo odkritost napram denarnim zavodom, bi se zdatno zvišalo zaupanje v pravilno delovanje listne banke; posebno bi bile denarnim zavodom odvzete razne skrbi, če bi imeli za vse slučaje gotovo pomoč pri rokah. Gorenji predlog je končal z apelom, da bi se menice javnih denarnih zavodov brez predbežnega cenzuriranja v cenzurnem odboru oskontovale in še-le potem se podajale v cenzurni pregled; da bi se singulsrnl kredit, pri katerem se ozira le na meničnega podavatelja, dovoljevalo le javnim denarnim zavodom in se posebno oziralo na organizacije, pri kojih je po pravilih visokost dividende omejena; da bi se osrednjim organizacijam javnega denarnega trga in osrednjim bankam denarnih zavodov dovoljeval poseben kredit, ki jim gre v razmerja k njih splošno koristnemu značaju in v razmerju k jamstvu, izvirajočem iz zvišane menične vrednosti vsled posredovalnega Žiriranja; da bi se kreditne listine sestavljalo vsako leto in pri tem upravljalo s posebnim ozirom na prve začetke zemlje-delskega in maloobrtniškega razvitka, ki bi bili vredui kreditne podpore ter da bi se iste sporočalo denarnim zavodom; da bi se višino dovoljenega kredita ter izčrpanje istega pismenim potom oznanjevalo, ter da bi se tozadevne trgovske predpise izdelalo po izskušenih strokovnjakih, ne da bi bilo treba spremeniti pravila. 1 5 Pričakovati je bilo, da se za ta predlog, ki je bil stavljen ne samo v korist denarnih zavodov in sploh zemljedelskih in produktivnih organizacij, marveč tudi v korist akcijonarjev ter v jamstvo in plodonosne;še izrabljanje akcijskega kapitala in banki podanih privilegijev, zavzame generalna uprava in s tem poravna dosedanje nedostatke. Pa zgoraj so bili druzega mnenja in zgodilo se je nasprotno. Pokazalo se je, da je skrbeti za to, da se zajamči tem prepotrebnim spremembam pomoč z osebno udeležbo in uveljavljanjem svojih opravičenih zahtev pri občnih zborih omenjene banke. Vsled tega je toplo priporočati našim denarnim zavodom, občinam in njihovim zastopstvom nakup akcij Avstro-ogerske banke. To bi ne pomenilo samo važen korak v izbojevanju splošnih interesov, ampak tudi zasebni dobiček, ki teče kupcu ob sedanjem kurzu in ob višini letos izplačane dividende z izredno ugodnim obresto-vanjem v dobre roke vplačane glavnice. Istodobno si zagotovimo na ta način besedo pri občnem zboru ter s tem zagotovimo primerno mesto in vpliv slovanskim akcijonar-jem, kateri se, žal, doslej niso mogli razviti tako, kakor to pritiče naši gospodarski vrednosti. Konečno pripominjamo še, da pri sedanjem kurzu teh akcij v višini K 1770 in pri letos plačani dividendi K 9040 znaša renta-bilita 5*11%« Občnega zbora se more vdele-žiti le oni, ki poseduje najmanj 20 akcij, katere se morajo najdalje do 30. junija prepisati na ime lastnika in se imajo na poziv-(proti koncu oktobra) deponirati pri Avstro-ogerski banki. Prva Češka splošna delniška družba za mirovanje ni življenje v Pragi opozarja, vsled uvelja-vljenja novega zakona za zavarovanje penjize za- 1 ftortfovsttf VI yr«l razpižiljcvalai zriti za 5ol(BC!obla|o VKatsjotci Čoško. : 8ukna: Vzorci poštnine prosto. Naslovite vedno natančno J. Skorkovsky. • ■ 11 Podpornega društva za slovenske visoko-šolce v Pragi. LJUDEVIT BOROVNIK piitksr o Borovljah (Terlacb) sa Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pti.MiL zalovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje.