Z73. Stranko. V UiMUH v gedo 5. decembra iszi Leto IUI. t Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. rmU i do 9 pejlt vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede i ns era tov naj se priloži znamka za odgovor. 0K**avzil&tvo „3 lov. Naroda11 in „Harođoa tiskarna" in a f lova ulica št. S, pritlično. — Telefon št. 304. OrednUtve Hllov. ffareda" ftnaflota nUoa it i, I. na astro p i« Tels'on ste«. 34. Dopise eprelema le podpisane in zadostno Irankovane. *4W Rokopisov s« na vraia. npnj IV Posamezna Številka: v Jugoslaviji vse dni po Din V— v Inozemstvu navadne dni Oin 1, nedelje Din 1*25 Poštnina plačana v gotovini. „Slovenski Narod1* velja: V InsrcnvtT« t Ljubljtni po pošti Din 144- Din 144*— Din 264 — . 72— • 72-- . 132- 3 g ••»••• 36-— . 36 — 66 — 1 ....... . 15— . 12-- . 72'- Pri morebitnem povišanju se im.i daljša naročnina doplačati. Movl naročniki na pošljejo v prvič naročnino vedno tIMBF* ro n«U«rn o. Na g varuj! Jaz sem slikar.* »Kaj pravite!? Slikar? Izvrstno! Ah. slikarji! .. .« »Kaj, prosim? .. .* »Hm, nič... hotela sem reci, da »o slikarji zelo zanimivi ljudje, ali ne?« Slikarju je zasijalo ▼ očeh. »Seveda!« »In veseli?« »Seveda!« »In lepi?« »Seveda*« Tu je zastala pesnikova duša, kot živinče, če se začndi. Žena je molčala za trenotek, neto pa objela z rokami kolena in dejala: »Kako krasne oči imate!« »To se vam samo zdi, milostljiv«, jaz vobče ...« »Prosim, ne branite se; od matere imate te krasne oči?« »Malo od matere, malo od oCetu »Ali je dovoljeno vprašati, kdo je bil vaš oče?« Slikar je začel premišljevati, kdo je bil njegov oče. »Moj oče, milostljiva? Mizar, če se ne motim, toda je umrl.« Žena je za trenutek osupnila, nato pa začela sladko: »Ah, ne bodite tako žalostni radi tega. Nobeno delo ni sramotno. In umrl je siromak.« »O, prosim, milostljiva, ne siro* mak, temveč pijanec...« Ženin obraz je obšel bolesten izraz. »Alkohol uničuje ljudi; to je stres* no, prosim vas... To je grozno ...« Duša je zadrhtela v slikarju, toda priznal je, da ima žene prav. »Dovolite, da se preoblečem?« Slikar je skočil z naslonjača. »Toda prosim, milostljiva; srečne* ga se bom počutil...« Duša ga je sunile s pestjo v rebra v enak, da čveka neumnosti »Kaj pravite? Srečnega se boste počutili? Srečo je treba zaslužiti, go* spod slikar!« Slikar jt hitro razumel »Seveda je treba zaslužiti; vem to, milostljiva; toda ušlo mi je tako___« »Ah, ušlo! Tedaj izvolite malo po* čakati, brž se vrnem.« »Prosim, prosim, milost j iva, ne dajte se motiti.« »Au revoir, gospod slikar; nasvi* denje; pa!« Slikar jc udaril strašno z nogo ob tiogo in se globoko priklonil. Žena je izginila v drugo sobo in priprla vrata. Slikar je ostal sam. Za hip je sedel mirno, nato pa se je začel sprehajati po sobi. Obstal je pred zrcalom in se sam sebi nasmejal. »Pri moji meri, srečo pa imam pri ženskah«, je pomislil ošabno. Po tem je začel ogledovati steno* vanje. Bilo je zelo lepo. Slikar je bil prvikrat v takem stanovanju. Otomana je bila pokrita s krasno perzijsko pre* progo. Množica cvetja in fotografij, porcelanski nastavki. Na glasovirju krasna vaza iz majolike. Nebroj škatelj z bonboni. V kotu je stala mizice iz mahagovine, ki je šel slikar prav pre* vidno mimo nje. Bila je namreč tako nežno izdelana, da se je slikar bal, da bi po naključju morda ne odbil kake noge. Na mizici v drugem kotu je stal album z neštevilnimi razglednicami. Slikar se je polagoma popolnoma pomiril. »Da, rekel bi: srečo hnam.« In sedel je zonet v naslonjač. Čez nekaj časa pa je planil pokonci kot po* parjen in hite! k vratom. Žena se je oglasila z ljubkozvenečim glasom iz druge sobe: »Se gospod slikar zelo dolgoča* si?« »O, ne!« »Kaj pe dela?« Slikar se je ojunačil. »Čaka...« »Čaka silno?« »Seveda silno!« »Tedaj je dobro. Le naj še počaka trenutek.« Slikar je zardel od sreče. Ko bi mogel, zaplesal bi vojni zmagoslavni ples. Ne, na prvem obisku se ne spo* dobi. V tem hipu se je pokazala žene v prekrasni rožnati spalni obleki. Slikar j« pa, kot bi mu solnce vzšlo. »Vam je bilo malo težko brez mene?« »Ne, malo, temveč silno.« »Eh. če je tako, tedaj me za nagra* do lahko poljubite ... tu ...« Dvignila je roko in pokazala kraj na roki. Sli* karju je zašumelo v glavi, pred očmi se mu je stemnilo, nato pa jo je cmoknil v roko, kot bi počil z bičem. Žena se je spustila na otomano m pokrila z rokami obraz. »Kaj si boste mislili o meni.» kajl« »Toda zaboga, ničesar ne bom mislil.