LETNIK 29, ŠT. 10 STR. 201—224 LJUBLJANA, OKTOBER 1980 Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Program seminarjev v letu 1981 Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije bo v letu 1981 organizirala 9 seminarjev za opravljanje strokovnih izpitov v gradbeništvu, in sicer: 1. seminar: od 19. I. do 23. I. 1981 2. seminar: od 23. II. do 27. II. 1981 3. seminar: od 30. III. do 3. IV. 1981 4. seminar: od 13. IV. do 17. IV. 1981 5. seminar: od 25. V. do 29. V. 1981 6. seminar: od 21. IX. do 25. IX. 1981 7. seminar: od 19. X. do 23. X. 1981 8. seminar: od 16. XI. do 20. XI. 1981 9. seminar: od 14. XII. do 19. XII. 1981 Roki za posamezne seminarje so usklajeni z izpitnimi roki, ki jih je razpisal izpitni odbor. Prijave sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15. KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE GR AD BEN I GLASILOZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE V ESTN IH St. 10 — LETNIK 29 — 1980 YU ISSN 0017-2774 V S E R I A I A - C D A I T I A I T S Članki, študije, razprave Šuklje Lujo A r f in lp c c tn r lip c n r n p p A d ifc ZEMELJSKI PRITISKI NA PODZEMNO STROJNICO MOSTE . . 202 EARTH PRESSURES ON THE UNDERGROUND POWER STATION MOSTE Vižintin Jože DEJAVNOST IN CILJI ZRM K................................................................213 Vesti Prof. dr. inž. Lujo Suklje — sedemdesetletnik.................................... 217 News Iz naših kolektivov OZD GIP GRADIS, LJUBLJANA............................................................218 From our enterprices SGp SLOVENIJA CESTE — TEHNIKA, LJUBLJANA....................... 218 SOZD ZGP GIPOSS, LJUBLJANA...........................................................219 ŽG — ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO, LJUBLJANA...................... 219 GIP BETON — ZASAVJE, ZAGORJE......................................................219 SGP PIONIR, NOVO MESTO....................................................................220 Informacije Zavoda za raziskavo PREISKAVE IN UPORABA JESENIŠKE ŽLINDRE V GRADBE- materiala in konstrukcij Ljubljana NlSTVU (četrti d e l) ..................................................................................221 Proceedings of Institute for material and structures Grimščar Anton research Ljubljana NEKAJ PRAKTIČNIH PRIMEROV RUŠENJ VISOKIH GRADBE­ NIH OBJEKTOV Z MINIRANJEM...................................................... 223 Belšak Danilo Glavni ln odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Lektor: ALENKA RAIČ Tehnični urednik: DUŠAN LAJOVIC Uredniški odbor: LUDVIK BONAČ, VLADIMIR CADE2, IVO JECELJ, ANDREJ KOMEL, DR. MILOS MARINČEK, STANE PAVLIN, VILI STREL Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 180 din, za študente 90 din, za podjetja, zavode in ustanove 1000 din. Revija izhaja ob finančni pod­ pori Raziskovalne skupnosti Slovenije. Zemeljski pritiski na podzemno strojnico Moste UDK 624.131.53 LUJO SUKLJE Strojnica P o d z e m n a s t r o j n i c a M o s t e j e v k o p a n a v o l ig o - c e n s k o l a p o r n a t o s iv o m o r s k o g l i n o (» s iv ic o « ) , k i j o n a o d t o č n i s t r a n i p r e k r i v a j o p r o d n e n a p l a v i n e ( s l ik a 1). D n o j e n a k o t i 4 5 1 ,4 5 ( s l i k a 2), to j e 20,55 m e t r o v p o d p o v r š j e m t e r e n a , k i j e n a k o t i 472,00. P o v r š j e s i v i c e , p r e k r i t o z 2 d o 4 m d e b e lo g l i n a t o p r o d n o p l a s t j o , s e t a k o j z a s t r o j n i c o p o d k o t o m o k r o g 18 ,5 ° v z p n e d o k o t e 490, k j e r s e p r e v e s i p o d k o n g l o m e r a t n o t e r a s o iz f l u v i o g l a c i a l n i h n a p l a v i n ( s l ik a 1). R o b t e r a s e j e n a k o t i 5 1 8 . S t r o j n i c a j e 37 m d o lg a in i m a š t i r i e t a ž e : t u r ­ b in s k o , r e g u l a t o r s k o t e r s p o d n jo i n z g o r n j o g e n e ­ r a t o r s k o e t a ž o . V s t r o j n i c i so š t i r j e a g r e g a t i : d v a s t a p r i č e l a o b r a t o v a t i j u n i j a 19 5 2 , t r e t j i j a n u a r j a 19 5 5 , č e t r t i , k i j e r e v e r z i b i l n i č r p a l n i a g r e g a t , p a j e b i l d o g r a j e n š e le l e t a 19 7 7 . N a d t u r b in s k i m i o d ­ t o k i , k i s e g a j o d o p r a v o k o t n o n a n j e i z p e l j a n e g a o d ­ Avtor: prof. dr. Lujo Šuklje, Ljubljana, Gregor­ čičeva 13 t o č n e g a r o v a p r e m e r a 4 m , so z r a č n i j a š k i . Š i r i n a t u r b i n s k e e t a ž e o d z a l e d n e s t e n e h o d n i k a z a z a ­ k l o p k e d o z u n a n je g a r o b a o b o d o v z r a č n i h j a š k o v j e 16 ,6 0 m , d o z a l e d j a o d v o d n e g a r o v a p a 2 6 ,10 m ; r e g u l a t o r s k a e t a ž a j e š i r o k a 14 ,30 m , s p o d n ja g e n e ­ r a t o r s k a e t a ž a 18,60 m , z g o r n j a g e n e r a t o r s k a p a 24,30 m . P r o s t o r z a a g r e g a t I ( s l ik a 4) j e b i l v s p o d n je m d e l u i z k o p a n p o d z e m n o , d a b i s e č im b o l j p r e p r e ­ č i l o v l a ž e n j e i z k lo p n ih p o v r š i n in z a v a r o v a l a n j i h o v a s t a b i ln o s t . K e r j e o s t a la g l i n a p o o d k u p u t r d n a , j e b i l a g r a d b e n a j a m a z a o s t a le a g r e g a t e iz k o p a n a p o v s e j g l o b i n i o d p r t o ; p r o t i p a d a v i n a m j e b i l a v a r o v a ­ n a s p r o v i z o r n o s t r e h o . V e č j e n a b r e k o v a n j e i n l u ­ š č e n j e s i v i c e se j e p o j a v i l o l e v o d v o d n e m r o v u , k j e r s o o s ta le o d k o p m e p o v r š i n e d o lg o n e z a b e t o n i - n a n e . V e r t i k a l n o a r m i r a n j e b e t o n s k i h z i d o v n i b i lo i z v e d e n o . V s t r o j n i c i so t r i F r a n c i s o v e t u r b in e z v e r t i ­ k a l n o o s jo (m o č i p o 5520 k W ) in e n a F r a n c i s o v a č r p a l n a t u r b in a (z m o č jo 8100 d o 8250 k W ), t r i j e g e n e r a t o r j i p o 7500 k V A , 6300 V in e n g e n e r a t o r - Slika 1. Lega strojnice v pobočju nad Savo: CS = poltrdna lapornata glina, C = trmo plastična lapornata gli­ na, G = prodne naplavine z glinatimi lečami, Ep, Es = zemeljski pritisk s pobočne oz. savske strani, G’ = tež- nostna rezultanta, I do V = potencialne porušnice m o t o r z 11.0 0 0 k V A , 6300 V . N o s i l n i l e ž a j i 1 1 ,8 0 m d o l g i h o s i s o t i k p o d g e n e r a t o r j i ; v s a k a o s im a š e š t i r i v o d i l n e l e ž a je : d v a g e n e r a t o r s k a i n d v a t u r ­ b in s k a . S t r o j n i c a j e b i l a v g l a v n e m d o g r a j e n a l e t a 19 5 2 . K m a l u p o d o g r a d i t v i so s e p o j a v i l e r a z p o k e . K e r so s e v z n e m i r l j i v o v e č a l e , s o b i l e p o s t a v l j e n e m e r s k e t o č k e z a r e g i s t r i r a n j e p r e m i k o v . Z m e r i t ­ v a m i s o p r i č e l i j a n u a r j a 19 5 4 . O b s e g m e r i t e v j e b i l p o s t o p o m a p o v e č a n v l e t i h 1 9 6 1 , 19 6 6 , 19 7 6 in 19 7 8 . M e r i t v e j e i z v a j a l in o n j i h p o r o č a l Z a v o d z a r a z i s k a v o m a t e r i a l a in k o n s t r u k c i j v L j u b l j a n i ( Z R M K ) [1], t o l m a č i l p a j i h j e v o k v i r u L a b o r a t o ­ r i j a z a m e h a n ik o t a l u n i v e r z e v L j u b l j a n i a v t o r v p o r o č i l i h z d n e 2 5 .1 0 .1 9 5 9 [2] in 8. 6. 19 78 ( v k l j u ­ č e n o v [3]). L e t a 19 7 9 s o b i l i p o n a č r t i h E l e k t r o p r o j e k t a L j u b l j a n a [3] r a z p o k a n i n o s i l n i z i d o v i p o v e z a n i z j e k l e n i m i p r e d n a p e t i m i s i d r i n o s i ln o s t i p o 490 k N . S i d r a n j e j e i z v e d e l Z R M K . Geotehnične značilnosti tal L a p o r n a t a g l i n a o b s t r o j n i c i v s e b u j e g le d e n a zrnavost o d 2 7 d o 3 4 ,5 °/o g l i n a s t i h d e l c e v ( < 0,002 m il im e t r a ) . I m a m e jo ž i d k o s t i m e d 43 in 5 2 % in m e jo p l a s t i č n o s t i m e d 15 in 20 % . P o klasifikaciji AC s e u v r š č a d e lo m a m e d g l i n e s r e d n je s t i s l j i v o s t i (CI) in d e lo m a m e d g l i n e v i s o k e s t i s l j i v o s t i (CH). Naravna v l a ž n o s t j e p r e g le d n o p r i k a z a n a v d ia g r a m ih , k i s o n a s l i k i 2 n a n e s e n i n a o s e h v r t i n , p r o j i c i r a n i h n a p r e č n i p r e r e z s t r o jn ic e . D o g l a v ­ n ih r a z p o k v t u r b i n s k i e t a ž i , t o j e o d d n a s t r o j n i c e d o h o r i z o n t a o k r o g 4 5 9 ,5 0 , j e o d s t o t e k v o d e v g l i n i n a b r e ž n i s t r a n i s k o r o k o n s t a n t n o o k r o g 5 % . O b k o n t a k t u z b e t o n o m s e v l a g a n e p o v e č a . N a s a v ­ s k i s t r a n i t u n i v r t i n . — M e d g l a v n i m i r a z p o k a m i v t u r b i n s k i i n r e g u l a t o r s k i e t a ž i , t o j e p r i b l i ž n o m e d k o t a m a 4 5 9 ,5 0 i n 4 62,50 , j e v n o t r a n j o s t i t a l v l a g a t a k o n a p o b o č n i k o t n a s a v s k i s t r a n i s t r o j ­ n ic e š e v e d n o p r i b l i ž n o o k r o g 5 °/o in s a m o m e s t o ­ m a n e k o l i k o v i š j a (d o 6 ,5 % ) . B l i z u o b o d n ih b e t o n ­ s k ih z i d o v j e v l a g a m e s t o m a s k o r o n e i z p r e m e n je - n a , v e č i n o m a p a j e p o v e č a n a , a v r a z l i č n i m e r i : m e s t o m a s a m o n a 6 % , p o n e k o d d o 25 °/o. N a d g l a v n i m i r a z p o k a m i v r e g u l a t o r s k i e ta ž i , t o j e n a d h o r iz o n t o m o k r o g 4 62,50 , je~ n a p o b o č n i s t r a n i v l a g a v n o t r a n j o s t i t a l d o k o t e 4 6 5 ,3 0 še v e d n o o k r o g 5 % i n s e s a m o m e s t o m a d v i g n e d o n a j v e č 7 % . M e d k o t a m a 465,30 in 468,80 s e v l a g a v n o t r a n j o s t i t a l p o s to p o m a p o v e č a d o 10 °/o, ob k o n t a k t i h z b e to n o m p a n a r a s t e n a v r e d n o s t i m e d 9 in 23 °/o. N a s a v s k i s t r a n i s e g a s i v a g l i n a v p r o f i l u I. a g r e g a t a ( s l ik e 4 d o 6) d o k o t e 4 65,4 0 , v p r o f i l u I V . a g r e g a t a p a d o k o t e 468,20. N a s i v i c i l e ž e p r o d ­ n e n a p l a v i n e . P r o t i p o v r š j u s i v i c e s e n je n a v l a g a p o s t o p o m a p o v e č a in d o s e ž e o b p o v r š j u o d s t o t e k 14 d o 20 ,5 °/o. Konsistenca s i v i c e o b s t r o j n i c i j e p r e t e ž n o p o l- t r d n a . S a m o o b n e k a t e r i h k o n t a k t n i h p o v r š i n a h z b e to n o m j e g l i n a t o l i k o n a b r e k n i l a , d a j e v p l a ­ s t ič n i k o n s i s t e n c i . V t r m o p l a s t i č n i k o n s is t e n c i j e t u d i o k r o g 4 m d e b e l p a s s i v i c e v p o b o č ju n a d s t r o jn ic o ; p r e k r i t j e z o k r o g 4 m d e b e lo p l a s t j o g l i - n a t e g a p r o d a . Prepustnost t e m o r s k e g l i n e j e z e lo m a jh n a . P r i n a r a v n i p o r o z n o s t i v b l i ž i n i s t r o j n i c e j e k o e f i ­ c i e n t p r e p u s t n o s t i m e d 10 —10 i n 10 “ 9 cm /s. P o j a v , d a j e k l j u b t o l i k š n i v o d o d r ž n o s t i n a n e k a t e r i h m e ­ s t ih v o d a p r o d r l a s k o z i b e to n , j e t r e b a p r i p i s a t i n e t e s n o s t i k o n t a k t a m e d g l in o in b e to n o m , d e lo m a p a l o k a l n i v e č j i t e k t o n s k i r a z p o k a n o s t i a l i p e š č e ­ n im s e d i m e n t a c i j s k i m v lo ž k o m . Specifična teža t r d n in e s i v i c e j e 26,6 k N m - 3 . Koeficient z zrakom izpolnjenih por j e b i l d o lo č e n s a m o n a d v e h v z o r c i h : e a = 0,0 037 in 0 ,0 124. Količnik toplotne razteznosti s i v i c e j e p r i v l a ­ g i w = 2 ,8 5 °/o in p r i t e m p e r a t u r a h m e d 4 in 16° C e — 0 ,0 000138. P r i v e č j i v l a ž n o s t i j e k o l i č n i k v e r ­ j e t n o v e č j i . Z a g l i n o s p o d r o č j a s t r o j n i c e j e b i l a u g o t o v l j e ­ n a strižna trdnost p o H v o r s l e v u T( = K p e + 0’ t a n g (1) s p a r a m e t r o m a x = 0,05 in g = 16 ° in p r i r e l a c i j i e = 0,944 — 0,352 l g (p e/a0) (2) S l ik a 3. Področje sovisnosti m ed vlažnostjo sivice (w ) in nabrekalnim tlakom (osw) po rezultatih edometrskih preizkusov 0o = 98 ,1 k P a , pe = t l a k p r e k o n s o l i d a c i j e v k P a , u s t r e z a j o č v l a g i w e p o p r e s t r i g u [4], A n a l i z a p l a z u n a d s t r o jn ic o [4] j e d a l a v d r s in i p r i ep' = 0 v r e d ­ n o s t k o h e z i je c = 44,8 k P a , m e d t e m k o s e j e v z o ­ r e c i z o b m o č ja d r s in e p r e s t r i g e l p o p l o s k v i p r e d ­ h o d n e g a n a r a v n e g a l e z e n j a p r i v r e d n o s t i c = = 40,2 k P a ; v l a g a v ž e o b l i k o v a n i d r s in i j e b i l a w e = 25 °/o, n a d n jo p a v p o v p r e č j u w o = 1 7 °/o. Nabrekalni tlaki s o b i l i d o lo č e n i v e d o m e t r u k o t t l a k i , k i p r e p r e č u j e j o n a b r e k a n j e . R e z u l t a t i p r e i s k a v so p r i k a z a n i n a s l i k i 3. Z n je j e r a z v i d n o , d a j e t r e b a r a č u n a t i p r i w = 5 % z n a b r e k a l n i m i t l a k i m e d 700 in 1200 k P a t e r p r i w = 7 % s t l a ­ k i m e d 200 in 500 k P a . S i v i c a n a b r e k n e t u d i v v l a ž ­ n i a t m o s f e r i in n e s a m o t e d a j , k o j e p r e p l a v l j e n a . Meritve M e r i t v e d e fo r m a c i j v s t r o j n i c i o b s e g a jo : a) določevanje premikov ob razpokah z m e r j e ­ n j e m i z p r e m e m b e d o lž in s t r a n i c t r i k o t n i k o v a l i p o ­ s a m e z n i h d a l j i c , k i j i h r a z p o k e s e č e jo ; t a k š n i h m e r s k i h m e s t j e : v t u r b i n s k i e t a ž i 10 (5 o d z a č e t ­ k a 1. 19 5 4 d a l je ) , v r e g u l a t o r s k i e t a ž i 1 1 (5 o d 1. 19 5 4 d a l je ) t e r 2 o z. 3 v s p o d n j i o z . z g o r n j i g e n e r a t o r s k i e t a ž i ; s i t u a c i j a m e r s k i h m e s t v t u r b in s k i in v r e ­ g u l a t o r s k i e t a ž i j e p r i k a z a n a n a s l i k a h 4 o z . 5 ; b ) meritve ob remontih: m e r i t v e n a g i b o v o s i p o s a m e z n ih a g r e g a t o v t e r m e r i t v e p r e s l e d k a m e d t e k a č e m i n v s t a v n i m o b r o č e m ; c) precizni nfvelman; m e r s k a m e s t a so z a t u r ­ b i n s k o in r e g u l a t o r s k o e t a ž o p r i k a z a n a n a s l i k a h 4 i n 5 , z a p o v r š j e t e r e n a o z . s t r o j n i c e p a n a s l i k i 6; m e r s k i h t o č k ( r e p e r o v ) j e v t u r b in s k i e t a ž i 1 1 (6 o d 8. 1 1 . 19 6 6 d a l je , 4 o d 2. 7 . 19 7 6 in 1 o d 24. 4. 19 7 8 d a l je ) , v r e g u l a t o r s k i e t a ž i 7 (od 8 . 1 1 .1 9 6 6 ) i n n a p o v r š j u 12 (8 o d 8 . 1 1 . 1 9 6 6 , 4 o d 2 .7 .1 9 7 6 ) ; 8 r e ­ p e r o v j e š e n a p o b o č ju n a d s t r o j n i c o (o d 8 . 1 1 . 19 6 6 ) in 7 v g e n e r a t o r s k e m p r o s t o r u (o d 24. 4 .1 9 7 8 d a l je ) ; č) meritve izpreminjanja vertikalne razdalje m e d s t r o p o m r e g u l a t o r s k e in t l e m i t u r b in s k e e t a ž e z i n v a r s k o ž ic o n a d v e h m e s t ih : m e d I. in I I . t e r m e d I I . in I I I . t u r b in o (o d 1 1 . 8 .1 9 7 6 , s i t u a c i j a m e s t n a s l i k a h 4 in 5); d ) meritve vodoravnih premikov v p r e č n i s m e ­ r i s t r o j n i c e n a m e r s k ih m e s t i h a, b , c , d n a v r h u z r a č n i h j a š k o v n a s a v s k i s t r a n i s t r o j n i c e ( s l ik a 6); s t o j i š č e i n s t r u m e n t a o b o k n u z a v r š n iš k e s t r o j n i c e j e o d n a j b l i ž j e t o č k e d o d d a l je n o v v z v o d n i s m e r i S a v e 22 ,50 m ; p r i č e t e k m e r i t e v 1 6 . 1 0 . 1 9 6 1 ; e) meritve odmikov od vertikale v p r e č n i i n v v z d o l ž n i s m e r i s t r o jn ic e , i z v a j a n e o d 2. 7 . 