— Vse puike so na c. kr. preskalevalnici in od mene preskošene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani Eri poroča p. n. slovenskim trgovcem vse Bvoje po emidni analizi priznano izvrstne izdelke, posebno pa ~ „ZvezdnO" cikorijo = v akatljicah, ki se prodaja v prid Trgovskemu domu. Obenem uljudno nasnanja,Jda bo še nadalje razpečavala „<2iri 1 -Metodovo" cikorijo v ikatljicah v prid šolski družbi sv. Cirila in Metoda za Istro ter v prid Trgovskemu domu. Stanovska dolžnost vsakega zavednega slov. trgovca in trgovskega sotrudnika je, da kupuje in priporoča izdelke te edine slovenske tovarne za kavino surogate. Zahtevajte sftjl" *","{M urar ?r. ČUdCIl Prešernove ulioe Ljlll)IJ3A3 Prešernove ulio« Nasproti Frančiškanskega samostana. Trgovina z zlatnino, srebrnino, china> srebrnino, dragocenimi kameni i t. d. Delničar tovarn za ure v Bielu in Ženevi z znamkami: UNION, KLASSIG, SCHAFFHAU SEN in GLASHUTTE. i Poskusite in priporočite = izdelke = 17ydroD£ tom hranil p Pragi VIII. Cenopnilizastonj. JTJZNOŠTAJERSKA = HRANILNICA m V CELJU, „Narodni dom" za katero jamčijo okraji: Gorniigrad, Sevnica, Šoštanj. Šmarje pri Jelšah in Vransko za popolno varnost vlog Hu za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj čez štiri milijon« kron hranilnih vlog. Hranilnica posluje s strankami vsak torok in potok dopoldne, za druga opravila pa je urad odprt vsaki dan ob navadnih urah. Hranilno vlogo obrootujo po 4% in pripisuje obresti polletno h kapitalu, ter plačuje rontnl davek hranilnica sama in ga ne oitegne vlagateljem tako, da dobe isti popolnoma nnsl 4*/» obrooti. htpooojujo pa od dno I. prooonoa I90B na zemljiško varnest po 4*/4 odstotkov, občinam In korporacijom navedenih petih okrajev pa po 47, odstotkov obrostl* Izdajatelj in založnik: Konzorcij „Slovenski Tehnik* v Pragi. Tiskarna: Dr. VA. Gregr a sya v Pragi. 75 poštnine v znamkah, ravno tako pa tudi strank^ nim«tjo pri dobivanju takih pisem plačati nikake poštnine. To vedo vse c. kr. poŠte, le ona v Šenčurju pri Kranju tene ravna po tem, ampak zahteva od strank pri izročitvi tacih pisem »kazenski porto*. Opozarjamo toraj tem potom c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu na tako postopanje s prošnjo, da »primerno pouči» navedeno pošto. Strankam pa, ki hi se jim pripetil kak tak slučaj, svetujemo, da naznanijo to c. kr. poštnemu ravnah Ijstvu v Trstu Električna gonilna moč la nove državne alpske železnice. Kakor znano, je bila postavljena v letanji državni proračun še precej matne svota za preiskovanja in proučevanja, ako bi se ne dala u e ti na novih drža.nih alpskih železnicah električna g» mina moč. V ta namen se odpošljejo v bližnjem časn inženirji na razne strani. Zi bohinjsko železnico se bode preiskovala vodna moč Soče med Kobaridom in Bovcem. Radeckijevega veterana 74 let starega Janeza Vilmana iz Mojstrane, člana kranjskogorskega veteranskega društva, so te dni pokopali. Zaslužni vojak je imel v svojem telesu Se krogljo iz bitke l. 1869. Dobil je v bitki krogljo v hrbet, pred dvema letoma pa sc mu je pričelo gnojiti na prsih, kar mu je tudi povzročilo smrt. Kako Bled raste. Hiš je bilo po posameznih vaseh: Leta 1890 Urad 90, leta 1900 121, leta 1900 14-3; Zagorice leta 1890 41, leta 1900 f>0, leta 1906' 05; 2eleče leta 1890 34, leta 1900 50, leta 1900 53; Mlino leta 1890 05, leta 1900 77, leta 1900 85; Rečica leta 1890 51, leta 1890 58, leta 1900 79, skupaj 281, leta 1890 302, leta 190G 425. Torej je zrasllo v šestnajstih letih 144 novih hiš, in to ne kakih revnih kočic, ampak večinoma lepe vile premožnejših ljudi, oziroma vilam podobne hiše srednjepremožnejših domačinov. Nova šolska bolezen. Dr. F. (mndrum je javil v «Napredku», da se je opazila v šolah mi-nolega poletja nova bolezen »drhtavica* (Zitter-krankheit), ki ima vzrok v živcih. Najlažje obole deklice. Bolezen se javlja s tem, da se opazuje pri otrocih živčni nemir, ki se polagoma ra/.vije v drhtanje. Drhtavica nastopa v obliki epidemije. Takšen otrok mora izostati