« »Sem vam všeč?« »Prekrasni ste!« »Tudi... tudi ... vi ste mi všeč.« Slikar se je začudil, toda veroval j! je. Sedel je pred njo tn jo strastno gledal. Imela je nekam zlate lase in lepe oči. Bila je bleda in razsmejana. Skrajno negovane roke in blesteče nohte. Žena se je razkošno zasmejala, »Naj sede nekdo ... tu ... bližje ... No, tako! In sedaj mi naj pripoveduje kaj o sebi.« »Jaz?« »Da, gospod s!fkar. Kaj delate, kaj slikate, vse ... vse ...« »Živimo, milostljiva.« (Dalje prihj ■■■■■■■■ \ Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, d n e 5 decembra ll*^. stev 277. mljet so bili sedaj proti nujnosti. Pri opoziciji protesti in vihar. Predsednik je odredil odmor, da bi se Incident sporazumno poravnal. Skoraj uro je trajalo parlament.ranje med vlado in opozicijo. Na konferenci klubskih načelnikov je bil končno sklenjen sporazum, da se zakonu prizna nujnost. V ime vlade je minister Marko Trifunovfč Izjavil, da vlada nima ničesar proti nujnosti in se ima na •ni prihodnjih sej izvoliti poseben odbor, ki bo razpravljal o zakonu. Klerikalci zahtevajo 23 milijonov dinarjev podpore. Predsednik je končno odredil prehod k dnevnemu redu. Izvoljen je bil odbor za proučavanje vladino naredbe o razvrstitvi uradnikov v kategorije In skupine. V Odbor je bilo Izvoljenih: 9 radikalov. 4 de-mokratje, 3 klerikalci. 2 muslimana, 1 zemljoradnik in I Nemec. Izvoljen je bfl tudi odbor, ki ima proučiti zakon o brodarskem društvu kraljevine SHS. V odbor za razvrstiteveno naredbo je bil izvoljen tudi posL prof. Josip R e I s n e r. Predsednik je cb 13. zaključil plenarno sejo z naznanilom, da je prihodnja v sredo 5. tm. ob 9. dopoldne z dnevnim redom: volitev odbora za zakon o povodnjih In odgovori na razne Interpeladic. Zagoneten političen umor v Parizu. — Pariz, 3. decembra. (Havas.) »Petit Parisien« priobčuje intervicw z anarhistom Vidalom, ki ga jc pred svojo smrtjo obiskal Filip Daudct. Izjavil je svoje prepričanje, da je Filipa odvrnil, da ni storil še prožnejšega zločlia. Po »Matinu« je Vida! na vpraŠnme omenil, da je bilo v razgovoru z Filipom, ki je imel političen značaj. Imenovano tudi ime Leona Datideta. Vida! je mnenja, da je Filip izvršil samomor, ko mu je prišlo do zavesti, kakšen zločin je sklenil izvršiti. V krogih okoli »Action francaise« zagotavlia:o. da je moral biti Filip zaprt in pod pritiskom tuje sile. kar je tudi jasno iz njegovega pisma materi. — Pariz, 3. decembra. (Tzv.) Umor Filipa Daudcta. sina glavnega urednika realističnega lista »Action francaise« je vzbudil povsod največjo politično senzacijo. Umor do danes še nI pojasnjen. VESTI O REŠKEM PROBLEMU. — Rim, 3. decembra. Današnja »Tribunac trdi, da so pogajanja radi Peke med Beogradom in Rimom v zaključnem stadiju in da se imajo še rešiti nekatera vzporedna vprašanra. Mussolini je imel v zadnjem času daljše razgovore z reškim guvernerjem generalom Giardlnom In jugoslovenskim poslanikom Antonijevičem. V polltičnlTi krogih presojajo to vest zelo skeptično. Razvrstitev uradnišfva. — Beograd, 4. decembra. (Izv.) Na podlagi poročila ministra pravde je vlada sprejela in odobrila nekatere Spremembe k razvrstitvenl naredbi, ki so jih predložile razne uradniške organizacije. Organizacije so zahtevale, da ostanejo uradništvu dosedan;e draginj-ske doklade in da se jim da iz naslova novih plač predujem v znesku 25% od prvega septembra dalje. Vlada teh zahtev ni mogla sprejeti, ker se ima izplačilo novih plač izvršiti dne 1. januarja prih. leta, a za ohranitev dosedanjih draginjskih doklad nima dovolj kreditov. — Kar se tiče vpokojencev in vpokojenk, bo vlada vpoštevala njih zahteve in bo skušala povišati njfli doklade za 100%. Da bi se moglo doseči Izboljšanje gmotnega položaja državnih uradnikov, bo vlada izdelala tudi nov oster pravilnik o pobijanju draginje. Sestava tega pravilnika je poverjena ministru pravde. VLADNA PODPORA SLOVENIJI RADI POVODNJL — Beograd. 