1 9 7 6 d a ­ l j e v z r a č n e m j a š k u I I . a g r e g a t a s k o z i p r i m e r j a ln o m e r s k o t o č k o , k i j e v g l o b i n i 13 ,40 m p o d v r h o m j a š k a ; f) meritve temperatur v g e n e r a t o r s k i , r e g u l a ­ t o r s k i i n t u r b in s k i e ta ž i ; Slika 4. Situacija merskih mest v turbinski etaži: « = nivelmanski reperi, ß = merska mesta ob razpokah, y = meritve vertikalne razdalje Slika 5. Situacija merskih mest v regulatorski etaži: a, ß , y — kot na sliki 4 g ) p ie z o m e t r ič n e m e r i t v e t l a k o v p o r n e v o d e v s i v i c i n a k o n t a k t u z b e to n o m . I z p o d a t k o v s t r o k o v n i h p o r o č i l Z R M K s m o i z v e d l i n a s l e d n j e p r e g le d n e r e z u l t a t e : A d a) M e r i t v e o b r a z p o k a h o m o g o č a jo i z r a č u n k o m p o n e n t p r e m i k o v . D o a v g u t a 19 5 9 [2], t o j e v p r v i h p e t in p o l l e t i h o p a z o v a n j a , so b i l e d o b l je n e n a s l e d n j e s r e d n je v r e d n o s t i : Tabela 1 Agregat Etaža:y turbinska regulatorska 2.47 3,14 Skupno 5,61 I 1,25 1,20 2,45 II £ 0,75 III 2,06 v od + 0,75 do — 0, 38 mm t = navpični razmik, f = prečni odmik dela nad razpo­ ko proti delu pod razpoko, + v smeri proti Savi, r) = vzdolžni premik dela nad razpoko proti delu pod raz­ poko, + v smeri toka Save V s o t a r a z m i k o v r a z p o k n a p o b o č n i o z . s a v s k i s t r a n i j e d a la s r e d n je v r e d n o s t i 5,88 o z . 6,22 m m . V s a k o l e t n e o s c i l a c i j e p o d in n a d č a s o v n o s o - v i s n i c o s r e d n j i h v r e d n o s t i p r e m i k o v s o im e le v e ­ l i k o s t n o s t o p n jo s r e d n j e g a l e t n e g a p r i r a s t k a p r e m i ­ k o v ( g le j d i a g r a m e v [2]). Z n a č i ln o z a t e o s c i la c i j e j e , d a s o s e (z z a k a s n i t v i j o o k r o g 2 m e s e c e v ) r a z ­ p o k e o ž i le v č a s u n i z k i h t e m p e r a t u r in š i r i l e v č a ­ s u v i s o k i h t e m p e r a t u r . T u d i p r e č n i p r e m i k i s o b i l i i n t e n z i v n e j š i v p o le t n e m k o t v z im s k e m č a s u . J Slika 6. Situacija merskih mest na platoju 472,00 : a = nivelmanski reperi, ß = merska mesta za opazova­ nje prečnih vodoravnih odmikov Slika 7. Meritve premikov ob razpoki na merskem me- stvu 2 v regulatorski etaži (situacija na sliki 6); levo: časovna sovisnica vodoravnih prečnih odmikov, desno: časovna sovisnica navpičnih razmikov V n a d a l j n j h š t i r i h in p o l le t ih , t o j e d o k o n c a d e s e t e g a l e t a o p a z o v a n j (1963), so s r e d n j i p r e m i k i o b r a z p o k a h š e d a l j e n a r a š č a l i , v e n d a r n a v e č i n i m e r s k i h m e s t z z m a n jš a n o in t e n z i v n o s t jo . Z le t o m 19 6 4 so s e p r i č e l e d e f o r m a c i je u m i r j a t i . I z j e m a so m e r s k a m e s t a 9, 2, 4 in 12 , o z n a č e n a n a s l i k a h 4 i n 5. V n a s l e d n j i r a z p r e d e l n i c i so p o d a n i ( z v r e d n o s t m i z u n a j o k l e p a j e v ) p r e m i k i o b r a z p o k a h ( p r e m ik d e la n a d r a z p o k o p r o t i d e l u p o d r a z p o k o ) , k i u s t r e z a j o z a d n j i m p r e č i t k o m d n e 1. 4. 1980. Z a d o p o ln i t e v s l i k e o c e l o t n i h p r e m i k i h v p r e č n i s m e r i d o d a ja m o v r e d n o s t i 'za t o č k i 8 i n 6, k j e r se p r e m i k i o b r a z ­ p o k a h v z a d n j i h l e t i h n e v e č a jo . — V o k l e p a j u so P r e m e r i a v a iz m e r k o v s k o l i č i n a m i v o k l e p a ­ j i h p o k a ž e , d a se j e t u d i n a m e s t ih 9, 2, 12 in 4 p o p r e č n a h i t r o s t p r e m i k o v n e k o l ik o z m a n jš a la . — Z a m e r s k o m e s to 2 s t a č a s o v n i s o v i s n ic i v o d o r a v ­ n i h in n a v p i č n i h k o m p o n e n t p r e m i k o v p r i k a z a n i n a s l i k i 7. A d b ) I z m e r k i o b r e m o n t i h so b i l i d o a v g u s t a 19 5 9 v d o s t i d o b r e m s o g l a s j u z r e z u l t a t i m e r j e n j a p r e m i k o v o b r a z p o k a h [2]. Z a p o z n e jš i č a s p r i m e r ­ j a v e n is o b i l e iz d e la n e . A d c) N i v e l m a n s k a o p a z o v a n j a p o 8 . 1 1 . 1966 s o d a l a z a v e r t i k a l n e p r e m i k e n a s le d n je g l o b a l n e r e z u l t a t e : Tabela 3 Čas Etaža: turbinska regulatorska generatorska plato 472 8. 11. 66 n 5 7 4 do A tf — 0,8 — 0.8 + 3,4 (+ 4,8) 1. 4. 80 (2. 7. 76) J c* + 0,1 + 1,9 + 5,3 (+ 4,95) 2. 7. 76 (24. 4. 78) n 9 7 (6) 8 do — 0,5 — 1,4 (+ 0,8) - 1,4 1. 4. 80 + 0,1 (+ 3,0) + 0,8 n 10 7 6 8 1978 od — 0,6 od — 1,05 od + 1,3 od + 1,55 do 1,0 do + 1,55 do - 2,1 do + 3,25 n — število reperov, d£f = srednji premik od prvega do zadnjega prečitka, d fm = srednji maksimalni dvižek v navedenem času, A ^i = višina vala sezonske oscilacije vertikalnih premikov V g o r n j i r a z p r e d e l n i c i so u p o š t e v a n i t u d i p r e ­ m i k i t o č k A ( p o v r š je ) in B (n iv o r e g u l a t o r s k e e ta ž e ) g le d e n a t o č k o C ( n iv o t u r b in s k e e ta ž e ) , n a k a t e r o s e n a n a š a j o t u d i v s i o s t a l i i z m e r k i . N e p r e m ič n o s t t e t o č k e ž a l n i u s p e lo z a n e s l j i v o u g o t o v i t i , k e r p r e ­ n o s n i v e lm a n a z o d d a l je n i h f i k s n i h t o č k n i m o g e l b i t i d o v o l j n a t a n č e n . — V i š i n s k a r a z l i k a m e d t o č ­ k o A o z . B i n t o č k o C j e b i l a m e r j e n a z i n v a r s k o ž ic o . V s e t r i t o č k e s o n a m r e č s i t u i r a n e v z r a č n e m j a š k u I I . a g r e g a t a n a i s t i v e r t i k a l i . Č a s o v n i s o v i s ­ n i c i r e l a t i v n i h v e r t i k a l n i h p r e m i k o v t o č k A i n B g l e d e n a t o č k o C s t a p r i k a z a n i n a s l i k i 8. N a r a š č a j o č e p o s e d a n j e r e p e r a n a k o n g l o m e r a t ­ n i t e r a s i (s p o p r e č n o h i t r o s t j o 0,5 m m n a le t o ) in e n e g a r e p e r a n a p o b o č ju v č a s u m e d 8 . 1 1 . 1 9 6 6 in 2. 7. 19 76 (o b is t o č a s n e m d v i g a n j u v z n o ž n i h r e p e ­ r o v ) b i n a v a j a l o k s k le p a n j u , d a p o b o č je z e lo p o ­ č a s i le z e . T o d a m e r i t v e n a o s t a l ih š e s t i h r e p e r i h n a p o b o č ju t e g a s k l e p a n j a n e p o d p i r a j o p r e p r i č l j i ­ v o (p o p o d a t k i h v p o r o č i lu a v t o r j a v [2]). A d č) R a z d a l j a m e d s t r o p o m r e g u l a t o r s k e in t l e m i t u r b i n s k e e t a ž e s e j e v č a s u o d 1 1 . 8 .1 9 7 6 d o 1 . 4 . 198 0 s p r e m e n i la n a m e s t u L i z a — 9 ,25 m m i n n a m e s t u L 2 z a — 1,2 9 m m . V t e m č a s u so iz ­ m e r k i o s c i l i r a l i m e d e k s tr e m o m a : z a L i m e d — 1,4 2 in + 0,50 m m , z a L a m e d — 1,96 in + 0,30 m m . N i z k e ( n e g a t iv n e ) v r e d n o s t i s o b i l e i z m e r je n e v z im s k e m , v i š j e ( p o z it iv n e ) v r e d n o s t i v p o le t n e m Slika 8. Diagrama dvižkov v točkah B in A v zračnem jašku II. agregata (relativnih glede na točko C): B v nivoju regulatorske etaže, A na platoju 472,00 p r i p i s a n e v r e d n o s t i , k i s e d o b e z e k s t r a p o l a c i j o iz - m e r k o v d o j u l i j a 19 5 9 o b p o p r e č n i h i t r o s t i p r e m i ­ k o v v p r v i h p e t in p o l le t i h m e r i t e v . Tabela 2 Mersko Premik v mm mesto £ V t 9 — 0,35 (— 0,6) 4,35 (6,7) 2 9,8 (9,9) 14,85 (19,3) 12 21,2 (4,35) 3.75 (4,95)* 4 3,3 (3,5) 10,6 (13,6) 8 — 0,2 (6,0) 4,55 (16,9) 6 0,6 (3,5) 2,95 (15,3) f, y, C = pomen znakov in predznakov kot v tabeli 1, * meritve samo do konca leta 1973 č a s u . K a k o r j e r a z v i d n o iz t a b e l e 3, s e j e v i s t e m č a s u r a z d a l j a m e d r e p e r i v t u r b in s k i i n v r e g u l a t o r s k i e t a ž i z m a n j š a l a v p o p r e č j u z a 0,9 m m , k a r j e b l i z u p o p r e č n e m u i z m e r k u n a m e s t ih L i in L 2. A d d ) Č a s o v n e s o v i s n ic e v o d o r a v n i h p r e m i k o v v p r e č n i s m e r i s t r o j n i c e s o z a t o č k e a, b , c in d (p o s i t u a c i j i n a s l i k i 6) p r i k a z a n e n a s l i k i 9. O d z a č e t k a m e r i t e v 16 . 10 . 1 9 6 1 d o 1. 4. 1980, to j e v 18 ,4 7 le t i h , so p r e m i k i n a r a š č a l i s h i t r o s t j o m e d 0 . 26 i n 0,36 m m / le to , v e č a j o č s e o d d p r o t i a , t o j e v n i z v o d n i s m e r i (o d I V . p r o t i I . a g r e g a t u ) . Č e p r a v j e b i l a h i t r o s t p r e m i k a n j a o d l e t a d o l e t a r a z l ič n a ( v n e k a t e r i h l e t i h s o r a z l i k e v i z m e r k i h c e lo n e ­ g a t i v n e ) , n i t i v z a d n j i h l e t i h n i i z r a z i t e j š e t e n d e n ­ c e , d a b i s e t i m a j h n i p r e m i k i z a u s t a v i l i . A d e) P o d a t k e o m e r i t v a h o d m ik o v o d v e r t i ­ k a l e n a d o lž in i 13 ,40 m v I I . z r a č n e m j a š k u im a m o s a m o z a p o ld r u g o le t o p r e d 1 . 6 .1 9 7 8 . V t e m č a s u j e b i l z a t o č k o b n a v r h u i s t e g a j a š k a r e g i s t r i r a n c e lo z m a n j š e k o d m ik a z a 0 ,1 m m , i z m e r k i z a g l o ­ b i n s k e t o č k e v v r e d n o s t i o d 0,3 d o 0,8 m m p a so b l i z u n a t a n č n o s t i m e r i t e v , k i j e 0,5 m m . S i c e r p a j e č a s p o ld r u g e g a l e t a o p a z o v a n j p r e k r a t e k z a k a ­ k r š n o k o l i s k le p a n je . A d f ) P o z a p i s k i h H E M o s t e so b i l e z a č a s o d 1 . 3 .1 9 5 5 d o 1 . 7 . 1 9 5 9 s e s t a v l j e n i d i a g r a m i t e m p e ­ r a t u r n i h o s c i la c i j z a t r i e t a ž e s t r o j n i c e [2], P o p o ­ d a t k i h t e h d i a g r a m o v j e s e s t a v l j e n a n a s l e d n j a p r e ­ g le d n i c a : Slika 9. Časovne sovisnice prečnih odmikov točk na vrhu zračnih jaškov (situacija na sliki 6) genera- regula- turbin- ______________________________ tarska tarska ska Temperatura °C min/max 5/32 12/32 1/22 Letna temperaturna razlika: °C min/max 16/20 10/13 12/17 A d g) P i e z o m e t r i č n e m e r i t v e s o p o k a z a l e , d a p o z i t i v n i h p o r n i h t l a k o v v k o n t a k t n i s i v i c i n i a l i p a s o z e lo m a j h n i . H id r o s t a t ič n i t l a k i t o r e j n is o v p l i v a l i n a n a s t a n e k r a z p o k v s t r o j n i c i . Vzroki premikov in deformacij Nekaj splošnih ugotovitev 1 . P r e č n e v o d o r a v n e k o m p o n e n t e p r e m i k o v o b r a z p o k a h k a ž e j o , d a j e b i lo b e t o n s k o z i d o v j e v t u r ­ b i n s k i in v r e g u l a t o r s k i e t a ž i p r e s t r iž e n o . 2. N a r a š č a j o č e r a z m i k a n j e o b r a z p o k a h v p r v e m d e s e t l e t j u m e r i t e v , p a t u d i p o z n e j š e b o l j u m i r j e n e n i v e l m a n s k e d v i ž k e so l a h k o p o v z r o č i l e s a m o n a v z g o r u s m e r j e n e t a n g e n c i a l n e s i le , d e l u ­ j o č e o d t a l n a b e t o n s k o z id o v je . T e s i l e p a n is o m o g le p r e s e g a t i t e ž e k o n s t r u k c i je z o p r e m o . 3. P r e d d o g r a d i t v i j o I V . a g r e g a t a j e b i l o v l e ­ t i h 1 9 7 3 d o 19 7 5 i z v r š e n i h 7 s o n d v s k u p n i d o lž in i 40 m e t r o v ( p o s a m e z n e d o lž in e o d 4 d o 1 1 m ), i n s i­ c e r z u s t j i n a k o t a h m e d 4 55,6 8 in 4 5 7 ,5 7 in s k o ­ t a m i d n a o d 4 4 6 ,5 7 d o 4 5 4 ,1 1 . S o n d a ž e s o p o k a z a le , d a j e k o n t a k t m e d b e to n o m i n s i v i c o r a z l i č e n : m e ­ s t o m a t r d e n b e t o n v t e s n e m k o n t a k t u s t r d n o , m a ­ lo v l a ž n o s i v i c o , m e s t o m a p o r o z e n , s l a b o v e z a n , z d r o b l j e n b e t o n v s la b e m k o n t a k t u s t r d n o , m a lo v l a ž n o s iv ic o , m e s t o m a e n a k o s la b b e t o n v s la b e m k o n t a k t u z r a z p o k a n o , v la ž n o , d e lo m a r a z d r o b l j e n o s iv ic o . V g l o b i n a h p o d k o n t a k t o m ( r a z e n n a e n e m m e s t u d o g l o b i n e 17 0 cm ) j e s i v i c a p o v s o d t r d n a , m a lo v l a ž n a , a p r e p r e ž e n a s p o k a m i ( d r s a m i) , k i so v e r j e t n o p o v s o d t e k t o n s k e [5]. T a k š n e u g o t o v i t v e u p r a v i č u j e j o d o m n e v o , d a j e k o n t a k t t u d i o b o b o d n ih z i d o v i h d r u g i h a g r e g a ­ t o v t u i n t a m s l a b i n d a so d a n i p o g o j i z a n e e n a ­ k o m e r n o u č i n k o v a n j e k o n t a k t n i h n a b r e k a l n i h t l a ­ k o v . N e e n a k o m e r n o s t i d e f o r m a c i j o b r a z p o k a h l a h ­ k o p r i s p e v a t u d i r a z l i č n o s t v v i š i n i k o n t a k t a s s i ­ v ic o n a s a v s k i s t r a n i . 4. P o j a v , d a s e r a z p o k e o b k o n t i n u i r a n e m n a ­ r a š č a n j u s r e d n j i h v r e d n o s t i d e f o r m a c i j p o le t i r a z ­ p i r a j o in p o z im i r e l a t i v n o z a p i r a j o (p o t n p r . n a s l i k i 7), l a h k o t o lm a č i m o s te m , d a s e p o z im i s t r o p n e k o n ­ s t r u k c i j e s k r č i j o in d a t a k o t r e n j e o b k o n t a k t u p o ­ p u s t i t e r o m o g o č i p o v r a t n e d e f o r m a c i je . 5. R a z m e r j e m e d o d m ik i ( t o č k e b ) i n d v i ž k i ( to č k e A ) n a v r h u I I . z r a č n e g a j a š k a s e s č a s o m p o v e č u j e : o d p r i č e t k a m e r i t e v d v i ž k o v (8. 1 1 .1 9 6 6 ) j e b i l o t o r a z m e r j e p o 8,89 l e t i h 0,26, p o 9 ,6 5 l e t i h 0,52, p o 1 2 ,7 7 l e t i h 0 .58 in p o 13 ,3 9 l e t i h 0,86. Z a t o b i m o g l i d o m n e v a t i , d a s e n a g i b n a v z g o r u s m e r j e ­ n i h z e m e l j s k i h p r i t i s k o v s č a s o m m a n jš a . 6. V p o r o č i l u i z l e t a 19 5 9 [2] j e b i l a n a l i z i r a n t u d i v p l i v k r č e n j a b e t o n a n a d e f o r m a c i je k o n s t r u k ­ c i je . I z p r e m i k o v o b v e r t i k a l n i h d i l a t a c i j a h j e b i lo — o b u p o š t e v a n j u o s c i la c i j z a r a d i t e m p e r a t u r n i h iz p r e m e m b — o c e n je n o , d a s e j e v p r v i h š t i r i h l e ­ t i h o p a z o v a n j b e t o n z a r a d i s t r j e v a n j a k r č i l s p o ­ p r e č n o h i t r o s t j o 0,0346 m m n a l e t o in 1 m . T a k s k r č e k j e b i l p o te m u p o š t e v a n p r i a n a l iz i n a b r e ­ k a n j a n a p o b o č n i s t r a n i . R a č u n i in p r e u d a r k i so p o k a z a l i , d a n a s a m n a s t a n e k r a z p o k in n a a b s o ­ l u t n e d v i ž k e k r č e n j e b e to n a n i m o g lo v p l i v a t i . 7 . V i s t e m p o r o č i l u [2] so b i l i p r e t r e s e n i t u d i v p l i v i , k i b i j i h n a p r e m ik e in p o š k o d b e v s t r o j ­ n i c i l a h k o im e l i : a) d o lg o t r a j n a k o n s o l i d a c i j a z a r a d i g e o lo š k e r a z b r e m e n i t v e , b) r a z b r e m e n i t e v z i z k o ­ p o m , n a b r e k a n j e v d n u in o b t e ž b a z o b je k t o m , c) m o r e b i t n o s u š e n j e g l i n e v d n u iz k o p a . I z k a z a l o se j e , d a v s i t i u č i n k i z a n a s t a n e k r a z p o k in z a r a z ­ v o j p r e m i k o v n e m o r e jo b i t i p o m e m b n i. 8. M e d i z m e r k i p r e d p o tr e s o m 6. 5 .1 9 7 6 (v M o ­ s t a h j a k o s t i o k r o g š e s t e s t o p n je M C S ) in p o p o t r e s u s o n a n e k a t e r i h m e s t ih o p a z n i m a n j š i s k o k i v č a s o v ­ n i h s o v i s n ic a h p r e m i k o v . V e r j e t n o je , d a so v z v e z i s p o t r e s n i m i s u n k i . V e r j e t n o j e t u d i , d a j e p o t r e s t u i n t a m d o d a t n o p o š k o d o v a l b e to n , o s la b i l p r e r e z e in s t e m o l a j š a l n o v e p o š k o d b e o d v p l i v a n a b r e k a l - n i h t l a k o v a l i l e z e n j a p o b o č ja . T a k o j e la h k o p o ­ s r e d n o v z v e z i s p o tr e s o m n a s t a n e k n o v i h r a z p o k v r e g u l a t o r s k i e t a ž i d n e 27. 6. 