Naročnina mesečno 85 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je ▼ Kopitarjevi rL6/HI
SLOVENEC
ček. račun: Ljnb« Ijana St 10.690 ia 10.349 za inseratei Sarajevo 4tv. 756% Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Telefoni arednChrat dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 205«
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999
Izhaja rsak dan ijntraj, rasen ponedeljka in dneva po praznika
Pravo zdravito
Francoski na socialnem polju delujoči katoličani so se letos že osemnajstič zbrali na svoj letni socialni kongres, ki ga imenujejo »socialni teden«. Kakor vsako leto, tako so tudi za letošnje zasedanje zbrali ono glavno vprašanje, ki ga hočejo vsestransko proučiti in na koncu predložiti vsemu katoliškemu svetu jasen odgovor v luči krščanske vere. Letos se bodo lotili silno važnega problema, o katerem je kardinal 'Pacelli v svojem pozdravnem pismu napisal, >da sv. očeta zelo zanima in da nanj polaga izredno veliko važnoste, namreč vprašanje o nasprotstvih med raznimi kulturami. Če hočemo najti pravo osmovo za svetovni mir, ne zadostuje, da se podpisujejo politični pakti ali da se sestajajo mednarodni kongresi, ki eni in drugi hočejo mir, ki je duhovne vrednote, zavarovati z materialnimi sredstvi, marveč je treba najprej poiskati rane v medsebojni duhovni povezanosti narodov in njihovih kultur in potem tiste rane zopet le z duhovnimi sredstvi zaceliti. S tega stališča spada študij vzrokov na kulturna nasprotstva, ki so vedno na viru mednarodnih trenj, med najosnovnejša vprašanja, ki jih je treba rešiti, predno se bo moglo govoriti o uspešnem delu za mir med narodi.
Kajti kultura (ali civilizacija, kot jo ponekod imenujejo) ni samo skupina gmotnih in časovnih dobrin, marveč v prvi vrsti vsota um-stvenih, pravnih, moralnih in duhovnih vrednot. Prvenstvo pripada tem drugim, o tem ne sme biti nobenega dvoma in one so, ki dajejo dušo vsaki kulturi, ki iz civilizacijo, ki je prav za prav le resnični ali pa tudi samo navidezni zunanji izraz umske in srčne kulture -ter je prvenstveno tehničnega zinačaja, šele ustvarjajo pravo kulturo.
V zgodovini človeštva je bilo vedno mnogo kultur, ki so se druga od druge razlikovale. Tako je bilo pred nami, je sedaj m bo zopet za nami. Toda ta raznolikost bi ne bila nobeno zlo, nasprotno, bi predstavljala krasno podobo harmonije, če bi bilo vse kulture med seboj povezane z vezmi ljubečega razumevanja in iskrenega sodelovanja. A temu na žalost ni tako. Kolikokrat vidimo, kako zijajo med njimi prepadi sovraštva, zavisti in medsebojne uničevalne borbe. Zakaj? Zato, ker se naslanjajo na zmotna načela, ki jih zatemni še človeško častihlepje in grdi pohlep po bogastvu. Tako se vržejo v vrtinec sirovega tekmovanja, da bi druga drugo z vsemi sredstvi prehitele, se v škodo dfuge razširile, druge podjarmile in uničile v službi golega gona za tvarnimi dobrinami. Tukaj- ležijo tudi viri mednarodnih razprtij.
Naloga krščanstva je, da v tem sporu nastopi kot osvoboditelj in odrešenik. Krščanstvu to ni težko, saj je to njegova osnovna naloga. Krščanstvo v prvi vrsti vzgaja pravega človeka, ki je vešč vseli etičnih predpisov, ki mu dajejo dostojanstvo kot človeku in kot članu človeške družbe ter vsposabljajo, da pravilno vrednoti svoje življenje le kot sredstvo, da doseže višjo stopnjo duhovnega in večnega življenja. Krščanstvo na ta način gradi na duhovni ravni temelje za miroljubno sožitje ljudi u družbe, ker v njih podčrtava ono, kar jim je vsem skupno, kar jih veže v ljubezni in duhovnem sorodstvu v eno samo veliko družino božjih, od Kristusa odrešenik otrok. Kajti navzlic vsem raznolikostim človek ostane vendarle človek, ne glede na čas in ne glede na kraj, kjer živi.
Človek nosi na sebi pečat skupnosti. Njegova narava, obdarovana z darovi razuma in volje, izhaja iz iste korenine in jc namenjena, da služi istemu najvišjemu dobru, ki je Bog. Zatorej bomo vedno zopet odkrili iste življenjske potrebe, ki človeka tarejo, ne glede na razvojno dobo njegovega gmotnega in duhovnega napredka. Krščanstvo končno stavi j a vsem brez razlike svoje neizčrpne nadnaravne zaklade na razpolago, ki jih med nje tudi brez vsake razlike deli katoliška cerkev. Zato je vprav krščanstvo tisto, ki druži vse raznolike kulture, ker jim daje skupno dušo. Cerkvi ni nikdar padlo na um, da bi hotela izravnavati in uniformirati vse kulture. To bi bilo proti naravi, ki daje človeku um in prosto voljo. Zgodovina dokazuje, kako je ravno Cerkev spoštovala	raznolikosti in znala ceniti
njihovo kulturno vrednost. Ona tudi nikoli ni učila, da bi bilo krščanstvo navezano le na eno samo kulturo, ali da bi samo ena določena kultura vsebovala odrešilni nauk človeštva. Cerkev se nikoli ni istovetila in se tudi ne more istovetiti s kulturami človeškega izvora, ki so po njihovi naravi same omejene, zmotljive, marveč je učila, da se krščanstvo razliva brez oziru na čas in brez ozira na krajevne meje nad vse človeštvo, mu prinaša luč in sredstva, za vse enakn, da pride, četudi po različnih potili, do končnega cilja, ki je za vse eden. Krščanstvo je duša vsake kulture in mora postati duša vseh kultur, njihova pogonska sila. njihovo osnovno gibalo in princip njihovega življenja. Ali torej krščanstvo nima vseh potrebnih jamstev za to, da ustvarja osnovne predpogoje za ljubeče sodelovanje med ljudmi in njihovimi družabnimi oblikami?
Takšna razmišljanja so potrebna posebno danes, ko stojimo pred temnimi obzorji. Sodobne človeške kulture, usmerjene edinole za pridobivanje materialnega udobja, so iznašle vse polno votlih vzrokov in so se spravile celo nad verska čustva, da jih iztrebijo in namesto njih brezboštvo postavijo za temelj svojega obstoja in napredka. Dolžnost krščanstva je, da to prepreči. Ne v svojo lastno korist, kajti nobena zmota ne more zadeti večne in nepremagljive trdnosti naukov krščanstva, marveč v interesu ljudi in človeštva, da nc zaide nu stranpota, ki nujno vodijo v gmotno stisko in duhovno pogubo. Treba bo najti apostolskih pijonirjev krščanstva, ki bodo tvegali žrtve da dokažejo brezumnost tega početja in da ohranijo človeštvu dušo njihovih raznolikih kultur, brez katere so že v naprej obsojene, du bodo pognale človeka in narode v borbo, kjer se bodo kosali najbolj grdi primitivni goni v neizprosnem metežu, ki se ne more končni, drugače, kot z medsebojnim iztrebljanjem v svetu, prenapolnjenim s sovraštvom in revščino.
Uporniki : »Na* uspeh je zagotovljen
Vli&du : »Up°r v kratkem zadušen
4Š
General Molle:
Madrid bomo izgladovali
Po radio vesteh, ki sta jih poslali radio postaji Madrid in Sevilla, kakor tudi po privatnih informacijah, stanje v Španiji še vedno ni tako spremenjeno, da bi se mogla izluščiti slika o presoji celotnega položaja.
Vlada sicer poroča, da se je njenim četam počilo izvojevati dve zmagi, in sicer pri Siera Gua-darame ter Somo Siera,, kakor tudi v St. Seba-stianu. Dalje poroča vlada, da njene čete preganjajo nacionaliste v smeri Avile in Segovia. V teh borbah so vladne čete zajele 400 upornikov in zaplenile 20 topov. Predsednik Azana je v radiu povedal, da bo upor v kratkem zadušen.
Vesti pa, ki prihajajo čez Gibraltar, pa niso tako ugodne za vlado, kakor one, ki jih oddaja sama. Po teh vesteh se vlada drži samo še v Madridu, Barceloni, Malagi in Huelei, vsi drugi kraji pa so izključno v rokah nacionalistov, ki se jim neprestano pridružujejo španski kmetje in pa meščani.
General Liano je izjavil dopisniku lisbonskega lista »Iario«, da uporniki pod vodstvom generala Molle napredujejo proti Madridu in so oddaljeni samo še 28 km od španske prestolice.
Tretja vojska, ki ji je tudi cilj Madrid, pa napreduje pod vodstvom fašističnega voditelja Antonija Primo de Rivera, sina bivšega španskega diktatorja. Vojsko sestavljajo povečini monarhisti in karlistični elementi.	;____________ .
V 9
%
Uporniki:
Uporniki sestavili svojo vlado v Burgosu
Madrid, 24. julija, c. General Mnlle je objavil preglas, v katerem sporoča, da jo že osem desetin Španije v rokah upornikov. Popoldne jo bila sestavljena začasna vlada upornikov v Burgosu, ki ji načeljuje general Cabalejas.
Sevilla, 24. julija. Štab generala Quiepa de Liana objavlja poročilo, v katerem pravi, da je kolona generala Molle, ki koraka proti Madridu, potolkla oddelek dohrovoljcev, ki je na Somoseri poskušal ustaviti pohod kolone proti Madridu. Po tem poročilu morajo uporniške čete kmalu vkorakati v Madrid. Poročilo pravi tudi. da voditelji ljudsko fronte že zapuščajo prestolnico. Ob koncu poročila se pravi, da so neresnične vse vesti, ki jih je snoči objavil radio v Madridu in v Barceloni.
Sevilla, 24. julija. AA. Radio objavlja, da so uporniki zavzeli del Barcelone. Katalonska pokrajinska vlada pa objavlja, da je neresnična vest, ki jo je objavil radio Sevilla, v kateri se trdi, da so uporniki zavzeli del Barcelone.
Sprednje straže kolono generala Molleja so samo 15 milj oddaljene od Madrida. General Molle zbira zdaj še nekatere okrepitve, nakar bo izvedel odločilni napad na Madrid.
Ponte Verdi, 24. julija. Radijska postaja v Ponte Verdi poroča, da je na križarki »Almirante Savedra< izbruhnil upor, ki so ga pa kmalu potlačili., Križarki se nahaja pod poveljstvom revolucionarnih čet.
Iz Viana do Castclo poročajo, da je Vigo v rokah upornikov. Po poročilu iz Madrida je prišlo včeraj popoldne v Madrid nad 100 tovornih in zasebnih avtomobilov, ki so pripeljali z dežele kmete in prostovoljce. Oboroženi so bili z orožjem, sekirami in kosami. Te prostovoljce bodo poslali kot okrepitev k prostovoljcem, ki se bore v Sieri Gua-darami.
Vodja upornikov general Franco je v Tetu;inu dal interviev nekemu maroškemu listu in rekel, da nikakor ne želi poslabšati položaja mednarodne zone v Tangerju, vendar pa ni dopustno, da bi vladne ladje to luko uporabljale kot svojo operacijsko bazo. Franco je tudi izjavil, da uporniški pokret nima za cilj postaviti monarhijo v Španiji in tudi ne misli vpostaviti tiranske diktature. Potem ko bo vojska vrnila Španiji mir, se lx> zopet vrnila v vojašnice.
Pariz, 24. julija. AA. Današnji »Jour« poroča, da je med španskimi uporniki več struj. Glavno strujo tvorijo k a r 1 i s t i, ki zahtevajo vzpostavitev monarhije s princem Alfonzem Carlosoni Navarskim kot kraljem, in oficirska skupina, ki je v načelu za ohranitev republikanske vladavine, zahteva pa, naj za nekaj let uvedejo diktaturo. Diktatura naj bi pomirila strasti in razburjenost ljudstva. Vodil naj bi jo sin pokojnega generala Prima de Rivera, generala Franco in Mollo pa naj bi zavzela najvažnejša ministrska mesta.
Gibraltar, 24. julija, c. General Franco še zmeraj ni mogel večine svojo vojske prepeljati iz Maroka v Španijo. General Franco ima v Maroku armado 40.000 mož, ki jo mora sedaj prevažati z
Radovedni smo na zaključke socialnega tednu v Franciji. Naravnost žejni smo jih, ker bodo prišli kot odrešilna bakljn v kulturno temo. ki nas zagrinja. Ker bodo, tako upamo, vzbudili novo, mlado in sveže valovanje krščanske življenjske sile po vsem svetu, predvsem pn v 1'vropi. ki je nu tem. (In njene kulture ugasnejo v' kriku lažnjivih posel in v ozračju brez Boga in njegovih etičnih zakonov.
Zanimiv je razgovor dopisnika »Matina« z generalom Mollejem, ki mu je poudaril, da danes ne gre za zloglasni vojaški preobrat, temveč samo za pokret, ki je prišel sain od sebe iz naroda in v katerem častniki smatrajo za svojo sveto dolžnost, da se postavijo ob stran španskega ljudstva. Borba se vodi proti onim, ki so za moskovski denar izdali svojo domovino. Nacionalisti se, kjer je le mogoče, izogibajo nepotrebnega prelivanja krvi. Uporniki bi po izjavi generala Molleja lahko mnogo hitreje napredovali proti španski prestolici, toda general Mclle je izjavil, da je previdnost na mestu. Ostali bomo na svojih položajih, dokler ne pride muni-cija in vojni material, ki je na poti. Razen tega je treba vojaštvo obvarovati vsakega iznenadenja. Posrečilo se nam je zapreti madridski vodovod. Preprečili smo dohod k morju. Madrid ima hrane samo še za dva dni, mesto pa, ki ima dva milijona prebivalcev, porabi ogromne količine življenjskih potrebščin in ne bo moglo zdržati. Lahko mirno rečem, da je naš uspeh zagotovljen.
London, 24. julija, b. Današnji »Daily Mail« poroča, da je usoda Madrida zapečatena. Danes, najpozneje pa jutri, se pričakuje padec španskega mesta. Med inozemskimi državljani je zavladala strahovita panika. Zaradi tega se poslaništva mrzlično utrjujejo in sprejemajo v zgradbe poslaništev svoje državljane. V zgradbi britanskega poslaništva je že 40 angleških državljanov. Poslaništvo je organiziralo tudi svoje straže, ki bodo z orožjem v roki branile poslaniško poslopje.
Irun, 24. julija, b. S francosko-španske meje poročajo: Padec španske prestolice pričakujejo vsak
trenutek. Prve predhodnice revolucionarnih čet so oddaljene od mesta samo še 12 km. Vladne čete so severno od mesta Madrida pretrpele hud poraz in se v neredu umikajo. Stanje v Madridu je nevzdržno. Mesto je brez vode in tudi hrana je že pričela pohajali. Pučisti hočejo brez večjih Ijud3kih žrtev prisiliti špansko vlado h kapitulaciji. Na čelu fašistične kolone je sin bivšega španskega diktatorja Antonio de Rivera, ki se mu je posrečilo pobegniti iz ječe v Alicantu.
V St. Scbastianu, prekrasnem španskem letovišču, divjajo že nad 24 ur strahovite in krvave borbe. Mesto je popolnoma v razvalinah in po ulicah leži tisoče in tisoče mrtvih.
Bitka pri San Sebastianu
Bayonne, 24. julija, c. Bitka okoli San Selia-stiana je v polnem teku. Položaj vladnih oddelkov se je zboljšal, ker so se sedaj Baski priključili vladnim oddelkom.
Ameriški poslanik jc v San SebastN.nu in prosi pomoči. 1 raiicc-ski posl iniit je s francosko kolonijo ibežal v Francosko hišo in .čaka ponoči pomoči s francoskih vojnih ladij.
Azana: „Do zadnje kaplje krvi"
Madrid, 24. julija, b. Predsednik republike Azana je pozval špansko ljudstvo potoni madridske in barcelonske radio postaje, naj do zadnje kaplje krvi brani sedanji režim in v stoletnih borbah pridobljene pravice.
41	»9M V
z bokse
9 9
podzemeljske železnice. Promet mi ulicah ie skorajda normalen. Vlada ic -,<-cllu električne železnice Taras—Barcelona, ki jo bo uporabila za zbiranje pristašev, ki so blokirani v okolici Barcelone. Katalonska pokrajinska vlada objavlja radiogram, ki ga je sprejela i/. Maluge in v katerem sc poroča, da so vladne čete zavzele Huenles.
Madrid, 24 julija. AA. (Havas). Nolrunicjui-nislrstvo pravi, du jc prejelo radiogram guvernerja v IVilbati, ki javlja da so vladne čete pognale iz Bilbaa zadnje ostanke upornikov. Po poročilu madridske radijske postaje je med zadnjimi boji pri Guadalahari prestopilo 300 upornikov na streti vladnih čet. Vlada je pozvala vse naročnike radia v Španiji, naj v Ich tragičnih tlneli imajo svoje aparate čim dlje odprte, tako da bi bila poročila, naredbe in navodila vlade dostopna čim širšemu občinstvu po vsej državi. Delavci in prostovoljci so zasedli prostore velikega madridskega lista »ABC« in sc v njih utrdili. Na oknih so postavljene strojnice.
Notranje ministrstvo objavlja poročilo, v katerem se trdi, da je general Quiepa de Liano obkoljen od vladnih čet v nekem predmestju Se-vilje in da išče pota in načine, kako bi sc umaknil. V poročilu sc tudi pravi, da je vlada pre-stregla radiogram upornikov iz Saragosc, ki zahtevajo nujne pomoči. Vladna letala so bombardirala Saragoso. Kolono generala Molla je doživela pora/, na Siera Guaderami. Na umikanju zažiga ta kolona hiše in ruši železnice
Državni poglavar Azana jc v govoru, ki ga je imel snoči po madridskem radiu, vprašal voditelje upornikov, kako dolgo se nameravajo boriti, ko je vendar že sedaj vladna zmaga očitna. V svojem nadaljnjem govoru je Azana izjavil, da je Španija prevzela zaradi sedanjih dogodkov veliko odgovornost pred vsem svetom. Dejal je, da jc za pravično slvar Španije vsak hip pripravljen žrtvovali svoje življenje.
letali v Španijo. Letal ima general Franco 130 in dnevno lahko prepeljejo samo en bataljon vojaštva. Dosedaj jc mogel prepeljati samo 7(100 vojakov.
Poročila vlade:
Madrid, 24. julija, c. Bivši ministrski predsednik Cesares Quiroge se je nocoj boni na pogorju okoli Madrida na Sierri Guadarami v vrstah miličnikov ljudske fronte. Pravijo, da je dajal vzgled junaštva, ko je iz bojne vrste odnesel ranjenega poročnika policijske garde v ozadje.
Danes je španska vlada izdala ukaz, s katerim se milica ljudske fronlc odslej imenuje »oborožena milica republike«.
Barcelona, 24. julija. Včerajšnji dan je bil eden najhujših tokom borb med uporniki in vladnimi četami. Predsednik katalonske vlade Com-panis je ostal na svojem mestu od 6. zjutraj in do petih popoldne in je sam osebno vodil operacije. Poleg njega jc bil kapitan Escofct, ki ic bil od prejšnjega režima obsojen na smrt in ki se je v sedanjih borbah posebno hrabro boril. Tekom včerajšnjega dne so aretirali nekaj oseb, ki so hotele izkoristiti okoliščine in povišati cene živežu.
Včeraj jc bil proli upornikom v Saragosi poslan drugi oddelek protifašistične milice. Vse metalurgične tovarne v Barceloni delajo noč in dan in blindirajo avtomobile, ki prevažajo čete v notranjost Španije.
Katalonska vlada jc danes izdala proglas na banke, da naj začnejo redno poslovati. Tramvajski promet še ni vposlavljen. Ceste so namreč vse preveč razdejane. Pač pa vozijo redno vlaki
Francoska pomoč vi
20 bombnih letal, 50 strojnic, 8 topov 20.000 kg. eksplozivnih in pVmskih bomb
Pariz, 24. julija, b. Dopisnik Figara« poroča je francoska vlada izjavila, da je pripravljena po-iz španske meje: Vojaški strokovnjaki zelo dvo- slati 20.000 kg eksplozivnih in plinskih lilijo v zmago španske vlade, ker nima vojnega bomb za letala. Ta materija! ic bil že včeraj od-materijala, kajti vse zaloge so padle v roke vsta- premljen proti Marscillcu, kjer ho vkrcan na šev. Vlada pa je izdala tudi povelje, da se uniči španske ladjo. (Nadaljev. na 2. strani zgoraj.) povsod vojni materija!, kjerkoli bi se lahko po-služili z njim uporniki. To se je tudi zgodilo. Zaradi tega je španska vlada že od začetka borb morala dobivati vojni materija! iz inozemstva in je trpela tudi pomanjkanje.
Zaradi nabav vojnega materijah! pa so bili storjeni koraki že v Londonu, Lisboni in Parizu. Angleška in portugalska vlada sta odločno odklonili vsakršno vmešavanje v španske notranje zadeve in tudi v sedanje dogodke, samo francoska- vlada ljudsko S r o n t e j c sklenila drugače. V tem oziru so zanimive informacije »Jonra«. španski poslanik v Parizu je po nalogu iz Moskvo zamenjal dosedanjega španskega zastopnika pri Zvezi narodov Fernanda (les l/os Riosa, enega izmed voditeljev ljudske fronte v Španiji. Novi poslanik je takoj stopil v zvezo s francoskimi vodilnimi krogi, zlasti z državnim tajnikom v ministrskem predsedstvu Marhom. Zaradi tega je tudi ministrski predsednik Bluni ostal daljo čiisa v Parizu in je mogel šele včeraj zjutraj odleteli v London. V ministrskem predsedstvu je bil sestanek, kateremu je prisostvoval tudi minister za državno obrambo Daladier in letalski minister Cnl. Pri tej priliki je bil dosežen sporazum, glasom katerega bo Francija dobavila za 211 milijonov frankov Španiji 50 težkih strojnic. 13 milijonov nabojev in S to p o v kalibra 75 mm skupaj s potrebno munirijo. Minister Cot je izjavil, da je tudi pripravljen poslati španski
vladi 20 težkih bombnih letal. Razen tega	Solnčni trg t Madridu.