4. decembra. (Izv.) Na konferenci ministrov, ki je sledila med odmorom v narodni skupščini, je minister financ dr. Stojadinović najpreje prečital klerikalni zakonski predlog o podpori po povodn ih Po daljši debati je ministrski svet sklenil, da se nakaže vsem prizadetim kra.'em Slovenije in Hrvatske kot prva pomoč znesek ene-ga milijona dinarjev. Ta znesek se ima razdeliti med na:potrebnejše kraje. RAZDELITEV DRŽAVE NA OBLASTI. — Beograd, 4. decembra. (Izv.) Ministrstvo notranjih del dokončuje načrt o razdelitvi Hrvatske in Slovenije na oblasti. Razdelitev bo tehnično konča na v nekaj dneh. na kar sledi imenovanje velikih županov. Takoj, ko bo razdelitev izvršena, bo stavljen pokrajinski namestnik dr. Cimič na razpoloženje. Sede? primorskokrbavske oblasti še ni definitivno določen. Gosp v darski in trgovski krog izahtevajo. da bodi Šušak sedež oblasti, začasno pa določbo Karlovac. DE VISU A CMKOSLOV ASKEOA FINANČNEGA MINISTRA. — Prag«. 3 decembra. (1*0 Radi dife* renc glede zaVona o davku n« oremog je podili dcmhiio finančni minister Bečka. Ker so se v vladi nesoglasja odstranila, je sedaj finančni mtnfstrr domislio nreMfeal. VRFMENSKO POROČILO. — PunaJ. 3. decembra. Uradna napoved vremenska za 4 dec.: Večinoma medeno, k de?iu se na zibajoče vreme. Temperatura nekaj nad ničlo. Politične vesti. = »Slovenecc polemizira. Včeraj smo priobčili uvodnik, v katerem konstatiramo samo to, kar lahko uvidi vsakdo, ki se količkaj zanima za naše politične razmere. Dejstvo je. da je v Sloveniji na vidiku temeljita preorijentacija v smeri h koncentraciji vseh onift slojev in činiteljev, ki hočejo v skupni enotni državi z rad i ti svojo bodočnost. Sam »Slovencev« člankar priznava, da je treba državo graditi na temeljih, ki so historično podani. Tej trditvi bi samo še dodali, da je treba skupno življenje v skupni nacijonalni državi graditi na temeljih, ki so tudi dejansko podani. Niti historična prošlost, niti dejanske razmere, v kater!h živi slovenski narod, ne nudjo dovolj garanc:je za to, da bi mogel cksistiratl v mladi, od vseh strani ogroženi državi na federalistično - avtonomističnih principih, i Kadar hočejo naši nasprotniki izpodbiti 1 to trditev, prihaiajo z argumenti, ki v danem slučaju absolutno ne drže. Pravijo namreč, da imamo na zemelski obli več primerov, kako imenitno žive različni narodi v federalističnih državnih zajednicah in navaiaio za vzgled Zedinjenje države severne Amerike, £vico. Irsko, in menda celo sovjetsko Rusijo. Res je. da sta Amerika in Švica kot federalistično urejeni dr?avl v marsikaterem oziru popolnejši kakor druge evropske države, toda zato. da so bili podani historični pogoji za sedanjo ustavno pravno popolnost, je bila potrebna večstoletna faza normalnega, sistematičnega razvoja brez skokov preko posamnih činiteliev. ki igraio v slič-nem procesu odločilno vlogo. Da omenimo samo Švico. Od krvavih bojev za neodvisnost, ki datirao iz XV. stoletja, preko reformacijske dobe XVI. stol. do prekucii !n revolucR k* so trajale ma-Ipdane 200 let, so prišli švicarski kantoni šele L ^n48 v pnlofai. ko le bilo mogoče urediti medsebojno živFcnjc na principih svobodne federacije. Pa tudi v tem slučaju ni odločevala njihova volja, nego politična kombinacija Avstrije, Prosile. Francije in Rusi'e, ki so hotele zabiti med tri evropske velesile klin, da onemogočijo med njimi neposredne teritorijalne stike in eventuelne konflikte. Švica je še danes nekak mednarodni privilegiranec, ki živi nemoteno življenje samo zato, ker ga pardonirajo In favorizirajo evropske velesile, ne pa ker je r>o svoM federalistični uredbi močna in sposobna za vsak odpor. Poleg tega je važna tudi proporcija po narodnosti, odnosno jeziku (2312.947 Oer-manov in 990.752 Romanov.) in pa dejstvo, da so se švicarski narodi skup-n o borili najprej dolgo časa za neodvisnost, da so skupno in enako žrtvovali za lepšo bodočnost in uredili državo po federalističnih načelih Šele potem, ko je bila v notranjosti že dograjena in ji nI pretila nobena nevarnost od zunaj. Jugoslaviji manjkajo vsi ti pogoji. Srbi, Hrvati in Slovenci so šele začeli bkup-no živeti, oni različno pojmujejo neodvisnost, ker zanjo niso enako žrtvovali, oni tudi nTso proporcionalno sposobni za federacijo, vsaj dokler ne bodo iz-glajena plemenska, verska in kulturno-politična nasprotja in. kar je glavno, njihov mednarodni položaj je tak, da ]:h pri sedanjem antagonizmu nujno s!H k popoln! sfog *n cdrrfstvu tud! in v prvi vrsti v ustavnem oziru. Federalistična ideja sama po sebi nI slaba, toda za njeno realizacijo morajo biti podani vsi pogoji, ki jih pa pri nas ni