19 7 6 , k o so s e o b m o č n e m p o k u o d p r l i d e lo v n i s t i k i m e d n e a r m i r a - n im z i d o v j e m t e e t a ž e in a r m i r a n i m a s t r o p n im a k o n s t r u k c i j a m a p o d e ta ž o in n a d n jo . Tolmačenje deformacij z nabrekalnimi pritiski N a s l i k i 3 s m o p r i k a z a l i o d v is n o s t n a b r e k a l n e - g a t l a k a o d v l a ž n o s t i la p o r n a t e g l i n e . Č e u p o š t e ­ v a m o t o o d v i s n o s t in k o n t a k t n o v l a g o g l in e , k o t j e r a z v i d n a s s l i k e 2, l a h k o o c e n im o [2] k o n t a k t n i n a b r e k a l n i p r i t i s k s i v i c e o d d n a s t r o j n i c e n a k o t i 4 5 1 ,4 5 d o k o t e 460,00 n a p o b o č n i in n a s a v s k i s t r a ­ n i n a 5 8 76 d o 10 0 65 k N / m , o d k o t e 460,00 d o k o t e 4 62,50 , k i j e s r e d n ja k o t a r a z p o k v r e g u l a t o r s k i e t a ž i , p a m a 9 8 1 d o 1 7 1 8 k N / m . N a p o b o č n i s t r a n i j e n a d t o k o t o d o k o t e 4 67,50 . k j e r j e k o n t a k t s p o ­ v r š i n s k o s i v i c o k o n s is t e n c e b l i z u m e je p la s t ič n o s t i , n a b r e k a l n i p r i t i s k o c e n je n n a 13 7 3 d o 3 13 9 k N / m . Z a d r s in o , k i s e v z p e n j a p o r a v n i n i ( s l ik a 1) o d k o t e 4 6 7 ,5 0 o b s t r o j n i c i v z d o l ž k o n t a k t a m e d C S in C ( s l i k a 1) p o p o t e n c i a ln i p o r u š n i c i I , d o b im o p r i m o b i l i z a c i j i s r e d n je s t r iž n e t r d n o s t i 40,2 k P a , k o t j e b i l a u g o t o v l j e n a s p r e i z k u s o m n a v e l i k e m v z o r c u iz o b m o č j a d r s in e p o b o č n e g a p l a z u n a d s t r o j n i c o [4], v o d o r a v n i p r i t i s k n a s t r o j n i c o v v e ­ l i k o s t i 78 5 k N / m . K e r j e n a d k o t o 4 6 7,5 0 p o p r e č n a v l a g a k o n t a k t n e s i v i c e o k r o g 1 7 % [4], n a d o m e ­ s t im o v t e m d e l u k o n t a k t a n a b r e k a l n i p r i t i s k z a k ­ t i v n i m z e m e l j s k i m p r i t i s k o m p l a z n e g a p o b o č ja v g o r n j e m i z n o s u . N a s a v s k i s t r a n i j e n a b r e k a l n i p r i t i s k n a d k o t o 4 62,50 d o k o t e 466,80, k i j e s r e d n ja k o t a p o v r š j a s iv ic e , o c e n j e n [2] n a 500 d o 12 2 6 k N / m , n a d k o to 466,80 p a j e u p o š t e v a n m ir n i p r i t i s k p r o d n e n a ­ p l a v i n e (d o p o v r š j a n a k o t i 472,00) v v e l i k o s t i 49 d o 98 k N / m . T a k o j e c e l o t n i p r i t i s k n a d k o t o 460,00 o c e n je n n a p o b o č n i s t r a n i n a 3 13 9 d o 5 6 12 k N / m , n a s a v s k i s t r a n i p a n a 1530 d o 3042 k N / m . K e r j e d o k o t e 4 6 2,50 , k i j e p o p r e č n a k o t a r a z p o k v r e g u l a t o r s k i e t a ž i , p r i t i s k z o b e h s t r a n i e n a k , j e r a z l i k a p r i t i ­ s k o v , u č i n k u jo č i h n a d t o k o t o , k a k o r t u d i r a z l i k a p r i t i s k o v , u č in k o jo č ih n a d k o t o 459,50 , k i j e s r e d ­ n j a k o t a r a z p o k v t u r b i n s k i e ta ž i , e n a k a 160 9 d o 2600 k N / m . Č e z a n e m a r im o v p l i v t r e n j a o b d n u in o b p r e č n ih b o k ih s t r o j n i c e , j e t a r a z l i k a e n a k a p r e č n i m a s i la m a n a s r e d n j i h v i š i n a h r a z p o k v t u r ­ b i n s k i in r e g u l a t o r s k i e ta ž i . P r i p o p r e č n ih p r e r e z i h s š i r in o 3 ,6 1 m v t u r b in s k i in 4 ,1 3 m v r e g u l a t o r s k i e t a ž i so u s t r e z n e s r e d n je s t r i ž n e n a p e t o s t i v b e t o ­ n u m e d 509 in 720 k P a v t u r b in s k i t e r m e d 390 in 630 k P a v r e g u l a t o r s k i e t a ž i . N a m e s t ih d e l o v n ih s t i k o v a l i s la b e k v a l i t e t e n e a r m i r a n e g a b e t o n a j e p r e s t r i g p r i v i š j i h v r e d n o s t i h g o r n j i h i n t e r v a l o v n a p e t o s t i v e r je t e n . Č e j e n a d n i v o j e m a p o z n e jš ih r a z p o k v t u r b i n ­ s k i in r e g u l a t o r s k i e t a ž i o b s t a j a l a r a z l i k a m e d v o ­ d o r a v n i m a k o m p o n e n ta m a r e z u l t a n t z e m e l js k i h p r i t i s k o v , j e b i l a r e a k c i j a n a t o r a z l ik o — č e i z ­ v z a m e m o t r e n j e o b p r e č n i h b o k i h s t r o jn ic e — p o ­ v e č a n z e m e l js k i p r i t i s k n a z e lo m a lo v l a ž n o l a p o r - n a t o g l i n o v s p o d n je m d e l u s t r o jn ic e , t r e n j e v d n u s t r o j n i c e in u r a v n o t e ž e v a l n i m o m e n t n o r m a ln ih k o m p o n e n t n a p e t o s t i v d n u ; t a m o m e n t j e p o v e ­ č e v a l r e a k c i j s k e t l a k e p r o t i t e ž i s t r o j n i c e n a s a v ­ s k i s t r a n i in j i h j e z m a n j š e v a l n a p o b o č n i s t r a n i . N a b r e k a ln e t l a k e so n a o b e h v z d o lž n ih k o n ­ t a k t n i h p l o s k v a h m e d b e t o n o m in la p o r n a t o g l in o ( n a p o b o č n i in n a s a v s k i s t r a n i) s p r e m l ja l e n a v z g o r u s m e r j e n e t a n g e n c ia ln e k o m p o n e n t e s i l v g l in i , k i j e h o t e l a n a b r e k a t i in j e (o b n o r m a ln e m o d p o r u n a v ­ p i č n i h b e t o n s k ih z id o v ) t e ž i l a p o s p r o s t i t v i v t a n ­ g e n c i a l n i n a v p i č n i s m e r i . T e n a v z g o r u s m e r j e n e k o m p o n e n t e n a b r e k a n j a o b n a v p i č n i h z i d o v i h in n a v z g o r u s m e r j e n e v e r t i k a l n e k o m p o n e n te n a b r e - k a l n i h s i l , d e lu jo č ih n a v o d o r a v n e in p o š e v n e k o n ­ t a k t n e p l o s k v e n a p o b o č n i s t r a n i , s k u p a j z v e r t i k a l ­ n o k o m p o n e n to le z n e g a p r i t i s k a n a d k o t o 4 6 7,5 0 , v c e l o t i ( to j e o d d n a o b j e k t a n a v z g o r in v v s e j š i r i n i s t r o j n i c e ) n is o m o g le p r e s e g a t i t e ž n o s t n ih s il , d e l u ­ j o č i h n a t e m e l jn o d n o p o d o b je k t o m . Č e p a p r e d ­ p o s t a v im o , d a s o b i l i v e k t o r j i k o n t a k t n i h n a p e t o s t i v v i š j i h le g a h p r o t i n o r m a ln i b o l j n a g n j e n i k o t b l i z u d n a o b j e k t a , so la h k o — v s a j n a s a v s k i s t r a n i — v v i š j i h l e g a h r e z u l t i r a le n a t e z n e n a p e t o s t i v v o d o ­ r a v n i h p r e r e z ih . P r i p r e s o j i p o g o j e v z a n a s t a n e k r a z p o k j e t r e ­ b a u p o š t e v a t i t u d i n e e n a k o m e r n o s t p o r a z d e l i t v e n a p e t o s t i p o p r e r e z i h in v e r j e t n o s t p r o g r e s i v n e g a lo m a : k o p r i d e n a m e s t ih n a j v e č j i h n a p e t o s t i a l i n a j m a n j š e o d p o r n o s t i z i d u d o p r v i h l o k a l n i h p o r u ­ š i t e v , s e v o s la b l j e n i h p r e r e z i h n a p e t o s t i p o v e č a j o in t a k o s e la h k o lo m p o s t o p n o š ir i . N a s l i k i 10 so p r i k a z a n i M o h r o v i k r o g i n a p e ­ t o s t n i h s t a n j , k a k r š n a s o l a h k o — v s k l a d u s p r e d ­ h o d n im i p r e u d a r k i — n a s t o p i l a n a m e s t ih k a s n e j ­ š ih r a z p o k . P r e d p o s t a v i l i s m o , d a l a h k o v p a r a l e l - e p ip e d n ih e le m e n t ih n a s t o p a jo v v o d o r a v n i h p l o ­ s k v i c a h t a n g e n c i a ln e n a p e t o s t i (rzx), k i s t r i ž e j o z g o r n j e p l o s k v i c e g l e d e n a s p o d n je p l o s k v i c e p r o t i d e s n i ( s a v s k i) s t r a n i , in n o r m a ln e n a p e t o s t i (a 2), k i so la h k o a) t la č n e , b ) n ič n e a l i c) n a t e z n e ; v v e r ­ t i k a l n i h p l o s k v i c a h z n o r m a lo v p r e č n i s m e r i x v z a m e m o v v s e h t r e h p r i m e r i h t la č n e n a p e ­ t o s t i ( o x), m e d t e m k o so t a n g e n c ia ln e n a p e t o ­ s t i Txz = L x - Z a v s e t r i v a r i a n t n e p r i m e r e so n a s l i k a h 10 a, b , c n a z n a n i n a č in [6] k o n s t r u i r a n i t e č a j i (P ) M o h r o v ih n a p e t o s t n ih k r o g o v in p o t e g ­ n j e n i s t a k r i t i č n i s m e r i t in n z a a l t e r n a t i v n a p r i ­ m e r a , d a so z a p o r u š i t e v ( n a s t a n e k r a z p o k ) o d lo ­ č i l n e n a j v e č j e t a n g e n c i a l n e (t) a l i n a j v e č j e n a t e z n e (n) n a p e t o s t i . Č e n e u p o š t e v a m o d r u g i h k r i t e r i j e v p o r u š i t v e (n p r . k r i t e r i j a n a j v e č j e g a s p e c i f i č n e g a d i s t o r z i j s k e - g a d e la ) , j e v s a j n a p o b o č n i s t r a n i n a j v e r j e t n e j š a k r i t i č n a s m e r t , t o j e e n a i z m e d s m e r i p lo s k v i c , v k a t e r i h n a s t o p a jo n a j v e č j e s t r i ž n e n a p e t o s t i . N a Slika 10-a, b, c. Mohrovi krogi za variantne možnosti napetostnih stanj: (a) oz > 0 (+za tlak), (b) az = 0, (c) oz < 0; t, n = kritični smeri za največje tangencialne (t) oz. največje natezne (n) napetosti kot kriterij po­ rušitve. (Samo shematični, kvalitativni prikazi nape­ tostnih stanj). s a v s k i s t r a n i s e z d e m o ž n e t u d i p o r u š i t v e v s m e r e h n , t o j e v s m e r e h p l o s k v i c z n a j v e č j i m i n a t e z n im i n a p e t o s t m i. V s i o b r a v n a v a n i v p l i v i n a n a p e t o s t n a s t a n j a so m e d s e b o j t a k o p r e p l e t e n i in t a k o n e z a n e s l j i v o d o l o č l j i v i , d a s m o l a h k o p o d a l i s a m o k v a l i t a t i v n e s h e m e m o ž n ih n a p e t o s t n ih s t a n j in d a l a h k o u g o ­ t o v im o : a) p o s t o p n o p o r u š i t e v so m o g le i z z v a t i s t r i ž ­ n e n a p e t o s t i v s m e r e h , v k a t e r i h so v e č j e o d t i ­ s t ih , k i s m o j i h p r e d h o d n o o c e n i l i k o t p o p r e č n e s t r i ž n e n a p e t o s t i v v o d o r a v n i h p r e r e z i h ; b ) z la s t i n a s a v s k i s t r a n i s o m o g le n a s t o p i t i v b e t o n u n a ­ t e z n e n a p e t o s t i , k i so b o d is i s a m e p r e k o r a č i l e t r d ­ n o s t b e t o n a n a m e s t ih d e lo v n ih s t i k o v a l i s l a b e k a ­ k o v o s t i b e t o n a , b o d is i p r i s p e v a l e k p o v e č a n j u n a j ­ v e č j i h s t r i ž n i h n a p e t o s t i ( s l ik a 10 c). T a k o so o p i­ s a n i p r e u d a r k i b o l j e o s v e t l i l i n a p e t o s t n a s t a n j a , p r i k a t e r i h j e p r i š lo d o n a s t a n k a p r v i h r a z p o k o b p r i - v z e t k u , d a so b i l i v p r v i f a z i z e m e l j s k i p r i t i s k i n a p o b o č n i s t r a n i k o m b i n a c i ja n a b r e k a l n i h s i l i n p r i ­ t i s k a p o v r š i n s k e g a s p la z u , n a s a v s k i s t r a n i p a k o m ­ b i n a c i j a n a b r e k a l n i h s i l , p a s i v n e g a p r i t i s k a v s p o d ­ n je m d e l u t u r b i n s k e e t a ž e in m i r n e g a p r i t i s k a k r o v n i n s k e g a p r o d a . P o f o r m i r a n j u s t r i ž n i h r a z p o k o z . p o s t r iž n e m o d m ik u d e l o v k o n s t r u k c i j e n a d r a z p o k a m i v t u r ­ b i n s k i in v r e g u l a t o r s k i e t a ž i s e j e n a s a v s k i s t r a ­ n i t u d i n a d r a z p o k o v t u r b in s k i e t a ž i m o b i l i z i r a l z e ­ m e l j s k i p r i t i s k v p a s i v n i s m e r i . Č e z a n e m a r i m o t r e ­ n je o b d n u i n o b p r e č n i h b o k i h s t r o j n i c e , j e m o r a ­ l a b i t i h o r i z o n t a l n a k o m p o n e n t a t e g a p a s i v n e g a p r i t i s k a e n a k a h o r i z o n t a l n i k o m p o n e n t i z e m e l j s k e ­ g a p r i t i s k a s p o b o č n e s t r a n i . V e r t i k a l n i k o m p o n e n t i t e h p r i t i s k o v , k i s t a d e le k o n s t r u k c i j e p o r i v a l i o d n a s t a l i h s t r i ž n i h r a z p o k n a v z g o r , s t a m o r a l i b i t i n a v z g o r u s m e r j e n i , n is t a p a m o g l i p r e s e g a t i t e ž e k o n s t r u k c i j e i n o p r e m e . P o p o d a t k i h E l e k t r o p r o - j e k t a L j u b l j a n a j e o b t e ž b a n a p o d p o r n i s lo p e n e ­ g a a g r e g a t n e g a p o l j a š i r in e 6,50 m n a k o t i 4 6 1,0 0 n a p o b o č n i s t r a n i 4 3 16 k N in n a s a v s k i s t r a n i 2 8 15 k N . V n a s l e d n j i h i n f o r m a t i v n i h r a č u n i h b o m o u p o š t e ­ v a l i v e r t i k a l n i k o m p o n e n t i z e m e l js k i h p r i t i s k o v n a d k o t o 460,00 v v e l i k o s t i 75 5 k N / m n a p o b o č n i s t r a n i i n 3 73 k N / m n a s a v s k i s t r a n i ( s i l i n a 1 m d o lž in e s t r o jn ic e ) . N a s l i k i 1 s t a n a s a v s k i s t r a n i v č r t a n i d v e p o ­ t e n c i a ln i r a v n i n s k i p o r u š n ic i , i z h a j a j o č i o b s t r o j n i c i s k o t e 460,00. Č e v z a m e m o , d a p o r a s t e ( z a r a d i m a j h ­ n o s t i p r e m i k o v ) n a g i b r e a k c i j e v p r o d u o d a k t i v ­ n e g a n a g i b a p r i m i r n e m z e m e l js k e m p r i t i s k u s a m o n a h i d r o s t a t i č n o v r e d n o s t ((pm = 0), b i s e v l a p o r n a - t i g l i n i ( s iv ic i) p r i z e m e l js k i h p r i t i s k i h z v e r t i k a l n o k o m p o n e n to 3 73 k N / m in s h o r iz o n t a ln o k o m p o ­ n e n t o 3 13 9 o z . 564 2 k N / m m o b i l i z i r a l a s t r i ž n a n a ­ p e t o s t (p r i . ( P r i m o b i l i z a c i j i t r d n o s t i p r o d a v p a s i v n i s m e r i p o d n a g ib o m 14 ° j e m o b i l i ­ z i r a n a s t r i ž n a n a p e t o s t v s i v i c i v z d o l ž p o t e n c ia ln e p o r u š n i c e I V 100 o z . 3 15 k P a .) Z a r a d i s t r i ž n e g a o d m ik a z a l e d n e g a p o b o č ja k o n t a k t n a g l i n a n a b r e k n e , č e l a h k o s p r e jm e v l a g o s k o z i k o n t a k t n e š p r a n j e a l i s k o z i p o r o z n i b e to n . P r i p o v e č a n i v l a g i s e n a b r e k a l n i p r i t i s k z m a n jš a . Ž a l n i d o v o l j r a z i s k a n m e h a n iz e m p r o d i r a n j a in p o r a z ­ d e l i t v e d o d a t n e v l a g e v s m e r i n o r m a ln i n a k o n ­ t a k t n o p l o s k e v in m e h a n iz e m s t e m z v e z a n e g a r a z v o j a n a d a l j n j e g a n a b r e k a l n e g a t l a k a . N e g le d e n a t a r a z v o j s e z a r a d i s t r i ž n e g a o d m ik a n a p e ­ to s t n o s t a n j e v z e le d n i g l i n i s p r e m e n i in s t o s p r e ­ m e m b o s o p o v e z a n e d o lo č e n e , č e š e t a k o m a j h ­ n e d e f o r m a c i j e v z a l e d j u s t r o j n i c e ; z a u s t a v l j a j i h z i d o v j e s t r o j n i c e v o d m a k n je n i l e g i , n a r e ­ k u jo č r e l a k s a c i j o n a p e t o s t n e g a s t a n j a v p o b o č ju in t e m u u s t r e z n e n o v e k o n t a k t n e p r i t i s k e . P r i ­ č a k u j e m o , d a s e v v s a k e m p r i m e r u k o n t a k t ­ n i n a b r e k a l n i t l a k s č a s o m p o la g o m a z m a n j š u ­ j e in d a t a k o d e f o r m a c i je v k o n s t r u k c i j i u s ih a jo . Š e s t i n d v a j s e t l e t n e m e r i t v e o b r a z p o k a h i n p r e t e ž n i d e l n i v e l m a n s k i h m e r i t e v g o v o r e z a t a k š n o p la h - n j e n j e d e f o r m a c i j ; o b č a s n o in z l a s t i v z a d n j e m č a ­ s u p r e v l a d u j o č e n i ž a n j e n i v e lm a n s k i h r e p e r o v v s t r o j n i c i b i m o g l i p r i p i s a t i p r e v l a d o v a n j u t e ž n o s t - n ih s i l p r o t i n a v p i č n i m k o m p o n e n t a m n a b r e k a l n i h t l a k o v . V s a o p a z o v a n j a p a n e g o v o r e z a u m i r j a n j e p r o c e s a : Z m a n j š a n j a p o p r e č n e h i t r o s t i d e f o r ­ m a c i j n is m o m o g l i z a n e s l j i v o u g o t o v i t i z a o d ­ m i k e m e r s k i h t o č k n a v r h u z r a č n i h j a š k o v ; n e k a ­ t e r e r a z p o k e s e z n e z m a n jš a n o h i t r o s t j o š e n a d a l j e v e č a j o i n o b č a s n o s e s p o k o m p o j a v l j a j o n o v e r a z ­ p o k e , p r i č u j o č o s p r o s t i t v a h p r e v e l i k i h n a p e t o s t i v b e to n u . Z e m e l j s k i p r i t i s k s p o b o č n e s t r a n i s m o n a d k o ­ t o 4 6 7,5 0 o b r a v n a v a l i k o t p r i t i s k p l a z u z d r s in o o b k o n t a k t u m e d s p o d n jo p o lt r d n o in z g o r n j o t r m o p la s t i č n o g l i n o . O c e n i l i s m o g a n a E = 78 