>Jour« nn koncu svojih informacij opozarja na strašno in usodno odgovornost, ki jo je s podpiranjem Španske vlade na takšen, način prevzela na sebe francoska vlada pred vsem kulturnim svetom. Če sedaj pride do sovjetskega režima v Španiji, bo lahko s pravico ves svet kazal s prstom na Francijo, ki je pomagala režimu, ki bo škodoval vsej Evropi, vzpostaviti in tako omogočiti boljševizmu trdno postojanko za nadaljni naskok.
Pertiriax pa poroča v »Echo de 1'aris iz Londona, da obstoja nevarnost francosko-angleškoga prijateljstva, če lx> šla Francija predaleč in delala prevelike usluge španski vladi, ki jo Anglija nikakor ni pripravljena podpirati.
Francoski vladi se je javil tudi njen poslanik v Madridu Herbette, ki je zahteval od vlade, da takoj pošlje francoske vojno ladje v španske lukc, da rešijo francoske državljane. Francoski poslanik se nahaja sedaj v St. Sabastianu.
Pariz, 24. julija, c. Predsedstvo senatnega
eški
kluba republikanske unije v francoskem senatu je poslalo v predsedstvo vlade delegacijo svojega predsedstva, ki naj povpraša predsednika vlado, če Francija res pošilja orožje v Španijo,
Puri/, 24. julija, c. Francosko zunanje ministrstvo objavlja komunike, v katerem pravi, da Francija ne more nobeni tuji državi pošiljati orožja, ne da bi se poprej (»svetovala s prijateljskimi državami. Španska vlada ni napravila nobenega koraka v tej smeri..
Gil Roblesovci izgnani
Buj-oniie, 24. julija, c. Francoska vlada je naročila voditelju španske ljudske akcije Gil Roble-su, da se mora umakniti iz Biarilza in se odseliti z meje tako daleč, da bo vsaj 1(10 km proč od španske meje.
Več desničarskih španskih voditeljev, ki so bili z Roblesom v Biaritzu, je bilo izgnanih iz Francije.
V Rimu se radi angleških ladij zopet razburjajo
Španski dogodki so vzbudili v Angliji tako pozornost, da je ni mogoče razlagati s tem, da je Anglija v skrbeh za svoje podanike na Pirenejskem polotoku, pač pa za ogromne kapitale, ki jih ima v Španiji naložene Velika Britanija zlasti v rudnikih, industrijah in železnicah. Britanska vlada gleda državno vojsko v Španiji v prvi vrsti s političnega in strategičnega stališča. Kar se tiče slednjega, je položaj Anglije v Gibraltarju tako močan, da se ji zanj ni treba niti najmanj bati. Zato se Evropa sprašuje, čemu ima zdaj Anglija petnajst svojih bojnih ladij razmeščenih v trinajst španskih pristaniščih?
Domnevajo, da Anglija s simpatijami gleda upor španskih generalov, ker je mnenja, da bi se njena pozicija na Pirenejskem polotoku, ako zmaga desnica, znatno utrdila. Bojijo se, da ima Anglija s Španijo iste namene kakor s Portugalom, ki že trinajst let predstavlja prav za prav bogato angleško kolonijo. Posebno se vznemirja zaradi angleških varnostnih odredb v španskih vodah Italija, ki pravi, da ima ona ravno tako kakor Francija na Pirenejskem polotoku znatne materijalne interese. Sumijo, da bi Anglija nič ne rekla k temu, ako bi Španija razpadla in bi Balearski otoki, ki jih angleško vojno brodovje od nekdaj rado izbira za svoje vojaške vaje, prišlo pod kakšno »samostojno« vlado, ki bi bila Angliji prijazna in bi njenemu brodovju dovolila, da zastraži vzhodno špansko obalo ter bi na ta način v slučaju potrebe lahko Sredozemsko morje zaprla tako Italiji in Franciji, kakor sovjetski Rusiji, če bi te države prišle z Anglijo v konflikt.
V resnici je značilno, kako angleški listi zaznamujejo vsak najmanjši konflikt na španskih tleh, v katerem se kakšnemu angleškemu državljanu zgodi kakšna krivica. Posebno pa se angleška javnost razburja seiaj nad tem, da so Španske vladne ladje streljale na letala španskih upornikov, ki letajo nad gibraltarsko trdnjavo, ker so nekatere
granate padle na angleški teritorij. Ta dogodek je sam na sebi malenkosten in skoro neizogiben, toda v Londonu delajo iz tega tako afero, kakor da bi bila potrebna odločna intervencija angleške vlade. V Rimu so zaradi tega zelo nervozni, kar je še bolj značilno, zato ker rimska fašistična vlada prav tako kakor angleška, simpatizira s španskimi uporniki, ne želi pa, da bi Velika Britanija izrab^a državljansko vojno v svoje namene, ki, kakor menijo v Rimu, gredo za tem, da bi Sredozemsko morje popolnoma od vseh strani obvladala, zlasti pa, da bi Italiji dala čutiti, da naj se svoje abesinske pridobitve ne veseli preveč...
London, 24. julija. AA. Havas poroča: Ena angleška kontretorpedovka v Gibraltarju je dobila povelje, da naj takoj odpluje v Huelbo, da bi tam zaščitila angleške državljane in nameščence v rudnikih Rio Tinto.
San Sebastian, 24. julija. AA. Reuler poroča: Pričakujejo prihod angleških rušilcev, ki bodo zaščitili angleške interese.
Italija zaskrbljena
Barcelona, 24. julija, b. Mesto se je 'lavi prebudilo mnogo bolj mirno, kakor pretekle dni. Ljudstvo se je že navadilo na regljanje strojnic in pokanje pušk, pa se nič več ne razburja. Vsi znaki kažejo, da ne bo potrebno evakuirati inozemcev iz mesta. Ameriška tovorna ladja »Exeter« pluje s polno paro proti Barceloni, da prevzame ameriške državljane, če bo potrebno. Tukajšnji nevtralni politični opazovalci trdijo, da je Italija v resnih skrbeh v slučaju, da bi po zmagi španske vlade prišlo do vojnega sodelovanja med Španijo in Francijo. Rimska vlada zelo pozorno zasleduje dogodke v Španiji. Iz merodajnih krogov se čuje, da bo Mussolini poslal pet vojnih ladij v španske vode, da prevzamejo Italijansko prebivalstvo.
Km| pravico v Lizboni
Lisbonska vlada, ki vseskozi simpatizira z uporniki, sporoča po svojih listih, da uporniki vec ali manj obvladajo 21 provinc in ves Maroko. Azanova vlada ne more zbrati zadosti izvežbanih častnikov, ki naj bi vodili tisti del armade, ki je ostal vladi še zvest, in pa delavsko milico. Vendar se pa uporniki ne morejo posluževati železnice, ker so čete v mnogih krajih tir popolnoma poškodovale. Tudi na kamionih morajo uporniki napredovati zelo previdno. Dela pa uporniška armada po določenem načrtu in pod izvrstnim strategičnim vodstvom. Madridska vlada se lahko zanaša samo na one čete, ki jih je zbrala sedaj v Madridu, dočim iz provinc ne more več dobili kakšnih znatnih okrepitev. Vlada se tudi boji odkorakati z vsemi četami iz Madrida proti upornikom, ker se potem v prestolici sami boji desničarskega puča. Tudi v orožništvu. ki je do6lej bilo njena glavna opora, znaten del na lihem simpatizira z uporno armado.
Uporniki sami pa tu Ji morajo puščati zadostne sile po raznih mestih, ki jih zasedejo, da se ne bi levičarji za njihovim hrbtom dvignili. Uporna armada povsod razorožuje vse ljudi, ki jih sreča na cesti in v vaseh. Vse hiše morajo biti noč in dan odprte tako. da so pod stalnim nadzorstvom. Kjer najdejo kakšno hišo zaprlo ali zasledijo v njej celo orožje, neusmiljeno postrelijo vse stanovalce. V vsakem kraju postrelijo tudi na licu mesta, če jih najdejo, komunistične voditelje in socialistične strokovničarje.
Na jugu vladajo maroške čete, ki večinoma obstojajo iz črncev. V strahu pred njimi se levičarji ne upajo ganiti, ker je znana neusmiljena krutost črncev. Uporniki so med seboj v radiotelegrafični in radiotelefonski zvezi.
Cerkve požšga?o ...
Tudi v Barceloni vlada popolen kaos. Pravi gospodarji so anarhisti in komunisti, ki so se v svoji divji strasti spravili predvsem na cerkve in samostane. Zažgali so cerkve po vseh katalonskih krajih. V Vichu so požgali 40 cerkva in samosta-rov, med njimi staro katedralo, ki je svetovno čudo. V Barceloni je sodrga zažgala sploh vse cerkve, izvzemši stolnico, katero stražijo kot naci-jora!no znamenitost. Borba med levičarji in des-ničrrji ie traV.a tri dn'. Komunisti in socijalisti so postregli 40 drajjonccv posadke, ki so se bili prvi pridružil! uporu. Redovnike nekega samostana, ki so ga tolpe zavzele v naskoku, so od prvega do zadnjega poklici ter glavo nekoga izmed njih nosili na drogu po mestu.
Begzmcl
Marseilie, 24. juli|a. b Semkaj neprestano prihajajo begunci raznih narodnosti iz Barcelone. S francosko potniško ladjo je prišlo 1200 francoskih delavcev, ki bi morali sodelovati pri športnih prireditvah v Barceloni, ki pa so vsleJ revolucije padle v vodo. Med potniki je tudi osem Američanov in štirje Ar.gleži, ki so skupaj z ostalimi delavci peli revolucionarne pesmi in mahali z rdečimi zastavami, ko so zapuščali ladjo.
Semkaj je prišlo 50 britanskih beguncev iz Barcelone z britanskim rušilcem -iGalant«. Danes pričakujejo še dve britanski ladji z begunci iz Barcelone.
Amerska vznemirjena
V/ashfgton, 24. julija. AA. Keuter poroča: Ameriški konzul v Malagi je nujno zahteval, da naj p; de v tamošnjo luko kakšna ameriška vojna ladja.
Ameriški konzulat v Barceloni poroča, da je bilo v predmestju Barcelona oddanih nekaj strelov
Angleški kralj
čestita Hajle Seia:
'M
Pogreb kanonika dr. Svetine
na avtomobil, v katerem so se vozili neki Ameri-kanci. V poročilu se pravi, da se je na avto streljalo, čeprav je bila na njem ameriška zastava. Kolik or se ve doslej, je bila ubita ena oseba.
Iz New Yorka poročajo, da je odšla v španske vode ameriška križarka Oaklan, ki naj v španskih lukah zaščiti ameriške državljane.
Agencija Štefani izve, da so v Barceloni ameriški avtomobil napadli komunisti. Pri tem je bila ubita ena oseba.
Izve se, da je ameriški veleposlanik v San Sebastianu iri da je v veliki nevarnosti za svoje življenje.
Nemšhe skrbi
Berlin, 24. julija. AA. (DNB) Nemški oklopnici »Admiral Scher« in »Deutschland« sta odpluli v španske vode, kjer bosta prevzeli zaščito nemških državljanov,
Iz Abesinije
Rim, 21. julija, b. Italijansko uradno poročilo potrjuje sedaj resničnost nedavnih vesli o pohodu Abesincev nad Adis Abebo. Iz tega italijanskega poročila se vidi, da je Italija odposlala kazenske ekspedicije na vse strani. V istem komunikeju se tudi trdi, da se plemenski poglavarji Abesiniji; še vedno javljajo maršalu Grazianiju in mu izrekajo zvestobo.
"Workin. 24. julija, b. Med številnimi čestitkami za svoj 45. rojstni dan je prejel abesinski cesar Haile Selasie tudi čestitke Itiitanskega kralja Edvarda VIII. Angleški kralj je prisrčno čestital cesarju Hnilu Selasiu k svečanemu dnevu in mu želel, da doživi še mnogo srečnih rojstnih dni Cesar Haile Selasie se sedaj pripravlja na potovanje po Severni Ameriki, ker upu, da se niti bo posrečilo pridobiti ameriški narod za abesinsko stvar.
Dunajska vremenska napoved: jasno in toplo.
Zemunska vremenska napoved za 25. julij: Vedro.
Včeraj zjutraj je zaplaval gorenjski kot v polnih poletnih solnčnih žarkih. Gore so bile kakor im sveže limite. V Žirovnici so izstopili iz jutranjih vlakov mnogoštevilni potniki. Avtobusi in avtomobili so hiteli iz vseh strani. In na cestah so oživele vrste pešcev. Vsi so se pogovarjali samo o profesorju dr. Svetinu, o »Muhovčevem gospodu«. Ob pol desetih je blagoslovil krsto presvetli nadškof dr. A. b. Jeglič, ob asistenci kanonikov dr. Žerjava in dr. Zupana. Urezniški pevci so zapeli: »Člove'k glej dognanje svoje«. Gasilci iz Breznice in iz Smohuča so dvignili pokojnikovo truplo. Razvil sc je dolg sprevod iz Žirovnice do cerkve na Breznici, kjer je stopil na prižnico stolni prošt Ig. Nadrah in v vznesenih besedah orisal pokojnika kot pobožnega, vestnega, dobrega in učenega duhovnika. Pri glavnem oltarju jc opravil presveto daritev za pokojnega prevzvišeni nadškof dr. Jeglič, kateremu je bil pokojni tovariš na novi sv. maši. Ni čuda, da je prevzvišenermi med obredi marsikdaj nehote kanila solza v oči. Po pesmi »Usliši nas, Gospod«, so ponesli krsto na novi del pokopališč^, s katerega se taiko lepo vidi na ravno breznisko polje. Med množico pogrcbcev smo opazili prečudno mnogo izobražencev. Vseh bi kar nihče ne mogel razbrati. Prezreti pa ni bilo mogoče: Bana dr. Natlačena s soprogo, zastopnike univerze projektorja dr. Slaviča, dr. Luk-mana in dr. Polca, župana ljubljanskega dr. Adle-šica s soprogo, okrajnega načelnika radovljiškega dr. Vrešarja, opata stiškega dr. Kostelca, zastopnika ljubljanskega kapillja, kanonike Suš-nika, Stroja in dr. Opeko, častne kanonike dekana M. Mraka in vscučiliškega prof. dr. Franceta Ušenišnika, dekana radovljiškega Falurja
•in dekana Zabretn. Vsega skupaj se je udeležilo pogreba dva in petdeset duhovnikov. Med drugimi: Dr. Pečjak, dr. Levičnik, msr. Sleska, gvar-dijan p. Krizoslom. Izmed brezniških duhovnikov: B. Prislov, župnik sorški Kajdiž, profesor Srdja, katehet Jalen in duh. svetnik župnik tržiški Vovk. Izmed svetne breznišike inteligence smo opazili med drugimi gim. ravnatelja A. Zupana in žel. insp. Zemljo. Pod vodstvom učitcljslva je spremljala na zadnji poti pokojnika brezniška mladina in združeni obe gasilski četi brezniške farc pod vodstvom bivšega župana Ivana Finžgarja. Ob nezasuti jami je spregovoril pokojniku v slovo bivši gimn. ravnatelj, vladni svetnik dr. Požar. Povdaril je njegove zasluge za vzgojo slovenske inteligence kot katehet, matematik in fizik. Pesem: »Blagor mu, ki se spočije,« je zaključila zadnjo pol dr. Svetine. — Mnogi, premnogi, ki jih je vzgajal, so legli pred njim v grob, Kaj jih je pobral vihar vojske. Njemu se je pa tako mirno izteklo življenje. Na dva in šestdeseto obletnico svojega posvečenja, kakor je bil vedel povedati brezniški župnik Koprivec, je opravil v jutranjih urah, kakor vedno vse življenje vsak dan duhovniško molitev brevir, je legel in zaspal. Izteklo se je bogato življenje. V krogih slovenskega izobraženstva bo oslalo še dolgo v spominu. In ko bo človeški spomin že opešal, bodo govorile o doktorju Ivanu Svetinu knjige, ki jih je napisal. Zanimivo je, da si je pokojni lastnoročno s tiskanimi črkami napisal tudi spominsko podobic, ki so jo klišlrano delili pogrebccm. Konča jo pa:	'
»Z vedo mladini um je bistril,
z vero je njena srca blažil.«
Domači odmevi
Politika na Bledu
Bled, 24. julija.
Danes je ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič sprejel v avdijenco našega poslanika v Parizu dr. Puriča, nato pa še poslanika v Bruxelle3u dr. Karcviča. Nato je šel v dvorec Suvobor, kjer je bil sprejet v avdijenco pri knezu namestniku, ki ga je ludi pridržal na kosilu. Popoldne pa so prišli k predsedniku vlade na obisk minister brez portfelja dr. Miha Krek v spremstvu bana g. dr. Natlačena in ljubljanskega župana g. dr. Adlešiča. 2'večer se je z belgrajskim brzovla-kom predsednik vlade v spremstvu šefov svojih kabinetov odpeljal v Belgrad.
Arnavtovic 15 let robije
Belgrad, 24. julija, m. Danes ob 6 zvečer je bila razglašena obsodba nad Damjanom Arnautovi-čem in tovariši, s kalero so bili obsojeni: Damjan Arnautovič na 15 let robije in trajno izgubo častnik pravic, Dragiša Stojadinovič na 5 le; robije in izgubo častnih pravic za 5 let, Vasilije Trbič na 4 leta robije in izgubo častnih pravic za 4 leta, Dragomir Milovanovič na 1 in pol leta robije in izgubo častnih pravic za dobo dveh let. V kazen robije se vračuna preiskovalni zapor od 6. marca 1930 naprej. Ostali obtoženci so bili oproščeni.
Mladina JRZ
Barja Luka, 24. julija m. Mladina JRZ za vr-
basko banovino je imela ustanovni občni zbor, katerega sta se uieležila tudi delegata iz Belgrada Dušan Filipovič in Peter Marjanovič. Poleg ostalih sta govorila tudi poslanec Todor Lazarevič in tamkajšnji župan Mustafa Softič, Na občnem zboru je bil izvoljen tudi upravni odbor in odposlane pozdravne brzojavke dr. Slojadinoviču, dr. Korošcu, dr. Spahi, dr. Rogiču in banu vrbavske banovine Bogoljubu Kujundžiču.
Židi hudi na Ljoiiča
Novi Sad, 24. julija m. V Novem Sadu se je razvila ostra polemika med Ljotičem in Judi. Na napad, ki ga je prinesel Ljotičev list »Ervvache«, je odgovoril dr. Julij Dohonj v židovskem listu »Malhut Israel«, ki ostro napada kampanjo, s katero je začel omenjeni Ljotičev list ter sprašuje Ljotiča, če se s takim pisanjem svojega lista strinja, ki je uradno glasilo »Zbora«. V Vojvodini z nestrpnostjo pričakujejo, kaj bo Ljotič na to vprašanje odgovoril.
LahkoatleSsho prvenstvo
Maribor, 24. julija.
Nocoj se je pričelo na igrišču SK Železničarja tekmovanje za mariborsko lahkoatletsko prvenstvo. Na programu sta bili samo dve disciplini, in sicer tek na 800 m in na 5000 m
800 m: 1. MUhleisen (Rapid) 2:09.2, 2. Štru-celj (Maraton) 2:10, 3. Ledinek (Železničar 2:11.5, 4. Herič (Železničar) 2:18, 5. Verstovšek (Maraton).
5000 m: 1. Kangler (Ž.) 16:59, 2. Podpečan (Ž.) 17:11.1, 3. Herič (Ž.) 18:51.1. 4. Saje (Ž.) odstopil.
Takoj po pričetku sta sc utrgala od ostalih Podpečan in Kangler, ki sta svoj naskok obdržala do konca. V drugi polovici predzadnje runde pa je še Kangler Pretekel Podpečana in v naskoku kakih 50 ni zmagal. Herič in Saje sta se v prvi rundi menjavala v vodstvu, dokler Saje zaradi trebušnega krča ni odstopil. Jutri se tekmevanje nadaljuje in so. na programu naslednje discipline: 100 m, krogla, 400 m, skok v višino, met kladiva, tro-skok, tek na 110 m čez ovire.
London, 24. julija. AA. (Havas) 0 trojni konferenci so izdali lale komunike:
Zastopniki Francije, Belgije in Velike Britanije, ki so se sestali v Londonu 23. julija 1936, so se, opirajoč se na sporazum od 19. marca, na pred- i loge nemškega kancelarja od 21. marca in na predloge francoske vlade od 8. marca, zedinili v temle: 1| Glavni cilj, kateremu morajo vsi evropski narodi posvetiti svoje napore, je konsolidacija miru s splošnim sporazumom.
2)	Taka ureditev vseh vprašanj je mogoča s svobodnim sodelovanjem vseh prizadetih držav in zato ne bi bilo usodnejšega v tem oziru, kakor lo, če bi se Evropa navidezno ali dejansko razdelila v nasprotne tabore.
3)	Vse tri vlade so zaradi lega mnenja da je treba pripraviti sestanek petih locarnsk.ih držav, ki naj se vrši čimprej in v najprimernejšem času.
in SaSija povabljeni
Prva naloga tega sestanka bi bila po njihovem mnenju razprava o novem sporazumu, ki naj stopi na mesto porenjskega pakta, sklenjenega v Lo-carnu, da bi se s sodelovanjem vseh prizadetih držav razčistil položaj, ki je nastal z inicijativo nemške vlade od 7. marca.
4)-Vse	tri vlade predlagajo, da stopijo v zvezo z nemško in italijansko vlado, da jih pridobe za sodelovanje pri predlaganem sestanku.