in zato jo moramo v Interesu države vobče in slovenskega naroda še posebej odločno zavračati. Mogoče je. da bodo naši potomci z isto upravičenostjo zagovarjali federalizem in avtonomijo, kakor zagovarjamo mi edinstvo države ali slabo rečeno centralizem. Mogoče ie tudi. da bo Evropa nekoč svobod.ia federacija svobodnih narodov, kar pa Se ne pomeni, da moramo skočiti v neznano bodočnost Slovenci prvi in si prt tem zlomiti vrat. Ako se klerikalci ne glede na te argumente še ne umikaio (kar jim pa ne verjamemo), je ta trmoglavost samo dokaz, da bazirajo svojo politiko na utopiji. Zanimiv pa je konec »Slovenčevega« uvodnika, v katerem beremo: O kakem umiku SLS torej ne more biti govora. Kvečjemu se more zgoditi, da se zahteve slovenskega naroda fe Še povečajo In avtonoml-stični program razširi, oziroma da gremo vedno defl (podčrtali mi). Čimbolj bo povečeval svoj pritisk velesrbskl centralistični režim. K tej značilni izjavi se še povrnemo. Glasbeni vestnik. — Koncert ne k°rtst Dečjega hi materinskega doma kraljice Marile. V Ljubljani se vrši v ponedeljek dne 10. t m. oh 30. zvečer v dvorani Flmarmonlčne družbe koncert, katerega priredita operni pevec dr. A. Rlgo in kons prof. Jenko Ravnik. Spored le skrbno Izbran Iz slovenske In svetovne literature. Vstopnice od danes naprej v Matični knjigarni. — Nova skladba »Jngestavlfa — Slavnostni uapev«, ki le pravkar Izšla kakor L Jugoslovanska lovska koračnice »Srečni lovec« autoria Ivana Rozman, dobiva se v Jugoslovanski Narodni in Kleinma-yec-Đamberzovt tiskarni v UubUsal. Gozdarstvo* NOVA TEKSTILNA INDUSTRIJA V KRANJU IN NJENE TEŽAVE. Sleherna občinska upr-iva si prizadeva po\zdigniti kar najbolj mogoče gespodarsko moč v last»ii obči ;1 in dvigniti gospodarske sile svojih občanov. Na tem je vsaki napredni občini, da se v njej povzdigne trgovina in obrt. Posebno pozornost pa posvečajo občinske oprave vseh tistih občin, ki imajo gospodarske predpogoje, da privabijo v občino nova velika industri-jalna podietja. To je povsem umevno. Lastni občani in mejaši dobe nove prilike za delo in zaslužek. Velika podjetja pri vedo seboj večje Število uradnikov. V prvi vrsti pa od?oča za občino dejstvo, da predstav-jajo indrrstri-jalna podefja po svoj! gospodarski moči In davčni sUl za občino stalen In tra-len vir dohodkov. Občinske potrebe rasteio na vseh straneh s časom same posebi in treba je iskati si novih stalnih vrel za dohodke, ki pokrijejo občinske izdatke. 2e pred vojsko so delali dalekovidni upravitelji občin na to, da se nasele" nova velika podjetja v občini. Naravnost iskali so veščih in zmožnih podjetnikov ter jim nudili razne ugodnosti. Znana stvar je, da se novim podjetjem rado zagotavljajo olajšave ali celo svobodščine glede občinskih bremen. Tudi je navada, da se jim nudi ugodnosti glede izkoriščanja vodnih sil. nadalie ugodnejše cene glede odjema električne sile. 7elo v navado je prišlo, da obč'ne dajejo novim podjetjem na razpolago prpravna s'avblšča za fabrike fn stanovanjske hiše vČasHi brez« p?a£no. vcasu^i pa po Jako ugodnih prednostnih cenah. Kako daleč se ravno sega, je vpra^anie konkretnega primera in pa vprašanje krajevnih prilik dotič-nega krata. Tud! pri nas v SloveniH opažamo no prevratu stremljenje občin, da pridobe za svoj okoliš nove industrije. Naši liudie uvidevajo iz prakse, da je položaj Slovenije, ki je agrarno pasivna dežela, tak. da treba nadomestiti s trgovskim zaslužkom fn fcdustrijalnlni delom, kar nam ra*e kmetijstvo ne daje v zadostni meri V naši Gorenlskl opažamo po vojski prav leno mlado podietno^t. Tudi naše gorenjske središče, živahni Kranj, se Je trgovsko in industrljalno vrlo poživi! po vojski. Stremeč! zasebni podjetnosti s!e*n |e letošnje Teto tudi mestni svet v Kranju .ter Je s preudarnim! sklep? omet pridobiti gospodarsko krepke češke podjem'ke, da so se odločili za zgraditev velike tekstilne Industrije v Kranju, kler so prav za tako podjetje dani ngodnf predpogoj'. Novo podjetje je zasnovano tako velikopotezno, da ie raz splošno gospodarsko stališče gotovo pozdravljati ta^o ustanovitev z največjim vesel lem. Velika tekstima Industrija, ki prihaja v Kranj pod stro-kovnjaškim vodstvom pa pomenia gospodarsko pridobitev prvega reda za Kranj In okoFco pa tudi za vso deželo ter bo vsekakor v znatni meri pripomogla do čvrstega gospodarskega razmaha v lepi gorenjski metropoli. Po vsej pravici bi bilo zategadelj nadejati se, da novo veliko pod etie nameri na pravo razumevanje, da ga pozdravijo z velikim veseljem vsi krogi prebivalstva v Kranju zdušno ter da bo vsak po svojih močeh podpiral zdravo akcijo mestnega županstva v Kranju. 