iz šole, dokler ne ozdravi popolnoma, da ne okuži drugih. Društvo za privabitev tujcev za občino Bohinjska Bistrica z okolico in Srednja vas se je ustanovilo v nedeljo, 17. t. m. v Boh. Bistrici. Stavi si nalogo, kraj olepšati, zlasti pa skrbeti za vse ugodnosti tujcem, ki bodo sedaj mnogobrojno posečali Bohinj. Novemu koristnemu društvu želimo mnogo uspehov! Občni zbor Deželne zveze za pospeševanje tajskega prometa na Kranjskem se je vršil 10. t. m. v društvenih prostorih v hotelu Lloyd. Iz poročila društvenega tajnika društvenega tajnika dr. Marna jo razvidno, da sc je društvo prav krepko razvijalo in je tudi delalo navzlic neugodnim materijelnim razmeram — društvo je imelo pretečeno leto K 607*89 primankljaja. Ustanovilo se je društvo 1. 1905, ustanovni občni zbor je bil 24. junija istega leta; predsednikom jo bil izvoljen Ubald pl. Trnkoczv, odbornikom pa gg. dr. Foer-ster, dr. Gregorič, dr. Krisper, Št. Lapajne, Peter-nel, Pire, Sušnik, dr. Tominšek, Grasselli in Pro-senc. Zveza je otvorila lastno pisarno v Lloydu. Nabrala je gradiva za »Kažipot po Kranjskem>, posredovala za poletna stanovanja, pospeševala ustanovitev prometnih društev kakor oni v Kranjski gori, Kamniku, Postojni, Gorjah in Boh. Bistrici. Nov slovenski odvetnik sc je naselil v Celovcu. Kakor naznanja današnji inserat, je g. dr. B'erdinand Miiller, rodom koroški Slovenec, otvoril odvetniško pisarno v Celovcu v Kramerjevih ulicah št. 1. Novi odvetnik je služboval več let v pisarni g. dr. Val. Kriserja v Ljubljani in je dobro znan tudi Gorenjcem. * * * Koliko vojakov je na celi zemlji? Nek francoski časnik piše, da je na celi zemlji 5,250.000 vojakov v času mhu. Oe bi izbruhnila vojska, bi se v nekaj dneh lahko poslalo na celi zemlji 441/* milj. vojakov v boj. Nov škandal v Budimpešti. Velikansko sen-zacijo vzbuja aretacija uradnika pri državnem računskem dvoru Jakoba Hajdu. Hajdu je dal Lengvelu tajne akte dižavnega računskega dvora in trgovinskega ministrstva, da jih Lengyel porabi proti Polonvju. Hajdu pravi, da je čital v časopisih Lengyelov poziv, naj mu vsakadostojen človek izroči, kar ima kompromitujočega o Polonvju, nakar je Hajdu Lengvelu iz lastne inicijative prinese! akte. Akte je dal Lengyel fotografirati, a je odtiska policija uplenila pri fotografu, Lengjel pa je iz previdnosti dal fotografirati akte še pri drugih fotografih, katere policija išče, a doslej zaman. Plazovi. Pn Gornjem Tiliachu na Tirolskem se je udri dne 29. januarja velik plaz, ki je polomil vsepolno mladega drevja ter je neko kočo kam odnesel, železniško progo pa je zasul. — Dne 81. januarja se je plaz udri v Ahorn-Klansenu pri VVallseeju. Dve kmetiji je popolnoma odnesel. Deset ljudi je izgubilo življenje. Uničenih je 44 komadov goveje živine. Škodo se ceni na več kakor 200.000 K. V Vlaku zmrznil. Na Francoskem je bil začetkom meseca tak mraz, da jL. dne 8. t. m. neki trgovec v brzovlaku i'ariz—Baiiort zamrznil. Cudei svetega Jaauarija. V Napulju imajo v stoia> eerkvi shranjeno kri svetega Januarja, s katero «e zgodi dvakrat na h to velik «čudež». Kri namreč «zavre«, tedaj je \*% Napulj kakor pijan. Moli se litanije, strelja se it topov i. t d. Te dni pa je profesor Amoldo v avli modernega lireja naredil i-ti »čudež*. Vzel je enako tiolo, Mo Ste* vilo sveč in toplota je bila enaka kakor v cerkvi. In gl"jf Naenkrat je zavrela «svcta ari» brez litanij, brez topov, ali ob veselem vrUču občinjtva. Profesor Arnoldo hoče napravili ta «čudež» tudi v Himu. Izpred deželnega sodišči. Dne 10. t m. se je doigrala prel dežeinim sodiščem redka in obžalovanja vredna obravnava, pri kateri je bilo zaslišanih nad 50 oseb, največ šolskih deklic, ki so bilo večaliioanj