5)	Če bo na lem sestanku kakšen uspeh, se bo takoj pristopilo k urejevanju ostalih vprašanj, k.i se nanašajo na evropski mir. V tem primeru je treba povsem naravno računati s tem, da se bo krog razprave v tem oziru razširil, tako, da bo s sodelovanjem ostalih prizadetih držav mogoče pospešiti ureditev t i r. t i H vprašanj, ki so bistvenega pomena za mir Evrope.
Dr. Mastnak, predsednik apelaoijskega sodišča
Belgrad, 24. julija. m. Za podpredsednika ape-laeijskega sodišča je imenovan apelacijski sodnik dr. Mastnak Lavoslav.
Cene za pšenico
Belgrad, 24. julija. AA. Na podlagi čl. 98 finančnega zakona za 1936-37 je ministrski svet na predlog kmetijskega ministra in v soglasju mini-slrov za trgovino in industrijo predpisal uredbo o določevanju odkupnih cen za pšenico.
Clcn 1. pravi, da bodo morali trgovci, mlini in drugi kupci pšenice plačevati pridelovalcem pšenico najmanj po cenah, ki jo bodo za dotična področja odredile pristojne upravne oblasti prve stopnje po zaslišanju okrajnega žitnega odbora (člen 5.). Ce člani odbora ne bodo soglašali, določi ceno oblast sama. Oblast bo pri tem vpoštevala cene najbližnje produktne borze in krajevne razmere. V krajih, kjer bo pšenico kupovala Prizad, se cena določi po členu 3.
Člen 2. govori o blagu, odbitkih, sporih glede kvalitete itd.	.
Člen 3. pravi, da smejo v okrajih kjer kupuje Prizad, trgovci, mlini in drugi kupci plačevati pridelovalcem pšenico po njenih pogojih in po ceni, ki sme bili največ 8 odstotkov mzfaPijd cene navedene družbe.
Po čl. 4. morajo kupci pšenice izročiti prodajalcem obračun o kupljeni pšenici. Obračuni so prosti pristojbin.
Po čl. 5. morajo v krajih, kjer pridelujejo ali prodajajo pšenico, sestaviti pri vsaki prvostopni upravni oblasti okrajni žilni odbor iz sedmih članov. Tajnik odbora bo okrajni kmetijski referent. Članstvo v odboru je častno in brez nagrade.
Cl. 6. govori o banovinskem žitnem odbora ki ga tvori 11 oseb, in sicer 6 predstavnikov pri delovalcev pšenice, trije zastopniki žitnih trgovcev, en mlinar in en pek.
Cl 7. govori o konstrukciji banovinskega žitnega odbora. Predsednika in njegovega namestnika izbere ban.
Po čl. 8. bo banovinski žtini odbor reševal dokončno pritožbe glede cen po čl. 3., smel bo dalje iz lastne pobude izpreminjati cene, če bo ugotovil, da ne ustrezajo razmeram dotičnega kraja.
Po čl. 8. sme prvostopna državna oblast kaznovati kupce pšenice, če bi to uredbo kršili, z denarno globo do 10.000 din v korist intervencijskega fonda Prizada.
Za tolmačenje te uredbe je po čl. 10. pristojen minister za trgovino in industrijo v soglasju s kmetijskim ninistrom.
Cl. 11. Uredba stopi v veljavo z razglasitvijo v Službenih novinah.
Narednik utonil
Ljubljana, 24. julija.
Danes so potegnili v Mostah pri gasilskem domu iz Ljubljanice ob pol 4 Nikolaja Stankoviča, rojenega 29. aprila 1914 v Odorovcih, okraj Cari-brod, moravska banovina, ki je pred tednom utonil in so doslej njegovo truplo pogrešali. Imenovani je služil kot narednik bolničarske čete pri tukajšnjem vojnem skladišču.
Olimpijska baklja
Solun. 24. julija, m. Olimpijski štalelni tekač je danes dopoldne pritekel v Solun, kjer mu je bil prirejen svečan sprejem. Bili so navzoči zastopniki vseh tukajšnjih športnih društev. Na Trgu svobode se je zbrala velika množica občinstva. Župan Manos je pozdravil tekača in od njega sprejel olimpijsko planienico, s kalero je zaneiil olimpijski ogenj na žrtvenikti.
Belgrajske vesti
Belgrad, 24. julija, m. Pogreb umrlega poslanca Uroša Stajica je bil danes ob prisotnosti velike množice ljudstva, med katero smo opazili tudi ministra brez listnice Vojislava Djordjeviča.
Belgrad, 24. julija, m. Včeraj je prispel iz Dubrovnika angleški znanstvenik Bernhard Berenson, ki potuje po naši državi in proučuje našo srednjeveško umetnosl.
Belgrad, 24. julija m. Razprava proti vratarju BSK Franju Glascrju, ki je obtožen zaradi namernega umora, bo konec avgusla. Glaserja bo branil odvetnik Vladimir Simič, predsednnik odvetniške zbornice
Belgrad, 24. julija m. Jugoslovanski olimpijski odbor jc izdal apel na vsa nacionalna humanitarna društva, kjer bo šla olimpijska štafeta, naj izkoristijo lo priliko za snimanje v nacionahio-propa-čandne nampnp na ta nač'n, da sc udclc*: sveča no.sti čim več kmetov v narodnih nošah, ki nai prirejajo tudi narodne igre.
f Venčeslav Kubelka
kapitan korvete
Odi« 1» reti«tr nod S Br 6704 od 1. 111. 1935
Za romanje v Stično
Gg. duhovnikom! Nujno vns prosimo, do na podlogi škofovega proglasa v binkoštnem »Slovencu« in v »Skof. lislu« vsi brez izjeme povabile vernike na obnovitev evharističnega kongresa o priliki proslave 800-lelnice samostana v Stični, ako še tega niste storili. Ponovno pa jih opozorite, do se pravočasno prijavijo za udeležbo Za 15. in 16 avgust pridejo vpoštev ne samo odrasli, vendar naj pridejo dekleta in žene po možnosti šele v nedeljo zjutraj. — Spored slovesnosti imate v »Slovencu« 7. dne 5. julija. Udeleženci na.: se prijavljajo domačemu župnemu uradu, komor bomo poslali žc koncem prihodnjega tedna primerno število jubilejnih znakov.
Znak stane tri dinarje in velja obenem kot legitimacija in vstopnica za vse prireditve brez izjeme. Vprav zato pa sc bo vršila ob vhodu v slavnostne prostore stroga in resna kontrolo. Opozorile na to tudi udeležence, kajti hrez znaka ne bo mogel priti nihče v bližino. Za prijave jc čas samo do 9. avgusta, ker moramo imeti vse prijave v rokah! Ker bo znak edina upravičeno legitimacija za udeležbo in jih bo izdala in poso-meznim župnijam razposlala le določeno količino, naj ljudje pobite s prijavami. No poznejše prijave sc na noben način nc bo mogoče ozirati, zlasti še, če bo znakov zmanjkalo. — Gospodje, sporočite zato najkasneje do 30. julija na spodnje naslove, koliko znakov približno naj vam pošljemo. Znake, ki jih prevzomete, morate do 12. avgusta plačali ali pa vrnili!
Radi lažje izvedbe prijavljanja in razpošiljanja, prijavljajte vsi župni uradi na Dolenjskem na naslov: »Župni urad Stična«, drugi kroji, kakor Ljubljana, Gorenjska itd. pa na naslov »Prosvetna zvezo Ljubljana« — Prosimo blagohotnega sodelovanja, ker gre za izključno versko prireditev. — Pripravljalni odbor.
70 letnih Franc Gtobelnih
50 let rokodelskega društva
Marsikak sedem-*	desetlctnik obhaja mla-
kfe	lej, malokateri pa do-
llpf " *	živi obenem petdeset-
Hal	°	letnico neprestanega
šp% a ^"^slf slil	čvrstega udejstvovanja
Bit 48mmBggt	na društvenem polju
■Hh^^iMHh	Obojni jubilej ima da
" ' Isffi. ^"lllr rajSn	nes g. Franc Globelnik,
Jl^t	v. Ljubljan,i v vseh kro-
^^^^^^^^	usnjar in dobro znani
pevec Katol. društva rokodelskih pomočnikov in glasbenega društva »Ljubljana«.
Franc Globelnik jc bil rojen 25. julija 1866 v škocijanu pri Mokronogu. Usnjarske obrti se je izučil v Novem mestu pri tvrdki Franc Kastelic. Za mladega usnjarskega pomočnika je bila velika sreča, da je pred 50 leti — 1886 — ustanovil v Novem mestu profesor dr. Marinko Kat. društvo rokodelskih pomočnikov. Društvo je skrbelo za vsestransko izobrazbo svojih članov in zlasti uspešno gojilo pouk v petju. Mladi Franc Globelnik je takoj pristopil k društvu in mu ostal zvest do današnjega dne. Pod vodstvom P. Otokarja Aleša se je izvežbal že v Novem mestu v dobrega pevca. Leta 1887 je bil v Ljubljani blagoslovljen Rokodelski dom. Slavnosti se je udeležilo tudi novomeško rokodelsko društvo in Franc Globelnik je takrat prvikrat pel tudi v Ljubljani v Rokodelskem domu. Čez tri leta je prišel v Ljubljano, kjer je delal pri usnjarski tvrdki Janeš in se vsestransko udejstvoval v ljubljanskem Kat, društvu rokodelskih pomočnikov pod vodstvom profesorja g. J. Gnjezda.
V letih 1891 do 1895 je bival v tujini, da se je popolnoma izpopolnil v svoji obrti. Bil je v tem času član dunajskega Kat. društva rokodel. pomočnikov. Od leta 1895 je stalno v Ljubljani. Zaposlen je bil pri usnjarski tvrdki K. Pollak, ki mu je izročila mnogo zaupnih del svojega ogromnega poslovanja. Odkar je stalno v Ljubljani, se je mogel tudi popolnoma posvetiti delu v rokodelskem društvu in se zlasti udejstvoval kot pevec. Kmalu je zaslovel kot izboren prvi tenorist. Pod vodstvom pevovodje Kat. društva rokodelskih pomočnikov, skladatelja Alojzija Sachsa, jc Franc Globelnik vedno uspešnejše in popolnejše nastopal pri društvenih slavnostih in koncertih. Tudi tovariši so ga zelo čislali in mnogi so se prav zaradi njega oklepali društva. Sreča je hotela, da je društvo imelo tedaj tudi za vse druge glasove izborno kvalificirane moči in je bil kvartet rokodelskega društva (Globelnik, Bončar, Bobnar, Koželj) znan kot najboljši kvartet v Ljubljani. Nastopal je pri društvenih prireditvah, pa tudi pr! raznih slavnostih, svetnih in cerkvenih.
Najlepše uspehe kot pevec je imel Franc Globelnik pri društvenih jubilejih Kat. društva rokodelskih pomočnikov, tako pri petdesetletnici _
1905 — pod vodstvom Pavla Gorjupa, pri 75 letnici — 1930 — pod vodstvom profesorja Marka Bajuka in pri 80 letnici — 1935 — pod vodstvom Ludovika Puša.
Kot izvežban pevec je bil Franc Globelnik dolgo vrsto let tudi dika pevskega zbora glasbenega društva »Ljubljana«.
Ob dvojnem jubileju kličemo Francu Globel-niku: Bog nam daj mnogo tako značajnih, kot si ti, tebi pa mnogo, mnogo let srečnega, mirnega in zadovoljnega življenja.
Kat. društvo rokodelskih pomočnikov bo z glasbenim društvom »Ljubljano« proslavilo Franc Globelnikov dvojni jubilej v nedeljo, dne 26. julija ob 8 zvečer na vrtu Rokodelskega doma. Poleg pevskih točk je na sporedu prireditve tudi igra »Sijajne zameniave« v režiji g. J. Novaka.
Banovina skrbi za naše ceste:
Reševalci lezejo v pečine, spuščajo trupli po vrvi čez skalovje, bratje Erjavški, prizor na trgu v Kamniku.
ASPIRIN
v Sloveniji
območju bivše Kranjske
da so pa na razpolago prispevki za popravila naslednjih občinskih cest: Planinski graben-Loče-Jernejčkov graben v občini Polhovgradec, ceste 2ažar-Vrhnika v občini Horjul in ceste Horjul-Ko-rena, nadalje ceste Dobrava-Sv. Katarina v občini Dobrava in občinske poti v Mali Božni v občini Polhovgradec. Prav tako je iz tega sklada določen prispevek za most čez Ljubljanico pri Bevkah.
V	logaškem okraju se že gradi s prispevkom iz banov, fonda za javna dela nova banovinska cesta Smrečje-Praprotno-Rovtc in banovinska cesta Cajnarje-Ravnik. Prispevki iz banovinskega bed-nostnega fonda pa bodo v jeseni popravljene občinske cesle: Gorenji Logatec-Žiberše-Idrijska cesta, občinska cesta Osredek-Zale v občini Begunje in cesta v občini Stari trg.
V	metliškem okraju so za letos določene iz fonda za javna dela večje vodovodne zgradbe in bodo zato do jeseni popravili ceste le s prispevki iz banovinskega fonda; tako občinsko cesto Bre-zovica-Radafoviči in cesto v vasi Krmačina. Preložili bodo tudi klanec v Sušici.
V	novomeškem okraju s prispevki iz banovinskega fonda za javna dela že nadaljujejo graditev občinske ceste Novo mesto-Hmeljnik in občinske ceste Zužemberg-Sela-Radohova vas. S prispevki iz banovinskega bednostnega fonda bodo do jeseni popravljene naslednje ceste: Zužemberk-Gradanec-Hinje. cesta Šmihel-KIečet in cesta Vrhovo-Prapre-če, vse v občini Žužemberk. Nadalje cesta Rebrce-Valičevo v občini Zagradec, cesta Mirna peč-Glo bodol v občini Mirna peč, cesta Št. Peter-Sela, cesta Mačkovec-Trška gora-Burjevci. cesta Toplice-Gor. Polje in cesta Volavče-Vrh-Podljuben-Vavta vas v občini Toplice, cesta Vavta vas-Drganje selo-Uršna sela, cesta Ratje-Prevole v občini Honje, cesta Petane-Praproče in zvezna cesta, ki veže bano-vinsko cesto in občinsko cesto Velike Rebre-Valija vas. S prispevkom iz istega fonda bosta do jeseni preložena klanca na cesti Toplice-Podturn in Gornja Straža-Bršljin v Podgori.
V	radovljiškem okraju se s prispevkom iz banovinskega fonda za javna dela gradi nova banovinska cesta iz Srednje vasi na Uskovnico in občinska cesta Jereka-Koprivnik. V delu je tudi že cesta Kranjska gora-Vršič. kakor tudi graditev mostu pri branični žagi v Soteski. V teku letošnjega leta bo tudi že obnovljen most čez Savo na Javorniku, ki ga je povodenj vzela že pred 10 leti. S prispev kom iz banovinskega bednostnega fonda, pa se bo popravila cesta skozi Radovno in pot v občini Ribno.
V	škofjeloški okrajni izpostavi sc s prispevkom iz banovinskega fonda za javna dela valja in popravlja cesta med Sclcami in Železniki, s prispevki iz banovinskega bednostnega fonda pa se že popravljajo občinske ceste Cešnjicc-Rudno in ccsta Podrož-Sorica. Popravljene bodo do jeseni še občinske ceste Rudno-Dražgoše, cesta Luše-Sv. Lenart in cesta !avorje-Luše.
Strašno neurje s točo
Vel. Pirešica, 23. julija.
Dne 21, julija popoldne sta v krajih Gornja Ponikva, Marof, Kale, Loke napravila toča in vihar ogromnno škodo na poljskih pridelkih ter na poslopjih in na sadnem drevju, Škoda je cenjena na 250.000 Din, Toča, ki je padala kot oreh debela, je oves, koruzo in fižol popolnoma sklestila. Največjo škodo je napravila na hmelju, ki je sedaj v cvetju. Mnogo cvetja je odbitega, še več hmelj-skih drogov je bilo od viharja podrtih vse križem. Vihar je podiral v sadonosnikih stara drevja, lomil veje in v gozdu Kosa Josipa na Marofu je podrl vihar okrog 12 borov, visokih do 30 m s koreninami vred na tla. Nadalje je vihar razkrival strehe in strešno opeko razmetal daleč naokoli. Najstarejši ljudje ne pomnijo takega razdejanja. Del teh krajev je bil letos že tretjič prizadet po toči.
Iz objema pečin na domove
Včeraj so prepeljali na Črnuče in v Ljubljano ponesrečena turista
nemotena jutranja tišina, plezalo po strmem pobočju v stene nad lepo planjavico Kamniške Bistrice. Bilo je treba plezati 400 metrov visoko v skalovje, da so končno prispeli na malo polico, na kateri sta drug poleg drugega, kakor da hočeta ostati nerazdružljiva prijatelja tudi v smrti, ležala mlada turista in planinca, ki sta zaključila četrti in peti, upajmo tudi zadnji člen v verigi letošnjih nesreč v Kamniških planinah.
Mrko, brez nepotrebnih besed, je bilo opravljeno delo: obe trupli sta bili kmalu zaviti v bele platnene rjuhe, med tem se je eden povzpel že okrog 150—200 metrov višje, izdrl tam cepin in se počasi spustil k ostali skupini. Sledilo je nepopis-ljivo naporno spuščanje črez skalovje: Eno za drugim so spuščali zaviti trupli po vrveh čez stene, lezli za njimi, zopet spuščali, prečkali skalovje, dokler končno niso premagali 400 metrov visoke skalnate stene, ki je začela prehajati v prod. Tam je potem napredovanje bilo hitrejše. Po dva in dva sta se izmenjavala ob drogovih, dokler žalostna ekspedicija ni prispela do koče pri »Žagani peči«.
Tu so ekspedicijo pričakali z vozom, bila pa je tu tudi uraana komisija, ki sta jo tvorila g, dr.
Julij Polec, zdravnik iz Kamnika ter okrajni tajnik g. Čermel. Z njima je bil tudi g. Koželj Maks iz Kamnika, Formelnosti so bile kmalu izvršene, nakar sta bili trupli položeni v krste, ki so jih potem začinili. Po gozdni poti so nato prepeljali krsti v Kamniško Bistrico. Pred planinskim domom je med tem zvonček iz kapelice zbral vse turiste, ki so bili danes v Kamniški Bistrici, da prisostvujejo žalnemu obredu: Pred črnim ljubljanskim furgonom se je ustavil priprost enovprežni gorski voziček, na njem pa so v dveh krstah našli svoje zadnje domovanje ostanki še pred 14 dnevi tako polnih mladih življenj.
Stranjski župnik g. Langerholc je blagoslovil obe krsti ter opravil verski obred, nakar so krsti prenesli v furgon. Kmalu nato je furgon odhitel proti Kamniku ter odnesel izpred veličastnega, a neizprosnega skalovja dve žrtvi.
Okrog pol dveh se je črni voz ustavil na trgu v Kamniku. Tu je bilo zbrano mnogo ljudstva. Odprli so vrata avtomobila ter na krsti položili pet vencev: po dva od SPD, podružnice Kamnik ter enega za Janšo od dr. Karbove družine. Nato je furgon odhitel proti Črnučam in Ljubljani,
Cestna dela
Popravila in nove ceste v
»Slovenec« je že poročal o delih, ki bodo izvršena v letošnjem letu na ozemlju nekdanje Štajerske. Danes prinašamo j>regled cestnih del na ozemlju nekdanje Kranjske. Za ta popravila cest so na razpolago poleg prispevkov iz rednega banovinskega proračuna in cestnih odborov še sredstva iz banovinskega fonda za javna dela in banovinskega bednostnega fonda. 6,500.000 Din iz fonda za javna dela in skoraj tri četrt od 2,850.000 Din bednostnega fonda bo šlo za cestna popravila v Sloveniji.
V	črnomeljskem okraju bo s prispevkom iz banovinskega fonda za javna dela v kratkem končano popravljanje i n valjanje banovinske ceste Blatnik-Črnomelj-Vinica. Iz bednostnega fonda pa so bili že nakazani potrebni zneski za popravilo občinskih cest Lahinja-Sredgora, nadalje za cesto Laze-Vrh. in za cesto Stari trg-Laze. Preložena bo tudi banovinska cesta v odseku Zilje-Preloka in klanec na banovinski cesti čez Tančo goro.
V	kamniškem okraju bodo s prispievkom iz banovinskega fonda v septembru začeli graditi novo banovinsko cesto Kamnik-Kranjski rak-Luče. Iz istega fonda bo v kratkem končana preložitev klanca na Kavranu in se nadaljuje že lani začeta nova cesta Drtija-Kandrče. Iz banovinskega bednostnega fonda j>a se bodo popravile občinske ceste skozi Rujavo blato v občini Nevlje.
V	kočevskem okraju letos s prisjjevkom iz banovinskega fanda za javna dela zopet nadaljujejo graditev nove ceste Stara cerkev-Gorenje-Grin-tovec-Stari breg-Trnovec-Kleč. S prispevki iz banovinskega bednostnega fonda s popravljajo, ali pa se bodo začele popravljati še v teku letošnjega leta naslednje ceste: občinska cesta Novaštifta-Travna gora v občini Sodražica, občinska cesta Briga-Inlauf, cesta Knežja lipa-Spodnji log, cesta Podlog-VelikiOsolnik, cesta Retje-Hrib in cesta Srednja vas-Šegova vas v občini Loški potok, nadalje cesta Krvava peč-Bukovec. Zgradila se bo tudi nova občinska cesla Rob-Krvava peč v občini Velike Lašče.
V	kranjskem okraju se bodo v glavnem izvrševala večja vodovodna dela in se zato popravita letos iz banovinskega bednostnega fonda le občinski cesti Besnica-Nemilje in občinska cesta Smled-nik-Virje v občini Smlednik.