7al temu ni tako. Našle so se kmalu proti vsemu pričakovanju posamezne osebe, ki delajo težave. Ker je mestni zastop, da pridobi češke podjetnike za zgraditev nove tekstilne fabrike v Kranju, sklenil prepustiti mestni, ne^-rnblien! svet ob Savi novemu podietju po na seb! res nizki ceni. Je to dalo nekaterim občanom povod, da Iščejo sredstev, kako preprečiti Izvršitev občinskega sklepa. Resnica ie. da je bila pridobitev novih podjetnikov težavna in mogoča le s pogojem, da jim gre občina na roko s stavbišči po zmerni ceni. Usodna kratkovidnost bi bila. ako bi odbilo mesto Kranj gospodarsko tako važno industrijo z mešetarenjem za stavbišča. Industrija je za gospodarski razvoj Kranja in okolice najdalekosež-nejše važnosti. Ako tega maloštevilna opozicija noče uvideti in se upira čvrstemu gospodarskemu napredku mesta Kranja, je to lokalni pojav svoje vrste, povsod drugod nerazumljiv. Danes ie in mora vendar biti vsaki stremeči občini v Sloveniji na tem. da pospešuje gospodarski razvoj in nove delovne prilike. Prav zadnje tedne se naši gospodarski krogi ob splošnem pritrjevanju z vsem! silami bore proti temu, da se uvede režim, koncesljoniranje za nove industrije, ker vse želi svobodnega krepkega industrijalnega razvoja v Sloveniji. Je torej v teh časih res nenavaden lokalni pojav, ako se sedaj delajo mestnemu Županstvu v Kran'u težave v lastni občini. Želeti Je, da odneha ta neprava opozicija proti industrijalizaciji Kranja. Taka opozicija Je kratkovidna In bodočnosti Kranja kvarna. Tolmačiti se jo da z lokalnimi na-sprotstvl. Ali taki nagibi in razlogi ne morejo držati. Nerazumljivo in neod- pustno pa bi seveda bilo, ako bi bila merodajna mesta naše državne uprave dostopna prizadevanju te nepričakovane opozicije, ka'tl vsi. kojim Je ekonomski razvoj Slovenije, gospodarski napredek občine Kranj in cele okolice pri srcu, morajo zahtevati odločno In z j vso pravico, da se gre preko neuteme-{ Ijene opozicije na dnevni red in se l omogoči čim prej prosto pot dobrodošli j novi veliki industriji pod G aš te jem ob ! SavL * ★ * —g Trg z usnjem In s surovimi kožami 1 LJubljana. 30. okt. 1923. Vlažno vreme, ki ! je v zadnjem tednu nastopilo z vso ostrostjo* je prineslo prece; živahnosti v kupčijo in vsled teca je trg. primorana nadomestiti oziroma napolniti svoje zalege. Povpraševanje je pesebno osredotočeno od spodnjega usnja na teške podplate in od vrhn'ega usnja na močno, črno, gladko usnje. Cene so ostsle od zadniega poročila skoro nespremenjene, danes notirajo: vaš-podplati v polovicah, teški a Din 80— 85 per kz, vaš-rodp!ati v polovicah, lahki I a Dn 70—75 za kg. 3 krat vloženi pcdpla-* ti (TIIzoc) a Din 55—93 za kg. kruprsnl a Din 105—110 za kg, notranjki a Din 55— 1 60 z« kc. vratovi a Din 50—55 za kg. I okrajne a Din 40—45 za kg. Črne kravine j in kipse a Din 100—120 za k*, črne gladke I teletine a Din 150—155 za kg, rjave kra-vine in kipse a Din 105—12"» za kg. rjave teletine a Din 155—165 za kg. boksteletine a Din 25 —30 za kvadrnt in veljajo tste pri večjem odjemu In proti takojšnji gotovini. Surove kože notirajo: goveje kože tetke čez 30 kg a Din 23—2.150. govej« kože lahke od 20—30 kg a Din JO—20.25, ; goveje kože lahke pod 20 kg a Din 18. te-I leč'e ko*e s Din 30,—34 za kg uhodne L J. i sveže teže. —f> Novosadska blaćovna borza dne i 3. derem^ra Va nro d'Tkivni borzi r^tirtio: J ?*enic« bfttk«. 79/80 kg. 2%, 4 vad. 325—330; i 70'80 V?, dupl. kasa, 2 %. 4 vaj?. 330: banat. I sV«, 70 F0 kf*. d ipl- kasa. 2 %. Zenta, 3 vag. 335. Voh-m haU-a. »tara. dtml ka«a. 1 vag 235. ba*Va ra anM 12 vag 200—210. ra sep* tember*januar, d'ipl. kasa. 2 vac 207_50. ra marc*arr-n. dicl. Vma 10 v«g. 247.50. ft*ol b=!i baSH 1 vag 550, fcatfci dvpl. V*Sa. 4% vag. 4^5 SO. moka. Viara »0*. 1 vag. 530: »0 s« 1 va<*. 