žrtve polletnega Gustava Schifferja, borovniškega župnika. Nam je znan še izza časa, ko je kaplanaril v Cerkljah in v Naklem. Z ozirom na to, da je biia obravnava tajna in z ozirom na to, da je uganjal ta duhovnik z deklicami v šoli med pouk< m in v župnišču take nedostojno-iti, da bi jih nikakor ne mogli zapisati, če bi jih tudi smeli, omenimo samo to, da mu je deželno sodšče odmerilo za njegove lepe čine najmilejšo kazen, ki mu jo je moglo prisoditi — eno leto zapora. Ni čudimo če »Slo-vt in uki tako rad brska in stika po pikantnostih enake vrste, ako se no tičejo ljudi njegove stranke, da je stvar zamolčal; a prava zagonetka nam je, s Čim so uredništvu »Slovenskega Naroda* zavezali jezik in mu izpulili pero iz rok, da ne omeni nlU z besedico tega delikatnega slučaja. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranja dne 18. t m. Prignalo se je 215 glav goveje živine, 3 teleta in 113 domačih prašičev. — Pšenica po K 7 50, proso po K 7"—, rž po K 7 —, oves po K 8*—, ajda po K 8'75, ližol ribničan po K 11*—, koks po K 10 50 in krompir po K 2'— za 50 kg. Izplačilo sol ar niski h zadolžnic za 30 milj. kron. Finančni minister jo ukazal, da se iz zalog državnih blagajnic izplača, o/.ir. pokupi v kratkem izplačljivih solarniških zadolžnic za 30 milj. kron. V prometu jih je še za približno 90 milj. kron. Poštno hrauilničui urad razpošilja naslednjo okrožnico: Nakazni promet, ki obstoji med imetniki čekovnih računov poštno-hratiilmčnega urada in njihovimi komitenti za nemško državo in za Italijo, uvel se je s 1, februarjem 1907 tudi za Anglijo, Skočijo in za Irsko. Tam opravlja vračila in izplačila nekoliko bančnih zavodov v zvezi z londonsko podružnico «Landurbank> (avstrijske deželne banke). Za vplačila se rabijo položne izjave, ki so enako napravljene kakor one za promet z Nemčijo in z Italijo, pa so tiskane na žoltem dnu. izplačila se više na podlagi čekov, koje treba poslati na po.sliio-luaiiilmeiii urad na Dunaju in ki se napišejo na navadne vzorce. Zahvala. V najtežji uri svojega življenja me sili srce se javno zahvaliLi vsem častitim gospodom in gospom, kateri so mojo nepozabno mater Harijo LoKar v Kranju spremili na zadnji poti. Zahvaljujem se tudi občno za vse sočutje. Posebna hvala pa gospodom dr. Šavniku in tajniku Hohrmanu. Da bi jim Bog tisočero povrnil! Dunaj, dne 17. februarja 1907. Leopold Svetina 28 c. kr. računski preglednik v finančnem ministrstvu. M/m lun ithtili lic Jn> ta /V/ni)/ ta t c d o(>iL. PrUtna umi » Izvirnih tavojih i Imenom Kalhr«ln«r. Nlhča na) bi nt pil močno razburjajoč« ir-ntte kav« nemclantl Kathr«la«rJ«v» Knfflppov* ■lndnn kav* tarna te It obnesla m najokuinejlo primes, ki lahko prebavna, ffJiha In C 1 krvotvorna ^k. ipeSl zdravja. " Otrok« bi bilo tamo le navajati Kathrflnerjev« kave. Poslano. ) Preklic inserat a „Prednaznanito" v predzadnjih treh številkah „Gorenjoa". Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da začetkom marca t. I. no bo iem otvoril svoje trgovine, imel sem sicer prvotno najeti lokal že meseca oktobra I. 1. zagotovljen, da bi lahko žn začelk m decembra 1. 1. otvoril, a bil scni dne 3. nov. 1906 od svoje laskne matere na zvijačen način zapeljan s tem, ker sem vstopil, nič hudega sluteč, zopet za dva meseca nazaj v njeno trgovino proti obljubi, da ob novem k tu taisto pn zamem, odroma proti takojšnjemu plačilu v gotovem denarju kupim. Ker pa na moje vprašanje dne 81. decembra 1.1. nisem dobil nikakega tnerodnjnega odgovora, počakal sem še 6 dni, akoravno sem si za oni najeti lokal izprosil pogodbo le do novega leta še odpito, zanesel sem še preveč na besede svoje matere in s tem sem bil zapeljan, da sem zapadel termin, ker 