V	krškem okraju se s prispevkom iz banovinskega fonda za javna dela že gradi nova banovinska cesta Krško-Gora-Golek. Nadalje bodo v kratkem nadaljevali s preložitvijo klanca na banovinski cesti Raka-Impolca v vasi Studenec. Še letos bodo začeli tudi z graditvijo novega mostu na cesti v Jelovec, za katerega so načrti že izdelani. S prispevki iz banovinskega bednostnega fonda pa se popravljajo in se bodo popravile številne ceste, tako občinska cesta Cerina-GIobočice in občinska cesta VelikeMalence Globočice v občini Čatež, občinska cesta Št. Ruperf-Hom-Gradišče v občini Št. Rupert, občinska cesta Kostanjevica-Opafova gora v občini Kostanjevica. Nadalje občinske ceste Premagovci.Poklek, Velika dolina-Ponikva in cesta Trbovlje-Dobovec na Kumu.
V	litijskem okraju se s prispevkom iz banovinskega fonda za javna dela že nadaljujejo gradbeni posli na novi banovinski cesti Moravče-Drtija-Kandrče. S prispevki iz banovinskega bednostnega fonda pa se že gradi občinska cesta Peščenik- Sv. Duh-Polževo. Iz tistega fonda se deloma že popravljajo ali pa se bodo v kratkem začele popravljati sledeče ceste: občinska cesta Dob-Pokojnica, občinska cesla Zagorje-Št. Lambert, občinska cesta Krka-Laze-Korinj, občinska cesta Stična-Metnaj, občinska cesta Polica,Blečji vrh, cesta Lobček-Mla-čevo, cesta Peščenik-Loka-2aIna-Mlačevo, cesta Krka-Podbukovje in cesta Stična-Mala Dobrava. Iz istega fonda se bo preložila tudi cesta Loke-Pušave-Gamberg-Cemšenik v občini Zagorje in Trojane.
V	okraju za ljubljansko okolico se bo s prispevkom iz banovinskega fonda za javna dela zgradil še letos novi most čez KamniškoBistrico v Beričevem, gradi pa se že novi most čez Ljubljanico v Podpeči. Iz banovinskega bednostnega fon-
Vido Janša	Mladen Mikšič
Kamnik, 24. julija, »Slovenec« je danes poročal, da je reševalna ekspedicija, ki je že tri dni lezla okrog po Kamniških planinah, včeraj našla pogrešana turista Vida Janšo in Miadena Mikšiča.
Dve mladi življenji sta strti ležali sredi veličastnega skalovja, ki je danes nemo, a vse razžar-jeno gledalo zadnje poglavje planinske tragedije: spravljanje strtih trupel iz gorskega objema.
Sedem krepkih, sicer vedno vedro razpoloženih; topot pa mrkih gorskih vodnikov in reševalcev je še v mraku, ko je nad dolina vladala še
nosi Bayer-jev križ kot garancijo za pristnost Proti vsem bolečinam in prehladu
Ljubljana, 24. julija.
Z Bleda je prišla danes žalostna vest, da je tam umrl na svojem letovišču kapitan korvete v pok. g. Venčeslav Kubelka, iz znane rodbine Ku-belkovih v Ljubljani ter v vsem mestu znana in zelo spoštovana osebnost, priljubljen pri vseh slojih.	.
Pokojni g. Venčeslav Kubelka se te rodil dne 2. oktobra 1872 v Ljubljani in je tu študiral na realki, nato pa je vstopil v avstrijsko mornariško , šolo, nakar je postal mornariški častnik. Kot mlad mornar je prejx>toval skoraj ves svet, zlasti pa Sredozemsko morje. Pri neki avstrijski ekspe-diciiji na Kitajsko je aktivno sodeloval ter je lam ostal tri leta. Na Kitajskem sc ga je prijela malarija. Venčeslav Kubelka je sicer prestal to hudo bolezen, vendar pa so se mu posledice poznale vse življenje. Med svetovno vojno je aktivno so-^'oval v borbi proti Italijanom, po polomu A\-
e pa je kot zaveden Slovenec stavil vse sv:>~ j noči na razpolago Jugoslaviji ter je pomagal reorganizirati našo mornarico. Ko je bilo lo delo opravljeno, je korvetni kapitan Venčeslav Kubelka stopil v pokoj. Preživljal ga je po večini v Ljubljani in na Bledu. S svojo visoko, sloko postavo, je bil značilna osebnost našega mesta. Bil je molčečega, toda prijaznega vedenja. Kakor prejšnja Avstrija, tako se mu ie tudi Jugoslavija za njegove vojaške zasluge oddolžila s številnimi odlikovanji. V pokoju se je z vso ljubeznijo oklenil Zveze slovenskih vojakov, ki sc je morala pozneje prekrstiti v Zvezo bojevnikov. Vneto je sodeloval pri organizaciji te zveze in vedno in povsod zagovarjal pravice in koristi bojevnikov. Zato ga bodo vsi slovenski bojevniki ohranili v častnem in hvaležnem spominu.
V politiko pokojni gospod tudi v pokoju ni "posegal, vendar pa ie bil vedno zvest somišlje-nih bivše SLS. Ves čas je bil tudi naročnik »Slovenca«.
Pokojnik zapušča soprogo Alino in tri hčerke, sestro go. Milo Kambičevo, lastnico palače »Viktorije«, in spoštovano ljubljansko trgovko, brata Josij>a, kapitana bojjnega broda v p. in č. kontre-admirala ter brata Viktorja, zasebnika v New Vorku, znanega zaslužnega slovenskega javnega delavca med našimi rojaki v Ameriki.
Truplo g. V. Kubelke je bilo danes prepeljano v Ljubljano ter položeno na katafalk v mrtvašnici splošne bolnišnice. Pokojnika pokopljemo v nedeljo ob 5 popoldne. Truplo bo položeno v rodbinsko grobnico. Vrlemu pokojniku ohranimo časten spomin. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
Drobne novice
Koledar
Sobota, 25. julija: Jakob (Kado), apostol; Krištof, mučenec
Osebne vesli
= Sprememba v predsedništvu apelacijskega sodišča v Ljubljani. Podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Alojz Gradnik, znani preiskovalni sodnik »šenčurskih dogodkov« in bivši sodnik pri sodišču za zaščito države v Belgradu, je, kakor smo že včeraj poročali, premeščen v Split. Za podpredsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani je imenovan dr. Lado Mas 111 ak, dosedanji sodnik tega sodišča.
= Iz banjvinske službe. Za banovinskega uradniškega pripravnika veterinarske stroke je postavljen g. Žemljic Ivan, veterinar v Slov. Bistrici, za |>odročje sodnega okraja Slovenska Bistrica, s sedežem v Slovenski Bistrici, in dr. Moser Franc za sodni okraj Kozje, s 6edežem v Kozjem. Premeščena sla po službeni potrebi Gračner Viktor, bano-vinski računski kontrolor od uprave banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina k upravi banovinske mlekarske šole v Škofji Loki, in Zega Andrej od uprave mlekarske šole v škofji Loki k banski upravi v Ljubljani. Za banovinske uradnike 111. skupine so bili postavljeni Križnar Josip, dnevničar pri banski upravi v Ljubljani, in Martinjak Ivanka, doslej dnevničarka pri banski upravi, ter Košir Ema, doslej dnevničarka pri upravi policije v Ljubljani. Drolc Vera je bila postavljena za banovinsko pripravnico pri banovinskih kmetijskih in gospodinjskih tečajih v dravski banovini. Banovinska uradnica v III. skupini na kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici, Mikič Anka, je napredovala za banovinsko uradniško pripravnico v X. položajno skupino.
— Iz vojaške službe. Napredovala sta v VIII. pol. skupino strokovna drž. mojstra Miroslav Loc, stolar pri I. oddelku voj. tehničnega zavoda in Vilim Loc, gradbenik pri VI. oddelku voj. telin. zavoda in pomaknjen je v 11. skupino zvaničnik 111. skupine Peter Piačcr na slu/bo pri poveljstvu rečne flot i le. Za vršilca dolžnosti učitelja v konjeniški šoli je odrejeni konjeniški stotnik I. razr. Juro Horvat. Upokojen je konjeniški narednik vodnik II. razr. na službi v štabu konjeniške šole Ivan Jarema.
™ mm sloga »sa ~
Senzacija!	Senzacija!
OlimpPsh! zvon mM...
Najnovejši film o zgotlovinl dosedanjih ollmptlad in o ogromnih pripravah na letoSnjo
olimpijado v Berlinu!
Poleg tega velenapeti film Popolnoma novo!
Ken Maynarda
Predstave danes Ob 16, 19-1B in '2115
g Cast žagana
—	Aljažev klub obvešča prijatelje gora, da bo v nedeljo, dne 26. julija sv. maša na Kredarici ob 5 in 10. Na Kofcah ob 10. V kapelici sv. Cirila in Metoda na Zabreški planini pod Stolom ob 9. v Kamniški Bistrici ob 9. Vsa pojasnila glede nedeljske službe božje po planinah daje Aljažev klub, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, telefon 28-58.
—	Pri Sv. Duhu nad Višnjo goro (Polževo) bo jutri, v nedeljo, ob 10 dopoldne služba božja.
—	V strojno šolo mornarice bo letos sprejetih 100 gojencev. Reflektanti ne smejo biti mlajši od 15'A in ne starejši od ISJ-3 leta. Oziralo se bo le na prošnje, ki bodo do 31. avgusta pri poveljstvu strojne šole mornarice — Kumbor, pošta Djenovič, zet-ska banovina. Sprejemni pogoji in katere priloge je priložiti prošnji, je razvidno iz »Službenega vojnega lista« stran 1563—1568, ki je interesentom r.a vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah.
—	Gradbenega inženjerja potrebuje inž. oddelek v štabu osješke divizijske oblasti. Kandidati :ie smejo biti starejši od 50 let in morajo predložiti svoje prošnje do 15. avgusta ministrstvu vojske in mornarice (za inženjersko-tehnični oddelek) s potrebnimi prilogami, ki so navedene v »Službenem vojnem listu« st. 1561 —1562.
—	Avtoizleti: 3.-7. avg. na Dunaj, 3.—11. avgusta v Berlin, 7.-9. avg. na Grossglockner, 22. do 26. avg. na vsa jezera Salzkammerguta. Prijave: Izletniška pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. _
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjulrai na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice«.
—	Avtomobilske nesreče je večkrat kriva neprevidnost šoferjev, še v večji meri pa teoretično in praktično nepoznanje vozila, ali pa nezadostno poznanje policijsko-varnostnih predpisov cestnega reda in avtoprometa sploh. V veliki meri skušajo odpraviti te nedostatke v strokovnih šoferskih šolali in praktičnih tečajih. Izpraševalni komisiji za šoferske izpite pa pripada naloga, da izbere sposobne in praktične, trezne vozače. K temu bo v obilni meri pripomogla strokovno pisana knjiga našega strokovnjaka inž. Štoife: ŠOFER IN SAMOVOZAČ. To je priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Knjiga obsega 282 straoi, ima okoli 300 slik, ki ponazoru-jejo posamezne dele motorja in drugih delov vozila. Knjiga stane vezana 140 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Knjigo toplo priporočamo vsem šoferjem, naraščaju in samovoza-čem.
—	Otvoritev telefona Bohinjska Bela. Dne II.
julija 1936 je bila pri pošti in telegrafu Bohinjska Bela otvorjena telefonska centrala.
—	Sonce s svojimi žarki tvori in vzdržuje vse organično življenje na zemlji. Pomanjkanje svetlobe škoduje človeškemu zdravju. Zato na sonce in zrak, toda previdno, navadimo najprej kožo nanje in ne pozabljajmo nikoli na KREMO NIVEA ali OLJE NIVEA. Samo KREMA NIVEA vsebuje EUCEIUT.	(10532)
Neprijetni dogodki v šoli. Ob priliki samomora neke učenke IV. ženske gimnazije v belgradu je izšel v »Pravdi« z dne 28 maja t. 1. članek z naslovom »Učenci v času šolskih ur pišejo poslovilna pisma in pijejo lizol.« Glavno uprava Jugoslovan. profesorskega društva jc kot predstavnik profesorskih vrst smatrala za svojo dolžnost, da ovrže trditve v imenovanem članku. Zato jc objavilo zopet v belgrajski »Pravdi« z dne 10 junija t. I. listu, ki z neprikritimi .simpatijami spremlja naše prosvetno življenje, daljšo izjavo s šestimi točkami, da da zadoščenje užaljenemu profesorskemu stanu. Vsekakor je neutemeljeno zaradi enega primera vreči krivdo na ves stan profesorjev. Tudii pri takem žalostnem dogodku ni mogoče kriviti samo učitelja, saj so naše današnje družabne in šolske razmere zelo
razmajane. Zato je dolžnost tiska, da javnost v teh kočljivih zadevah ločno informira.
— Vid Vaš.h oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku F r. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stan trg 9, Ljubljana.
Ljubljana
© Nova maša v Mostah. V nedeljo, 26. julija ob 9 dopoldne bo v cerkvi sv. Družine v Mostah daroval svojo novo sv. mašo moščanski rojak g. Rudi Kune j, ki je svoje študije dovršil v Zagrebu Novomašni govor bo imel g. dr. Lojze Kuhar
0 Maša za izletnike in turiste bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15 pred odhodom turistovskih vlakov.
O Zlata poroka Matevža in Ane Š k e r 1 bo danes, v soboto ob 8 v cerkvi sv, Petra. Oba sta v mestnem zavetišču v Japljevi ulici. Slavljenca sta imela 11 sinov in tri hčere.
O Mesto venca na grob t svetnika Ažmana daruje rodbina A ,W. 150 Din Vincencijevi konferenci v Trnovem. Bog povrni stotero!
© Namesto venca na grob pokojnega g. Jerneja Ložarja je darovala družina Pengov iz Kolodvorske ulice za Vincencijevo konferenco pri sv. Petru v Ljubljani 150 Din. Konferenca se iskreno zahvaljuje.
Danes
KONCERT
na vrlu holela
vojaške godbe
UNION
Jutri nedelja
KONCERT vojaške godbe
na vrtu hotela
© Podoba Marije Pomočnice, ki jo je naslikal g. pater Blaž Tarčnik za novo kapelo v Planici, je razstavljena do prihodnje srede v izložbenem oknu Jugoslovanske knjigarne. Morebiti se kdo spomni s kakim darom tega novega svetišča, ki še mnogo potrebuje do popolne dovršitve. Bog povrni vsakemu dobrotniku na priprošnjo blažene Device! Župni urad Rateče-Planica.
© Promenndni koncert. Radiofo.nska oddajna postaja v Ljubljani bo priredila v nedeljo dne 26. julija od 11.15 do 13 promenadni koncert v oktobru na palači Kreditne banke. Koncert bo izvajala godba 40. pp. Triglavskega pod vodstvom kapelnika g. kapetana Ž. Živa-noviča. Spored koncerta bo: Isehpold: Bajruk. koračnica. Strauss: Na lepi modri Donavi, valček. Fučik: Marinarella, uvertura Dolinar-Bernard: V Zarji jutranji, venček slovenskih narodnih pesmi. Tijardovič: Zbor in pesem iz opte. »Mala Floramye«. Gleisner: lz Wagner-jevih oper. Parma: Pozdrav z Gorenjske, valček. Fučik: Florentinska koračnica.
© Otvoritev počitniškega doma na Rakitni. Higijenski zavod v Ljubljani javlja vsem prijav-ljencem za avtobusno vožnjo dne 26. t. m., da bo vozil avtobus izpred nebotičnika ob 7 zjutraj in ne kakor je bilo prvotno javljeno ob 8.
© Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Jutri, v nedeljo, 26. t. m., zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 6 zjutraj. Odhod v- Borovnico z nedeljskimi vozovnicami.
© Kino Kodeljevo igra ob >49 »Sultan Abdul Hamid«.
BLATNO KOPALIŠČE Bolečine kot posledice nezgod otrplosti, izliva krvi, se takoj ublaže v blat-
__nih kopelih 32 R to-
^mmmmm^^mmmmm pi0te. Denar lahko nakažete potom vsake jugosl. pošte. — Pojasnila : Zagreb: Pieštany Informator, Strossmayerov trg l/II.
P(ESTANY:
© Sklep šolskega leta in stenografsko tekmovanje na privatni trgovski šoli »Christofov učni zavod v Ljubljani«, Domobranska cesta 15. Pretekli ponedeljek, dne 13, t. m. je ravnateljstvo zavoda priredilo v šolskih prostorih ob sklepu šol. lela javno stenografsko tekmo, ki jo je vodila ga. Ivanka prof. Robidova. K tekmovanju so bili pripuščeni oni dijaki -(nje), ki so imeli v stenografiji letno oceno odlično ali vsaj prav dobro. Tekma liktata je bil Ivan Tavčar: Med gorami. — Diktiralo se je pet minut z brzino 200 zlogov v minuti. Hitro in perfektno delo mladih stenografov -(inj) je vse prisotne presenetilo. Ta javna prireditev kaže nadvse razveseljiv napredek na polju slovenske stenografije, za kar gre vse priznanje ge. Ivanki prof. Robiiovi, ki doseže v enem šolskem letu tako popolne uspehe. Izmed tekmovalk so bile po redu najboljše: gdč. Pogelšek Zora iz Ljubljane, gdč. Cvar Marija iz Ribnice, gdč, Petrič Nana iz Trnovega pri Ilirski Bistrici (Italija), gdč. Luštrek Marica iz Ljubljane, gdč. Deleja Marta iz Gorenje (Šmartno ob Paki). — Prvim trem najboljšim steno-grafinjam je ravnatelj iskreno čestital in jih obdaril s spominskim književnim darilom. — Redni dnevni enoletni trgovski tečaj je v letošnjem šol. letu obiskovalo 119 dijakov-(inj). K zaključnim izpitom, ki so bili pred izpraševalno komisijo skozi 14 dni, se je javilo 115 kandidatov-(inj). Izdelalo je 101 učencev-(nkl, 14 pa jih je bilo odklonjenih na jesenski rok. Najboljši uspeh je dosegel gosp. Žuntar Anton iz Rečice ob Savinji, ki je dobil v vseh predmetih odlično oceno. Zaključni izpiti so pokazali nadvse razveseljiv rezultat. Zavod je letos zaključil svoje 33. šolsko leto na slovesen način s sv. mašo in prelepim v srce segajočim govorom ravnatelja Josipa Christofa. Na predvečer šolskega leta so dijaki-(nje) priredili poslovilni večer, na katerem je nastopil šolski pevski zbor. Takoj ob sklepu šol. leta ima že nad eno tretjino dijakov in dijakinj zagotovljene službe, in so jih nekateri že nastopili.
© Bolniška blagajna ljubljanskih mestnih nameščencev sklicuje za v torek, dne 4. avg. t. 1. ob 18 v dvorani mestnega poglavarstva izredni občni zbor, na katerem se bo razpravljalo in sklepalo o uravnovešenju blagajničnih financ.
© Na pošti Ljubljana I (glavna pošta) poslujeta sedaj ob delavnikih popoldne oddelka za pakete in denar s strankami med 15 in 19. Odslej dalje (od 27. t. m.) se bo po odredbi ministrstva vršila ta služba v času od 15 do 18. Zaključek blagajne seveda ob 17.30.
© Salezijanska prosveta na Kodeljevem ponovno opozarja svoje članstvo in prijatelje na romanje na Brezje in izlet v Radovljico ter na Bled z okoiico, ki bo v nedeljo 20. i. m. s lurislovskim vlakom ob 5 zjutraj. Pridite v čim večjem številu.
0	Nevarna nesreča otroka. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela 7-letno Dragico Lazar-jevo, hčerko delavca iz Gradca pri Litiji, Deklica je padla na stopnicah ter si prebila lobanjo. Do snoči je bila deklica še nezavestna. Njeno stanje je smrtno nevarno.
© Vlomilec okradel delavko. Tobačna delavka Antonija Japelj, stanujoča na Cesti na Loko 23, je prijavila policiji, da je nekdo vlomil v njeno stanovanju v času, ko je ni bilo doma. Vlomilec je zavohal, kam Japljeva spravlja ključ, z njim odprl vrata v stanovanje, nato pa vlomil v vse tri omare. Iskal je le denar in vrednote. Odnesel je dve hranilni knjižici, vsako z vlogo nad 4000 dinarjev, in sicer eno Ljudske posojilnice, drugo pa Banovinske hranilnice. Dalje je odnesel osem stotakov v gotovini, srebrno uro in dve verižici. Skupno trpi Japljeva okoli 11,000 Din škode. Oba de narna zavoda sta o tatvini že obveščena, tako da tat knjižic ne bo mogel vnovčiti.
© Tatvine pločevine se množe. Poročali smo že, da so se zadnje čase pričele v mestu množiti tatvine strešne pločevine, bodisi bakrene, bodisi kositrene. Uradnik mestnega gospodarskega urada, Mlakar Željko, je prijavil policiji, da je v eni prejšnjih noči nekdo odtrgal raz javno stranišče za Ilirskim stebrom 31 m2 kositrene pločevine, s katero je bilo to stranišče pokrito, ter je pločevino odnesel. Pločevina je bila vredna 3100 Din. Zanimivo je, da je neki drugi uradnik opazil nad straniščem dva moška, ki sta mirno trgala pločevino, pustil pa ju je na miru, ker je bil prepričan, da sta bila to mestna delavca, ki delata po nalogu magistrata. Za obema tatovoma ima policija že nekaj sledi.
© Uta se je podrla nanj. Včeraj dopoldne so bili mestni reševalci poklicani v Zgornjo Šiško, kjer se je pripetila pri mizarskem podjetju Perko hujša nesreča. 28-letni mizar Viktor Štrukelj, stanujoč v Guncljah pri Št. Vidu, je skladal v uti svojega gospodarja lesene hlode. Naenkrat se ie uta sesula ter Štruklja pokopala pod seboj. Sodelavci so z naporom izvlekli Štruklja izpod kupa lesa. Štrukelj je dobil poškodbe po vsem telesu, težak hlod pa mu je zlomil tudi nogo. Reševalci so prepeljali Štruklja v bolnišnico.
1	Nor )io službo imajo Jcknviic: nir. SuSnik Mh-njin Irpr 5; im\ Kurn.lt, Gos.posvetska cesta JO, iii mr. Bohince ded.. Rimska ceata 31.