525. T vat? 575. »6V 1 vag 320, »7« 1 rag 290. — Tendenca itvahnejSa. —. Sokol I. priredi Miklavžev večer dn« 5. decembra na Taboru za mladino ob 6., za odrasle pa ob R. uH zvečer. Vstopnine ni nobene. Darila ie oddati v popoldanskih vran od 4. do 7. na Taboru. — Prijatelji Sokolstvg dobrodošli! — Sokol Ljubljana II atopa zopet pred javnost na prarnik 8. t. m. z lepo telovadno akademio, ki bo v veliki dvorani Narod* neg* doma točno ob nol 20. zvečer. Za ofi« eijelni d-1 — telovadne točke — je Izbran nov materijal. Več točk je lastne sestave, dve zelo efektni so celo sestavili naraSčaj« niki sami brez pomoči vaditeljev, na lastno inicijativo, iz tfolega navd:Senja. kar je vse hvfle vrerlno. Telovadna glasba na klavir ob* sega t"di par domačih komnozicii. Zato naj p. n. občinstvo uno^trva velijo delo in no* frrvovalen trvd. Pnbftite v obilnem Številu. Zabave ne bo manikalo. Snored: al kon* eertna točka in sokolska (orkester), b) žen. deca: vsie z ročki, c) mo§ka deca: vale s pa* Hcani. d> ?en naraščal: telovadni plesi, e) moSki naraščaj:simbolične na četnlskokorač* nico, f> mo^Ti in ženski naraščal: skupinske vaie, t»"> ženska deca: r. žogami. M koncertni Vr»mad forkester>. i> člnnice#prednialki zbor ritm. proste. )) moška drea devetorici: k) ?en. nar.: ritm. proste, D mo^ki naraščaj četvorica, m) članice: rirm. nroste, n> člani nad tirana — Obleka orosta. Ne prezrite, ker užitka bo mera polna. Rnlltsvnost. — Književna objava. Prijateljima mojih kompozicija javljam, da ču najnovije, još neštampare svoje pjesme pod naslovom »Nove DHilabijc« objelodaniti. Prvi svezak je dešrampan te stoji 20 dinara, sa poštarinom 21 dinara. Predplatu molim poslati pod naslovom P. S. Vilhar, Zagreb, Gundufičcva ulica 55. Drugi svezak Izdaje u januaru 1924. — U Zagrebu, koncem novembra 1923. F. S. VHhar. — Dr. Fran Sturm. Francoska radnica, tret.H letnik. Založilo Profesorsko društvo, cena 40 Din. Pravkar je Izšel tretji letnik Francoske vadnlce, ki Jo sestavlja prof. Sturm v Ljubljani. Knjiga se odlikuje z didaktičnimi in strokovnimi vrlinami prvih dveh letnikov in bo dobrodošla tudi izvenšolskim učencem francoskega jezika. — Vzgojeslovjc s temljnimt nauki o dušeslovju za učiteljišča in sorodne šole. Spisala dr. Janko Bezjak in prof. Dragotin Pribil. Odobril oddelek za prosveto in vere v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 56 Din. Založla Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — »Pedagogika L knjiga«, tako je nadpis 279 strani boječemu obširnemu in sistematične* mu delu. ki )c pravkar izšlo v založbi Učiteljske tiskarne. Na knjigo so težko že ča« kala učiteljišča, je pa knjiga tudi neobbod* no potrebna vsakemti tnteligentu. ki se ho* če poglobiti v djšeslovje in vzgojealovie. Uvod podaja splošne temeljne pojme pedagogike, govori o predmetu vzgoje, o vzgo* Jevalcu. vzgojnih činiteljev. o odnosaiih med pedagogiko in drugimi znanostmi. Prvi del je posvečen dMŠeslovju. Posamezna poglav* ja obdelujejo: temeljne pojme duševnih po* javov, umovanje, zaznave m nazore, pred* atave v ožjem pomenu besede, pozornost In pazljivost, spomin, domiselnost ali fanta* zijo, mišlienje, čustvovanje, stremljenje, na« gone. požellenie, hotenje, volio. Drujf» del obsega vzgoleslovfe v podrobnem. Tako govori o razdelitvi ▼ zgotrslovja. O vvgoi* nem smotru, vzgotnih načelih, vzgojnih ob* likah. sredstvih, delu. Posebej govori o var* stvcnl In skrbstveni vzgoll ter končno o vzgojite!j« samem. — Vzgojeslovju se po* sveča dandanes vse premalo nsžnje In naisi bode to s strani stažev, šole in vseh dragih vzgojnih činitejev. Današnia doba Je. bolj nego kdai nrei. potrebna takih del. 2 Hezs Jakovo knilgo smo pa tudi nrejeli prvo knli* go te vrste, ki se da s nridnrn in sistema« ti'no izrabiti kot učna knjiga. Prav toplo priporočamo. KcmMistično-klmkaine zveze ni več! Zupan dr. Peric odstopi! — Vladni komisar na magistratu. — Nove volitve. Snoči je imela komunistična stranka v »Mestnem domu« sbod svojih zaupnikov. Na zboru je poroča! predsediik komunističnega kluba v obč. odboru dr. Milan L e m e Ž o komunalni politiki in o razmerju med komunisti in klerikalci. Govornik je ostro kritiziral dosedanjo komunalno politiko, ki je zgrešena v prvi vrsti zato. ker je klerikalcem u«p»!o paralizirati vse komunistične napore, da se občinska politika Msmeri v pravcu, da bi imeli od občine koristi delavski sloji. Ko so komunisti pred volitvami sklenili v družbi s socijalisti in klerikalci »Zvezo delovnega ljudstva«, so stavili za pogoj skupnega dela zahteve, da bo v klerikalni frakciji