5. januarja t. 1. sem dobil naravnost odgovor od svoje matere, da mi kupčije pod nika-kimi pogoji ne zaupa. Ker pa za enkrat ne morem v tem kraju dobiti nikakega pripravnega lokala, poiskati si moram zdaj primerne službe kot drugod. In če mi bode kdaj priložnost nanesla, v svojem rojstnem kraju priti do samostojnosti, priporočam se že naprej za enako zaupanje in naklonjenost napram meni kot dosedaj; obenem se pa zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, kateri so mi zagotovili v mojem nameravanem podjetju me v vsakem oziru podpirati ter bilježim s spoštovanjem ___ Janko Pollak. •j Za vsebino lega je urednUtvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon. Loterijska srečka due 16. februarja 1.1. Trst 04 54 10 84 15 Učenec so sprejme takoj v ključavničarsko obrt pri Ivanu Pušavcu Primskovo pri Kranja. Isti se priporoča tudi za vsa ključavničarska dela, kakor štedilnike, železne ograje i. t. d. 27 \ \ popravila vsake vrste kmetijskih strojev po najnižjih cenah, MU mam Celovec (KorošKa) DR. FERD. MULLER 2<> 3-1 ■ naznanja ■ da Je otvoril odvetniško pisarno v Celovcu ■ Kramergasse št. 1. Javna zahvala, j Mavricij Smolej Podpisanemu je dne 4. februarja 1907 ? Kranja pogorela hiša. Slavna zavarovalna drniba „DUNAV" na Dunaju mi Je tako) po cenitvi zavarovalno svoto, dasi-ravno sen bil, ker ml Je čas plačilnega roka žc potekel, neopravičen do iste, vso izplačala ne da bi nI kaj odtrgala, četudi je ie precej dobre opeke ostalo. Za to kulant-nost ie slavni zavarovalnici najiskre-neje zahvaljujem ter jo vsakemu najtopleje priporočam. KRANJ, dne 19. februarja 1907. jVtatija Černe hišni posestnik t Kran|u štev. 8. arar in trgoVcc na Jesenicah priporečn svojo veliko zaloga pravih ivicarskih S 3«pr>ib ur vsake vrste, dalje budilke, ure na nihala, prstane ln verižice 1. i d. po najnižjih cenah. n 4 ---Popravila----- se izvršujejo v lastni delavnici, točno ln po nikih cenah. Ceneje kot povsod drugod. Potrebščine za kolesa in gramofone. Zaradi kakovosti in nizke cene posebno priporočam premijsko uro «Infakt». Samo 6 dni JCaVre - J*ew-York \ožijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki francoske prekomorske družbe Edina najkrajša črta čez Bazcl, Pariz in flaVre V Anerifo. Veljavne voine liste in brezplačna pojasnila daje samo £d* Šmarda oblast, potrjena potoValna pisarna v Ljubljani. Dunajska cesta 18 v novi hiši Kdor bi hoče pri-hraniti oči, naj kupi lijleii-mio Dobi se samo pri: A. J. Ivanc-u ^ubijana, Kolu* ulioa, it. 8. g Naznanilo. H Podpisaui se usoja naznanjati p. n. slavnemu občinstvu, da je otvoril K dne 15, januarja t. 1. svojo na Savi pri Markotu. Priporočajo se zlasti popravila. Ure budilke se popravljajo po t K 10 h, žepne ure po 2 K in ceneje. Večja popravila so zaračunijo po najnižjih cenah. Vsa popravila se izvršijo pod jamstvom ali garancijo in se vsako naročilo izvrši natanko in točno. Cetie za popravila so kljub veliki draginji brez konkurence. Istotako se popravljajo tudi šivalni stroji točno ln ceno. Priporočujoč se vsem starim in novim naročnikom, bilježim z odličnim spoštovanjem Otokar Jedlička. 14 Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že ver nego 30 let, 9e mi je posrečilo, iznajti najboljše srodstvo sa rast brk, brade in las, proti izpadanju brk In las in to je KAPILOR st. I. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti In dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči nuj si ga Vlaka diužina. Imam mnogo priznalnic in zabvalnic. — Stane franko na vsako pošto I lonček S K 60 h, 2 lončka S K. Naročajts sarno pri meni pod naslovom 10 20—6 PETER JURIŠIĆ lekarnar v Pakracu štev. 67 v Slavoniji. Najbolje je najceneje. O) o Pod to znamko je spoznati prodajalne, v katerih se prodajajo samo Si nge rje vi šivalni stroji 1 Singer Ko., akc. druž. za šivalne stroje Kranj, glavni trg 192. Zaloga olja, šivank in posameznih delov. 