Maribor
□	Druga obletnica smrti generala Maistra. To
nedeljo se bomo spominjali našega blagopokojnega generala Maistra pri sv. maši, ki bo ob S v frančiškanski baziliki. Rodoljubno občinstvo vljudno vabljeno.
□	Zanimiv izlet na Grossglockner in v Salz-burg priredi »Putnik« v Mariboru v dnevih od 9. do 12. avgusta. Voznina z vizumom znaša 380 Din, preskrbljeno pa je tudi za ceneno pavšalno oskrbo. Potovanje z avtokarom.
□	Na razstavišču Mariborskega tedna je postalo že živahno. V Prešernovi ulici je nastalo pravo mravljišče, toliko pridnih rok se giblje pri pripravah za tradicionalno prireditev Mariborskega tedna. Električna napeljava je že izvršena, sedaj se pa prirejajo prostori za posamezne razstave. S pričetkom prihodnjega tedna se preseli na razstavišče pisarna Mariborskega tedna, ki bo poslovala v prostorih otroškega vrtca ter bo imela poseben telefon 23-87.
□	Značilno za sedanji čas. Mestna podjetja dobivajo vloge, v katerih prosijo revni mariborski prebivalci, da se jim dovoli postavitev lastnih stanovanjskih vagonov. Takole utemeljujejo nekateri prošnjiki svoje prošnje: »Izredno težko mi je prositi za to, pa sem primoran, ker premalo zaslužim, da b i mogel plačevati visoko najemnino za stanovanje, če pa dam denar za stanovanje, nimam ničesar za živež, torej mi preostane edino še ta izhod.« Naj bodo te vrstice v memento hišnim posestnikom.
□	Borba za »mestno lekarno«. Lekarna na Glavnepi trgu poleg magistrata nosi že od nekdaj naziv »Mestna lekarna«. Proti temu nazivu pa se je pritožil lastnik lekarne »Pri zamorcu« g. Mayer potom odvetnika dr. Vauhnika. Pritožba je šla skozi raznne instance na upravno sodišče v Celju, ki je .sedaj končnoveljavno rešilo, da sme nositi Minarikova lekarna na Glavnem trgu še naprej naziv »Mestna lekarna«, ker je ta naziv zgodovinski.
□	Umrli sta v bolnišnici 52 letna Jožefa Šti-her, soproga železniškega uslužbenca, ter 86 letna zasebnica Marija Slavec. Naj počivata v miru.
□	Dva mlada cerkvena vlomlica. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je bila ukradenna puščica pri stranskem oltarju župne cerkve. Ugotovilo se je, da sta ukradla puščico 14 letni Emil in 15 letni Ervin Šumer iz Sv. Lovrenca, ki sta našla v njej 120 Din ter si jih razdelila, puščico pa vrgla v ribnik pod cerkvijo.
□	Najlepše kokoši so izbrali. Pri Sp. Dupleku se že nekaj časa dogajajo tatvine kuretine. Tatovi izbirajo najlepše putke in peteline ter so napravili številnim posestnikom občutno škodo. Antonu Letenji so odnnesli iz hleva celo pitanega prašička. Orožniki so osumili teh tatvin tri osebe, ki pa dejanja še ne priznavajo.
□	Drava nosi žrtve. Predsnočnjim je prišel na policijo Ervin Pirnat ter izjavil, da je videl okoli 6 zvečer v bližini Huterjve tovarne, da Drava nosi mrtveca, ki je imel na glavi belo kapo, na sehi pa modre kopalne hlače. Opozoril jc ljudi v bližini, vendar pa, ker ni bilo na rozpo-lago nikakšnega čolna, je Drava odnesla truplo naprej.
□	Štern in Koler aretirana. Kakor poroča »Tagespost« in ostalo graško časopisje, so orožniki aretirali v bližini Leobna roparska morilca Štcrna in Kolerja, ki sta ubila in oropala posestnika Stranjška v Mejni ulici v Mariboru. Mariborska policija pa o aretaciji iz Avstrije še ni dobila službenega obvestila.
□	V Maribor prihajajo po kolesa. Zetalski orožniki so aretirali posestniškega sina Antona Koneteka v Podlogu, pri katerem so dobili dve kolesi brez številk. Priznal je, da je obe kolesi ukradel v Mariboru, kamor je šel dvakrat z izrecnim namenom, da ukrade kolo. Prvega je odpeljal 4. maja izpred gostilne »Pri lokomotivi« ter je last mizar, pomočnika Josipa Kovačiča, drugega pa 7. februarja izpred trgovine Stok na Po-brežju, ki je bilo last mesar, pomočnika A. Flisa.
Trbovlje
Odlikovani gasilci. S križem za zasluge III. stopnje je odlikovala gasilska zveza kraljevine Jugoslavije med drugimi tudi sledeče trboveljske gasilce: Gučka Franca, Uleja Franca in Jordana Avgusta. Zasluženim odlikovancem iskreno čestitamo!
Blagoslovitev reševalnega avtomobila. Rudniška gasilska četa si je nabavila nov moderen reševalni avto, kateri bo v nedeljo ob 8. pred farno cerkvijo blagoslovljen. Kumovala bo gospa soproga višjega rudniškega nadzornika Hamerlova. V zvezi 1. blagoslovitvijo bu v nedeljo dinarski dan v prid reševalnega avtomobila.
Dr. Janez Ev. Jančič
40 letni masniski jubilant
Sv. Peter v Sav. dol.
Presenetljiv vtis naredi na vsakega tujca, ki pride v St. Peter in si ogleda tamkajšnjo cerkev in vse, kar spada direktno ali iindirektino k tej ccnkvii. Čudovita snaga okrog cerkve in red v cerkvi satni na vse v najlepši harmonij« zlita notranjščina, katero odlikuje globok verski smisel. Kdor pa ima čas, da si ogleda cerkveno posodo in paramente, mora skoroda ostrmeli in misliti, koliko volje je bilo treba, potrpežljivosti pa še posebno globokega razuma, da se je vse to doseglo. In v teij župniji je reetor ecclesiae preč. g. dr. Janez Ev. Jančič, ki je ena najmarkant-nejših osebnosti v Savinjski doliini in ki obhaja letos skromno in tiho svojo 40 letnico mašništva. Kjerkoli je deloval še kot kaplan in kot mladi doktor, povsod je zapustil globoke sledove svojega dušnopastirskega delovanja, najbolj pa seveda v St. Pelru, kjer je videli posebno izrazito bogate sadove njegove vneme za čast božjo in kijer se je pokazal ves razmah niegove velike erudijence. Ptvq, kar odlikuje doktorja, tako ga namreč imenujejo njegovi farani s posebnim ponosom, je globoka in trdna vera v božjo previdnost. In kadar gre za čast božjo, takrat on ne gleda ne na grožnje in na pohvalo in ne na zamero. In ta globoka vera je tista gonilna sila. s katero lako mogočno vpliva na svoje farane, pa tudi na vsakega, ki pride v njegovo bližino. Čudoviti dušni pastir! Za vse sc zanima v svoji župniji in ne izključi nobenega: kaikšne so družinske razmere, kako je z oboki, kako z bolniki .. In proti večeru pa skrivaj, kakor da bi ga sram bilo, vzame kar bi bilo treba in gre in nese in samo v božji knjigi lam v večnosti je zapisano, koliko solz je na tihem g. dr. Jančič obrisal, koliko potrtih duš dvignil, koliko nagih oblekel, samo, da o tem ne sme nihče vedeti. Tudi svoje idejne nasprotnike ne zavrača. Proti večeru, ko ni nobenega človeka blizu, kleči pri večni luči in prosi za nje. Pri tem pa nismo prav nič omenili, koliko pravd je g. dr. jančič zastonj rešil svojim žup-Ijanom in drugim iz bližnje in daljne okolice. Zato je njegovo župnišče oblegano neprestano od ljudi ki iščejo nasvetov, tudi njegova duhovni so-brati. Znani so njegovi bogati prispevki za prakso v duhovskih spisih in revijah, kateri vzbujajo naravnost pozornost in kažejo na globočino juri-dičnega znanja.
Na katerokoli delo v preteklosti pa tudi v sedanjosti se ozremo v Savinjski dolina, povsod najdemo zraven g. dr. Jančiča Vidimo, kako uči organiste v Celju, kako vodi tam dijaško Mariijano kongregacijo in, kako dalje nasvete za pravilno in uspešno borbo katoliške politike. Toda ne le, da on daje te nasvete, ampak on maršira prvi na čelu naprej... Neustrašen borec za pravice svojega nairoda! Gotovo je sedaj še pretežko oceniti vso to njegovo delovanje, kdo je bil dir.' jančič, bomo vedeli, ko ga ne bo več. Ko ne bo več neutrudiljiivega in vzornega kateheta, ki zna z redkim znanjem, resnostjo in nežnostjo vzgajati otroke, ko ne bo več svetovalca, ki zna vsakemu pomagati, ko ne bo vodnika, železnega vzornika, pravega cerkvenega moža, ki je ves in povsod na svojem mestu. Canon joiris canoraci, sv. pismo, škofijske sinode, to so njegova pravila; do skrajnosti pokoren višji cerkveni oblasta. In, ko ne bo več g. dr. Jančiča, šele takrat bodo vedeli vsi, kdo je on biil in ga bo vse pogrešalo. Zato pa je naša iskrena želja, da ga nam dragi Bog, ki stavlja meje človeškemu življenju, ohrani prav do skrajnih mej človeškega življenja I To je tiha, pa iskrena molilev njegovih vdanih faranov, sobratov, prijateljev in znancev. Bog ga naj nam ohranil
Celje
& Putnik Celje nam sporoča, da njegova prometna pisarna in menjalnica od 1. avgusta dalje ne bo več poslovala ob nedeljah in zakonitih praznikih. Obmejni uradi, oziroma menjalnice v Mariboru na glavnem kolodvoru, Št, Ilju, Gornji Radgoni, Dravogradu in sezonska ekspozitura v Rogaški Slatini pa bodo poslovale kakor doslej.
a- Umrla je na Dobrovi št. 4 Steble Julijana, prevžitkarica, stara 74 let. N. v m. p.
& Huda avtomobilska nesreča na Sp. Hudinji. V četrtek okrog četrt na sedem zvečer je šel 8 letni Ivan Valenčič, sin narednika-vodnika v Dimčevo trgovino na Sp. Hudinji. Pred trgovino je stal neki avtomobil iz Ljubljane. Fant je skočil iz trgovine in hotel teči čez cesto. V tem trenutku pa je pripeljal iz Celja neki zagrebški avtomobil, katerega pa deček ni videl. Fant se je zaletel v avto, ki ga je zadel v glavo. Otroku je počila lobanja in ga je šofer takoj odpeljal v bolnišnico. Kakor je bilo razvideti iz nesreče, je moral avto brzeti precej hitro po cesli, ker je fant priletel v avtomobil s tako silo, da je razbil na avtomobilu luč. Avto je zlomil fantu tudi nogo. Fantu, ki je bil nezavesten, je nudil na cesli prvo pomoč zdravnik g. dr. Hočevar, ki se je takrat slučajno pripeljal mimo. Uboga mati je ob pogledu na svojega otroka omedlela, za trenutek se je zavedel tudi otrok in s tihim glasom klical svojo mater. Ob tej priliki bi radi opozorili na nekaj celjsko policijo. Avtomobilisti, vozniki in kolesarji zelo previdno vozijo po Mariborski cesti od Rudarske šole do vile Livada, to je nekako pred očmi policije, ki straži v Gaberju. Od tu naprej pa kolesarji na trotoar, vozniki po levi strani ali kjer hoče vprežnt živina, avtomobilisti pa odprejo izpuh in drvijo kakor za stavo, da popravijo, kar so pred strogim policijskim očesom zamudili. Prav bi bilo, da bi se vsaj prometni policijski rajon raztegnil do Majdičeve kapele na Sp. Hudinji, ker mu je itak sedaj, po sklpeu mestnega sveta, priznan ožji mestni značaj. Na ta način bi se preprečila marsikatera nesreča.
-0" Za nov odprti avto mestnega avtobusnega podjetja vlada med celjskim občinstvom veliko zanimanje in je lako rekoč dnevno v promelu na daljših progah. Drugi avto, ki bi moral dospeti v Celje ta teden, bo prišel po najnovejših vesteh dne 31. julija t. I.
& Žrtve nesreč. Leskovšek Julijana, 50 letna dninarica z Grobelnega, je 21. t. 111. padla na (ravniku, ko je nesla krmo, in si zlomila desno roko. — Ko je Salobir Josip, 16 letni pos. sin z Dobja pri Planini gnal napajat kobilo, ga je kobila vrgla in si je Salobir prel klal pri tem spodnjo ustnico. — 17 letni čevljarski vajenec Lipovšek Josip v Zidanem mostu je nesel neki stranki čevlje. Med potjo je na cesti padel in'si zlomil levo roko. — Kos Josip, 33 leini spiavar z Rečice pri Savinji je v četrtek delal splav; pri delu je padel in si zlomil levo nogo.
L
Gospodarstvo
Težave v trgovini z Italijo
Po mnenju mcrodajnih krogov ui izgledov na skorajšnjo poboljšanje trgovinskih odnošajev z Italijo. Razlog lemu jc v težavah plačilnega prometa. Tako bi imel »Prizad« ie dni možnost, da proda 500 vagonov pšenice v Italijo, in sicer potom Avstrije, pa je moral to ponudbo odbiti, ker so bili plačilni pogoji taki, da bi bilo treba čakati na denar najmanj eno leto.
Ker pa je letina pšcnice v Italiji zeld slaba, se smatra, da je najslabša v zadnjih petih letih, je računati s tem, da bo morala Italija letos uvoziti znatne množine pšcnice. Gotovo bo v prvi vrsti prišla v poštev pri uvozu Madjarska. Vendar pa Madjarska nima dovolj rezerve, da bi zadovoljila italijansko potrebo, in zaradi tega bo morala Italija po vsej verjetnosti kupovati v Romuniji in Jugoslaviji. »Prizad« sam, kot že omenjeno, je zaradi neugodnih plačilnih pogojev ponudbo za prodajo v Italiji odbil. Pač pa je, kot beremo v »Jugoslovanskem kurirju«, predlagal, naj bi se za Italijo dovolil prost izvoz pšenice, to je, da sc da svobodni trgovini dovoljenje za izvoz pšenice v Italijo, dasi je drugače upravičen izvažali le »Prizad«.
V zadnjih letih Italija kot direktni uvoznik našega žita ni prihajala v poštev, ker je uvozila le minimalne količine. Največji izvoz naše pšenice tekom zadnjih petih let jc bil 1. 1932, ko smo izvozili v Italijo 646 vagonov pšenice v vrednosti 7.5 milij. dinarjev. V zadnjih treh letih pa smo izvozili letno komaj za par stoiisoč dinarjev.
Ce naj letos res pride do večjega izvoza pšenice v Italijo, bo na vsak način treba prej urediti vprašanje, kako bo Italija ta izvoz plačevala.
Italija deli sedaj v pogledu svojih trgovinskih odnošajev države med sankcijonistične in nesankcijonislione in skuša forsirati svoj uvoz iz ncsankcijonističnih držav. Statistika teh držav pa kaže, da je izvoz v ltahjo, ki je sicer v času nbe-sinsk o-italijanske vojne zelo narastel, v zadnjih mesecih zelo padel. To se ni zgodilo zaradi tega, ker mogoče Italija nc bi bila več navezana na uvoz, ampak je razlog v plačilnih pogojih. Ce celo nesankcijonistične države zmanjšujejo svoj izvoz v Italijo, dasi uživajo pri tem razne ugodnosti, je težko misliti, da bi mi mogli ta izvoz forsirati, dokler ni rešeno vprašanje funkcioniranja klirinškega prometa in vprašanje likvidacije naših klirinških terjatev proti Italiji. Po zadnjih informacijah, namerava baje Italija vse kliringe sankcijonisličnih držav, ki so aktivni, združiti na enem samem klirinškem računu, tako da bi se posamezne terjatve izplačevale v razmrju skupnega uvoza iz sankcijonisličnih držav. Vendar bi se moralo to vprašanje rešiti s pristankom vseh držav, ki prihajajo v poštev in ne bi moglo biti enostransko. Stališče naše države v tem pogledu še ni določeno, ker oficijelno se v tem še ni govorilo. Smatra pa se, da bi na taiko rešitev mogli pristali, ker, če bi vse prizadete države skupno nastopale v obrambo svojih intresov, bi imele več izgleda na uspeh.
KINO UNION
TELEF. 22-21
Premiera velettlma nepopisnega junaštva globokih ln plemenitih čuvate v Ob 16, 19'15 in 21'15 uri Velefilm, ki presega po vsebini in nenadkriljivih posnetkih
_______8lavni fUm -*SSSN£iKATHE N AGY
Na Dunaju velik uspeh pod Imenom „KSUR" - v Parizu trlumf pod naslovom „R0UTE IMPERIALE'
Po krivici osumljen
Nezgodno zavarovanje v leta 1935
Včeraj smo prinesli nekaj podatkov iz poslovnega poročila Osrednjega urada za zavarovanje delavcev glede bolniškega zavarovanja v preteklem letu. Ugotovili smo, da je bilanca tega zavarovanja neugodna. V naslednjem podajam nekaj podatkov glede nezgodnega zavarovanja.
Prispevki za nezgodno zavarovanje so sc znižali od 64.87 milij. v- 1. 1934 na 62.61 milu. v
preteklem letu.	...
7.višali so se pa dohodki nepremičnin za 1.6 na 18.08 milij., tako, da so dohodki ostali skoraj isti. Med izdatki pa so se zvišale rente za 2.09 milij na 40.88 milij., kar je znašalo 50.29 odstotkov dohodkov proti 46.67 napram 1. 1934 Odpisi prispevkov so znašali 2.93 milij. ali 3.61 odstotkov vseh dohodkov napram 4.73 odstotkov v 1. 1934. Zvišanje glavničnega kritja rent je v 1. 1935 znašalo 20 11 milij. Poslovni primanjkljaj ie dosegel višino 9.21 milij. (1. 1934 8.91, 1. 1933 1.06 milu.). ... i Med aktivnimi postavkami omenjamo zibanje naložb pri denarnih zavodih za 9.8 na 78.56 milij, vredostni papirji so se zvišali vsled novih nakupov od 13.3 na 50.46 milij. na 210.16 nruli).
Primanjkljaj je narastel na 50.07 mili). Din
Položaj nezgodnega zavarovanja je, kot dokazujejo gornji podatki še bolj neugoden, kot pa je pri bolniškem.
Ce primerjamo bilance okrožnih uradov, vi, dimo, da je največja izguba pri uradih v Osneku ki izkazuje 1.95 milij., in v Skopliu, ki ie ima 2.11 milij Na dubioznih prispevkih izkazuje največ Belgrad z 10.47 milij., potem pride Skoplje z 3 97 na tretjem mestu jc Ljubljana z 3.65 milil.
Najvišje upravne stroške v ravnemu z dohodki ima Skoplje, ki je 29.10% vseh dohodkov u porabil za v ta namen, na člana pride to 112.79 dinarjev V Ljubljani so upravni stroski znašali 17 84% vseh dohodkov ali 88.39 na člana.
Skupni dohodki na člana so pn ljubljanskem okrožnem uradu znašali 494.10, stroški pa 493.56, tako da je ostal malenkosten suficit
Šlevilo zavarovanih članov je koncem leta 1935 znašalo 564.287, povprečna zavarovana mezda pa 21.65 Din, v I. 1934 pa 549.225 s povprečno mezdo 22.24. Število zavarovancem se jc siccr v I. 1935 zvišalo, padla pa ie povprečna zavarovana mezda, kar je eden izmed razlogov za poslabšanje bilance našega socialnega zavarovanja
Trgovski odnošaji s ČSR
"»Prager Presse« prinaša v svoji včerajšnji številki članek, ki se bavi z vprašanjem intenziviranja trgovskih odnošajev z Jugoslavijo. Člankar načenja vprašanje, kako likvidirati veliki aktivni sal-
Kulturni obzornik
. Iz madžarske literature
Madjarsko literarno življenje je izredno živahno. Veliko šlevilo revij in mnoge iziaje literarnih del pričajo o tem. Poleg uveljavljenih veličin, kakor so med pesniki na pr. Mecs Laszlo, Sik Saiidor, lllčs Gyula i. dr. ter med pripovedniki Zilahy, Lajos Suranyi Miklos, Babits Mihaly, Mo-ricz Zsigmond i. dr. se dan na dan javljajo nove osebnosti, ki si iščejo izraza in veljave. Kratek pregled naj pokaže nekatere izmed njih, kar naj bo tudi prikaz najnovejših prizadevanj — miselnih in oblikovnih — v madjarski literaturi.
Neiavno je dobil mladi pesnik Weores S a n d o r iz Szombathelya Baumgartnovo literarno nagrado v znesku 30.000 Din. Njegova prva pesniška zbirka »Hideg van« (Mraz je) je izšla leta 1934. druga pa letos pod naslovom »A kii esaz ember« [Kamen in človek). Njegove pesmi preveva refleksija, samostojen pogled na svetovno dogajanje; odlikuje jih močno in izvirno izražanje doživetij. Ocene mu priznavajo izredno moč in obetajo velik uspeh, ki ni majhen že ob teh zbirkah.
V Szombathelyu je izšla vrsta leposlovnih del v zadnjem času. B o'd. a s Jano s je izdal pesniško zbirko »Utifii« (Obcestna trava), ki vsebuje poleg religioznih pesmi tudi take, ki opevajo domačo zemljo.
Prav lam je izšla zbirka povesti Fin ta Sanjo r j a : »Tudi jaz sem bil otrok«. Knjiga vsebuje zgodbe iz pisateljeve mladosti, podane v prisrčni in lepi obliki ter je ilustrirana.