5 k N / m . Č e b i se v e s t a p r i t i s k — p o p r e s t r a g i h v t u r b i n s k i in v r e g u l a t o r s k i e t a ž i — p r e n e s e l n a s a v s k i s t r a n i n a p r o d n o k r o v n i n o d o is t e g l o b i n e (H = 4 ,50 m p o d k o t o 4 72 ,0 0 ), b i b i l a — p r i p r o s t o r n in s k i t e ž i n e p r e p l a v l j e n e g a ) p r o d a / g — 18 ,6 4 k N / m — p o ­ t r e b n a m o b i l i z a c i j a p a s i v n e g a o d p o r a v p r o d u s k o ­ e f ic ie n t o m . K p = 2 E / (y 0 H 2) = 4 ,1 5 k a r u s t r e z a (p o t a b e l a h C a q u o t a in K e r i s e l a [7]) m o b i l i z i r a n e m u s t r i ž n e m u k o t u 0 m = 24,5° < cp’ s 40°. Z a t o t i k š n o m o b i l i z a c i j o p a s i v n e g a o d p o r a b i b i l i n a j b r ž e p o t r e b n i v e č j i p r e m i k i , k o t so b i l i — v v e l i k o s t i o k r o g 3 m m — d o l e t a 1 9 6 1 p r i b l i ž n o u g o t o v l j e n i i z m e r i t e v o b r a z p o k a h v t u r b i n s k i in v r e g u l a t o r s k i e t a ž i in p o l e t u 19 6 1 — v v e l i k o s t i 4,8 d o 6 ,7 m m — i z m e r j e n i k o t p r e m i k i t o č k n a v r h u z r a č n i h j a š k o v . Z a t o m e n im o , d a s o p l a z n e p r i t i s k e , k i u č i n k u j e j o n a s t r o jn ic o n a d k o t o 4 6 7,5 0 , p r e v z e ­ l e n a s a v s k i s t r a n i t u d i g lo b o k e j š e g m o t e p r o d a in m o r s k e g l i n e . V o d s t a v k u p r e d p r e d h o d n im s m o p r i k a z a l i , d a j e z a p o t e n c i a ln e p o r u š n ic e , i z h a j a j o ­ č e s k o t e 460,00, m o b i l i z a c i j a t r d n o s t i g l i n e m a j h n a c e lo v p r im e r u , k o p r e d p o s t a v im o v p r o d u s a m o p o v e č a n j e p r i t i s k o v o d m i r n i h d o h id r o s ta t s k ih - Č e p a b i o p a z o v a n j a p o k a z a la , d a j e t u d i g e ­ n e r a t o r s k a e t a ž a n a n i v o j u o k r o g k o t e 4 6 7 ,5 0 p r e - s t r i ž e n a , b i t a k š e n p r e s t r i g i z z v a l m o b i l i z a c i j o p a ­ s i v n e g a o d p o r a p o p r e d h o d n e m p r i k a z u (cpm = 24 ,5°). T o l i k š n a m o b i l i z a c i j a b i b r ž k o n e z a h t e v a l a p r e m i k e , k i b i p o v z r o č i l i v g e n e r a t o r s k i e t a ž i v e č j e p o š k o d b e in b i z e lo o t e ž i l i o b r a t . M o ž n o je , d a j e t u d i p r i s e d a n j i r a z p o k a n o s t i v g e n e r a t o r s k e m p r o ­ s t o r u , k i n i k o n t in u ir a n a , p r e m i k e n a v r h u z r a č n i h j a š k o v , k i z la s t i v v o d o r a v n i s m e r i š e n e u g a š a jo , p r i p i s a t i p o s t o p n i v e č j i m o b i l i z a c i j i p a s i v n e g a o d ­ p o r a v p r o d n i k r o v n i n i . Tolmačenje deformacij s pritiskom lezenja p o b o č ja G l e d e n a u g o t o v i t v e in p r e u d a r k e v p r e d h o d n e m p o g l a v j u n t m o r e m o d o c e la i z k l j u č i t i m o ž n o s t i , d a i m a p r i t i s k n a k o n s t r u k c i jo s p o b o č n e s t r a n i v c e ­ l o t i n a r a v o p r i t i s k a , k i n a s t a n e z a r a d i u p o r a k o n ­ s t r u k c i j e p r o t i l e z e n j u p o b o č ja . Z a p r i b l i ž n o o c e n i ­ t e v s t r i ž n i h n a p e t o s t i , k i n a s t o p a jo v p o b o č ju , s m o z a p o t e n c i a ln e p o r u š n ic e I, I I in I I I , z a č r t a n e n a s l i k i 1 , i z r a č u n a l i v a r ia n t n o : s t r iž n o n a p e t o s t c m ( m o b i l iz i r a n o k o h e z i jo ) p r i p r e d p o s t a v k i , d a j e s t r i ž n i k o t cp = 0, o z ir o m a m o b i l i z i r a n i s t r i ž n i k o t (p p r i c = 0, p r i k a t e r i h s o i z p o l n je n i r a v n o v e s ­ n i p o g o j i z a c e lo t n o m a s o n a d p o t e n c ia ln o p o r u š - n ic o , č e t o lm a č im o to m a s o k o t to g o t e lo , p r i t e m s m o p r e d p o s t a v i l i , d a im a v o d o r a v n a k o m p o n e n t a z e m e l j s k e g a p r i t i s k a n a k o n s t r u k c i jo v r e d n o s t m e d e k s t r e m o m a , k i s m o j u v p r e d h o d n e m p o g l a v j u d o ­ b i l i s k o m b i n a c i jo n a b r e k a l n e g a p r i t i s k a p o d k o t o 4 6 7 ,5 0 i n l e z n e g a p r i t i s k a n a d to k o to , i n d a j e v e r ­ t i k a l n a k o m p o n e n t a t e g a p r i t i s k a e n a k a t e ž n o s t n i r e a k c i j i v k o n s t r u k c i j i . P r i k a z a l i p a b o m o t u d i r e ­ z u l t a t , d o b l j e n z a p r e d p o s t a v k o , d a j e z e m e l j s k i p r i t i s k o b k o n s t r u k c i j i n ič e n . V r a č u n i h s m o u p o š ­ t e v a l i n a s l e d n j e p r o s t o r n in s k e t e ž e z e m l j i n : 2 4 ,3 3 k N / m 3 z a p o lt r d o s iv ic o , 2 1 ,5 8 k N / m 3 z a t r m o p l a s t i č n o s i v i c o i n 19 ,6 2 k N / m 3 z a p r o d n o k r o v n i n o i n k o n g l o m e r a t . R e z u l t a t i n u m e r i č n i h r a č u n o v so p o d a n i v n a s l e d n j i r a z p r e d e l n i c i . V n je j o z n a č u je : (cm) cp = 0 s r e d n jo v r e d n o s t m o b i l i z i r a n e s t r i ž n e n a p e t o s t i p r i cp = 0, cpc = 0 m o b i l i z i r a n i s t r i ž n i k o t p r i c = 0. Tabela 4 Komponenti zemeljskega pritiska kN/m (cm) cp’ = 0(kPa) / cpc = 0 za potencialno porušnico Eh Ev I II lil 0 0 ' --- 146/21,4» 1 157/18,7® 3139 755 33 / 10,0» 128 / 18,0» 141 / 16,3» 5642 755 4 /1,0» 108 /15,5» 127 / 15,0» Z a v l a g o w = 6 % b i d o b i l i o b v e l j a v n o s t i s o - v i s n i c e p e = p e( w e) u s t r e z a j o č e e n a č b i (2) in H v o r s - l e v o v e r e l a c i j e r t = t f ( p e, o) p o e n a č b i (1 ) v r e d n o s t i p e = 16 276 k P a in z a o ’ = 600 k P a rt = 986 k P a G o r n j i s o v is n ic i p a n i s t a p r e i z k u š e n i z a g l i ­ n o p o lt r d n e k o n s is t e n c e . Ž a l n im a m o o h r a n j e n i h e k s p e r i m e n t a l n i h p o d a t k o v z a t r d n o s t k o m p a k t n e p o lt r d n e s i v i c e i z s t r o j n i c e M o s te . Č e n e u p o š t e v a m o t e k t o n s k e p o š k o d o v a n o s t i , j o c e n im o n a v e č k o t 1000 k P a . T u d i o d e f o r m a b i ln o s t i s iv ic e , p r e p r e č e n e s t e k t o n s k i m i d r s a m i in v s e b u j o č e t u in t a m p e š č e n e s e d i m e n t a c i j s k e v l o ž k e , n i e k s p e ­ r i m e n t a l n i h p o d a t k o v . N e d a v n o p a so p r e i s k o v a l i v z o r c e i s t e o l i g o - c e n s k e l a p o r n a t e s i v e g l i n e iz t e m e l j n i h t a l z a v i a ­ d u k t M o s te v t r a s i p r o j e k t i r a n e a v t o m o b i ls k e c e s t e 'H r u š ic a — Ž i r o v n i c a [8]. Z a v z o r e c p r o f i l a 10 c m in v i š i n e 20 c m z o d s t o t k o m v o d e 8,3 % s o d o b i l i z n e - d r e n i r a n i m k o n s o l i d ir a n i m t r i o s n i m p r e iz k u s o m p r i m a n j š i g l a v n i t o t a l n i n a p e t o s t i 03 = 392 k P a s t r i ž ­ n o t r d n o s t rt = (oj — 03) f/2 v v r e d n o s t i 854 k P a ; d o ­ s e ž e n a j e b i l a p r i o s n i d e f o r m a c i j i e i = 0,038. D o r a z l i k e g l a v n i h n a p e t o s t i v v e l i k o s t i o\ — 03 = 304 k P a j e z n a š a la o s n a d e f o r m a c i j a s a m o 0,006, t a n g e n t n i m o d u l l i n e a r n e d e f o r m a c i je p a E = = 54.300 k P a ; t o r a z m e r o m a n i z k o v r e d n o s t m o d u ­ l a j e t r e b a p r i p i s a t i v p r e c e j š n j i m e r i p r e d h o d n i n a b r e k n i t v i v z o r c a o d v l a ž n o s t i 7,0 °/o p r e d p r e i s ­ k a v o d o v l a ž n o s t i 8,3 % o b k o n c u p r e i s k a v e . P o d o b n i t r i o s n i p r e i z k u s i , i z v e d e n i n a d v e h d r u g i h i n t a k t n i h v z o r c i h l a p o r n a t e g l i n e iz t e m e l j ­ n i h t a l z a v i a d u k t » M o s te « , in v z p o r e d n i » e n o o s n i« p r e i z k u s i (to j e p r e i z k u s i p r i 03 = 0 ) so p o k a z a l i p o e n i s t r a n i h i t e r u p a d s t r i ž n e t r d n o s t i i n t a n g e n t n e - g a m o d u la s p o v e č a n j e m v l a ž n o s t i , p o d r u g i s t r a n i p a r a z k r o p l j e n o s t r e z u l t a t o v , k i j i j e g l a v n i v z r o k t e k t o n s k a r a z p o k a n o s t g l i n e . Č e p r a v so i z v r š e n i p r e i z k u s i p r e m a lo š t e v i l n i in p r e m a l o p o p o ln i , d a b i d o v o l j e v a l i z a n e s l j i v e z a ­ k l j u č k e , p o t r j u j e j o n a š o d o m n e v o , d a so s r e d n je v r e d n o s t i s t r i ž n i h n a p e t o s t i v z a l e d j u s t r o j n i c e g l o ­ b o k o p o d t r d n o s t jo k o m p a k t n e p o lt r d n e s i v i c e z v l a ž n o s t j o m e d 5 in 8 %>; p o d r u g i s t r a n i p a t u d i p o d a t k i t e h p r e i z k u s o v n e i z k l j u č u j e j o m o ž n o s t i , d a o m o g o č a p r e p r e d e n o s t s i v i c e s t e k t o n s k i m i d r s a m i, d e lo m a p a t u d i t e k t o n s k a r a z d r o b l j e n o s t in p r i s o t ­ n o s t t a n k i h p e š č e n ih s e d i m e n t a c i j s k i h v l o ž k o v , p o ­ č a s n o le z e n j e p r i n a p e t o s t n i h s t a n j ih , v k a t e r i h j e s i v i c a p o d d o k a j s t r m i m p o b o č je m z a s t r o j n i c o in p o d k o n g lo m e r a t n o t e r a s o in n a k a t e r a so l a h k o v p l i v a l a o d k o p n a d e la z a s t r o jn ic o . K o l i k o r g r e z a s p o n t a n o n a r a v n o l e z e n j e p o ­ b o č j a in z a z e m e l js k e p r i t i s k e , k i s e p r i t e m p r e ­ n a š a jo n a z i d o v j e s t r o j n i c e , j e t e ž k o p o ja s n i t i k r a ­ j e v n o i n č a s o v n o n e e n a k o m e r n o s t t e g a v p l i v a n a r a z v o j d e f o r m a c i j , u g o t o v l j e n i h z d o l g o t r a j n i m i m e r i t v a m i . R a z u m l j i v p a j e v p l i v l e z e n j a p o k o n ­ t a k t u m e d p o lt r d n o in t r m o p la s t ič n o s iv ic o , k j e r o s t a j a m o b i l i z i r a n a s t r i ž n a n a p e t o s t t u d i o b r e ­ l a k s a c i j s k e m v p l i v u z i d o v j a s t r o j n i c e b l i z u t r d n o s t ­ n e m e je . Sanacija Z n a m e n o m , d a s e p o v e č a o d p o r n o s t o b j e k t a p r o t i d e f o r m a c i j s k e m u u č i n k u z e m e l js k i h p r i t i s k o v in d a s e v z p o s t a v i m o n o l i t n o s t k o n s t r u k c i je , j e b i l a v l e t u 19 7 6 p r o j e k t i r a n a [3] i n v l e t u 19 7 9 i z v e d e n a ( Z R M K ) s i d r s k a p o v e z a v a r a z p o k a n e g a b e t o n s k e g a z i d o v j a . K o n s t r u k c i j a g l a v n i h n o s i ln ih z i d o v s t r o j ­ n ic e j e d o p u s t i la n a m e s t i t e v 13 s i d e r v n o s i ln ih s lo p ih n a p o b o č n i s t r a n i in 1 0 s id e r n a s a v s k i s t r a ­ n i. S i d r n e l u k n j e j e b i lo t r e b a d e lo m a i z v r t a t i v n a g ib u . V e z i ( s id r a ) so p r e d n a p e t e in i m a j o d o ­ p u s t n o n o s i ln o s t 490 k N . V r t a l i so s k o t e 4 67,30, n a p e n j a l n e g l a v e s o n a k o t i 465,00, n a j n i ž j a t o č k a s id r iš č , k i s o o k r o g 4 m d o lg a , p a j e v p o b o č n e m d e lu n a k o t i 4 53 ,6 0 in n a s a v s k i s t r a n i n a k o t i 4 52 ,9 3 . V e z i s e s t o j e i z p o t r e h p a l i c 0 16 m m iz j e ­ k l a J 13 5 / 15 0 z d o p u s t n o n a p e t o s t jo 932 500 k P a . Č e s e m e d s i d r i š č e m in n a p e n j a ln o g l a v o z a ­ r a d i r a z š i r i t v e r a z p o k r a z d a l j a p o v e č a z a 1 m m , p o ­ m e n i t o p r i d o l ž i n i 4,90 m r a z t e z e k A s = 1/9400 in p r i m o d u lu e la s t i č n o s t i E = 2 1 . 10 7 k P a p r i r a s t e k n a t e z n i h n a p e t o s t i v p r e d n a p e t e m s i d r u z a A a — E ^ s = 22340 k P a . K e r k a ž e j o m e r i t v e , d a s o s e v e r t i k a l n e k o m ­ p o n e n t e p r e m i k o v v g l a v n e m u s t a l i le , n i p r i č a k o ­ v a t i v v e r t i k a l n i s m e r i v e č j i h p r e m i k o v s s i d r i p o ­ v e z a n e g a z i d o v j a r a z e n t is t ih , k i j i h p o v z r o č a j o t e m ­ p e r a t u r n e o s c i l a c i j e . P r e d v i d e n o p a j e o b č a s n o p r e ­ v e r j a n j e n a p e t o s t i v s id r ih - S i l e , k i s o p r e s t r i g l e z i d o v j e v t u r b i n s k i in v r e g u l a t o r s k i e t a ž i , s m o o c e n i l i n a 160 9 d o 2600 k N / m o z . n a 10 4 9 5 d o 16900 k N n a a g r e g a t n o p o lje . Z a p r e v z e m t o l i k š n i h s i l s e v e d a t r e n j e , k i g a o b r a z p o k a h o m o g o č a n a p e t o s t o d p e t i h s i d e r p o 490 k N o b r e m e n i t v e , t o j e s k u p n o o d 2450 k N o b r e m e ­ n i t v e , n e z a d o š č a . T o d a p o p r e s t r i g u s o p r e č n e s i le u p la h n i le . V s e k a k o r o m o g o č a p o v e z a v a s s i d r i b o lj m o n o li t e n o d p o r p r o t i p r e č n im s i la m , k o l i k o r s e še v e d n o p o j a v l j a j o . Z a k l j u č e k P r i k a z r e z u l t a t o v š e s t i n d v a j s e t l e t n i h m e r i t e v in o p a z o v a n j d e f o r m a c i j v p o d z e m n i s t r o j n i c i M o s te t e r a n a l i z a m o ž n i h v z r o k o v z a n j e s t a p o k a z a l a , d a so d e f o r m a c i j e v s e k a k o r v g l a v n e m p o s l e d i c a z e ­ m e l j s k i h p r i t i s k o v z n a v z g o r u s m e r j e n i m i v e r t i k a l ­ n im i k o m p o n e n t a m i . Z a č e t n e r a z l i k e m e d p r i t i s k i n a p o b o č n i s a v s k i s t r a n i so n e a r m ir a n o z i d o v j e p r e s t r i g l e , p o t e m p a s o p o b o č n i p r i t i s k i m o b i l i z i r a l i d e l r a z p o l o ž l j i v e g a p a s i v n e g a p r i t i s k a n a s a v s k i s t r a n i . P o b o č n i p r i t i s k i so l a h k o n a b r e k a l n i p r i t i s k i p r e k o n s o l i d i r a n e , p o l t r d n e t e r c i a r n e g l i n e , k o m b i ­ n i r a n i s p r i t i s k o m p o v r š i n s k i h p o b o č n ih g m o t , d r s e ­ č ih p o n a g n j e n e m k o n t a k t u m e d p o lt r d n o in t r m o p l a s t i č n o g l in o , a l i p a so v c e l o t i l e z n i p r i t i s k i p o ­ b o č ja . Č e p r a v m e r i t v e k l j u b s v o j i d o l g o t r a j n o s t i še v e d n o n e d o p u š č a jo d o c e la p r e p r i č l j i v e g a z a k l j u č ­ k a , n a g i b a j o p r i k a z a n e a n a l iz e i n p r e u d a r k i r a z i s ­ k o v a l c a k m n e n ju , d a j e t r e b a d e f o r m a c i je in n j i ­ h o v p o t e k p r i p i s a t i k o m b in ir a n e m u u č i n k u n a b r e - k a l n i h t l a k o v in l e z n e g a p r i t i s k a p o p r v i z g o r a j n a v e d e n i h a l t e r n a t i v n i h m o ž n o s t i . K p r e p r i č l j i v o s t i z a k l j u č k a b i la h k o p r i s p e v a l a d o l g o t r a j n e j š a o p a z o v a n j a v o d o r a v n i h p r e č n i h o d ­ m i k o v r e p e r o v , r a z p o r e j e n i h v r a z n i h h o r iz o n t ih i n v r a z l i č n i o d d a l je n o s t i o d z a l e d n e g a p o b o č ja , d o l g o t r a j n e j š e in š t e v i ln e jš e m e r i t v e p r e m i k o v r e ­ p e r o v i n n a n je g o v e m v z n o ž ju , v s a j e n i h p o d g l o ­ b in o k o n t a k t a m e d p o lt r d n o in p la s t i č n o s iv ic o , d e ­ lo m a p a t e m e l j e n i h b l iz u p o v r š j a , d a l j e i z v e d b a d o l g o t r a j n i h t r d n o s t i h in d e f o r m a c i js k i h p r e i z k u s o v n a v z o r c i h p o l t r d n e g l in e , v s e b u j o č i h t u d i t e k t o n ­ s k e d r s e , d o l g o t r a j n i p r e i z k u s i n a b r e k a l n i h t l a k o v v o d v i s n o s t i o d v e l i k o s t i p r e d h o d n e g a p r e m i k a in , s e v e d a , n a d a l j e v a n j e ž e u t e č e n ih m e r i t e v . I z k u š n j e s p o d z e m n o s t r o j n i c o M o s t e k a ž e j o , d a j e t r e b a v p r e k o n s o l id ir a n i g l i n i , k i v v l a g i n a ­ b r e k a i n k i v s e b u j e t e k t o n s k e d r s e , v k o p a n i o b ­ j e k t m o n o l i t n o k o n s t r u i r a t i in s o l id n o a r m ir a t i . S a ­ n a c i j a s t r o j n i c e v M o s t a h s s id r n o p o v e z a v o r a z p o ­ k a n i h b l o k o v j e b i l a v l e t u 19 7 9 n a r e j e n a s s m o ­ tr o m , d a s e m o n o li t n o s t k o n s t r u k c i je v s a j d e lo m a v z p o s t a v i . \ UDK 624.131.53 GRADBENI VESTNIK. LJUBLJANA 1980 (29) St. 10, str. 202—212 Lujo Šuklje, prof. dr. inž. ZEMELJSKI PRITISKI NA PODZEMNO STROJNICO MOSTE Podzemna strojnica Moste je do globine 20 m vko­ pana v prekonsolidirano, s tektonskimi drsami prepre- ženo terciarno lapornato glino. Kmalu po izgradnji v letu 1952 so se v nearmiranih betonskih zidovih po­ javile razpoke. V članku so prikazani in tolmačeni re­ zultati dolgoletnih meritev premikov. Geotehnične analize nagibajo avtorja k mnenju, da gre za kombi­ nacijo učinka nabrekalnih tlakov ob pobočnih kon­ taktih s sivico poltrdne konsistence od globine 4,50 m navzdol in, nad to globino, učinka pritiska lezenja po­ bočja, ki vsebuje, blizu površja, trmo plastično glino. — Nedavno so razpokane betonske zidove povezali s prednapetimi jeklenimi vezmi, da bi vsaj deloma vzpo­ stavili monolitno odpornost konstrukcije. Zahvala. A v t o r s e p r is r č n o z a h v a l j u j e M a t e j u K l e i n d i e n s t u , d ip l. in ž . , g r a d b e n e m u s v e t n i k u v p ., z a p r e g l e d r o k o p is a t e r z a k o r is t n e p r ip o m b e in p o b u d e , k i j i h j e d a l v r a z g o v o r u o o b r a v n a v a n e m v p r a š a n j u . VIRI 1. Batagelj, »1. poročilo o meritvah deformacij HE Moste v letu 1980«, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, Inštitut za konstrukcije, DN 4-332/79, 8. 