5000 fllljalk po vsem svetu. C/2 3. CA Cfl CD i g* 33-61 o Nad Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški ptaksi, ki jo izvršujem že ver nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njili izpadanju KAPILOR ste v. 2. Povzrora, da postanejo lasje dolgi In gosti, odstranja prahaj in vssj kožno bolsaen na g*avl. Naročilu m.j bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zabvalnic in priznalnic. Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček S L 60 h, 2 lončka S K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom 10 20—6 PETER JURIŠIĆ lekarnar v Pakrac« štev. 67 v Slavoniji. S <£S> O« k_ ai fti r—m- fti__ C" ^3 fti TJ —- 3 cd. "5" 3431 o sob 03 CD eri CD Aleksander Ambrožič urar in trgovec na Bleda dalje vsako vrstnih stenskih in budilnih ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., 79—42 vse po najnižjih cenah._ 17). ^od^rajsck frizer za dame in gospode Izubijana, Sv. Petra cesta 35. Filijalka 140-80 nasproti hotela „Union" priporoča ♦Vitem lafe I " &°JiteT !" in za umiranje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Zaloga vsakovrstnih vpfetk striZeim in zmetali las Oddelek za dame s separatnim vhodom. Poshusite in priporočite = izdelhc = 1?ydrope tovarne hranil p Pragi VIII. Cenopnihzaslanj. 238 12 24—1 G. Tdnnies 69 35 tovarna za stroje, ielezo in kovino-livarna v laj ubijani priporoča kot posebnost iaf e in ■troja za obdelovanje li Francis - turbine osobito za iagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Seialno-genera-torski pliniki motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa 336-17 m ^^BmmkmF Tovarniška zaloga JH| Ivan Jax-a v Ljubljani JksflBfl Dunajska cesta 17 priporoča svojo najbolj priznan« šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. ta O N O 0. Najcenejša in najhitrejša vožnja je s paniki ,Severnoneniškega Llovda' § iz Bremena v ]tew-york3 s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprini Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska voinja traja 5 do 0 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR-JU v Kolodvorskih ulicah it 35 nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tiilerju». Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Meziko, Californija, Arizona, Utah, Wyoming, Revada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Gal desten. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal timore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Ruba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—15 Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča is9-s& Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov - v LJubljani. - jVIestna hranilnica v pranju obrestuje hranilne vloge = po 4 odstotke = brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica sama. Stanje vlog K 4,177.001-42. Stanje hipotećnih posojil K 2,429.152 35. 1-81 LJubljana mestni trg 19« *±Sm^^ ^uj .^fcsU. .^^U. ^^U^. .^eaU. 'J^^. .^aaU* 5352 S3c3 S3S S352 m. MEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, (Slomftkove ulio® sit. 4« Sttvtao-mtio li kontrokclisko ktjuCavoiCarstve. Žično omreije na stroj, ograje na miro dvom, obmejno omretje, vetaa vrata, bal koni, verando, stolpne krile, štedilnike itd. Specijaliteta: 74—27 valjični zastori (Rollbalken). Kje* ros*? pCC*? pCT>? fSk?