Pesnik in slikar v eni osebi je To t h J A n o^s , ki je svojo knjigo pesmi »Aposioluk ulja« (Pot apostolovl sam okrasil z lesorezi. Pesmi kažejo
do, ki ga ima Češkoslovaška proti nam v kliringu in pride do zaključka, da bi se to doseglo z večjimi dolgoročnimi invensticijami češkoslovaškega kapitala v naši državi. Češki kapital ima interes na eksploatiranju naših rudnih bogastev, predvsem na eksploatiranju bauksilnih ležišč v Dalmaciji. Vendar pa zadevajo češkoslovaški interesi pri tem na težave, ki niso le tehnične narave, ampak obstoje v tem, da imajo v Jugoslaviji koncesije že razni močni inozemski koncerni, ki se čutijo prizadele v svojih interesih.
Pred nekaj časa so se že vodila pogajanja neke češke finančne grupe za- udeležbo pri že obstoječi jugoslovanski družbi, vendar pa niso pripeljala do nobenega pozitivnega rezultata vsled odpora druge skupine interesentov, ki se je bala za svoje interese. Pogajanja so se razbila in tako je zaenkrat propadel konkretni načrt za punktificiranje trgovskih terjatev in češki interesenti se bodo morali potruditi, da bo prišlo do intenzivnejšega blagovnega prometa.
Ena glavnih zaprek je, po mnenju člankarja, okolnost, da standardizacija raznih jugoslovanskih produktov, ki bi se mogli uvažati v Češkoslovaško, še ni dovolj napredovala. So slučaji, da se velika češkoslovaška naročila niso mogla izvršiti, ker jugoslovanski dobavitelji niso bili v stanju izvršiti dobavo v enotni standardni kvaliteti.
Razen tega si prizadeti krogi prizadevajo, da bi pritegnili tudi tujski promet in transport preko jugoslovanskih bank v večji meri k izravnavi plačilne bilance. Čeprav je dosežen na tem polju že precejšen napredek, vendar uspehi še vedno niso zadovoljivi, čeprav se na obeh straneh prizadevajo za intenzivnejši tovorni prometa V tem pogledu bi bili potrebni ožji stik; med češkimi eksporterji in jugoslovanskimi transportnimi podjetji, n. pr. z ustanovitvijo zastopstev v obeh državah, kar bi moglo na tem polju že v bližnji bodočnosti prinesti boljše uspehe.
Prizadevanje češkoslovaških krogov v gornjem smislu moramo samo pozdraviti, želimo pa, da se predvsem najdejo pota, da bi se naš izvoz v Češkoslovaško toliko dvignil, da bi se pasivni saldo izravnal. Kompenzacija našega uvoza iz Češkoslovaške z izvozom je nujno potrebna, če naj bodo medsebojni stiki res intenzivni in trajni.
Maše klirinške terjatve
Stanje kliringov z državami, proti katerim imamo aktivni saldo, je bilo 22. t. m. sledeče:
Nemčija: Klirinški saldo z Nemčijo je v zadnjem tednu narastel za 0.1 milij. Rm in je znašal 20.3 milij. Zadnji avizo je bil vplačan 16. t. m., in sicer št. 10117 od 27. julija 1935.
Italija: saldo znaša 40,2 milij. lir.
Turčija: saldo v kliringu s Turčijo se je povišal za 10,000 šv. fr. in je znašal 1.11 milij. šv. fr.
Bolgarija: tudi naša terjatev proti Bolgariji je narasla ter je znašala 172.000 Din.
Grčija: V oktobru je bilo 22. t. m. za 44.44 milij. drahem bonov, saldo klirinških terjatev pri Grški banki pa je znašal 42.53 milij. 'drahem.
Železničarske zadruge ne smejo prodajati nc-zadružnikom. Z odlokom prometnega ministra dr. Mehmeda Spahe, je prepovedano prodajnim in na-bavljalnim zadrugam državnih železnic prodajali potrebščine tudi nezairužnikom.
Izvoz cementa v Afriko. Tekom zadnjih dni so bili natovorjeni trije večji parobrodi s cementom za Afriko.
Češkoslovaška uvaža dalmatinsko vino. Te dni je bilo odposlano iz Splita 10 yagonov dalmatinskega vina.
»Trepča« bo zgradila naprave za topljcnje svinčene rude. V zvezi s prevzemom za reorganizacijo naše rudarske in topilniške industrije (Zenica, rafinerija bakra v Boru) se govori, da bo ludi »Trepča« Mineš I.imiled v Kosovski Mitrovici izvršila racionalizacijo svoje produkcije. »Trepča« je dosedaj kopala svinčeno rudo in je to v takem stanju tudi izvažala. Sedaj pa se pripravlja načrt v zgradit vi velike tooilnice svinca, ki bi predelovala svinčeno rudo Na ta način bi lobili še eno topilnico svinca pole^ tiste, ki jo ima v Mežici »The Central European Mineš Limited«.
Borza
Dne 24. julija 1930.
Denar
V zasebnem kliringu je tečaj šilinga na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen na 8.70—8.80, na zagrebški borzi se je malo učvrstil na 8.64—8.74 (8.69), ravnotako tudi na belgrajski, kjer je noliral 8.0460—8.7466. Grški boni so na zagrebški borzi notirali 29.65—30.35 (30), na belgrajski pa 29.50 denar. Angleški funt jc v Ljubljani noliral 238 den., na zagrebški borzi 237.20—238.80 (238.80), na belgrajski pa 237.20—238.80. španska pezeta je na zagrebški borzi ostala neizpremenjena 6.30—6.40 (6.35), v Belgradu pa je notirala 6.50 blago.
Nemški klirinški čeki so v Ljubljani popustili na 13.69—13.89, na zagrebški borzi pa so ostali ne-izpremenjeni 13.63—13.83 (13.73), za sredo avgusta 13.50—13.70 (13.60), za konec avgusta pa so notirali 13.475—13.675 (13.575), na belgrajski borzi so klirinški čeki notirali 13.622—13.822.
Italijanske klirinške nakaznice danes niso no-tirale ne v Zagrebu in ne v Belgradu.
Za liro (valuta) plačujejo ljubljanski denarni zavodi neizpremenjeno 2.95—2.98, za dolar pa 40.40 do 46.60.
Ljubljana. — Tečaji s pri m o ni.
gold. . . . 2961.01—2975.61
..... 1751.83—1765.21
..... 734.90— 739.96
..... 1424.22—1481.29
..... 218.16— 220.22
..... 288.(10— 289.44
4322.52—4358.83 180.47— 181.58 znašal brez koill-
!Ma|večfa kilometraža
ob vsakem
Amsterdam 100 hol. Berlin 100 mark . Bruselj 100 belg . . Curih 100 frankov . . London 1 funt . . Pariz 100 frankov . . Ne\vyork 100 dolarjev Praga 100 kron
Promet na zagrebški borzi je penzacij 972.000 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2226, London 15.352, Newyork 306, Bruselj 51.625, Milan 24.10. Madrid ne nolira, Amsterdam 207.90, Berlin 123.15, Dunaj 57.5. Stockholm 79.15, Oslo 77.15, Kopenhagen 68.5, Praga 12.68, Varšava 57.70, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helslngfors 6.77, Buenos-Aires 0.84.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos 83—85, agrarji 47.50— •19, vojna škoda promplna 362—365, begi obveznice 68—69, 8% Bler. pos. 83—84, 7% Bler. pos. 73 —74, 7% pos. DHB 86-87
Belgrad Državni papirji: 7% invest. posoiilo 83.25 den., vojna škoda promplna 362.23—364 (362.50—868), za september 362 den.. heglušk-: obveznice 68.60—69 (68.75), 7% Blerovo posojilo 73.25 do 73.50 (73.50) — Delnice: Priv. agrarna banka 230 den. (232).
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 83 den,- agrarji 47.50—19, vojna škoda kromplna 363 den., begluške obveznice 66—07, 8% Blerovo posojilo 83—84, 7% Blerovo posojilo 73—73.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 86 -87, 7% slab. posojilo 83—83.25. — Delnice: Priv. agrarna banka 233—235, Trboveljska 135 den., Ragusea 185 bi., Osj. sladk. lov. 120—135.
Žitni trg
Novi Sad. Rž, bačka, nova, 92 —05. — Koruza: bačka, sremska, banaška 98—100, bačka ladja Tisa in Dunav 99—101. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Sombor. Oves: bač., srem. in slav. novi 87.50 do 90. — Brž: bač nova 90-92.50. — Ječmen: bač. in srem. novi, 63-64 kg 83.50—85; bač. poml. 67-68 kg 82.50—85. — Otrobi: bač. in srem. 75 do 75,50. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca prijazna. Proinel 30 vagonov.
A. GOREČ, d. z o. Vu
Palača Ljubljanske kreditne banke
Cerkveni vestnih •
Praznovanje sv. Jakoba v mostni župniji Sv Jakoba v I.jniiljani: V soboto, 'i'), julija: na predvečer pr.edi Stenjukobsko pou#ko društvo skupno z. žoliv.nl-čursko godbo Slogo ob 8 »večen- slavnostni koncert pred cerkvijo sv. Jakoba. Pred y.nč«t kom koncerta Ihi slovesno pritrkavanje zvonov. — V nedeljo, 2fi. julija l«> ob 10 qprkvenl govor in nato slovesna sv. maša. Pri maši se bo lavajnln Mitesa Jubilnte Deo. \Vugner. tlni-duale: Ooustituos eos (rccit.) in Sunete Jacobc Chlon-dovvski. Offert.: In oni,nem ton-iuu (rccit.) n O llrois amo to (MUUer). Po maši Sv. JnkoH (dr. Klinov ee). — Zvečer ob 7 bo,pridiga in slovesne 1 i t unijo V«eh svetnikov. — Opozarjamo na Ioiki prenovljeno sliko sv. Jakoba v glavnem oltarju.. Pri vseli glavnih opravi,liti lx> darovanje z,u cerkvene potrebe.
Poizvedovanja
Clospod, ki Jo pred mesecem Izgubil večjo vsoto donarjn, se naj ogasi v upravi Slovencu.
Najdena je bila siva ženska idelenu jopica in so dobi v mlekarni OsterSok na Sv. Petra cesti '.li.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Sobota. 55. julija: 12.00 Plošča /.a ploščo — pisana /.mos pesmic veselili iin godbe za ples 12.45 Poročila, vreme KI.OO Caa, spored, obvestila 1.1.15 Plošča /.a ploščo — pisnim v.ines pesmic veselih in godbe /.a pUvs 18.IH) Koncert Akademskega pevskiigu kvintetu 18.10 Pogovori s posluša,lei 1D.OO t'u.s, vreme, poročilu, sporni obvestila UI.IIO Nac. ura: Tuji pisatelji o lepotah Jugoslavije l'J.50 Vonički šlngorjov (plošče) 20.10 Zunanji politični pregled (g. urednik dr. Al. Kuhar) '-11.30 Dobra volj« jo najbolj«. IHI minut zabave: godba, pesmi. ;nl" prave. Samo enkratno gostovanje v.nanih inozemskih umobnlikov i,n skupin «Jojeque in .lojoiiuo The Širita/ Si,sters.. onke«ter <Mu«l(|iie enrogst.ree-. O tekočem po-romajo člani družbe t'oxl muki-ton studio . Sestava in voikstvo: .loj ca u c in Jejeiiue 'J2.00 f'us, vreme, i uročila. simred 22.20 Ilueti: Orglice iu harmonika (gg. Petan Krilile in Stamko Avgust).
Drugi programi t
Sobo/a, 25. julija: Belgrad /..* 10..'0 Narodne pes mi 20.45 Prono« i-/. Mila,na: Mnsivlgiiijc.va opera <'u-valileria ru,st.ieauu 22.00 Prenos iz. kavarno 2:1.110 Plesna glasba — Belgrad II.: 20.00 Hercegnovi (dr. Maric) — Zagreb; IS.50 Klavir 20.45 Prenos i7. Mi I a.lin 22.15 Lahka gliiMbu — Dunaj: 19.10 lleelhovnova III. simfonija 2H.IM) Dollfussova proslava 20.45 Komorni orkester 22.10 I!a dijaki orkester 2.1.45 Plošče — II udi m pest a: 20.25 Vesel večer 21.50 Ciganska giursba 32.45 Salonski orkester — Trst-Milan: 17.15 I.ahka glasba 20.411 Porsicova opera - Morim i t a^ in Ma.scaguijevii opora »Vaška časi — Itim-Bari: 17.15 Vokalni in instrumentnJui koncert 211.40 Igra, nato orkestra,lili koncert - Praga: 1(1 15 Vojaška godba 20.00 Glasbene parnirn-zo 21.1*1 Simfonični koncert 22.20 Salonski orkoster 23.110 Prenos plesne glasbe i/, starega Sinokovca — Varšava: lil. 110 Stari valčki 20.15 Za Poljake v tujini 21.1111 Violina 22.15 I.ahka glus-bu 2.1.00 Plesna glasbu — Berlin: 20.10 Knsič-na baletna glasba, 21.10 Pester program 22.30 Plesno ploščo — r.t« Nemčija (i7. Kiinigsvvu,sterbnu,sinil: 20.10 Pester vc"ei 22..KI Plesna glasba 24.00 Zabavni koncert - Beromun-ster: 10.40 l.obnrjov koncert 21.10 Plesna glasba.
Dravsko polje
Ni potrebno. Čujemo, da namerava Društvo kmetskih fantov in deklet na Hajdini 2. avgusta prirediti tekmo koscev in veliko veselico. Kmečki fant in kmečko dekle, ki se ves teden znojita v delu, sta v nedeljo nujno potrebna počitka in duševnega razvedrila. Pri gori omenjeni »zabavi« pa ni ne enega ne drugega, pač pa mnogo alkohola Bolj pametno bi se dalo živeti tudi ob majhni por-ciji soli!
■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■((■■■■■a
Pošljite naročnino!
poslanstvo resničnega umetnika v današnjem svetu, utiralca poti kulturi in umetnosti posebej, mnoge pa govore o pesnikovem družabnem čustvovanju.
Pravtako je slikar in pripovednik v eni osebi Csorba Tibor, ki je izdal avtobiografski roman »Az utols6 locsei diak« (Poslednji ločki dijak). Osredje dela je prav za prav rodna gruda, domovina, ki jo pisatelj prikazuje v liričnem zanosu.
Nov izraz domoljubju išče Vathy Elek v pesmih »Keztol kezig« (OJ roke do roke), ki kažejo deloma k zemlji in njeni moči, deloma pa k družini. Značilno je, da vrsta sodobnih madjarskih pesnikov opeva družino.
Starejši po letih, a kot pesnik začetnik je Harsaghy P a 1 , ki je izdal v kratkem času že dve knjigi pesmi. Zadnja je »Oszi strofak« (Jesenski verzi). To so miselni odmevi opazovanja človeka in njegovega odnosa do sveta in samega sebe.
Kot pripovednik je vzbudil pozornost mlad vaški učitelj Horvat h S a n J o r s tremi knjižicami: »Melodije v plapolajočem vetru«, Goreči slogi« in »Obraz moje vasi«. V vsej pristnosti prikazuje ljudsko vaško življenje: dih zemlie, čar vraž in običajev veje iz njegovih novel. Tako so njegova dela mikavna obenem kot leposlovna in narodopisna. Horvath piše tudi pesmi.
Drug mnogo obetajoč pripovednik je B a r -dosi N e m e t h Jano s. Njegovo zadnje delo »Želarji« je zajet iz sodobnega kmečkega družabnega življenja in rešuje vprašanje bega v mesto med socialno odvisnimi sloji.
Ha ran g i Laszlo je nedavno umrl in so niegove nežno občutene, ljubezni polne pesmi izšle sedaj po njegovi smrti. Pesnik Sik jim je napisal lep uvod.
Zadnje čase je v navadi izdajanje izbranih pesmi še živečih madjarskih pesnikov (na primer Babits, Kosztolanyi Mčcs) Tako je pred kratkim izšel izbor pesmi H a r s-d n y i L a j o s a , ki kaže,
da segajo te pesmi po svojem značaju še v predvojno dobo. Kritika jih uvršča med tiste, ki so v madjarskem impresionizmu uvedle pokrajino, podeželje v poezijo. Kakor so Babits in Kosztolanyi pesniki velemesta, tako je IIarsanyijeva pesem zastopnica prekdonavske krajine. Radi svojih duhovnih pesmi pa velja Harsanyi za značilnega katoliškega pesnika na Madjarskem.
Z zbirko uspelih novel se je predstavil Pa-n y i g a y Sandor, s pesniško knjigo »Studenec« pa T a k a s t G y u 1 a. Zadnja knjiga je izšla kot prvi zvezek zbirke »Panonska muza«, ki je pričela izhajati v Kaposvfiru.
Pogled na najnovejšo madjarsko literaturo nudi mnogo raznovrstnih novosti, zato ne kaže, da bi se zapirali pred slovstvom sosednjega naroda.
Panonski.
• S'"ovenica med Slovaki. Vzporeino z našim zanimanjem in poročanjem o slovaških kulturnih zadevah in dogodkih teče ludi slovaško zanimanje za naše slovstveno življenje, ki je včasih celo živahnejše od našega. Omenjamo tu zopet, kakor letos že večkrat, mesečnik »Elan«, ki v zadnjih številkah zopet pninaša nekaj stvari iz našega literarnega življenja. Deloma seznanjamo Slovake s slovenskimi zadevami sami, deloma je tudi med njimi že dovolj ljudi, ki imajo toliko izvežbanosti v slovenskem jeziku in toliko dobre volje, da lahko vršijo to posredovalno vlogo. Pri nas sta letos izšli 'Jve knjigi iz slovaške literature: Kukučinova »Hiša v bregu« in pol zgodovinska pol sodobno nacibnalna drama »Kralj Svetopolk« dramatika Stodole. Pri Slovakih začenja uspeh Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem«. Delo zadnjih dveh treh let kaže na še živahnejšo izmenjavanje kulturnih vrednot dveh slovanskih narodov v bodočnosti. Aprilska številka -.Fldna* jc prinesla kratek članek Slovenske različnosti, kjer Smolej V.
poroča o člankih v slovenskih revijah in časopisih, ki se tičejo slovaške literature oziroma umetnosti sploh. To je nekaj naše slovensko-slovaške bibliografije. Med recenzijami knjig pa so pod naslovom »Iz slovenske znanstvene literature« uvrščena informativna poročila o sledečih znanstvenih slovenskih knjigah: o Trubarjevem Katekizmu v faksi-milirani izdaji Akademske založbe, o zborniku Slovenska krajina, kjer poročevalec opozarja zlasti na nekatere literarne zveze med Prekmurci in Slovaki, o nemški knjigi praškega univ. profesorja Schneevveisa »Grundriss des Volksglaubens und Volksbrauches der Scrbokroaten«, ki ga je izdala Mohorjeva družba, ter končno poročilo o Duševnih profilih prof. Prijatelja, kjer je podano v kratkih potezah življenje in delo našega univ. prof. in esejista, V junijski številki je kratko poročilce o knjigi prof. Vidmarja »Moj pogled na svet«. Poročila so kratka in zgolj informativna, a vendar tudi kot taka pomembna za tuji slovanski svet, saj ima »Elan« zelo mnogo bralcev med slovaško inteligenco, pa tudi med češko. Dalje je v teh številkah priobčil znani prevajalec iz naše poezije Koloman GeralJini zopet nekaj svojih prevodov naših povojnih pesnikov, in sicer Boža Voduška »Pozdrav zavčas rana. (Zdravica v ranem jutru) in Kocbekovo »Angeli«. Tako vidimo, da se Gc-raldiniju sama od sebe oblikuje polagoma zbirka naše povojne poezije od Srečka Kosovela, od katerega je v junijski številki »Pramena« prevcl »Sonet smrti«, do Kocbeka. Z že prevedenimi in nckateremi drugimi bo sčasoma mogoče izdati * slovaščini izbor naše poezije, ki bi dopolnil izbor naše povojne proze, ki ga ima že dalj časa v prevodu Jan Irmler ter čaka na objavo poj naslovom »Klasi izpod Triglava«. Želeti je, da bi se tudi med slovenskimi pesniki našel kdo, ki bi nam mogel posredovati v vezani besedi slovaško povojno poezijo.
Kovboji izumirajo
Doba romantike se umika gospodarskemu napredku
Zdaj izumirajo ludi kovboji, ti pustolovski, potujoči ljudje ameriškega Zahoda. Pred 40, 50 leti so še obsegale farme vzhodnih pobočij Skalnatih gora po '20 do 40 tisoč, nekatere do 200.000 hektarjev. Kovboji tedanje dobe so drevili ko drzni junaki v slikoviti jahaški opremi po povestih naše mladosti. Kovboj je imel dvoje, troje konj in sedlo. S tem >premoženjem« se je ukvarjal s svojim poklicem, da je krotil konje in pazil na črede goveje živine. Za majhen »krok« je prišel tudi v mesta in med meščane, a sicer je prezirljivo zrl nanje. A to je bilo prav, zakaj v mestih se je le prevečkrat dogajalo, da so se kovboji pri kvartah pretepali in pobijali.
Moderni kovboj ima pa drugačno življenje. Proizvodnja govejega mesa je na farmah takšna nezanesljiva kupčija, da mora dandanašnji kovboj opravljati mimo svojega običajnega posla še vsa dela v hiši in hlevu, da si zasluži stanovanje in prehrano in plačo 50 dolarjev na mesec. Kovboj mora biti zdaj vešč raznih poslov, tako mora znati žeti, graditi mostove, ograje, sekati in pripravljati drva. Prihranke ima navadno v blagu, kakor konje ali govejo živino, ki se z gospodarjevim dovoljenjem pase po njegovih pašnikih.
Ce ima kovboj dovolj denarja in živine, si pridobi lastno grudo: država mu brozplačno nakaže kakih 65 hektarjev zemlje. Če je kovboj zmožen in če izpolni predpise, to je, da si postavi hišo in da vsako leto preorje toliko in toliko sveta ali si priredi toliko in toliko telet, tedaj postane posestvo po 3 do 5 letih z globo 10 dolarjev — njegova last.
Kovboji se pa večkrat zapletejo v tako imenovane stampedos ali rodeos, ki so neka vrsta jezdnih turnirjev v kakem majhnem mestu, kjer določijo, kdo zna najbolje krotiti konje, metati laso itd. Nagrade, ki jih večje rodeos dajejo za te izurjenosti, so tako visoke, da veliko kovbo-jev premotijo in zapustijo delo na farmi. Nagrade so po 20 do 30.000 dolarjev.