5. 1980. 2. L. Šuklje, »Poročilo o raziskavi razpok v stroj­ nici Moste«, Laboratorij za mehaniko tal Univerze v Ljubljani, poročilo št. 56/59 z dne 25. 10. 1959. 3. S. Janežič, »Sanacija strojnice HE Moste s prednapetimi sirdi«, projekt za izvedbo, IB Elektro- projekt Ljubljana, september 1978. 4. L. Šuklje, I. Sovine, »Landslides in Tertiary- Clay in the Upper Sava Valley«, Proč. Yug. Soc. Soil Mech. Found. Eng., Nos 13—14, pp 17—24, Sarajevo 1957. 5. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, »Sondažni profili za vrtine VI do V5, V7 in V8«, D. N. 1456/73. 6. L. Šuklje, »Trdnost«, DZS, Ljubljana 1952. 7. A. Caquot et J. Kerisel, »Traite de Mecanique des Sols«, Gauthier-Villars, Paris 1949. 8. Laboratorij za mehaniko tal FAGG Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, »Strokovno mnenje o izvedbi temeljenja viadukta Moste na A. C. Hrušica— Žirovnica«, poročilo št. 79-1-41 z dne 22.11.1979. UDK 624.131.53 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (29) Nr. 10, pp. 202—212 Lujo Šuklje, prof. dr. inž. EARTH PRESSURES ON THE UNDERGROUND POWER STATION MOSTE The about 20 m deep excavation for the under­ ground power station Moste has been made in a pre­ consolidated, stiff fissured Tertiary marly clay. Soon after the end of construction in 1952 fissures appeared in the non-reinforced concrete walls. In the paper the results of long-term measurements od displacements have been presented and interpreted. On the basis df geotechnical analyses the author is inclined towards the reasoning that the displacements are due to the combined effect of swelling pressures of the clay of semisolid consistency below the depth of 4,50 m, and, above this depth, of creep pressures of the slope con­ taining, near to the surface, stiff plastic clay. — Re­ cently, the fissured walls were reinforced by prestres­ sed steel anchors in order to restore, at least partly, the monolithic resistance of the construction. Dejavnost in cilji ZRMK O b 3 0 - le t n ic i Z a v o d a z a r a z i s k a v o m a t e r i a l a in k o n s t r u k c i j j e m o r d a u m e s t n o in p o tr e b n o s p r e ­ g o v o r i t i o c i l j u o b u s t a n o v i t v i , d a t i p r e g l e d d e j a v ­ n o s t i i n o p r e d e l i t e v g l e d e n a d a n a š n jo d r u ž b e n o u s m e r i t e v in k l im o . Ustanovitev P r e d d r u g o s v e t o v n o v o j n o j e b i lo z n a n s t v e n o r a z i s k o v a l n o d e lo v S l o v e n i j i o d v is n o le o d i n i c i a ­ t i v n o s t i p o s a m e z n ih p r o f e s o r j e v in š e o m e je n o s s k r o m n im i m a t e r i a l n im i s r e d s t v i , k i j i h j e b e o g r a j ­ s k i d r ž a v n i p r o r a č u n d o d e l j e v a l U n i v e r z i v L j u b ­ l j a n i . L e - t a s e j e s k u p a j s s v o j i m i š t u d e n t i p o u v e d ­ b i š e s t o j a n u a r s k e d i k t a t u r e m o r a l a c e lo b o r i t i z a s v o j o b s to j . T a k o j p o v o j n i i n o b o s v o b o d i t v i p a s e p o j a v i d r u ž b e n i in t e r e s z a r a z i s k o v a l n o d e lo k o t v i z i o n a r ­ s k i r e z u l t a t s p o z n a n j a v r h o v n e g a p o l i t i č n e g a v o d ­ s t v a d a b o J u g o s l a v i j a z a s v o j r a z v o j p o t r e b o v a l a r a z i s k o v a l n e in r a z v o j n e i n s t i t u c i j e . V t e m s p lo š n e m o z r a č j u s e t u d i v S l o v e n i j i n a i n i c i a t i v o B o r i s a K i d r i č a g r a d e in š t i t u t i in m e d n j i m i t u d i Z a v o d z a r a z i s k a v o m a t e r i a l a in k o n ­ s t r u k c i j . I n v e s t i c i j e s e p o k r i v a j o iz i n v e s t i c i j s k i h s k l a d o v r e p u b l i k e in z v e z e in d e ln o iz p r o r a č u n a , k i j e v p r v i d o b i f i n a n c i r a l t u d i d e ja v n o s t s a m o . V z v e z i z i z r e d n i m i n a lo g a m i, k i so s e t a k o j p o d r u g i s v e t o v n i v o j n i p o s t a v i l e p r e d n a š e g r a d ­ b e n i š t v o , t a k o p o k o l i č i n i d e l k o t t u d i p o t e h n i č n i z a h t e v n o s t i , so s e o b v e č j i h o b j e k t i h i z o b l i k o v a le s t r o k o v n e s k u p i n e z a r e š e v a n j e p r o b le m o v g r a j e ­ n j a in k o n t r o le k v a l i t e t e . T e s k u p in e so s e p o z n e j e p o v e z o v a l e v » g r a d b e n i l a b o r a t o r i j « in » b ir o z a n a ­ p r e d e k « v s k lo p u m in is t r s tv o , z a g r a d n j e , k i j e b i lo v t i s t i d o b i n e p o s r e d n i o r g a n i z a t o r c e lo t n e g r a d ­ b e n e d e ja v n o s t i . B o l j o r g a n i z i r a n o o b l i k o d o b i d e lo p r i n a p r e d ­ k u p r o i z v o d n je v g r a d b e n i š t v u z n a s t a n k o m g r a d ­ b e n e g a in š t i t u t a p r i m i n i s t r s t v u z a g r a d n j e , k i j e b i l u s t a n o v l j e n n a p r e d l o g m i n i s t r s t v a z a g r a d n j e z u r e d b o v l a d e L j u d s k e r e p u b l i k e S l o v e n i j e z d o t u - m o m 18. j u l i j a 19 4 9 . l e t a . T a d a t u m š t e je m o z a r o j ­ s t v o in š t i t u t a o z ir o m a Z a v o d a z a r a z i s k a v o m a t e r i ­ a l a in k o n s t r u k c i j . I d e j n o z a s n o v o z a d e j a v n o s t Z a v o d a j e d a lo m i n i s t r s t v o z a g r a d n j e , k i g a j e t a k r a t v o d i l t o v . I v a n M a č e k - M a t i j a : i n š t i t u t n a j s e i z o b l i k u j e p o v z o r c u p o d o b n ih i n s t i t u c i j z a p r e i s k a v o m a t e r i a l a v s v e t u . . * Za nesebično pomoč pri zbiranju podatkov se za­ hvaljujem prof Viktorju Turnšku, dipl. inž. in drugim sodelavcem. Avtor: Dr. mag. Jože Vižintin, dipl. inž., Ljublja­ na — Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana JOŽE VIŽINTIN P o s e b n a z a d o l ž i t e v n a n o v o n a s t a l e g a i n š t i t u t a p a n a j b i b i l a d o d a tn o r e š e v a n j e t e h n o l o g i j e in n a ­ p r e d k a n a p o d r o č j u i n d u s t r i j e g a d b e n e g a m a t e r i a ­ l a in g r a j e n j a . N a p o d l a g i p o s t a v l j e n e g a k o n c e p t a s o b i l i i z ­ d e la n i n a č r t i z a g r a d n j o in o p r e m o . P r i t e m j e a k ­ t i v n o in z n a s v e t i s o d e lo v a l n a š r o j a k p r o f . d r . M i r ­ k o R o š , k i j e v o d i l n a t e m p o d r o č ju s v e t o v n o z n a n i in š t i t u t E M P A v Z i i r ic h u . G r a d b e n a d e l a so s e p r i č e la ž e j e s e n i l e t a 1949. I n š t i t u t j e b i l d o g r a j e n in o p r e m lje n v s r e d i n i le t a 19 5 2. F i n a n č n a s r e d s t v a z a g r a d b e n i d e l i n š t i t u t a in o p r e m e j e o s k r b e l o m i n is t r s t v o z a g r a d n j e L j u d ­ s k e r e p u b l i k e S l o v e n i j e D e v i z n a s r e d s t v a p a so b i ­ l a d o d e l je n a iz c e n t r a l n e d e v i z n e k v o t e h k r a t i z d e v i z a m i z a i n š t i t u t v B e o g r a d u . Z a v o d s e j e v s e ­ l i l v n a n o v o o p r e m lje n o z g r a d b o v l e t u 19 5 2 , n a s a m o s t o jn o f i n a n c i r a n j e p a j e p r e š e l v l e t u 19 5 4 . Dejavnost zavoda D e lo Z a v o d a j e u s m e r je n o o d v s e g a z a č e t k a n a p r i p r a v o s t a n d a r d o v in p r e d p is o v , k i p a so m o - Slika 1. Sanacija armiranobetonske konstrukcije z dole- pljenjem armature Slika 2. Stiskalnica za mehansko preiskavo asfaltnih vzorcev po Marshallu — TOZD STR r a l i b i t i u s k l a j e v a n i z r a z v o j e m n a š e d o m a č e t e h ­ n o lo g i je . P r a v t a k o k o n t r o l i r a Z a v o d k v a l i t e t o m a ­ t e r i a l o v in k o n s t r u k c i j . Z a t i d v e d e ja v n o s t i , k i j u j e z a h t e v a l a r a z v i t a i n d u s t r i a l i z a c i ja , s o v E v r o p i ž e k o n e c 19 . s t o l e t j a n a s t a l i p o d o b n i i n š t i t u t i z a p r e i s k a v o m a t e r i a l o v . D e lo Z a v o d a j e b i lo te s n o p o v e z a n o š e t u d i z r a z v o j e m t e h n o l o g i j e g r a d b e n i š t v a in i n d u s t r i j e g r a d b e n e g a m a t e r i a l a , k i j e b i lo o b k o n c u s v e t o v ­ n e v o j n e n a i z r e d n o n i z k i ( o b r tn iš k i) r a v n i . D a n e s p a j e ž e p r i š l o v k o r a k s t e h n o l o g i j o v s v e t u . T a k o j e Z a v o d a k t i v n o s o d e l o v a l z o p e r a t i v o p r i n a s le d ­ n j i h t e h n o l o g i j a h : 0 Nizke g r a d n j e — U v a j a n j e t e ž k e m e h a n i z a c i j e z iz b o r o m d e m p e r j e v , b a g r o v , n a k l a d a č e v , g r e j - d e r j e v i n u s t r e z n e g a m i n i r a n j a p r i a v t o c e s t i L j u b l j a n a — Z a g r e b . Ž e v p r v e m r a z d o b j u j e o b ­ s t a j a la n e p o s r e d n a i n i c i a t i v a i n v e s t i t o r j a p r i n a ­ b a v i m e h a n i z a c i j e z a m o d e r n e jš o in p r o d u k t i v ­ n e jš o t e h n o l o g i j o . K a s n e j e s e u v a j a n o v a n a ­ p r e d n e j š a t e h n o l o g i j a in m e h a n i z a c i j a p r e k t e n - d e r s k i h z a h t e v . T a n a r e k u j e k v a l i t e t o in č a s g r a j e n j a , k i s t a b i l a u s k l a j e n a z m e h a n iz a c i jo . T a k o so b i l i u v e d e n i n p r . t e ž k i v i b r a c i j s k i v a l j i z a k o m p a k t i r a n j e m a t e r i a l a n a a v t o c e s t i L j u b ­ l j a n a — V r h n i k a ; o m o g o č i la j i h j e m e t o d a m e r ­ j e n j a g l o b i n s k e g a u č i n k a k o m p a k t a ž e s p o m o č ­ j o i z o t o p n i h so n d - Slika 3. Dinamična preiskava cevnega vozlišča — TOZD IK ^ Priprava agregatov — S e p a r i r a n j e in d r o b l j e n j e ; s š t u d i je m , k o n s t r u i r a n j e m , p r e i s k a v a m i t e r u v e d b o v p r o iz v o d n jo v i b r a c i j s k i h s i t , k i j i h j e p r e v z e l a s t r o jn a in d u s t r i j a , so b i l i l i k v i d i r a n i u s t r e z n i r o t a c i j s k i s e j a l n i v a l j i . R a z v i t e m e to d e p r e i s k a v e in r a z i s k a v e d r o b i l n i k o v in s it v p o ­ g l e d u k v a l i t e t e d e la in e k o n o m ič n o s t i v p o g o n u z a p o s a m e z n e v r s t e m a t e r i a l o v o m o g o č a jo d a ­ n e s r a c io n a ln o p r o j e k t i r a n j e d r o b i ln ih in s e p a ­ r a c i j s k i h n a p r a v . £ Betonarne — S p r o j e k t i r a n j e m l a s t n e k o n s t r u k ­ c i j e p r o t i t o č n ih m e š a l n i k o v in u v e d b o l e - t e h v G r a d i s o v e o b r a t e v M a r i b o r u so b i l i p o s to p n o o d p r a v l j e n i p r o s t o p a d n i b e t o n s k i m e š a ln i k i . Z u v e d b o p r o j e k t i r a n j a b e t o n a in m e t o d a m i a t e ­ s t i r a n j a k o m p le t n ih b e t o n a r s k i h o b r a t o v j e m o ž n o o b v l a d a t i t e h n o l o g i j o p r i p r a v e b e to n a . S p r e i s k a v a m i t e h n o lo g i je p r i p r a v e b e t o n a t u d i n a i n o z e m s k ih n a p r a v a h p a la h k o p r i m e r j a m o d o ­ s e ž k e n a š e in s v e t o v n e p r o iz v o d n je . £ Stabilizacija zemljin — N a p o d la g i p r e d h o d n ih p r e i s k a v n a r a z n ih c e s t n i h o d s e k ih in z o s v o ­ j i t v i j o l a b o r a t o r i j s k i h p r e i s k a v z e m lj i n , k i o m o ­ g o č a j o u g o t a v l j a n j e r e c e p t u r n a r a z n e v r s t e z e ­ m l j i n in s t a b i l i z a c i j s k i h s r e d s t e v , so s e p r e k t e n ­ d e r j a z a a v t o c e s t e u v e d l e v S l o v e n i j i s t a b i l i z a ­ c i j e t a m p o n o v in z e m lj in . Q Uvedba metode za dimenzioniranje asfaltnih cestišč po ameriški metodi ASHO testa j e b i l a d o p o ln je n a z n a b a v o a p a r a t u r in s t r o j e v z a u g o ­ t a v l j a n j e s t a n j a n a v o z i š č i h in p r o g n o z i r a n j a ž i v l j e n j s k e d o b e . £ Sanacija železniške proge Šentilj—Trst. Z u v e d ­ b o i n j e k t i r a n j a , n a s i p o v t e r k a m n i t i h z i d o v in m o s t o v so s e k v a l i t e t n o in e k o n o m ič n o s a n i r a l i p r e k 100 l e t s t a r i o b j e k t i n a g l a v n i s lo v e n s k i p r o g i . £ Sidranje — R a z v i t a in u v e d e n a j e b i l a t e h n o lo ­ g i j a s i d r a n j a in z e m l j i n n a p l a z o v i t e m t e r e n u in z e m l j i n p r i g lo b o k e m f u n d i r a n j u . £ Cementarne — A k t i v n o s o d e lo v a n j e p r i d v i g u k v a l i t e t e s lo v e n s k i h in j u g o s l o v a n s k i h c e m e n ­ t o v . Š t u d i j t e h n o l o g i j e i n i z d e l a v a t e h n o lo š k ih Slika 4. Merilno vozilo deflektograf Lacroix za mer­ jenje podajnosti voziščnih konstrukcij p r o g r a m o v p r i r e k o n s t r u k c i j i c e m e n t a r n z a s ­ p e k t a m o d e r n i z a c i j e in d v i g a k v a l i t e t e . S k u p n o s c e m e n t a r n a m i j e b i l a d a n a i n i c i a t i v a L i t o s t r o ­ j u z a p r o i z v o d n jo c e m e n t n ih m l i n o v s p o v r a t ­ n im m l e t je m . £ Dvig produktivnosti opekarn v p r v e m p o v o j n e m o b d o b ju z u v e d b o h i t r e g a ž g a n j a n a k r o ž n i h p e č e h in z r e š e v a n j e m p o s p e š e n e g a s u š e n j a v u m e t n ih s u š i ln ic a h . 