v obč. odboru edino odločevala socialistično navdalinjer.a struja, to je takozvani krš^rmski sodjalci, ki jih }e svoječasno vodil dr. Oosar. Tega p^go a pa klerikalci niso izpolnili, njihovi zastopniki so tudi v ybč* nastopali proti težnjam delavskih slojev. Komunisti so dolgo časa radi liu-bega miru trpeli te razmere ter robovali klerikalcem, ker so pričakovali, da se bodo khrikalni voditelji končno le izpametovali ter krenili na druga pota. Toda v tem pričakovanju so se zmotili: ne le da se klerikalci niso iztrci-nili. nastopali so naravnost kot zaščitniki in podporniki kapitalizma in kot zatiralci delavca. To se je zlasti pokazalo pri oni priliki, ko so komunisti hoteli izenačiti plače mestnih delavcev z onimi mestnih uradnikov. Klerikalci so v tem vprašanju docela pustili na cedila svoje zaveznike, da se ni izvedel komunistični načrt. Komunisti so hoteli znatno obremeniti z novimi davki n« samo industri.ee in trgovce, marveč tudi obrtnike, ki so prav taki kapitalisti, kakor prvi, toda tudi to so onemogočili klerikalcu ker se niso hoteli zameriti gotovim obrtnikom, katerih interese zastopa pred vsem Ivan Ogrin. Komunisti so hoteli zanesti nov svea duh rudi v posamna komunalna podjetja, zlasti v upravo mestne elektrarne. Tudi proti temu so nastopili klerikalci, kar izpričuje afera Orehck. Ix vseh teh dogodkov so komunisti raz-videli. da jih hočejo klerikalci izkoriščati samo kot svoje hlapce, zato je mera njihovega potrpljenja polna in komunisti morajo izvajati konsekvence. Dr. Lemež je končno predlagal, naj ko* munlstl izstopijo Iz »Zveze delovnega ljudstva* in prekinejo vse zveze s klerikalcu Zaupniki so živahno odobravali dr. Lemeževa izvajanja in končno soglasno sprejeli predloženo resolucijo, ki pravi: Komunistična stranka ne more več nositi odgovornosti za komunalno gospodarstvo, zato izstopa Iz »Zveze delovnega ljudstva«, njeni zastopniki odlagajo vsa mesta o občinskih odsekib in zavodih ter prestopajo v najostrelio opozicijo. Istočasno so zaupniki odobrili tudi dopis, ki jra je odposlalo strankino vodstvo socialističnemu in klerikalnemu klubu. V tem dopisn so navedeni vzroki, zakaj izstopajo komunisti iz dosedanje koalicije. Crno-rdeČa koalicija je torej razpadla. Zupan dr. Peric je s tem izgubil v obč. svetu večino, na katero se je naslanjal. Izmed 49 obč. odbornikov jih ima na svoji strani samo 5e 19 — 5 socialistov in 14 klerikalcev. Dr. PeriČu torej ne preostane drugega, kakor da izvaja konsekvence in da odstopi, če smo prav informirani, bo dr. Perlč najbrže že jutri demlsijoniral kot župan. Ker se nI nadejati, da bi se mogta še zlepiti sedanja veČina, še manj pa, da bi se sedanja opozicija sporazumela s klerikalci in socijalisti ter sestavila novo večino, je računati z razpustoin občinskega sveta. Do novih volitev, ki pa najbrže se ne bodo tako kmalu, bo vodil županske posle vladni komisar. Komu bo poverjen ta posel, se ie ne ve. Ako bi bil dr. Bogirmil Seneko-vič zdrav, bi bil on pač edini kandidat, tako pa bo vlada v nemali zadregi, dobiti sposobnega in dovolj energičnega moža za to zaupno mesto. Celokupno Ijubl*ansko prebivalstvo pozdravlja z zadoščenjem ta preokret na mestnem magistratu, saj je bilo že do grla sito gospodstva klerikalno-ko-munlstičnc večine, kateri je sedaj pač, tako se nadejamo, za večno odklenkalc* v Liublianl. Turistika in spori. — Krftnjsk»gorska podrtifn*ea S. P. D. sklicuje na nedeljo dne 9. decembra 1923 ob 13. nrl v hotelu »Razor« v Kranjskl-gori svoj redni občni zbor z nastopnim vsporedom: 1.) Poročilo odbora: a) načelnika, b) ta mika. c) blsrajnrka: 2.) Poročilo preglednikov računov; 3.) Volitve načelnika In odstopivših odbornikov; 4j Sln-čajnostt stev 277. »S I O V r N S K ! NARODi dne* 5 decembra l^o. Mran 9 Dnevne vesti. P L/ubijan/. dne 4. decembra 1923. Železniški promet in povodenf. Pod tem naslovom smo včeraj pri občili notico, v kateri smo ugotovili, da je že popolnoma upostavljen železniški promet na progi zidani most»Zagreb, dočim je gorenjska proga pri Podnartu porušena v dolžini kakih 200 metrov in bo trajalo več kakor mesec dni, da bo upostavljen normalni promet. Železni* ški promet je na tej progi za silo mogoč samo za potnike, tovorni promet pa je sploh ustavljen. Posledic te težko konstatacije ae menda večina tako prebivalcev naše Gorenjske, kakor