Nekateri kovboji zaslužijo na ta način po 20.000 dolarjev na leto. Kakih 200 kovbojev se bavi le s turnirji. Pozimi pa jih vabi masten zaslužek v Hollywood, kjer za filme predvajajo svoje umetelnosti.
Kovbojev je manj in manj tudi zato, ker uspeva zdaj reja ovac bolje ko reja konj in govedi in donaša radi volne več dobička.
Vprašanje barvastega filma rešeno. Tvrdka Si vastih filmov na podlagi iznajdbe Francoza Ber mena. Pri tej izdelavi se skozi barvaste filtre in točke slike na posamezne barvaste točke, ki us leni. Pri projiciranju nastanejo z uporabo enake Seveda je ta izvedba polna neskončnih tehniških slišice. šele pri povečavi se spoznajo poedine skozi film pod mikroskopom. Spoznati je enakom »širrke« za ženski las in ki jih s kovinaslimi va tem toliko, kot jih še ni b
cmens in Halskc je dognala novo prirejanje bar-Shoua, ki je velikanskega gospodarskega po-mikroskopiono majhne leče razdelijo poedine bezajo barvam za podlago: modri, rdeči in ze-ga irobarvnega filtra barvaste slike na po/.orišču. fines. Na levi vidiš 24 kratno povečavo filmske črte, iz katerih sestoji slika. Na desni ie prerez erno obliko posameznih leč, ki so v premeru Ijarji vtisnejo v celuloid. Tehniških fines je pri ilo pri nobenem aparatu.
Atentati na Angleškem
Ko smo zvedeli za ponesrečeni atentat na angleškega kralja, smo se spomnili prejšnjih atentatov, ki so bili izvršeni na člane kraljevske družine, ki jih je pa bilo malo, saj je angleška kraljevska družina splošno priljubljena. Vendar je bilo v 63 letih vladanja angleške kraljice Viktorije precej napadov na njeno življenje. Prvi je bil 1. 1840 in sicer blizu onega kraja, kjer je bil letošnji atentat-
Tedaj se je peljala kraljica Viktorija s svojim soprogom, princem Albertom, v odprtem vozu, ko je neki natakar Edvard Oksford iznenada izstrelil dva strela iz samokresa, ki sla prifrčala tik glave kraljice in princa. Oba sta se koj vrnila v Buckinghamsko palačo. Atentatorja so prijeli, pri hišni preiskavi pa so našli mnogo obležilne-ga zanj. Izkazalo se je, da je bil napadalec član lajne družbe »Mlada Anglija«.
Tedaj je bila doba mednarodnih uporniških tajnih družb, zlasti dijakov in rokodelcev, ki so jih zlasti organizirali v Švici in Parizu. Napadalca Oksforda je sodišče spoznalo, da ni priseben in so ga obsodili v 40-letno bivanje v blaznici. Ker se je pa andi prav pametno vedel, so ga izpustili že prej in obsojenec se ie izselil v Avstralijo, kjer si je kot pleskar služil kruli. Princ Albert se je jako pritoževal, češ, da je bil atentator premalo obsojen in da je tako ravnanje oblasli le vspod-buda za nadaljne napade.
Zares so bili že čez dve leti novi napadi na kraljico: nekoč jo je napadel neki blaznež, drugič pa atentator Francis, ki mu je pa samokres odpovedal in ki je ušel. Kraljica in princ sta bila tedaj tako hladnokrvna, da sla se čez nekaj ur še enkrat odpeljala, misleč, da se bo atentalor sam izdal. In zares jc v drugič streljal in zadel v voz. Francisa so obsodili v izgnanstvo.
Leta 1850 jc neki odstavljeni častnik s palico udaril kraljico in je zadel njen klobuk. Obsodlii so ga v sedemletno izgnanstvo. Še dvoje napadov je zaključilo število atentatov na kraljico. Leta 1869 je neki Irec naperil samokres nanjo, ko ji je izročil neko prošnjo v parku St. James. Kasneje je kraljica povedala, da se ni še nikoli v življenju tako prestrašila, vendar jc napadalca obsodila le v izgnanstvo v Avstralijo in je še zanj plačala vožnjo. Slednjič jc še liek,i Maclcan lela 1882 streljal v Windsorju na kraljico, a tudi ta baje ni bil zdrave pameti.
Njenega sina, kasnejšega kralia Edvarda VIL, so samo enkral napadli. Spomladi 1. 1900, ko je bil še prestolonaslednik, je potoval skozi Bruselj. Vprav, ko sc je vlak premaknil, je neki petnajstletni fant Sipido skočil na siopinico kraljevskega vagona in je dvakrat ustrelil skozi okno. Obe krogli sta sfrčali tik mimo princa in sta preluknjali vagon. Edvard si je najprej prižgal cigareto, nato se je obrnil k množici, ki je prijela napadalca in jo je prosil, naj mu prizanesejo. Pri zasliševanju se je izkazalo, da je bil Sipido član kluba, ki je sredi burske vojne širil sovraštvo do Anglije. Obsojen je bil, a kmalu nalo pomiloščen, ker je bil še premlad.
To ,je bil do nedavnega poslednji atentat na kakega člana angleške vladarske rodbine. Vendar se je 1. 1923 zgodilo nekaj čudnega. Kralj Jurij in kraljica sla bila pravkar prišla v Sanding-liarn in sta se razgovarjala z visokimi osebnostmi na kolodvoru, ko je iznenada planil izza avtomobilov neki majhen človek s čolasto nogo in jc zakričal: »Če bi imel zdajle samokres, bi vas vse ustrelil!« Navzlic čotasti nogi je mož jako nnglo planil proti kraljevski dvojici, a ga je še pravočasno prestregel neki policijski častnik.
Oklopna gora. Politični dogodki v Španiji so sv ct opozorili tudi na gibraltarsko pečino. Last Angležev je in ie ključ Sredozemskega moria. Gibraltar ie ves v utrdbah in tooovih. Na sliki jc vkieti nekaj orjaških oklopnih plošč, ki noi varujejo rezervar s sladko vodo in podzemske tanke
petr oleja
Proslava konj v Monakovem
Danes je v Monakovem konjska proslava za jubilejne tedne »500 let nemških konjskih dirk v Monakovem«. Za to proslavo so bile velikanske priprave. Dobili so morali primerne noše, ki morajo biti pristno zgodovinske. Iz vse Nemčije so jih spravili skupaj Dobili so jih od vojaštva, od zastavljalnic, zasebnikov, iz muzejev, gledališč in od filmskih družb. Zbirali so jih v posebni centrali in oddajali posameznim udeležencem. Dosti skrbi je bilo radi pokrival in obutve, radi sulic, mečev in zastav.
Poglavje zase je bilo vprašanje, odkod dobiti
900 konj?
Iz raznih hlevov so prikorakali. Na velikem
razstavišču dobi vsak konj svojo barvo. Vsak hlev ima svoj poseben znak, vsak konj je zavarovan. Njegov popis mora biti točen ko za polni lisf. Nekateri so cenjeni na 100.000 in več dinarjev. Težavna je bila zadeva, kako bodo ljudi razpostavili. Treba je bilo preskrbeti za 10.000 šopkov, ki jih vržejo gledalci ob začetku in ob koncu sprevoda. In kako pravilno razdelili te šopke, da pridejo v prave roke? — Ob eni popoldne se začno slovesnosti. Vse me^to Monakovo bo »počastilo« konje, ki so že skoraj iz mode, saj jih izpodrivajo avtomobili, železnice, tramvaji in letala: namesto vseh teh prometnih sredstev smo še pred 100 leli imeli samo konje!
Najmogočnejše ženske na Kitajskem
— so tri seslre Soong, ki so hčere bogatega kitajskega mandarina. Usoda jih je postavila na prav vidna mesta: Kot soproge svojih mož, ki so v novi in najnovejši dobi kar najgloblje posegli v zgodovino Kitajske, so le sestre velikega pomena za kitajsko politiko.
Sestre Soong predstavljajo novo, bodočo Kitajsko. Vse so nasprotnice notranjih zmed v državi in sleparstva in razbojniških pohodov in oblasli tujcev. — Hčere mandarina Soong a so bile vzgojene v Združenih amer. državah, odkoder so prinesle že izgotovljeno svetovno podobo v svojo domovino. Ena od sester, Mei Ling, je zdaj gospa Cangkajšek, žena kitajskega samodržca. Ker je zmožna več jezikov, ker je prikupna in vešča v znanostih, je svojemu možu najdragocenejša pomočnica; je njegova tajnica in mu daje modre nasvete, Nobene listine ni, ki bi je gospa Cangkajšek ne poznala; pri vseh intervjujih in razgovorih je prisotna in Cangkajšek brez nje ničesar ne ukrene. — Mei Ling je moderen človek. Veliko potuje, a ne radi zabave, marveč da spoznava vprašanja sodobnega življenja — in potuje vedno Ic z letalom. Ima sama štiri letala, da jih more vedno uporabljati. Oblečena je v nekako zmes med pariško in pekinško modo in govori kitajščino, ki je polna amerikanskih izrazov.
Mei Ling se v vseh važnih zadevah posvetuje s svojo sestro Regino. Regina Soong je žarišče družbe, ki jo posečajo zlasti Evropci. Regina Soong se zna izvrstno razgovarjati in jo zlasti diplomati visoko cenijo. Njen vpliv je jako raz-sežen. Iz njenih krogov zvemo, da ena sama njena beseda več zaleže, ko proglas vlade v Nankingu.
Hing Ling, tretja sestra, je pa povsem drugačne vrsle. Ona se ne blesti tako v javnosti vendar je v tesnih zvezah z gospodarstvom in s tujino; bolj ko obe sestri, pozna potrebe preob-Ijudene Kitajske. Hing Ling je vdova velikega Sunjatsena, ki je pred 11 leli umrl. Delo svojega slavnega moža je prevzela kot dragoceno dediščino in ga ludi nadaljuje. Deluje na-vladi, ustanavlja šole udeležuje se javnih zadev in oznanja evangelij svobode. Na milijone kmetov jo po božje časti. Če bi le hotela, bi delala čudeže: Le besedico bi spregovorila, pa bi ljudstvo vstalo in se bojevalo zoper slehernega sovražnika. A Hing Ling še ni dala tega znamenja. Molče razmišlja, čaka in dela.
Vse tri sestre pa so upanje svoje domovine, ki o njej sanja veliko najboljših sinov kitajske zemlje.
Uspešno sredstvo proti Itomarjem
Profesor dr. Cammerloher, ki je prebival leta in leta na Javi, je napisal: »Na Javi uporabljajo Evropci in domačini zelo uspešno sredstvo proti komarjem in sicer tako zvani oleum kajuputi, katero pridobivajo iz neke mirte iz vrst melaleuka leukodendron. S tem oljem no namažejo samo golega dela telesa, kakor obraz, roke in noge, ampak tudi nogavice in obleko oziroma dele obleke, skozi katere komar piči. Ker je oleum kajuputi eterično olje, ne zapusti nikakih madežev in lahko namažeš z njimi dele oblek. To olje ima sličen vonj kot evkalvptovo olje, ter se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Profesor Cammerloher je preizkusil to sredstvo na sebi kakor tudi v krogu svojih znancev in je dosegel z njim izredno dobre uspehe.«
Kolonisti v Sibiriji uporabljajo redek katran, izdelan iz brezovega lesa. Ta katran je prav lahko vtreti v kožo in diši slično kot juh-tovina. Uporaba tegu katrana nadležne komarje gotovo prepodi.
Ukrotila ga je.
3SL©¥EMEOe
p:r<s<d! S© Mlit
V soboto 22. julija 1876.
Izvirni dopisi.
Od Ormuža, 20. julija. (Volitve). Pretečeni teden smo imeli volitve za okrajne zastope po Štirskem. Ne morem si kaj, da ne bi tukaj omenil »pridnih« ormužkih uradnikov ter učiteljev
f° ,se potegovali pri vsaki prliki za to, da bl rl-v J.em nemčurji, in so tudi sami kot pooblascenci volili nemčurje. Tako so dehili zoper voljo ter na škodo okraja, od kterega žive. Za vohtvijo v skupini velikega posestva je pnsla na vrsto volitev v mestih in trgih, kjer sta volila Ormuž in trg Središče, vsaki po pet zastopnikov i,n sicer prvi nemčurske, drugi narodne zastopnike. V novem okrajnem zasto-pu bomo tedaj nekaj naših zastopnikov imeli, v prejšnjih ni bilo niti enega našincev. Pro.šla voli ev nam je v dokaz, kako lahko bi zmagali, ko bi se respektirala postava in bi se delalo pravično; toda kar ni bilo zdaj mogoče, bi morda v prihodnje.
Domače novice.
(Nemškutarski »Tagblatt«) hoče po vsi sili, da bo Janežičeva slovesnost na Koroškem narodna demonstracija, in sklepa to posebno po tem, ker so povabljeni vsi Slovenci in se je misli vdeležiti tudi »Sokol«. V teh besedah tiči dcnuncijacija in želja, da bi vlada slovesnost sploh prepovedala ali vsaj tako naredila, da bi nobenega Slovenca k nji ne bilo. Kdo li bo prišel k slovesnosti, ki se vrši odličnemu slovenskemu pisatelju na čast, če ne Slovcnci? Nem-eurii in Nemci gotovo ne! In kdo se je sme vdeležiti, kdo ne? Mislimo, da ne le vsak Slovenec, ampak vsak človek sploh, toraj ne gre drugače, nego da se povabi vsak Slovenec. Če sme vsuk Slovenec, vsak človek priti, zakaj bi »Sokoli« ne smeli, Je mar to društvo tako'po litično društvo? Če Nemci in drugi obhajajo slove_snosti imenitnim svojim možem na čast. f?kaj bi jih Slovenci r.c smeli na s v o j i zemlji? To ste liberalci, da vas mora biti do peto sram. Kdo je bolj liberalen, Turek ali vi?
Prekomorski letalec slavni Lindbergh je prispel v Nemčijo.
Če hočete vedeti...
V Varšavi je 50 vlomilcev v denarne blagajne prosilo policijo, naj jim preskrbi kako
službo, ker bi zdaj radi mirno in pošteno živeli. *
Ameriški dušeslovci so dognali, da se pri ogledovanju muzejev najprej utrudijo Američanke, najkasneje pa Nemke.
*
Angleška statistika javlja, da izmed 100 moških, ki pridejo v trgovino z obleko, kupi 73 moških obleko v isti trgovini. Ženske pa pregledajo po več trgovin, preden kaj kupijo.
*
v
Banovina elektrificira Štajersko
Prvi del načrta: Elektrifikacija Pesniške doline - Drugi del: Tok bo dobavljala Fala pod istimi pogoji kakor velenjske elektrarne
Maribor, 24. julija.
Poročali smo že kratko o dogovorih med predstavniki banske uprave ter mestne občine mariborske zaradi elektrifikacije Pesniške doline. Pogajanja so prišla že do zaključne faze ter je potreben samo še pristanek mariborskega mestnega sveta, da lahko prevzame elektrifikacijo tega področja mariborska mestna občina. S tem pa je podan prvi korak za izvedbo obsežnega elektrifikacijskega načrta, ki ga ima v načrtu banovina: elektrisikacija Slovenskih goric.
S pristankom mestne občine mariborske je prvi -lal velikopoteznega načrta omogočen že do letošnje jeseni. Elektrifikacija Pesniške doline sc bo izvedla že letos. Kakor smo poročali, se bo zgradil daljnovod visoke napetosti od Kamnice do Svečine v dolžini 12.640 km za napetost 10.000 voltov. Stroški za zgradbo tega daljnovoda bi znašali 460.000 Din. Mestna občinna mariborska je pripravila načrte in proračune za daljnovod iz Kamnice do SP. Kimgote, Zg. Kungote in Svečine ter načrte za krajevna omrežja navedenih krajev. Ker je zastopnik Fale izjavil, da elektrarna sama ne more navedenih krajev elektrificirati, je mogoče izvesti elektrifikacijo le na ta način, da zgradi omrežje ali mestna občina mariborska, ali pa banovina sama s prispevki krajevnih faktorjev za krajevna omrežja tako, kakor jih morajo plačevati ostali kraji, ki jih elektrificira banovina. Ti pogoji predvidevajo enkratni prispevek v višini 38 odstotkov direktnih davkov iz leta 1930. Pod direktnimi davki se razumejo: zemljarina, zgradarina in pridobnina. Ta prispevek morajo plačati prizadeti kraji vnaprej, lahko pa si ga preskrbe v obliki posojila, katerega potem amortizirajo s pribitkom na temeljno ceno za električni tok.
Če bo zgradila daljnovod mestna občina mariborska, ga bo tudi obratovala in vzdrževala; banovina je obljubila za elektrifikacijo celega področja znesek 100.000 Din pod pogojem, da ne bo plačevala nobenega krajevnega pribitka za svoje posestvo in 'šolo v Svečini. Podpredsednik mariborske občine Franjo Žebot je predlagal, naj W zvišala banovina svoj prispevek na 200.000 Din, in sicer naj bi plačala 100.000 Din že letos, ostanek pa v dveh letnih obrokih. Referent za elektrifikacijo inž. Reuch je obljubil, da bo stavil tozadeven predlog g. banu, da prispeva banovina
Studenci pri Maribora
dobijo svojo župnijo
Maribor, 24. julija.
Snoči je bila v Studencih pri Mariboru seja občinskega sveta pod predsedstvom župana Al. Kaloha. Glavna točka dnevnega reda je bila ustanovitev posebne župnije sv. jožefa na Studencih. Sludenci so doslej spadali pod magda-Icnsko župnijo v Mariboru, ki je največja v lavan-linski škofiji. ?.c pred vojno se jc večkrat izrazila želja, da bi dobili Studenci svoi lastno župnijo, enako pa so prosili tudi po vojni, vendar je tedanja marksistična večina v občinskem svetu mala to preprečiii. Danes ~pa ic bilo na občinskem svetu soglasno sklenjeno, da se ustanovi VM&hidcncih lamostoina župnije.. Posebno se je pfitodcvol za to župan Kaloh . Tud' socialistični občinski svetniki pod vodstvom" zeTftfučarja g. Brenčiča, ki je bil svojčas od bivšega režima pregnan v Srbijo, pozneje pa na prizadevanje mariborskega podžupana Pranja Zebota in na intervencijo notranjega ministra dr. Korošca premeščen nazaj v Maribor, so soglašali s predlogom, da se ustanovi samostojna župnija. Ker sc je svojčas tudi že mariborska občina izrazila, da ustreže tej želji po ustanovilvi samostojne župnije, enako tudi pobreška občina, je sedaj padla zadnja ovira. Današnji seji mestnega sveta jc prisostvoval tudi okrajni načelnik za Maribor-desni breg dr. Šiška.
200.000 Din na ta način, da nakaže v tem letu k zgradbi daljnovoda proti Svečini iz kredita za pospeševanje elektrifikacije znesek 100.000 Din, od ostalih 100.000 Din pa bi se nakazalo po 25.000 Din kot prispevek za elektrifikacije krajev Sv. Jurij ob Pesnici, Zg. Kungota, Sp. Kungota in Rošpoh.
Važen faktor za izvedbo elektrifikacijskega programa je pristanek elektrarne Fale, da je pripravljena dajati tok za elektrifikacijo vseh krajev na Štajerskem, ki jo namerava izvršiti banovina, pod istimi pogoji, kakor dobavlja tok velenjska elektrarna. Kakor znano, plačujejo Kranjske deželne elektrarne tok Velenju po 0.35 Din za kilo-vatno uro. Temeljnna cena za tok bi bila tedaj tudi na Štajerskem ista, kakor je na Kranjskem, in sicer za luč 3.25 Din, za obrtni tok 1—2 Din, za nočni tok 0.60 Din, za gretje in kuhanje 0.80 Din, za industrijski tok pa po posebni pogodbi po 1 Din.
Kakor rečeno, je predvidena elektrifikacija Pesniške doline že letos. Vsekakor ie dolžnost mestne občine mariborske, da to važno delo izvrši ter pokaže s tem svojo skrb za gospodarski dvig okolice, od katere je nneposredno odvisno tudi gospodarstvo mesta samega. S tem bi se Maribor vsaj deloma oddolžil okolici, ki je v gospodarskem pogledu z mestom tako ozko povezana.
Z elektrifikacijo Pesniške doline pa se začenja obenem drugi del velikopoteznega načrta: elektrifikacija Slovenskih goric. Daljnovod Kammica— Sp. Kungota se bo zgradil tako ojačen, da bo mogoč pri Sp. Kungoti odcep novega daljnovoda proti Št. Lenartu v Siov. gor., oziroma proti Št. llju. Ta del načrta se bo začel izvajati prihodnje leto, zajel pa bo mnogo večje področje, kakor prvi del.
Elektrifikacija štajerskega dela naše banovine bo naglo napredovala. Leto« bosta eleklrificirani dve važni dolini: Pesniška, ki jo izvrši mariborska mestna občina, inn Dravinjska, katero bo elektri-ficirala Fala sama. Drugo leto bi sledili kraji med Št. lijem in Sv. LenaTtom v Slov. goricah. S tem bi bilo skoraj vse severno območje banovine elek-trificirano, kar bi bilo za te kraje ogromne gospodarske važnosti.
Možje, ki vodijo sedaj usodo naše banovine, so pokazali res pravo razumevanje za gospodarske potrebe in narodno ojačenje severne meje, za kar jim bo severni del naše domovine ohranil trajno hvaležnost.
Laško
Z izrednim zanimanjem obiskuje ljudstvo Gre-gorinovo pasijonsko dramo »V času obiskanja«. Pri predstavi v nedeljo, dne 19. t. m. je bila ogromna udeležba, tako da se je vodstvo prireditve odločilo, da se drama ponovi v nedeljo, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer. Sporočamo vsem, da je v nedeljo, dne 26. t. m. zadnja predstava. Laščane in one iz bližnje okolice pa prosimo, da si nabavijo vstopnice v predprodaji.