^9Sm^ pfaff—t— M so najboljši za družinsko rabo. ****** Šivajo, pošlvavajo, vežejo. — So nedosežnl za obrtne svrhe. — Šivajo naprej in nazaj. — mt Teko na krogljicahl Glavno zastopstvo: Frančišek Tschinkel 131-83 Kočevje na gradu. Josi krojaški mojster Radovljica it. 41 Jaaonioo it. 20 i ■ priporoča cenjenemu občin-^H^B 4tvu stojo delavnico v izdelovanje vrat oblek 11 gospode, uradniških unl-iorm, salonskih, turistov ~ ^ *klh in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bo gata zaloga angleškega, francoskega ic brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobre in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih obi 1 (stotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega Izdelki ter se sprejemajo tudi popravila. ts«VM ■fajeeaejta ia aajvećja domaća eksportna tvrdka. Raipoiiljanje švicarskih ur na vse kraje iveta! Urar in trgovec H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najtt-ikj-Ii iriaiiiinli švicarskih ur, kak« najbolj slnvečih znamk Šafliau>en, 0- mega, 1'»' kr»pt, Urunia i. t. d. Zlatnine in srebrulne. kakor uakias.-ki, verižice, nhant, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Dokaz, da je moje blago / ares fino in ceno, je to, da ga raz pošJjam po celem svetu in imam odjemalce tndi nrarje in zlatarje glav- tri. Niktifjasta aaker Cih mest. fc. BOS. Prata »rebrna tiiln- •uonto,;; L,.f irpiac Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, ^^^'JKrfJ k-iletj" fid. 246, maka *.i ± t - «— - iesj- m >»ofni poaroTi,po. •rtVlga srebra »M Sli, kateri Se pOSlje ZaSlOn] in pOStmne t'86, ista z dobrim anker Mi t dvojnatim ti im ,re- pi'OStO. kolesjem gld. 596 m naprej, briim modnim pokrovom m. I( m _ai „ „ fi.6-60 in naprti Moške ure, 2 tretjini nnravne velikosti. s-8 W s V' ^ MIMIKI oc JUMV MOKI COMCOU..' Z0b0- tehnični Oton 5cydt pri g>. dr. E. Globoćiiikc v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kore ninc, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi slata, daljo vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejiih 100-8« metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in oemeutu kakor tudi vse sobosdrav-nilke operacije izvršuje tu ipecijalift Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. uro 4(t £inblja«a(Kolizcj) \\. Caitg JAartJc Tcrcz.Jc cesta Bogata zaloga pohištva vsake vrsta v vseh cenah. Ogle dala, illke v vseh velikostih. is M h zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za v lic. Specijaliteta \ Gostilniški stoli. Modrocl Iz žična-tega omrežja, afrl-danske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Oprave za jedilno sobe, salone, predsobe, cele garniture. mm**' specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Rezervna zaklada: K 66.277. Denarni promet v 1. 1905: K 3,216.500. Posojilnica v Radovljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po O 2 O brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 574%, na menice pa po G°0. — Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do lu2. ure dopoldne in od 2. tlo 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št. 45.867. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld. Za sobo; postelja, nočna omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. .Gorenjca' prodaja po 10 vin. v Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržec, in g. K. Fa-b i a n i, trgovec h. št. 105; Škofji Loki g. M. Ž i gon, trafika, gl. trg; Tržiču g. J. Aha-čič, trgovec; Radovljici g. Oton Ho man, glavna trafika; Bledu g. Iv. Pretnar, trgovec; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; HruŠiCi g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. .Grobotek, trgovec; Kamniku g. Marija Ažman, trafika; Ljubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ul. št. 52 Izdaja konsorcij «Gorenjca». Odgovorni urednik Lnvo^lnv Miku s, Lnntnina in ti«ek Iv. Pr. Lampruta v Krnnju,