0 Izkoriščanje odpadnega elektrofiltrskega pepela — Š t u d i j u p o r a b n o s t i p e p e l o v z a s t a b i l i z a c i j e t e r e n o v , z a p r o i z v o d n jo b l o k o v in z a r a z n e m a l ­ t e . I z d e l a v a t e h n o l o g i j e z a p r o i z v o d n jo b l o k o v in e le k t r o f i l t r s k i h m a l t v Š o š t a n ju . Z a v o d s e j e a k t i v n o v k l j u č i l p r i v s e h s a n a c i j ­ s k i h d e l i h p o k a t a s t r o f a l n i h p o t r e s ih p r i z a d e t i h z g r a d b v S k o p j u , B a n j a L u k i , K o z ja n s k e m , P o s o č j u in t u d i v F u r l a n i j i . Z a v o d o v i p r e d l o g i t e m e l j i j o n a l a b o r a t o r i j s k i h p r e i s k a v a h o d p o r n o s t i k o n s t r u k c i j ­ s k i h e le m e n t o v s a n i r a n i h p r e d p o š k o d b o in p o n j e j . I s t o č a s n o p a j e Z a v o d in t e n z i v n o in u s p e š n o r a z ­ i s k o v a l o d p o r n o s t z i d a n i h z g r a d b v s o d e l o v a n j u z u n i v e r z o v B e r k e l e y u . R a z i s k a v e p o t e k a j o v o k v i r u p r o j e k t a S e iz m ič n a o d p o r n o s t z i d a n i h z g r a d b , k i j i h f i n a n c i r a t u d i a m e r i š k a n a c i o n a ln a f u n d a c i j a N S F . N a p o d l a g i r e z u l t a t o v p r e i s k a v o d p o r n o s t i z i d o v in n j i h o v i h p a r a m e t r o v j e b i l a r a z v i t a t u d i m e t o d a p r e r a č u n a v a n j a , k i j e s p r e j e t a v n o v e j u ­ g o s l o v a n s k e p r e d p is e . M e t o d a j e b i l a ž e u p o r a b l j e ­ n a p r i s a n a c i ja h v Č r n i g o r i , d o k o n č a n a p a p r i s a ­ n a c i j a h v F u r l a n i j i . V F u r l a n i j i s m o p o p r v e m p o ­ t r e s u z g r a d b o s a n i r a l i , p r i d r u g e m m o č n e jš e m p o ­ t r e s u s a n i r a n a z g r a d b a n i u t r p e l a n o b e n ih p o š k o d b . Z a n a š e m e to d e p r e r a č u n a v a n j a s e z a n i m a j o v I t a ­ l i j i i n A m e r i k i . Zavod in njegove naloge v širšem družbenem prostoru U s p e h i , k i j i h j e Z R M K d o s e g e l v p r e t e k l e m o b d o b ju , so o b v e z u j o č i in h k r a t i d o b r a p o d l a g a z a n a d a l j n j e d e lo . P r a v n a d a l j e v a n j e z a č r t a n e g a d e la Slika 5. TOZD Institut za materiale preiskuje in razi­ skuje klasične materiale ter njih korozijo. Raziskuje, načrtuje, razvija in proizvaja nove materiale in n o v a s p o z n a n j a n a p o d r o č ju r a z v o j a g r a d b e n i ­ š t v a i n i n d u s t r i j e g r a d b e n e g a m a t e r i a l a p a p o s t a v ­ l j a t a Z R M K p r e d o d o g o v o r n o n a lo g o . T o n a lo g o p o s t a v l j a p r e d Z R M K n a e n i s t r a n i p o m a n j k a n j e d o m a č ih s u r o v i n i n h i t e r r a z v o j t e h n o l o g i j e p r i d o ­ b i v a n j a in p r e d e l a v e m a t e r i a l o v v s v e t u , n a d r u g i s t r a n i p a r a z v o j n a š e s o c ia l is t ič n e s a m o u p r a v n e d r u ž b e . Z a v o d b o p o s t a v l j e n e n a l o g e l a h k o r e š e ­ v a l , č e b o z n a n s t v e n o in s t r o k o v n o n a p r e d o v a l k o t e n o t n a z n a n s t v e n o r a z i s k o v a l n a o r g a n i z a c i j a v s t a l ­ n i in n e p o s r e d n i p o v e z a v i z z d r u ž e n i m d e lo m . Z R M K j e t o f u n k c i j o d o d a n e s d o b r o o p r a v l j a l , k a r d o k a z u j e z d r u ž e n o d e lo s a m o s te m , d a v l a g a in j e š e p r i p r a v l j n o v l a g a t i v r a z v o j n o v i h l a b o r a t o r i j ­ s k ih k a p a c i t e t l a s t n a s r e d s t v a . Z a t o b o Z R M K t e ž i l z a t e m , d a b o p o s t a l i n t e g r a l n i d e l z d r u ž e n e g a d e ­ l a v v s e h k o m p o n e n t a h s v o j e d e ja v n o s t i . P r e t e ž n i d e l d o h o d k a Z R M K j e v e z a n n a i n ­ v e s t i c i j s k o p o r a b o v v s e h f a z a h n je n e r e a l i z a c i je . V p r i h o d n j e m s r e d n je r o č n e m o b d o b ju s e p r e d v i d e ­ v a , d a s e b o o b s e g t e v r s t e p o r a b e z m a n j š a l t a k o v r e p u b l i k i k o t v d r ž a v i . T o z m a n j š a n j e l a h k o p o ­ m e n i t u d i z m a n j š e v a n j e e n e g a d e la d o h o d k a Z R M K . Z a t o b o m o r a l Z R M K s v o j d o h o d e k p r i d o b i v a t i n a p o d r o č j ih , k i s o z a c e l o v i t r a z v o j n a š e d r u ž b e p o ­ t r e b n a in k i v k l j u č u j e j o v e č d o m a č e g a z n a n ja . T a k a p o d r o č ja so: — R a z i s k a v e in n a d a l j n j i r a z v o j t e h n o lo g i j g r a j e n j a in p r o i z v o d n je g r a d b e n i h m a t e r i a l o v z o r i e n t a c i j o n a u p o r a b o d o m a č ih s u r o v i n in o d p a d ­ k o v t e r š t e d n j e z e n e r g i jo . — P o l n o i z k o r i š č a n j e v i s o k i h k v a l i t e t m a t e ­ r ia lo v - — K v a l i t e t a in e k o n o m ič n o s t p r e d v s e m v s t a ­ n o v a n j s k i g r a d n j i , k j e r j e a k t u a l n a t o p lo t n a z a š č it a . — O p t i m a l i z a c i j a k o n s t r u k c i j . — P r e n o s r e z u l t a t o v z n a n s t v e n e g a in r a z i s k o ­ v a l n e g a d e la v p r a k s o p r o j e k t i r a n j a in g r a j e n j a . — S o d e l o v a n j e Z R M K z z d r u ž e n i m d e lo m n a t u j i h t r ž i š č i h . V s e s m e r i b o Z R M K r a z v i j a l z a r a d i d v i g a k v a ­ l i t e t e , p r o d u k t i v n o s t i in p r i h r a n k a e n e r g i je . S t a k o z a s t a v l j e n i m i c i l j i b o Z R M K p r i s p e v a l k p r i z a d e v a n j e m n a š e d r u ž b e z a s t a b i l i z a c i j o in r a z v o j l a s t n e g a z n a n ja . Povezava zavoda z razvojnimi in pedagoškimi ustanovami v luči novega zakona L e t a 19 7 9 j e i z š e l n o v z a k o n o r a z i s k o v a l n i d e ja v n o s t i . Z a k o n s a m p r in a š a v e l i k o n o v o s t i , k i j i h b o m o m o r a l i v n a s le d n je m o b d o b ju r e š i t i , d a b i n a p r a v i l i d o lo č e n p r e m ik n a t e m p o d r o č ju . Z a ­ k o n n a j p r e j r a z č l e n i r a z is k o v a ln o d e ja v n o s t , n a t o p a p o v e , k a t e r e o r g a n i z a c i j e la h k o o p r a v l j a j o r a z ­ i s k o v a l n o d e j a v n o s t in k a t e r e p o g o j e m o r a j o i z p o l ­ n j e v a t i , d a s e la h k o v p i š e j o v r a z v i d r a z i s k o v a l n i h o r g a n i z a c i j . Z a v o d j e r a z i s k o v a l n a o r g a n i z a c i j a , k i j e b i l a p r i o p r a v l j a n j u s t o r i t e v m o č n o v e z a n a n a z d r u ž e n o d e lo , i z r e d n o m a lo p a n a z n a n s t v e n o r a z ­ i s k o v a l n o d e lo p r e k R e p u b l iš k e r a z i s k o v a l n e s k u p ­ n o s t i . V s v o j i h n a č r t i h z a n a s le d n j e o b d o b je s i j e Z a v o d p o s t a v i l z a n a lo g o , d a to r a z m e r j e s p r e m e n i v k o r i s t p r i d o b i v a n j a p o g l o b l je n e g a z n a n j a n a p o ­ d r o č ju s v o j e d e ja v n o s t i . S v o je n a č r t e b o Z a v o d u r e s n i č e v a l p r e k R e p u b l i š k e r a z i s k o v a l n e s k u p n o ­ s t i , p r e k p o s e b n ih r a z i s k o v a l n i h s k u p n o s t i in p r e k n e p o s r e d n e m e n j a v e d e la . M e n im o , d a m o r a jo r a z ­ i s k o v a l n e o r g a n i z a c i j e , k o t j e Z a v o d , p r e v z e m a t i n o s i ln o v l o g o p r i r a z i s k a v a h in r a z v o j u v s e h n o v o ­ s t i n a p o d r o č j u t e h n o lo g i j in k o n s t r u k c i j . Z a v e č j e d e l o v n e o r g a n i z a c i j e p a j e p o t r e b n o , n a im a jo l a s t n e k o n t r o l n e l a b o r a t o r i j e . T i l a b o r a - t o r i j o n a j s k r b i j o z a t e k o č o k o n t r o lo p r o i z v o d n je in s t o r i t e v v l a s t n i o r g a n i z a c i j i , o b e n e m p a s e s s v o j o d e j a v n o s t j o p r i r a z v o j u n e p o s r e d n o p o v e z u ­ j e j o z Z a v o d o m . S t e m d o s e ž e m o v e č j o p o v e z a n o s t v s e h r a z v o j n i h in r a z i s k o v a l n i h k a d r o v in s k r b im o , d a s e p o s e b n o z a h t e v n a in d r a g a o p r e m a r a c i o n a l ­ n o n a b a v l j a i n u p o r a b l j a . P r a v t a k o s i b o Z a v o d p r i z a d e v a l , d a b o i z p o s t a v i l n a t e m p o d r o č j u t e s ­ n e s t ik e z u n i v e r z a m a v L j u b l j a n i in M a r ib o r u , k e r j e p r e p r i č a n , d a j e s t a k i m s o d e l o v a n j e m m o ž n o d o s e č i h i t r e j š i k o r a k v n a p r e d k u z n a n o s t i in t e h ­ n o l o g i j e p o s v e t u . P o s e b n o v e l i k o p a b i l a h k o s t a ­ k i m s o d e l o v a n j e m d o s e g l i p r i p r e n o s u t e o r e t i č n e g a z n a n j a in l a b o r a t o r i j s k i h s p o z n a n j v p r a k s o in n a ­ r o b e . D r u g i z a n a s p o m e m b e n p r i s p e v e k z a k o n a j e v p o e n o t e n ju k r i t e r i j e v z a p r i d o b i v a n j e r a z i s k o v a l ­ n i h in z n a n s t v e n ih n a z i v o v . T o p o e n o t e n je b i m o ­ r a l o o m o g o č it i h i t r e j š i p r e h o d z n a n s t v e n ih d e l a v ­ c e v iz p e d a g o š k ih u s t a n o v v i n š t i t u t e t e r p r a k s o in n a r o b e . P r o c e s r o t a c i j e p a b i g o t o v o k o r i s t i l t a k o v z g o ­ j i n o v i h k a d r o v k a k o r t u d i d v i g u z n a n j a i n t e h ­ n o l o g i je v n e p o s r e d n i p r a k s i . N e n a z a d n je j e n o v i z a k o n o r a z i s k o v a l n i d e ja v n o s t i p r in e s e l m o ž n o s t , d a s e e n o tn o d o g o v a r j a m o o n a b a v i in u p o r a b i r a z i s k o v a l n e o p r e m e . M e n im o , d a j e p o t r e b n o i z ­ d e l a t i e n o t n i r e g i s t e r v s e r a z i s k o v a l n e o p r e m e in t a k o o m o g o č i l i v s e m r a z i s k o v a l c e m p r e g l e d m o ž ­ n o s t i , k i jo o p r e m a v S l o v e n i j i n u d i. S t e m b i d o ­ s e g l i v e č j o i z k o r iš č e n o s t k a k o r t u d i s m o tr n o in g o ­ s p o d a r n o n a b a v o n o v e r a z i s k o v a l n e o p r e m e . N e m o r e m o p r i č a k o v a t i , d a b o m o n a k a z a n e r e ­ š i t v e e n o s t a v n o in h i t r o r e š i l i , v e n d a r m o r a m o t e m p r o b le m o m p o s v e t i t i v e č p o z o r n o s t i in t r u d a n a v s e h r a v n e h n a š e d r u ž b e . S k r b z a u r e d i t e v n a p o ­ d r o č j u r a z i s k o v a l n e d e ja v n o s t i j e t o l i k o b o l j p o ­ t r e b n a d a n e s , k o b i je m o b i t k o z a s t a b i l n e j š i j u t r i . Porast dejavnosti Z a s t a v l j e n e c i l j e b o Z a v o d la h k o u r e s n ič i l , č e s e b o v z p o r e d n o z n a l o g a m i t u d i k a d r o v s k o u s t ­ r e z n o r a z v i j a l . D a n e s im a Z a v o d 445 z a p o s le n ih , o d t e g a e n e g a d o k t o r j a z n a n o s t i , 10 m a g i s t r o v , 85 d ip l . in ž . in 15 in ž . p r v e s t o p n je , 97 t e h n i k o v in 2 3 7 o s t a l i h d e la v c e v . V s e s t a v u s t r o k o v n i h k a d r o v s o z a s t o p a n e v s e t e h n iš k e s m e r i in s t r o k e . G r a d ­ b e n a s t r o k a im a c a . 34 % , k e m i j s k o - t e h n o l o š k a s t r o k a 1 7 % , s t r o j n a in m e t a l u r g i j a 1 3 % , g e o lo š k o - r u d a r s k a s t r o k a 1 0 % ; o s t a le s t r o k e 26 % . Z a u s p e š n o r e š e v a n j e s t r o k o v n i h in r a z i s k o v a l ­ n i h n a l o g im a Z a v o d d a n e s g o t o v o p r e m a lo s t r o ­ k o v n e g a k a d r a . Z a r a d i d r u ž b e n e p o m e m b n o s t i p r o ­ g r a m o v , k i j i h d r u ž b a p o s t a v l j a p r e d Z a v o d , n e m o r e m o k a d r o v a n j a p r e p u s t i t i s lu č a jn o s t im . P o ­ t r e b n o j e s p r e m e n it i s e d a n je s t a n j e in v n a č r t u z a ­ č r t a t i s m e le jš o k a d r o v s k o r a s t v i s o k e g a s t r o k o v n e ­ g a k a d r a . T a r a s t n a j b i i m e l a 3 % l e t n o s t o p n jo , m e d t e m k o b i s e d r u g i d e l a v c i z a p o s l j e v a l i l e p o 1 % l e t n i s t o p n j i . T a k o b i d o l e t a 19 8 5 z a p o s l i l i 65 n o v i h s t r o k o v n i h d e l a v c e v . Z n o v i m i z a p o s l i t ­ v a m i i n d o d a tn im i z p o p o l n j e v a n j e m b i p o n a č r t u i m e l i n a Z R M K l e t a 19 8 5 5 d o k t o r j e v z n a n o s t i , 25 m a g i s t r o v , 13 5 d ip l . in ž . , 30 in ž . p r v e s t o p n je , 82 t e h n i k o v t e r 258 d r u g i h d e l a v c e v . T a s t r u k t u r a b i o m o g o č i la Z a v o d u v e č j e a n g a ž i r a n j e z a ca . 50 % n a r a z i s k o v a l n e m p o d r o č ju , m e d t e m k o b i p r e i s k o ­ v a l n e in s t r o k o v n e s t o r i t v e v e r j e t n o o s ta le v d o ­ s e d a n je m o b s e g u . S t e m b i d o s e g l i p o v e č a n j e d a ­ n a š n j e g a o b s e g a d e ja v n o s t i z a o k o l i 30 % . P o v e č a n i in p o g l o b l je n i o b s e g d e ja v n o s t i p a z a h t e v a p o v e č a n j e t e r p o s o d a b l j a n j e o p r e m e . O b t e m p a j e p o s t a lo ž e d a n e s n u jn o , d a p o v e č a m o t u ­ d i l a b o r a t o r i j s k e p r o s t o r e . P r i t e m r a č u n a m o n a p o m o č c e lo t n e g a g r a d b e n i š t v a in d r u ž b e n e s k u p n o ­ s t i. VESTI IN INFORMACIJE Akademik prof. dr. inž. Lujo Šuklje — sedemdesetletnik Letos praznujemo sedemdesetletnico našega pri­ znanega gradbenika, svetovno znanega znanstvenika in strokovnjaka za področje mehanike tal in temeljenja, rednega člana Slovenske akademije znanosti in umet­ nosti, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani, čast­ nega člana Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Ju­ goslavije in Slovenije profesorja dr. inž. Luja Šukljeta. Prof. Šuklje je na svoji izredno plodni življenjski poti zelo veliko prispeval k reševanju številnih teore­ tičnih in praktičnih problemov na področju geomeha­ nike in temeljenja gradbenih objektov. Zaradi omeje­ nega prostora ni mogoče tukaj navesti vseh publika­ cij, raziskav, ekspertiz, ki jih je objavil in izdelal prof. Šuklje. Naj imenujemo le najpomembnejše: Leta 1969 je izšla pri založbi Wiley-Interscience v Londonu njegova knjiga »Rheological Aspects of Soil Mechanics« (Reološki vidiki mehanike tal) — 571 stra­ ni. V njej je podal kritičen pregled takratnega stanja raziskav reoloških sovisnosti za zemljine in njihove vloge pri preučevanju geomehanskih problemov, s po­ vzetki in z razširitvijo lastnih predhodno objavljenih raziskav viskoznih lastnosti zemljin in njihovega vpli­ va na razvoj konsolidacije tal, na zemeljske pritiske ter na stabilnost pobočij in nasipov. V nekoliko skraj­ šani obliki je izšla knjiga leta 1973 v Moskvi v ruskem prevodu. Sistematični pregled raziskav prof. Šukljeta na področju reologije zemljin je bil vključen v serijo pre­ davanj z naslovom »Non-Linear Viscous Soil Beha­ viour« (Nelinearno viskozno obnašanje tal), ki je bila objavljena v knjigi »Limit Analysis and Rheological Approach in Soil Mechanics«; izdala sta jo W. Olszak in L. Šuklje v zbirki »CISM Courses and Lectures« (Springer-Verlag). V področje reologije zemljin sega tudi rimsko pre­ davanje »Creep e rottura progressiva nei pendii natu­ rali« (Rivista Italiana di Geotechnica, 1970). V njem je prof. Šuklje na izviren način tolmačil vpliv lezenja in postopne porušitve na stabilnost naravnih pobočij. V razpravi »Load Distribution in Pile Groups Em­ bedded in Elastic Half Space«, ki jo je prispeval med­ narodnemu simpoziju v Sarajevu, je podal sisteme enačb za določitev razporeditve obtežbe v kolovjih, vsajenih v elastična tla. Razprava temelji na privzetku linearne sovisnosti med obtežbami in premiki, opo­ zarja pa na omejenost sklepov, ki slede iz takšnega privzetka. Bibliografija po letu 1968 obsega še tri strokovne članke, pet krajših poročil oziroma diskusijskih pri­ spevkov in štirideset kratkih recenzij. O svojem in svojih sodelavcih raziskovalnem delu je prof. Šuklje predaval na simpoziju o novih izsledkih v mehaniki tal v Pragi (1969), na univerzah v Palermu, Neaplju in Rimu (1970), na Purdue University, Univer­ sity of Colorado, Duke University in na Waterways Experiment Station (Vicksburg) v ZDA (1974), na uni­ verzi v Grenoblu, v Laboratoire Central des Ponts et Chausses in pri francoskem komiteju za mehaniko tal in temeljenje v Parizu (1975), na tehniški visoki šoli v Delftu in pri nizozemskem društvu za mehaniko tal in temeljenje v Haagu (1976), na univerzah v Karls­ ruhe, Göteborgu in Trondheimu ter v geotehničnih in­ štitutih v Oslu in v Linköpingu (1977). V Centre Inter­ national des Sciences Mechaniques (CISM) je imel leta 1974 deset predavanj s področja reologije tal in dva­ krat (v letih 1974 in 1975) je vodil tritedenski seminar UNESCO iz mehanike tal. Kot gost je imel posamični predavanji tudi na univerzah v Sarajevu (1978) in Splitu (1978); v okviru podiplomskega študija pa je imel predavanja iz mehanike tal na univerzah v Za­ grebu (1972, 1974, 1976, 1978) in v Beogradu (1972, 1974, 1977). Predsedoval je 1. sekciji razprav na 8. mednarod­ nem