Trebnje
V nedeljo, dne 26. po rani maši bo v Prosvetnem domu ustanovni občni zbor Krajevne kmečke zveze, združen z večjim kmečkim zborovanjem za trebanjsko dolino. Govoril bo predsednik Kmečke
zveze g. Brodar. Dolenjci! Pridite v obilnem številu, da se poučite o pomenu in smernicah vaše stanovske organizacije in kako boste z njeno pomočjo zastopali interese Dolenjske.
Sumljiv „mutec"
Ljubljana, 24. julija. Nekje po Poljanski dolini se je te dni potikal človek zmrše-nih las, ki je beračil in morda tudi kradel. Pri neki kmetski hiši je zahteval ključe od cerkve. Tam mu jih seveda niso dali, ker jih niti imeli niso. Takoj nato so ga prijeli orožniki in medtem, ko je pri kmetih še govoril, se je pričel pri orožnikih naenkrat izdajati za gluhonemega. Ni hotel nič slišati, niti nič videti. Okrajna izpostava v Škofji Loki je tega moža poslala ljubljanski policiji. Ta sedaj preiskuje, odkod je sumljivi možakar. Policija domneva, da ima v rokah kakšnega zločinca ali čudaka. Toliko je policija že ugotovila, da možakar ni gluh. Zadostuje namreč, ako za hrbtom s'mu!anta povzročiš močnejši ropot in že se simulant ozre, medtem ko pravi gluhonemec pTav nič ne reagira. Simulant, ki ga ima sedaj ljubljanska policija v rokah, je 35—40 let star, srednje, šibke postave, je bosonog, ima podolgast obraz, modre oči, rjave velike lase in je neobrit. Oblečen je v stare zakrpane hlače in v rjav suknjič. Na sebi ima platneno kmečko srajco. Na levi roki ima svežo rano.
Ko so mu na policiji predložili listek z zahtevo, naj napiše svoje ime, je samozavestno napisal: »Martin Luter, doma iz Št. Vida nad Ljubljano«. Ko so ga drugi »zaslišali«, je zapisal, da ie doma iz Velike Loke, tretjič pa, da je iz Horjula. Policija prosi, naj bi se tisti, ki bi o tem možakarju vedeli kaj več, zglasili pri njej.
Obenem pa ima policija v svojih zaporih še nekega drugega gluhonemega človeka, ki se je zglasil sam. Ta drugi pa je resnično gluhonem ter je policija že ugotovila, kdo je, samo sedaj ne ve, kam bi z njim.
Spori
Olimpijska vas
x -• rr\ »...m . .J«n .... /	1

0lympifchc7Dorf
ZUR XI. OLYMPIADE BERLIN 1936
v;) ■ ,
Po vzorcu in skušnjah v Los Angelesu je zgradilo nemško vojaštvo za aktivne športnike olimpijskih iger olimpijsko vas. Ta vas je oddaljena od stadiona 14 km, vendar pa ima stadion jako dobre in ugodne zveze. Ob vhodu v olimpijsko vas se nahaja poslopje za sprejem, zabavo ter upravo kakor tudi restavracija, pošta, banka, brzojavni urad, prodajalne itd. Udeleženci, katerih je že precej v tej vasi, stanujejo v zgradbah, ki imajo sobe s po dvema posteljama. Vsako poslopje ima skupen prostor, dalje telefon, gorko vodo, naprave za umivanje ter prhe. V vasi so na razpolago uslužbenci, ki so zmožni jezikov vseh onih narodnosti, ki bodo stanovali v olimpijski vasi. Za vsako narodnost je na razpolago posebno poslopje za ko-
Zanimivosti iz jugoslovanskega lahkoatletskega športa
ASK Primorje zopel prvak. V tekmah za prvenstvo moštev je doseglo Primorje 40.284.85 točk ler si je s tem osvojilo naslov prvaka države za moštva v I. 1936
Povečanje lahkoatlefske reprezentance za Berlin. Poleg žc obiavlicnili 12 atletov, ki bodo zastopali naše državne barve na XI. olimpijskih igrah v Berlinu, bodo nastopili na olimpijadi tudi naslednji atleti: Avgust Baščak, Nikola Kleut in Stane Šporn.
Domač film o olimpijadi. Predsednik )ugosl. lahkoailetske zveze g. V. llgrinič bo kot amater filmsko sninial o priliki berlinske olimpijadc najboljše atlete sveta v svrho študija Film bo last zveze.
9 novih jugosl. rekordov. Na svoji 30. redni seji (2. 7. t. I.) je jLAZ-a verificirala 9 novih jugoslovanskih rekordov in siccr:
1500 m Krevs Ive, ASK Primorje, Ljubljana 4:07.9 min;
5000 m Krevs Ive, ASK Primorje, Ljubljana 15:41.4 min;
4 krat 400 m reprezcnianca jugoslavije v postavi: Nikhazi, Hanžekovič, Goberšek in Pleter-šek 3:28.6 min;
Metanje krogle: Alcksa Kovačevič, I1ŠK Concordia, Zagreb, 15.01 m;
panje, parna kopel in soba za frizerja. V sredini olimpijske vasi se nahaja športni prostor za vež-banje, ki je napravljen točno po merilu olimpijskega stadiona, dalje plavalni bazen in telovadnica. Tudi najmodernejše zdravstvene naprave se nahajajo v tej vasi. Vsi tekmovalci bodo prepeljani na stadion in nazaj z avtobusi in imajo tudi v Berlinu samem prosto vožnjo na vseh prometnih sredstvih.
Olimpijska vas je namenjena samo moškim tekmovalcem ter njihovim oficijelnim spremljevalcem, dočim bodo stanovale ženske pod istimi pogoji v novourejenem »Kameradschaftshausu« na državnem športnem polju samem.
Metanje kladiva: Ing Stepišnik Milan, SK Ilirija, 1 jubtjana, 49.17 m;
Skok v višino brez zaleta: Srdjan jurkovič, IIŠK Concordia Zagreb, 147 cm;
Metanje diska z obema rokama: Dr. Manoj-lovič, HSK Concordia, Zagreb, 78.21 m;
Metanje kopja z obema rokama: Miloš Josip. II5K Concordia, Zagreb, 94.37 m.
Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanju srca in glavobolom ie naravna
Franz-Jos@fova
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo Prava Franz-Joscfova voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ogl. rog. S br. 30-174/Hi.
Grčija-Jugoslavija v Zagrebu. Grško lahko-otlctska reprezentanca se bo na povratku i/ Berlina ustavila v Zagrebu, kjer sc bo pomerila z našo reprezentanco. Bo to 22. m 23. avgusta o priliki proslave 15. letnice obstoja jugosl lahkoailetske zveze Tehnični odbor jc že izdelal program tekmovanja, ki bo celotcn olimpijski Stadion se bo v lo svrho posebno preuredil,
Moto Hermes siporofia, da so rtiSNlolitcv ijtigrad s prve o< en.jova.lnc vof.uje vsled tehničnih >vir danes ne more vršiti, lemvefi l>o leden dni pozneje, t. j. 1. avgusta ob 9 zvečer v gostilni Stopi« v šiški.
Alja Rahmanova:
12
Tovarna norega človeka
Roman.
Vitalij Vladiniirovič je prebdel vso dolgo noč. Z dolgimi koraki jo hodil v svoji sobi sem in tja. Nekajkrat si je potegnil z roko preko obraza, kakor bi hotel pregnati neko misel. Toda ta misel je bila trdovratna; ni se dala prepoditi.
Tedaj je zagledal na mizici roko egiptovske mumije. To mu je podarila nekoč Tamara, ko se je vrnila z nekega potovanja po Egiptu, in Vitalij Vladiniirovič jo je cenil in častil kot dragocen talisman.
Pod roko mumije je bil razprostrt majhen, vezen prtiček, s katerim je hotela Ana Ivanovna nekoč razveseliti svojega moža. To je bila res žrtev, zakaj svilo za vezenje je bilo takrat dobili le za grozno visoko ceno in( denar zanjo si je morala tako rekoč od ust pritrgati.
Vitalij Vladiniirovič je obrnil pozornost z roke mumije na ta prtiček in kakor bi ga mučila telesna liolečina, je spaeil obraz in mrmral sam pri sebi:
»Moj Bog, kako neznosen, malomeščanski okus! Egiptovska mumija na vezenem prtičku! S svojo ljubeznijo me bo še umorila! Moja potrpežljivost je pri kraju! Ali ne vidim, kako trpim? Vse na njej mi je zoprno! Ta dolgi, tenki vrat, ti večno umazani nohti na roki, ti neurejeni prameni las... Oh, Tamara, ti si kriva, da sem se poročil z njo, samo ti!«
Vitalij Vladiniirovič je zdrknil v naslonjač in pokril obraz 7. rokami. Zamislil se je v dneve svoje mladosti. Kako je bilo takrat vse svetlo, kako jasno, kako pre-
prosto! ... Do minute, ko je stopila Tamara v njegovo življenje...
Ko je prvič zagledal Tamaro, se je na prvi pogled zaljubil vanjo. Vse na njej ga je takrat prevzelo. Bil je to čas, ko se je posebno mnogo bavil z umetnostjo, ko je napisal mnogo pesmi in se vneto pripravljal na bodočnost V Taniari je hipoma ugledal svoj ideal. On, ki je živel v sanjarskem svetu umetnosti in lepote, je gledal sedaj preti seboj bitje, v kakršno doslej sploh ni verjel: človeka, ki je bil več kot človeško bitje — živo utelešeno idejo lepote. In to ni bil zgolj slučaj. Tamara je bila zavesten uspeh vzgoje svojega očeta, največjega čudaka, ki jo kdaj živel. Jasno in živo, kot bi gledal podobe, je preživel Vitalij Vladiniirovič v duhu oni pomembni dan, ki ga je prebil takrat na posestvu Taniarinili staršev na kmetih.
Trofimovi so bivali v velikem, gradu podobnem poslopju z več kot dvajsetimi velikanskimi sobami, s štirimi terasami in ogromnim parkom. To, česar se je Vitalij Vladiniirovič takrat bal, se jo res zgodilo. Vsa hiša je bila polna gostov. Takoj po njihovem prihodu so sedli k mizi. Zajtrkovali so na terasi; na mizah je bilo nakopičenih toliko jedil, kakor bi bilo treba nasititi celo stol-nijo vojakov: ogromne sklede z mastno smetano in s svežimi jagodami, pečena perutnina, jajčna jed s šunko, vsakovrstno pecivo in posebna torta, pripravljena na način, ki so ga Trofimovi iz roda v rod čuvali kot najstrožjo rodbinsko skrivnost.
Na obličjih gostov si lahko videl, da so bili vsi popolnoma siti; toda gospodinja jih je neutrudoma vedno znova silila, naj jedo. Po zajtrku so se v prostih skupinah iaprehajali po parku; kmalu nato jih je zvonce poklical k obedu.
Med obedom je stari Trofimov razlagal svojim gostom osnovna načela, po katerih je vzgajal svoje otroke. Najpoprej je govoril o svojih sinovih:
;>Povem vam čisto odkrito, vsak človek mora imeli kak kapital. Eden ima razum, drugi lepoto, tretji družabni položaj, četrti denar. Jaz bogastvo zelo visoko cenim, ker ti daje moč nad drugimi ljudmi in svobodo tebi samemu. Toda svojim sinovom ne bom zapustil denarja. Denar si mora vsak sam prislužili z delom. Od tneiie dobe izobrazbo, v denarju pa le toliko, kolikor je neobhodno potrebno za začetek česarkoli. Najslabše, kar more storiti bogat oče, je, če da svojim sinovom vse hkratu; zakaj poleni je vse skoraj tako gotovo izgubljeno, kakor gotovo nas vse čaka smrt. Mojo gotovino dobi moja hči, vse drugo pa bodo porabili za zgradbo velikega doma za potujoče rokodelčiče. S tem bom marsikakega 'potepuha obvaroval gladu, svoje sinove pa lenobe.«
Ko je končal, so hoteli gostje slišati tudi, kako vzgaja svojo hčer. Ni se dal dolgo prositi in je začel:
»Ženska je povsem drugačno bilje. Smatral sem jo vedno za krono stvarstva, samo da ima le malokdaj možnost, da bi se razcvetelo vse, kar leži v njej. In to, kur razumem pod žensko popolnostjo, stoji kol vzor ločno začrtano pred mojimi očmi. To je lepota! ln tako sem že izpofetka delal na lo, da bi razvil do največje popolnosti vse sposobnosti za lepoto, odličnost in milino, kar jih ima moja hčerka v sebi.
Tamara je rastlina, vzgojena v rastlinjaku. Vse možnosti uporabljamo, da ima lo bleščečo belino obličja, ki človeka tako prevzame. Njene roke nikdar ue delajo, da ohranijo to rahlo milino, ki jih napravi tako očarljive. V roko dobiva le knjige, ki govore o lepem v lepi obliki.
(8
S2 C
•S a
a
g O 05
•5 a m
5 'O »
;S r
ig jJ « « fl
\ m N© «
O a (B 0 QQ k
C -
o
Jll« c „ M o
c c n
M M W
N N M
01 U S
C
)<J > i»
J mn
t ►
(C .2.
C 5
«
V)
(8 s C -
m
0 E
P" o
0
4> li
-O o
Spoštovane sospe!
Ali je problem
to hitro in dobro oprati?
Mi se brigamo, da boste iznena-dene!
Najidealnejše čudežno sredstvo
za pranje brez luga in mila.
Če želite, da bodo Vaše nogavice čiste, sijajne in zelo lepe, uporabite za pranje TEXIL. Tudt za fino čisto soilo, polsvilo, umetno suilo in volneno perilo posebno pripraven,
TEXIL pere znatno hitreje in se peni mnogo bolje, celo v trdi vodi.
Dobiva se povsod!
Originalen zavoj Din 2"50.
Glavna prodaja za Jugoslavijo : Hinko Mayer i drug, Zagreb.
Sanenedp&g
rte	m te/rivec L vmcji_
ume/nema fia edstrani sUifr dan nc nc^tii
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vSBka beseda Din l1—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
I!
Službe Hčejo
18 letna mladenka
z meščansko šolo, sprejme primerno zaposlenje kjerkoli. Je poštena, vestna, skromna in vsega priporočila vredna. Rc-flektantom dajo naslov uprava »Slovenca«, pod št. 10730.	(a)
Vse denarne posle,
terjatve vseh, tudi podeželskih hranilnic In posojilnic kupujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Izposlujem posojila na hranilne knjižico, nakup In prodaja vrednostnih papirjev itd. Alojzij Planinšek. ag. za bančne in kreditne posle, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1. Telefon 35-10. Znamke za odgovor.	(d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10. (d)
Vrednostne papirje
vseli vrst kupim. Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10.	(d)
Mlekarna se je preselila
v Rohrmanovo hišo na Sv. Petra cesto 26, nasproti hotela »Balkan«. Za obilen obtsk so priporoča Osteršek Marija.
Umrl nam je naš nepozabni soprog, ljubljeni očka, brat, stric, gospod
Alojzij Plantarič
posestnik in izvošček
K večnemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 26. julija ob petih popoldne iz hiše žalosti Sp. Šiška, Aljaževa cesta št. 8. Ljubljana, dne 24. julija 1936.
Žalujoča soproga F a n i ;
Aleksandra, Roza, Alojzij in Cvetka, otroci.

Elsa vdova Mikšič roj. Bernatovič javlja vsem prijateljem in znancem, da se je v cvetu mladosti smrtno ponesrečil v gorah, katere je tako srčno ljubil, njen sin-edinec, brat, nečak in stric
Mladen-Marcel
pravnik
in jo zapustil samo v globoki tugi. K preranemu večnemu počitku ga sprenimio v soboto 25. julija ob 'Ai iz mrtvašnice Zavetišča sv. Vincencija na Vidovdanski cesti k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico Bernatovičevih. V Ljubljani, dne 24. julija 1936.
Elsa Mikšič roj. Bernatovič, mati; Mira Golubič roj. Mikšič, sestra; dr. Viktor Golubič, svak, in nečak Mican.
Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo slotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih f>o vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo
,,Duhovno življenje"
ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argentini, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naroč. uina 70 Din, ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani.
Uprava »Duhovnega življenja« Avalos 250
IŠČEJO: Družina treh odraslih
oseb išče 2 sobi s prltikli-nami. — Ponudbe upravi »Slovcnea« pod št. 10739.
ODDAJO:
Dvosobno in trisobno
stanovanje oddam. Ze-ljarska ulica 11.	(č)
Preselitve
izvršuje z odprtimi in zaprtimi vozovi SLOVENIA TRANSPORT - Ljubljana. Telefon 27-18, 37-18. (č)
Stanovanje
•1 sobe, vso pritlkllne in vrt, oddam za mesečno 1000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10710.
Dvosobno stanovanje
pritiklinami oddam v centru. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 10696.
Droben oglas v posestvo ti hitro proda; če že rte z gotovim denarjem pač kupca ti s kniizico tla
Novo dvodružinsko hišo
prodam za 70.000 Din. Pobrežje, Spesovo selo, pri Mariboru, Slomšekova 26. (p)
Kupim v Ljubljani
okoli centra hišo, novozgrajeno, od 500.000 do 700.000 Din. Plačam v gotovini brez posredovalca. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 10701. (p)
Večje gozdno posestvo
nad Velunjo pri Šoštanju, obstoječe iz kmečke hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in obsežnega lepega smrekovega gozda, zaradi bolezni takoj ugodno naprodaj. Iz-mera do 50 oralov. Cena 75.000 Din. Pojasnila daje Martin I-Iočnik, posestnik v Zavodni pri Šoštanju.	(p)
I a hruške
svože, namizne, debela jabolka, češpljc, bele, pla-ve, košare po 40 kg — 125 Din franko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(l)
Vsa letna oblačila,
lister. burot. kaša, v odlični izdelavi dobite poceni pri P r e s k .e r 1 u Sv. Petra cesta 14.
Moško perilo
gotove srajce do št. 46, pižamo, spodnje hlače v vseh velikostih, dobite po najnižjih tovarniških cenah pri »Kreko«, Tavčarjeva ulica 3,	(1)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — židovska ul. in Stari trg.
vseh vrst, izven kartel-nih cen lahko nabavite samo pri tvrdki »JUGO-PARKET« družba z o. z., Ljubljana, Vošnjakova 10, telefon 32-01
Kolesa
kromlrana In ponlkljana, najboljših nemških tovarn dobite po najnižjih cenah samo v Novi trgovini na Tyršovi cesti 36.	(1)
Žive piščance
mlade, 75—85 dkg težke, komad 9 Din, zaboj 26 komadov — razpošilja G. Drechsler, TOzla. (1)
Trafiko
vzamem v najem ali kupim. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trafika« št. 10749.	(m)
Tinček in Tonček ko i detektiva
113.
Lov na podgane
A kar je bilo za mladega brodolomca najhujše: podgane, ki so se v hipu, ko se je on rešil na plavajoči otoček, poskrile, so se kmalu spet ojunačile in prilezle na beli dan. Čedalje bliže so si upale. Ena izmed njih je nazadnje postala celo tako predrzna, da je skočila na vrh deske, ki je štrlela iz otočka, in začela nepovabljenega potnika izzivalno motriti.
»Lepa reč,« je z grozo pomislil Tinček. »Edino še to je manjkalo, da me podgane požro s kožo in kostmi vred!«
V tem hipu pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Od nekje sta prifrfotala dva orjaška ptiča, zgrabila z dolgima kljunoma vsak po eno podgano in jo odnesla v zrak.
»No, to je pa lepo od vaju,« se je Tinček zadovoljno nasmehnil da nameravata očistiti to podganje gnezdo! Skrajni čas je že bil «
Zahvala
Ob tako težki izgubi nenadomestljivega, nepozabnega soproga in preskrbnega očeta, gospoda
Josipa J. Udlrja
in t. podpolkovnika kr. mornarice
sem prejela nešteto izrazov iskrenega sočutja, za katere se vsem prav prisrčno zahvaljujem. Zahvalo izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, s katerimi smo obsuli tako rani grob pokojnikov, kakor tudi pevcem za ginljive žalostinke. Ponovna prisrčna zahvala vsem dobrim srcem, ki sočustvujete z nami.
Ohranite našega predragega pokojnika v najlepšem spominu in spominjajte se ga v molitvi!
Kranj, dne 24. julija 1936.
Globoko žalujoča soproga Mara z otrokoma in ostalim sorodstvom.
S tužnim srcem javljamo, da je danes v svoji vili na Bledu nenadoma zaspal za večno moj srčno ljubljeni soprog, oziroma oče, zet, brat, stric, svak in bratranec, gospod
Venčeslav Kubelka
k a p e t a n k o r v e t e v p., i m e j i t e I j raznih redov in o d 1 i k o va n j ter hišni posestnik v Ljubljani.
Blagopokojnikovo truplo bo prepeljano z Bleda v Ljubljano, kjer bo položeno na mrtvaški oder v mrtvašnici Splošne bolnišnice. Pogreb bo v nedeljo, dne 26. julija, ob 17 ' popoldne v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo brala v torek ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, Wicn, Volkormarkt in New York, dne 24. julija 1936.
A I i n a Kubelka roj. baronica Pachner pl. Egg en stori, soproga. A I e k s a n -d r i n a, M a r g e r c t a in R o z i, hčerke. Baronica Alina Pachner pl E g g c n s -tort, vdova dvornega svetnika, tašča. Josip Kubelka, kapetan vojnega broda (kont. admiral a. h.) v p., Viktor J. Kubelka, zasebnik, brata. Mila Kambič roj. Kubelka, posestnica, sestra. Henrik baron Pachner pl. E g g c n s t o r f, vladni svetnik, Franc Gornik, vladni svetnik, svaka, liani Kubelka roj. O m c r z a , posestnica, svakinja.
Za »Jugoslovansko tiskarno< v Ljubljani: Karel Ceč,	Izdajatelj: Ivan Rakovcc.	Urednik; Viktor Cenčič.