kongresu za mehaniko tal in temeljenje v Moskvi (1973) in organizacijskemu komiteju 4. podonavsko- evropskega posvetovanja o mehaniki tal in temeljenju na Bledu (1974). Kot mentor pri fakultetnih inštitutih in laborato­ rijih (Ljubljana, Tuzla, Zagreb), kot član strokovnih svetov in deloma z lastnimi ekspertizami je obravna­ val geotehnične probleme visokih deponij in globokih ukopov v rudarstvu (rudniki lignita in železne rude v Bosni), ugrezanja tal zaradi izpiranja kamene soli (Tuzla), gradnje cest na slabih tleh (Ljubljansko bar­ je), gradnje dolinskih pregrad (Mratinje, Nikšičko po­ lje) ter gradnje (čapljina, Obrovac) oziroma sanacije (Moste) podzemnih strojnic. Na povabilo Jugoslovan­ skega društva za mehaniko tal in temeljenje je napisal »Pojasnila k Pravilniku o tehničnih normativih za projektiranje in izvajanje del pri temeljenju gradbenih objektov« (v srbohrvaščini izdal leta 1979 časopis Iz­ gradnja, Beograd). Za uspešno strokovno sodelovanje je prejel spominsko plaketo podjetja Crnogorske elek­ trarne, priznanje Geološkega zavoda Ljubljana in zlato plaketo združenega podjetja Dunav-Tisa-Dunav. Prof. Suklje je bil leta 1969 izvoljen za dopisnega člana SAZU, leta 1979 pa za rednega člana. Leta 1979 mu je Univerza v Ljubljani podelila naslov »zaslužni profesor«, za izredne dosežke pri vzgojnoizobraževal- nem in mentorskem delu, za pomemben prispevek k znanosti in za razreševanje nalog našega gospodarske­ ga in družbenega razvoja. Leta 1974 je bil prof. Suklje izvoljen za častnega člana Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Leta 1972 je prejel Kidričevo nagrado za dognanja na področju reologije zemljin. Prejel je tudi številna družbena priznanja in državna odlikovanja. S svojim neumornim znanstvenim in pedagoškim delom, visoko strokovnim in odgovornim pristopom k reševanju številnih praktičnih in teoretičnih proble­ mov, pomembnih za razvoj našega gradbeništva po vojni in za razvoj strokovne znanstvene misli na pod­ ročju geomehanike pri nas in v svetu, je prof. Suklje zaslužil visoko priznanje vseh gradbenikov. Ob njegovem jubileju mu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo let plodnega in ustvarjalnega živ­ ljenja. Sergej Bubnov IZ NAŠIH KOLEKTIVOV OZD GIP GRADIS — LJUBLJANA V Ptuju je končana stanovanjska gradnja v KS Boris Ziherl Novo stanovanjsko sosesko na Ziherlovi ploščadi in v Kraigherjevi ulici v Ptuju so zgradili delavci TOZD Gradnje Ptuj. Namesto načrtovanih 750 stano­ vanj so tam v nekaj več kot štirih letih zgradili kar 845 stanovanj s skupno neto stanovanjsko površino 44.054 m2. Kljub zvišanju cene od 6500 din leta 1976 na 11.312 din za lm 2 stanovanjske površine v letošnjem letu je cena stanovanjske gradnje v ptujski občini med cenejšimi v Sloveniji. In to kljub dejstvu, da je bilo zaradi arheoloških najdišč treba predhodno raziskati vsak košček zemlje. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo Ptuj do­ bil novo stanovanjsko sosesko Rabelj čj a vas — zahod z okrog 5000 prebivalci. V novi soseski je predvidena izgradnja 57 blokovskih enot (105.750 m2), 60 vrstnih hiš (13.440 m2) in 52 atrijskih hiš (9828 m2). Zgrajeni bodo tudi spremljajoči objekti: garaže, družbeni cen­ ter, otroški vrtec, dijaški dom in skupna kotlarna. Gradisovci gradijo nadvoz pri Dolgem mostu Na trasi zahodne obvoznice skozi Ljubljano na od­ seku med Celovško cesto in Brezovico je v gradnji viadukt, ki bo premostil železniško progo Ljubljana— Postojna, rekonstruirano Tržaško cesto pri Dolgem mostu in Mali Graben. Zasnova objekta je pogojena z nenosilnim barjan­ skim terenom, težkimi prometnimi razmerami in šte­ vilnimi premostitvami. Zato je izbrana montažna iz­ vedba, Temeljenje je na uvrtanih kolih, ki morajo se­ gati do nosilnih slojev, peščeno prodnatih materialov, to je v globino okoli 30 metrov. Nadvoz je razdeljen v dva ločena viadukta, med katerima je 4-metrski pas, prekrit z montažnimi armi­ ranobetonskimi ploščami. Viadukta bosta dolga 344 oziroma 320 metrov. Vozišče na vsakem viaduktu je široko 11,70 m, hodniki za pešce pa 1,90 m. Skupna širina nadvoza bo 31,20 metra. Za nadvoz je bilo treba narediti 68 pilotov za 16 stebrov. Pilotiranje je izvajal Geološki zavod. Naj­ globlji piloti segajo 33,80 metra globoko. Razponi med stebri so 35 oziroma 40 metrov. Montažni nosilci so v lepljeni izvedbi. Vsak nosi­ lec bo sestavljen iz petih elementov. Rok za dogradi­ tev nadvoza je september 1981. leta, ko naj bi tudi dogradili zahodno ljubljansko obvoznico. Na mostovih aluminijske ograje Z namenom, da bi razvili tipsko aluminijsko ogra­ jo za mostove, ki bi jo bilo mogoče delno spremenjeno uporabiti tudi v visoki gradnji za serijsko proizvodnjo, je posebna delovna skupina Gradisa in Impola izvr­ šila vse potrebne priprave. Delo je uspelo. Rezultati preiskav so zelo dobri, kar je razveseljivo, saj ima ograja precej izvirnih konstrukcijskih rešitev in bo zato lahko tudi patentno zaščitena. Polje ograje je dolgo 2 metra in je sestavljeno iz štirih oblikovno različnih profilov, povezanih z vijaki in nataknjenih na jeklene nosilne stebre, prevlečene z aluminijskimi profili. Ti se pozneje med seboj še po­ vežejo z jekleno vrvjo, nameščeno v držaju. Spremem­ be dolžine zaradi temperaturnih razlik kompenzirajo dilatacijski elementi, vgrajeni na razdalji 4 metrov, ki istočasno zmanjšujejo zahtevnost montaže oziroma zamenjave poškodovanega polja. Ker je ograja zelo odporna proti atmosferskim vplivom in je videti vzdr­ ževana tudi po daljši dobi vgraditve, ob nizkih vzdr­ ževalnih stroških in ne previsoki nabavni ceni, je dana možnost stalne uporabe teh ograj v moderni cestni gradnji. Vir: GRADISOV VESTNIK, št. 267 in 268. SGP SLOVENIJA CESTE — TEHNIKA, LJUBLJANA Prodor na tuje, velelnik sedanjosti Ob že sklenjenih poslih za leto 1980 in 1981 načr­ tujejo v SCT v letu 1980 realizacijo v tujini v višini 784,060.000 din. Za približno enak obseg so že sklenili pogodbe za leto 1981. Ne glede na že prevzete obvez­ nosti imajo v obdelavi ponudbe v višini ca. 900 mili­ jonov dolarjev. Realne možnosti za sklenitev pogodb so take, da z gotovostjo računajo v obdobju 1981—1985 uresničiti izvoz investicijskih del v višini 50 do 90 mili­ jonov dolarjev letno. V tej smeri pričakujejo tudi šir­ šo podporo za izvedbo tako obsežne naloge. Zopet je zaživela gradnja Zasavske ceste Po več kot 15 letih premora nadaljujejo delavci TOZD nizke gradnje Maribor z gradnjo Zasavske ceste, in sicer I. pododsek med Zagorjem in Trbovljami. Dolg je le 1,2 km, vendar je gradnja ceste na desnem bregu Save izredno težka. Prva faza del v vrednosti 30 milijonov din so pod­ porni zidovi do višine protitežne konzole in groba ze­ meljska dela. To naj bi bilo končano do 1. decembra letos. Gre za 20.000 m3 izkopov v V. kategoriji, izrav­ nave s podpornimi zidovi ter dvig stare ceste zaradi nivelete nove ceste nad predvideno zajezitev bodočih hidrocentral. Vsa pobočja nad cesto bodo v dolžini 800 metrov zavarovana z rolkanjem (betonske plošče 1 X 1 m in debeline 15 cm bodo položili prosto po po­ bočju). Podporni zidovi v dolžini 470 metrov bodo vi­ soki tudi do 8 metrov. Uporabljajo v obratu IBK izdelane »kasete«, t. i. izgubljene opaže. Veliki imajo dimenzije 5,50 X 1,65 X X 0,95 m z 10—12 cm debelimi stenami. Teža enega kosa je približno 2 toni. Te kasete rabijo namesto le­ senih tablastih opažev. Na zabetonirane temelje jih postavljajo natančno v naklonu bodočega podpornega zidu, na notranji strani montirajo mrežasto armaturo ter nato posamezne sekcije zabetonirajo s črpanim be­ tonom. Sava je že v juniju ob velikem dežju pokazala svoje zobe, saj je povzročila tri milijone dinarjev ško­ de in en mesec izpada proizvodnje. Zato delavci hitijo in se trudijo izpad nadomestiti še pred jesenskim de­ ževjem. Vir: SCT GLAS KOLEKTIVA, št. 8 in 9/80 SOZD ZGP GIPOSS, LJUBLJANA V treh letih 765 obqjektov SGP Gradbinec Kranj Usmerjena stanovanjska gradnja v Kranju je do­ bro organizirana. Po dograditvi starega dela Planine je zgrajena nova soseska s spremljajočimi objekti. Trenutno je v gradnji Planina II, Na območju Jesenic je poleg soseske C 2 zgrajena vrsta objektov v Mojstra­ ni, Kranjski gori, Podbrdu, Hrušici itn. Zgradili so sta­ novanjske objekte v Tržiču, Kamniku in Ljubljani. Tovarniške hale so gradili za Iskro v Kranju, Ljubljani, na Blejski Dobravi in v Lipici. Udeleženi so pri gradnji hal v Titanu, Svilanitu in Kemični tovarni v Kamniku, Slovenijalesu v Radomljah, Colorju in Donitu v Medvodah, Fenolitu v Borovnici, Oljarici v Kranju, Exotermu v Kranju, Peku v Tržiču, Planiki v Kranju, Javno skladišče v Kranju, Kemični tovarni v Podnartu, skupaj z Obnovo so zgradili papirnico na Količevem itd. Poleg naštetih hal so zgradili tudi skla­ dišče Živila z diskontom v Naklem in sortirnico krom­ pirja v Šenčurju. Tudi za gradnjo mostov so usposobljeni. Trenutno ga grade čez Savo v Kranju, zgradili pa so ga v Tacnu, in Bohinjski Beli. Izvajali so dela pri razširitvi aero­ droma Ljubljana—Pula. Pomembnejši šolski objekti so: šolski center Plavž, šola na Planini s športno halo in bazenom, dijaški dom v Zlatem polju, šolske delavnice tekstilnega centra, osnovna šola v Črtomirovi v Ljubljani, center obramb­ ne vzgoje v Poljčah, OŠ v Kranjski gori itd. Tudi pre­ cejšnje število vrtcev, zdravstvenih domov in domov za upokojence so zgradili. To je le bežen pregled objektov, zgrajenih v letih 1977 do vključno 1979. Vir: GIPOSS O V VESTNIK, št.3/80 ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, LJUBLJANA Z železnico do nove industrijske cone na Ajševici Razvojni načrti novogoriške občine predvidevajo gradnjo nove industrijske cone na edini možni prostor­ ski lokaciji: na Ajševici v dolini potoka Lijak. Obsta­ jajo možnosti, da bi ta cona dobila optimalno infra­ strukturo, kamor bi sodili: prestavljena in razširjena cesta po vzhodnem robu, ki bi se na severu povezovala na cesto M 10/5, pri Vogrskem pa na bodočo avtocesto in na sedanje ter prenovljene ceste proti Sežani in Mirnu; načrtovani industrijski tir od Volčje Drage do industrijske cone Kromberk; novi 220-kilovoltni dalj­ novod po vzhodnem robu cone ter navezavo z omrež­ jem proti Italiji in s Soškimi elektrarnami. Glavna mestna razdelilna transformatorska postaja bo nekje pri Okroglici. Tudi skupni vir toplote za mesto in in­ dustrijo bo predvidoma v tej coni. Študija je pokazala, da gre za prostor, ki lahko sprejme več kot 5000 de­ lavcev, kar bi zadostovalo za 20 do 30 let. Že letos naj bi začeli pripravljalna dela za želez­ niško povezavo Volčja Draga—Meblo skozi novo cono. Samoupravni sporazum o združevanju v poslovno skupnost Lijak, Nova Gorica bo podpisan jeseni. Pote­ ka pa tudi izdelava potrebne dokumentacije pri Pro­ jektivnem podjetju Ljubljana. Vir: NOVA PROGA, št. 20/80 GIP BETON — ZASAVJE, ZAGORJE Splošnoposlovno blagovni center 1 v Domžalah (SPB 1) TOZD operativa Domžale poslovnotehnično sode­ luje s celjsko delovno organizacijo Ingrad pri izgradnji SPB 1 v Domžalah v razmerju 50 :50. Gre za največjo gradnjo v domžalski občini, saj obsega 2 ha površine. SPB 1 bo imel 500 stanovanj, in več poslovnih prostorov ter prostor za 550 osebnih avtomobilov. Gradnja je etažna od P+4 do P + l l . Objekt je projektiral Biro 71 Domžale. Tudi tukaj ne gre brez težav. Najprej se je zataknilo pri projektiranju, zaradi česar kasnijo sedaj za okoli 70 dni. Nastajajo tudi določene težave pri or­ ganizaciji celotne gradnje in pri financiranju tega ve­ likega »zalogaja«. Objekt je namreč namenjen za trg in bo veljal 1,4 milijarde din. Naslednja večja gradnja je izgradnja objekta TERMIT v Moravčah. Objekt financira 42 združenih investitorjev iz Jugoslavije. Tu naj bi pripravljali ozi­ roma izdelovali pesek za livarne, katerega so doslej uvažali. Ob gradnji se je pojavil problem, ki traja že dalj časa, to je, kakšen bo obračun ob končani grad­ nji. Nakazuje se izguba in sedaj se dogovarjajo z in­ vestitorji, kako bi nastalo težavo rešili. Stekleni cement — gradbeni podvig V juliju je bil opravljen obisk pri firmi PILKING- TON v Veliki Britaniji. Ta firma proizvaja stekleni cement, ki zaradi svojih karakteristik kaže, da bo per­ spektiven tudi v našem prostoru. Poleg objektov iz tega materiala so nam pokazali tudi tehnologijo izde­ lave in nadaljnje raziskave v tej smeri. Istočasno so bili razgovori o kooperaciji med PILKINGTONOM in SOZD GIK Zasavje. Že pred 20 leti so raziskovali uporabo steklenih vlaken za armaturo v betonu. Z odkritjem fiberglas steklenih vlaken so v firmi Pilkington pričeli s po­ spešenimi raziskavami delovanja materiala, ki so mu dali ime Glass Reinforcet Cement (GRC) oziroma ste­ kleni cement. Material ima pričakovane kvalitete, in ga uvrščajo med perspektivne v razvoju gradbeništva in gradbenih materialov v svetu. Mešanico za stekleni cement sestavljajo: — cement kot vezivo brez dodatkov pucolana; zaradi lepšega videza se največkrat uporablja beli cement 55 °/o — polnilo (lahko kremenčev pesek ali apnena moka) 27 %> — voda 18°/o Na to količino (kg) se dodaja armatura (steklo) — procentualno glede na potrebo, vendar je to običajno 5 % od teže osnovne mase v kg. Velika količina steklenih vlaken, ki so dolga pri­ bližno 2—3 cm in slučaj nostno zmešana z betonom, nam daje material, ki je homogen in izotropen in zato sposoben prevzeti zunanje obremenitve. Glede na le-te se določa debelina materiala in dodatek steklenih vla­ ken. Specifična teža materiala je ca. 20KN/m3. Debe­ line konstruktivnih elementov so veliko tanjše in teže manjše. Tako vemo, da je npr. za navadni armirani element debeline 4 cm res minimalna, medtem ko 10 mm debeli stekleni cement ustreza tej debelini be­ tona po svojih karakteristikah in sposobnostih upo­ rabe. V dosedanji fazi so stekleni cement uporabili za fasadne elemente poljubnih oblik, za panele, predelne stene ter opažne elemente, dalje za razne oblikovance, za obremenjene pokrove jaškov, za izdelavo nizkotlač­ nih cevi itd. Steklena cementna masa se uporablja tudi za ometavanje in zaščito zidnih sten. Uporaba stekle­ nega cementa za nosilne konstrukcije je še v fazi uva­ janja. Idealen pa je za tenke lupinaste konstrukcije z membranskim napetostnim stanjem. Tako so že zgra­ jene lupine v Stuttgartu, ki jih sedaj opazujejo. Sklenemo lahko, da je stekleni cement material s širokim spektrom možnosti uporabe, ki je še premalo znan, vendar vsekakor uporaben in zanimiv. Poleg te­ ga so na območju Zasavja zbrani vsi proizvajalci se­ stavin materiala, tako da bi bili investicijski stroški za proizvodnjo res minimalni. Vir: ZASAVSKI GRADBENIK, avgust/sept. 1980 SGP PIONIR, NOVO MESTO Vlaganje v stanovanjsko graditev Vlaganja v stanovanjsko graditev so v preteklih 4 letih naraščala pod razmerji, ki so bila določena z družbenimi načrti. Prav v sedanjem obdobju, ko se predvideva zmanjšanje investicij, pa bo stanovanjska gradnja še kako pomembna. Zlasti tudi za SGP Pionir, ki je bilo pred leti najmočnejši graditelj stanovanj v Sloveniji. Zato je logično, da se pripravljajo, da bodo lahko začeli graditi stanovanja v večjem obsegu. Naša družba je vseskozi posvečala stanovanjski gradnji še prav posebno pozornost. Kljub naporom, ki jih za ta namen vlaga, pa so zaskrbljujoči podatki, da se vse od leta 1976 dalje zmanjšuje ali stagnira skupno število zgrajenih stanovanj v posameznem letu. Kot glavne vzroke se zlasti navaja: — prehod na sistem usmerjene gradnje stanovanj, — pomanjkanje materialov, — zaostanki pri izvajanju zaključnih del, — visok porast cen materialov, — slaba dohodkovna povezanost vseh, ki sodelu­ jejo v graditvi stanovanj, — nepravočasna priprava zemljišč za gradnjo kot posledica pomanjkanja sredstev in kasnitev pri izde­ lavi urbanističnih načrtov in — prenizke stanarine. Našteti vzroki bodo nedvomno tudi v bodoče še vplivali na stanovanjsko gradnjo. Cene in stroški gradnje stanovanj od leta 1975 da­ lje strmo naraščajo. V strukturi cene to še posebej velja za tako imenovane »ostale stroške«, tj. stroške za komunalno opremljanje zemljišč, stroške projektov, razlastitev, nadomestnih stanovanj itd. V letu 1975 so ti predstavljali 22 % v skupni ceni stanovanja, sedaj pa so zlasti v večjih mestih narastli že na 34 in več odstotkov. V družbenem sektorju je bila celo presežena na­ črtovana rast vlaganj v stanovanjsko izgradnjo, v in­ dividualnem pa so vlaganja precej zaostala za pred­ videvanji. Vendar pa vsa vlaganja niso dala zaželenih rezultatov, tj. zadostnega števila stanovanj, saj vsa razpoložljiva sredstva sploh niso bila porabljena. Za prihodnje plansko obdobje najbrž ni pričakovati iz­ boljšanja. Pripravljajo se namreč predpisi, po katerih bo gradnja stanovanj financirana v glavnem iz čistega dohodka in je torej pričakovati zmanjšanje sredstev za ta namen. Zaradi splošnih inflacijskih gibanj in po­ rasta vseh cen pa lahko pričakujemo, da se bo v bo­ doče še zniževala učinkovitost investicij iz stanovanj­ skih sredstev. Osnovna šola v soseski BS-3 v Ljubljani Delavci SGP Pionir so pričeli graditi šolo v juniju lani, in sicer kot inženiring. Vrednost investicije je 60 milijonov din. Šola ima 3 stavbe. V stavbi A znaša skupna površina 3711m2, v njej so učilnice, v stavbi B s površino 1276 m2 so kuhinja in večnamenski prostori, v stavbi C pa je velika telovadnica s 489 m2 površine. Novi dom učenosti v soseski BS-3 ima v pritličju 18 učilnic, več didaktičnih kabinetov, prostor za teh­ nični pouk, klubski prostor za učitelje, strojnico in sa­ nitarije, v nadstropju učilnice za specialni pouk ter knjižnico in čitalnico. V kleti bosta dve zaklonišči, v stavbi B pa še eno. Zaklonišča so obenem v času po­ uka garderobe. Nosilne stene so betonske, predelne pa opečne. Telovadnica je v montažni izvedbi z elementi iz Nove Gorice za strebre, nosilce in ponve za streho, kot pol­ nila pa so zabetonirali betonske stene. Pri temeljenju ni bilo težav niti pri gradnji, pač pa je ves čas pri­ manjkovalo delavcev. To je bila tudi največja ne­ všečnost. Na Ugljanu pri Zadru Pri projektiranju potrebnih proizvodnih površin za novo ladjedelnico v Zadru so reški projektanti upo­ rabili tehnologijo Pionirjeve montažne hale z ravno streho ter montažnimi fasadami. Nova lokacija se raz­ teza na južni strani bližnjega otoka Ugljana. V pri­ pravljalni fazi je investitor že prej opravil nekatera dela. Narejen je bil 40.000 m2 velik plato ter 600 m dolga vodilna obalna gradnja z vgrajeno žerjavno progo. Ugotovili so, da bo za uspešno izvedbo načrtovanih objektov največji problem transport elementov iz to­ varne v Krškem na otok Ugljan. Skupen tovor je zna­ šal 4200 ton, kar je približno 140 pošiljk vlačilcev. Strešne krovne plošče so bile dolge 16,80 m, kar po­ meni za transporterje specialni tovor z izredno dolži­ no. Za take tovore pa je treba angažirati ustrezna plovila. Med vrsto špediterjev je bil kompleten prevoz z nalaganjem v tovarni in razlaganjem vozil na grad­ bišču poverjen Udarniku iz Beograda. Ko se je transport začel, so že ob štirih zjutraj pripeljali prvi vlačilci. Karavana je štela 23 vozil. Najhuje je bilo tega prvega dne. Naslednji dan, ko so se prva vozila začela vračati, je bilo že bolje. Dnevi so tekli, tempo ni popustil. Tudi ponoči ne. Da pa je bil prevoznik pri delu izredno uspešen, pove podatek, da so bili prevozi, ki so bili sicer planirani za mesec dni, izvršeni v pičlih osmih dneh. Ko so bili vsi ele­ menti deponirani na gradbišču, je bila potem naloga lahka. Osnovno konstrukcijo so montirali 16 dni in še 12 dni fasade. Delo je bilo zaključeno v vsestransko za­ dovoljstvo. Glavni izvajalec je bilo gradbeno podjetje Jadran iz Zadra, globoko temeljenje pa je izvršil Pomgrad iz Splita. Vir: glasilo PIONIR št. 9 in 10/80 Bogdan Melihar INFORMACIJE 2 2 4 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XX 10 OKTOBER 1980 Preiskave in uporaba jeseniške žlindre v gradbeništvu (Četrto nadaljevanje in konec) Preiskava laboratorijskega betona A. beton iz žlindre »SM« Sestava agregata za max. zrno Sestava svežega v kg/m3 betona Prostor. teža svežega v/c Razmerje Prostor, teža otrdelega betona ke/m3 Tlačna trdnost kp/cm2 c : a : v cement agregat voda betonakg/m3 po 7 po 28 po 7 po 28dneh dneh dneh dneh 3130 3130 181 330 31,5 mm 35 % »0—4« 300 2640 180 3120 0,60 1 : 8,80 : 0,60 3130 3100 192 320 3100 3090 188 305 10 °/o »4—8« povprečno 3120 3110 187 318 10 %> »8—16« 3060 3120 222 380 45% »16—31,5« 350 2560 190 3100 0,545 1 : 7,31 : 0,545 3080 3090 222 372 3100 3090 225 370 povprečno 3080 3100 223 374 3030 3070 168 269 300 2590 190 3080 0,635 1 : 8,64 : 0,635 3030 3070 151 27816 mm 45 % »0—4« 15 % »4—8« 40% »8—16« 3050 3060 162 260 povprečno 3040 3070 160 269 3020 3030 197 342 350 2520 200 3070 0,57 1 : 7,20 : 0,57 3000 3040 196 335 2990 3030 193 330 povprečno 3000 3030 195 336 3000 3000 129 235 300 2520 200 3020 0,67 1 : 8,40 : 0,67 3000 2960 112 225 8 mm 2970 2980 117 220 50% »0—4« povprečno 2990 2980 119 227 50 % »4—8« 3000 2950 180 264 350 2430 210 2990 0,60 1 : 6,94 : 0,60 2980 2960 163 265 2950 2950 155 255 povprečno 2980 2950 166 261 B. beton iz žlindre »EL« Sestava agregata za max. zrno Sestava svežega v kg/m3 betona Prostor. teža svežega v/c Razmerje Prostor, teža otrdelega Tlačna trdnost kp/cm2 c : a : v cement agregat voda betonakg/m3 po 7 po 28 po 7 dnehdneh dneh dneh po 28 2960 2940 199 330 31,5 mm 35% »0—4« 300 2470 180 2950 0,60 1 : 8,24 : 0,60 2940 2920 210 335 2950 2940 207 324 10% »4—8« povprečno 2950 2930 205 330 10% »8—16« 2930 2920 238 398 45% »16—31,5« 350 2400 190 2940 0,545 1 : 6,86 : 0,545 2930 2920 245 373 2930 2910 260 395 povprečno 2930 2920 248 389 2880 2880 174 284 300 2420 190 2910 0,635 1 : 8,06 : 0,635 2880 2860 178 28516 mm 2900 2880 164 278 15 «/n »4 R« povprečno 2890 2870 172 282 40 »/o »8—16« 2830 2830 208 325350 2340 200 2890 0,57 1 : 6,69 : 0,57 2860 2840 214 335 2860 2840 205 318 povprečno 2850 2840 209 326 2830 2800 120 225 300 2330 200 2830 0,67 1 : 7,77 : 0,67 2810 2790 132 238 8 mm 2810 2800 127 235 50°/o »0—4« povprečno 2820 2800 126 233 50% »4—8« 2780 2760 162 274 350 2240 210 2800 0,60 1 : 6,40 : 0,60 2750 2750 162 284 2750 2750 170 272 povprečno 2760 2750 165 277 Pregledna tabela povprečnih tlačnih trdnosti betona A. iz žlindre označbe »SM« Cement Anhovo PC 25 z 450 Maksimalno zrno agregata žlindre 31,5 mm 16 mm 8 mm Doza cementa v kg/m3 Tlačna trdnost v kp/cm2 3 po 7 po 28 po 7 po 28 dneh dneh dneh dneh po 7 dneh po 28 dneh 300 350 187 318 160 269 223 374 195 336 119 166 227 261 B. iz žlindre označbe »EL« Cement Anhovo PC 25 z 450 Maksimalno zrno agregata žlindre 31,5 mm 16 mm 8 mm Doza cementa v kg/m3 Tlačna trdnost v kp/cm2 po 7 po 28 po 7 po 28 dneh dneh dneh dneh po 7 dneh po 28 dneh 300 350 205 330 172 282 248 389 209 326 126 165 233 277 Mnenje 1. Preiskana agregata — jeklarska žlindra — označbe »SM« in »EL« sta za pripravo betonov upo­ rabna. 2. Cement Anhovo PC 25 z 450 odgovarja jugoslov. standardu JUS B.C1.011 in JUS B.C1.010 v pogledu preiskanih karakteristik. 3. Beton Iz rezultatov tlačnih trdnosti moremo zaključiti: a) da je pri uporabi žlindre »SM« in »EL« za maksimalno zrno agregata 31,5 mm možno doseči: — z dozo cementa 300 kg/m3 marko betona MB 250, — z dozo cementa 350 kg/m3 pa marko betona MB 300. b) da je pri uporabi žlindre »SM« in »EL« za maksimalno zrno agregata 16 mm možno doseči: — z dozo cementa 300 kg/m3 marko betona MB 200, — z dozo cementa 350 kg/m3 pa marko betona MB 250. c) da je pri uporabi žlindre »SM« in »EL« za maksimalno zrno agregata 8 mm možno doseči: — z dozo cementa 300 kg/m3 marko betona MB 150, — z dozo cementa 350 kg/m3 pa marko betona MB 200. Pregledna tabela doseženih mark betona Cement Anhovo PC 25 z 450 Vrsta in max. zrno žlindre »SM« »EL« 31,5 v mm 16 8 31,5 v mm 16 8 Doza cementa dosežena marka betona 300 kg/m3 350 kg/m3 MB 250 MB 300 200 150 250 250 200 300 200 250 150 200 10. Zaključki Rezultati preiskav vzorcev zdrobljene trdne žlin­ dre z oznako »SM« in »EL«, ki smo jih odvzeli v Že­ lezarni Jesenice in drobili na drobilcih v ZRMK in Slovenija ceste, so pokazali naslednje: 1. Oba vzorca sta pokazala vse pozitivne lastnosti zahtevane za agregate obrabnih slojev cest vseh go­ stot in sistemov. Predlagamo, da se izvede z obema agregatoma poizkusni odsek ceste. 2. Oba vzorca dajeta s portland cementi MB 200 do 300 zahtevane trdnosti. 3. Oba vzorca kažeta ustrezno sprejemljivost in lastnost z bitumenskimi vezivi. 4. Oba vzorca sta uporabna kot agregat za tam­ pon. 5. Oba vzorca sta uporabna za železniški zgornji ustroj. 6. Tehnologijo drobljenja in separiranja bo treba prilagoditi zahtevanim lastnostim uporabe in lastno­ stih žlindre v skladu z rezultati izvedenih preiskav. Opozarjamo na predhodno čiščenje priključkov železa in na veliko obrabo drobilnih naprav. Zahvaljujemo se V. Ocepku, dipl. ing. geol., za ureditev podatkov in za mineraloške preiskave, kakor tudi vsem ostalim, ki so pri delu kakorkoli sodelovali: Mag. S. Drolje, dipl. ing. kem., J. Gjura, dipl. ing. gr., J. Janjič, dipl. ing. gr., M. Kepic, dipl. gr. teh., D. Mejak, dipl. ing. gr., B. Skubic, dipl. gr. ing., R. Stepančič, dipl. gr. ing. Prav tako smo hvaležni naročniku Železarni Je­ senice, ki je dovolila objavo preiskav. Anton Grimšičar, dipl. inž. geol. Nekaj praktičnih primerov rušenj visokih gradbenih objektov z miniranjem Uvod Nekaj podatkov iz projekta rušenja Pogoto se srečujemo s potrebo po porušitvi visokih gradbenih objektov, ki so bodisi doslužili svojim na­ menom ali pa so toliko poškodovani, da predstavljajo nevarnost za okolico. Slednja se pokaže še zlasti kot posledica velikih naravnih katastrof ali pa tudi kot posledica vojne. Ena od naj učinkovitejših, najhitrejših in relativno najcenejših metod rušenja takšnih objetov je rušenje z uporabo razstreliva. Rušenje visokih objektov je možno izvajati z ozi­ rom na smer porušitve na tri načine: a) objekt pade v določeno smer, b) objekt pade v skrajšani določeni smeri, c) objekt se poruši »vase«. Način samega rušenja je odvisen predvsem od okolice ter kvalitete materiala, iz katerega je grajen. V splošnem velja pravilo, da se takšen objekt poruši pod a) in b) po metodi »podiranja dreves«. V smeri, v katero se naj poruši, se izminira izbojni klin. Ta klin sega pri okroglih objektih (tovarniški dimniki, stolpi) do 1/2 oboda, če so grajeni iz opeke oziroma 2/3 oboda, še so grajeni iz betona oziroma armiranega betona. Če želimo porušiti objekt v skrajšani določeni smeri, uporabljamo ustrezno število nabojev z zakas­ nitvijo na polovici višine objekta. V slučaju, če želimo porušiti objekt tako, da pade »vase«, razporedimo mine koncentrično po celotnem obodu. Natančnejša splošna napotila je mogoče najti v raznih minerskih priročnikih in učbenikih, vendar je pri vsakem takšnem delu treba upoštevati specifične razmere in pogoje za vsak konkreten primer posebej. Rušenje tovarniškega dimnika V železarni Jesenice je bilo potrebno porušiti do- služen tovarniški dimnik višine 38 m in premera pri dnu 2,9 m. Grajen je bil iz opeke. Debelina sten je znašala 0,57 m. Dimnik je stal tik ob hali stare valjar­ ne. Rušenje dimnika je prevzel ZRMK TOZD Geo­ tehnika Ljubljana. Odločili smo se za miniranje. Po­ dreti ga je bilo treba v natančno določeno smer, ki je bila edina prosta in možna. Višina izbojnega klina: hA = na x aR = 3 X 0,433 = 1,299 1,3 m nr = število vrst vrtin = 3 aR = razdalja med posameznimi vrtinami = 0,866 X X aB = 0,886 X 0,5 = 0,433 m aB = razdalja med vrtinami = 0,5 m 1B = globina vrtine = 2/3 X 575 = 390 mm Celotno področje izbojnega klina naj obsega 1/2 oboda dimnika. Premer minskih vrtin 0 B = 32mm premer razstreliva 0 s = 28mm izbojnica W = 0,57 m Število teoretično potrebnih vrtin = n = + 1 = 1445 X 500 + 1 = 10,08 Privzeto: n = 13 vrtin pomožni vrsti: 2 X 6 vrtin rx;r a B Slika 2. Skica razporeda vrtin Sliki 3 in 4 prikazujeta rušenje dimnika skupno število vrtin: N = 13 + (2 X 6) + 2 = = 31 vrtin Količina razstreliva v eni vrtini: L = aB X 1B = 0,5 X 0,39 = 0,195 0,2 kg Skupna količina razstreliva: LSK = 5,7 kg Vrsta razstreliva: AMONAL »V« 28/100. Injiciranje razstreliva: električni trenutni in mili- sekundni detonatorji. Zaščita proti razmetu: gumijasti trakovi. Uspeh rušenja je bil odličen, saj ni bila povzro­ čena nikakršna škoda na sosednjih objektih. Dimnik je padel natančno v odrejeno smer. Rušenje razglednega stolpa v Zavrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah Neurje, ki je divjalo v letu 1978 po severovzhodni Sloveniji, je med drugim poškodovalo tudi leseni raz­ gledni stolp na Zavrhu pri Lenartu v Slovenskih go­ ricah. Visok je bil 22 metrov. Vihar ga je nagnil toliko, da je predstavljal stalno nevarnost za gosto naseljeno okolico. Po temeljitem premisleku je bilo odločeno, da se razgledni stolp poruši. Prevzeli smo rušenje tega stolpa in sicer z mini­ ranjem. Rušenje samo pa je predstavljalo tudi določe­ no nevarnost, saj je bil razgledni stolp toliko nagnjen proti stanovanjski hiši in tako blizu, da bi jo zaneslji­ vo poškodoval v primeru, če bi se prevrnil proti njej. Stolp smo rušili tako, da je padel v strogo določeno smer, ki je bila edina prosta, toda v obratni smeri od njegove nagnjenosti. Razstrelivo smo nameščali v vrtine, ki smo jih predhodno zavrtali v vseh vozliščih spodnjega dela stolpa. Razen tega smo rušili stolp po principu »podi­ ranja dreves«, to je tako, da smo v tisti smeri, v ka­ tero bi naj padel, izminirali klin višine ca. 8 m. V celotni konstrukciji je bilo po projektu treba namestiti 60 min, ki so bile medsebojno povezane z električnimi vodniki in opremljene z miliinpolsekund- nimi detonatorji. Uspeh tega rušenja je bil izreden in ni bila po­ vzročena tudi najmanjša škoda. Slike v času del prikazujejo potek tega rušenja, ki je bilo opravljeno v pičlih 12 urah. Navedena primera nam nazorno prikazujeta, kako je možno hitro in uspešno opraviti tovrstne naloge. Danilo Belšak, dipl. inž. rud. Slika 6. Stolp pred rušenjem Situacija razglednega stolpa ZAVRH Slika 7. Situacija Slika 8. Nameščenje razstreliva in zaščita IZUZETNE MOGUĆNOSTI - U POSLOVIMA GRADJEVINARSTVA, UTOVARA I MANIPULISANJA KS-3571 HIDRAULIČNI TERETNI KRAN SMANJUJE TROŠKOVE, POSEBNO KADA SE RADOVI IZVODE NA ODVOJENIM LOKACIJAMA VELIKA SPOSOBNOST ZA TERENSKU VOŽNJU Maksimalni utovarni kapacitet, sa minimalnim domašajem poluge, u tonama: sa podupornjem 10.0 t bez podupornja 2.5 t Dužina poluge, u metrima: dvosekcijska teleskopska 8 do 14 m teleskopska sa prečkom 20 m Maksimalna brzina kretanja, u kilometrima na čas: prilikom rada sa teretom obešenim na kuku 5 km h izmedju gradjevinskih lokacija 85 km/h MACHINOEXPORT 3 I47-I5-42 0 SSSR MOSKVA M 7 3 3 0 ^ M 0 S K V A V -3 3 0 M A C H IN O E X P O R T ^ 411207 MCHEX SU Žične aluminijske ograje so na našem tržišču pri­ sotne razmeroma kratko obdobje, vendar so zaradi pozitivnih lastnosti našle široko področje uporabe. Uporabljajo se za ograje­ vanje najrazličnejših objek­ tov: hidrocentral, letališč, trafopostaj, vrtnarij, tovar­ niških objektov, športnih igrišč, nasadov, avtocest ter individualnih hiš. Zakaj so aluminijske žič­ ne ograje tako hitro osvo­ jile tržišče? Odgovor je enostaven. Žične aluminijske ograje so skoraj trikrat lažje od že­ leznih, vendar po trdnosti ne zaostajajo za njimi, so trajne, lepe, vremensko ob­ stojne, sorazmerno poceni in kar je najpomembnejše, ne zahtevajo dodatnega vzdrževanja. Proizvajajo jih namreč iz homogenega ma- materila, ki se na površini samodejno prevleče z nev­ tralnim oksidnim slojem, ki ščiti površino pred atmo­ sfersko korozijo in mehan: skimi poškodbami. Mrežna ograja MONTAL je sestavljena iz žičnega pletiva z okenci širine 30, 50, 60 ali 80 mm in nosilnih, vmesnih ter zaključnih stebrov, na katere se s po­ močjo veznih elementov pri­ trdi napeljana žica premera 4,8 mm. Vmesni stebri premera 40 milimetrov stoje na razda­ lji 3,5 m, a nosilni stebri premera 65 mm stoje na razdalji ca. 25 m. Višina pletiva se giblje od 1000 do 3000 mm s stopnjo rasti po 200 mm. Največ se uporablja viši­ na pletiva 1800 in 2000 mm z okencem 60 X 60 mm. Nad pletivom so lahko eden, dva ali trije podaljški napenjalne oziroma bodeče žice. K ograji izdelujemo tri vrste vrat: © enokrilna vrata za osebni prehod širine 1 do 1,5 m; © dvokrilna vrata za pre­ hod tovornih vozil širine do 7 m; • kombinirana vrata so kombinacija enokrilnih in dvokrilnih vrat in se upo­ rabljajo kot glavna vhodna vrata. MONTAL. ograja predstav­ lja zanimivost za projektan­ te, gradbenike in individu­ alne graditelje, zato vam svetujemo, da zahtevate informacije in prospektni material za ograje MON­ TAL pri »IMPOL«, TOZD Montal, Titova 50, Sloven­ ska Bistrica, telex 033113, telefon 062/811 201, 811 270. impol induStriia metalnih polizdelkov n. sol. o. slovenska bistrica