tudi trgovskih kro* gov sploh ne zaveda. Naša javnost je vzela to poročilo z občudovanja vredno mirnost;o in brezi rižnostjo na znanje, kakor če bi šlo zgolj za kak porušen most okrajne ceste. Kak katastrofalen udarec je to gospodarskem oziru za našo Gorenjsko, je razvidno iz dejstva, da bodo morali večji obrati v industrijskih centrih Dov* je in Jesenice radi pomanjkanja pre* moga v par dneh svoje obrate najbrže polnoma ustaviti. Kaj to pomeni za delavstvo dotičinh krajev, si vsakdo lahko predstavlja. Ta udarec, ka*:or rečeno, ne zadene samo delavstva, tem-eč tudi prebival« stvo Gorenjske splol., ker je vendar Gorenjska v aprovizacijskem oziru do* cela navezana na Ljubljano. Tukajšnje ravnateljstvo Južne železnice je s hvalevredno vnemo odstra* nilo takoj vse neprilike in vzpostavilo reden promet i*a progi Zidani most* Zagreb. To je uspeh izvrstnega organi* ziranega aparata, ki ima na vodilnih mestih može, ki so popolnoma kos svoji nalogi. Žal, da gorenjska proga še ni priklopi j ena okvirju tukajšnje železni* ške direkcije. Ni nam znano, kake ko* rake je napravila uprava državnih želez* nic za čimprejšnjo vzpostavitev pro* meta na gorenjski železnici. Kakor pri* poveduiejo potniki iz Gorenjske, še do danes ni videti nikjer znakov, za kako nameravano akcijo. Po naših informa* cijah so menda danes odposlanci za* grebške direkcije prišli semkaj, da si stvar na licu mesta ogledajo. Torej četrti dan po katrntrofif Predno nam bo ta težaven aparat kaj pozitivnega ukre* nil, dočakamo menda že lahko drugo povoden. Menda se ni še nikdar tako prak* tično izkazala potreba združitve vseh prog v Sloveniji pod ljubljansko želez* niško direkcijo, kakor v tem slučaju. V imenu prebivalstva Gorenjske zahtevamo takojšnjih energičnih ukre* po glede unostavitve rednega prometa. Kako ae bo to izvršilo, ne moremo presojat', jasno pa je vsakemu lajiku, da se naprava ca. 200 m dolgega želez* niškega nasipa bodisi kot provizorij, ali pa definitivum ne Je izvršit/ v enem meseca. Misliti bo treba na vsak način za ta! .»jš» jo začasno preložitev prose na ogroženem kraju. Kdo bo to delo iz* vršil, ali zagrebška direkcija, ali kot morebitni njen pooblaščenec Južna že* leznica, je nam vseeno, samo takoj naj se izvrši! Stvar poklicanih faktorjev je, da rudi v Beogradu ustavijo vse sile, da se to delo takoj prične in v najkrajšem čazu izvrši. ★ ★ * — Infamlfa. Današnji »Slovenec« piše doslovno: »Ogorčen je. oziroma ogorčenega se dela »Slovenski Narod«, ker se ni; m I. decembru, <• ie od vlade hH dekrefiran kot narodni praznik, soo-minjali ujedinjenja. »Narodu« zopet povemo, da ml na komando ne bonio ničesar slavNl (podčrtali mi). Tako torei klerikalci ignorirajo narodno stvar! Kako pa je bilo pod staro Avstrijo, gospodje, ki pišete, da vam narekuje lastna vest in voli? Takrat ste manifestirali, in še kako manifestirali za tujo nadvlado in kakor sami pravite (ker ste vendar dosledni!), ie vam to narekovala lastna vest in volja, imenitno! Dalje piše »Slovenec«: Kdor ljubi državo v resnici in srcu, mu ni treba vsako toliko od zgoraj zapovedanih manifestacij, kakor jih je treba napredni inteligenci, ki bi na take velike dogodke najbrž pozabila, če bi po mestu muzika ne hrlila. Mi pa pravimo: Kdor ljubi bližjega v resnici In srcu in živi po krščanskih nacvbb dosledno !n dejansko. r*e pa samo na jeziku, mu ni treba vsako tolrko od zgoraj zapovedanih manifestacij, kakor je bila nedavna katoliška parada. Kaj ne, gospodje okoli •Slovenca«, da sta si ta dva stavka endovito podobna? In vendar je v njih 'zračeno vse. kar vas karakterizira kot podleže in farizeje. Samo hinavec in moralno do skrajnosti pokvarjen človek !ahko trdi. da jc v enem slučaju mero-ilano notranje prepričanje in »tihaa hibezen, v drugem pa blesk in sijaj, kakršnega so v obili meri uganjali klerikalci na katoliškem shodu. Poznamo tako dvoživkarstvo in tudi vaSa »ljubezen« do države nam je predobro znana. ★ * * — Angleški učitelji posetSo Jugoslavijo. Kakor uradno poročajo, obišče meseca aprila prihodnjega leta, 25— 30 angleških učiteljev pod vodstvom g. Friderika Vuthausa med drugimi jugoslovenskimi mesti tudi Ljubljano, kjer si ogledajo v našem mestu ustroj vseh tukajšnjih učnih zahodov. Višji šolski svet, obveščen o tem po oddelku za prosveto, je sporočil to podrejenim šolskim oblastvom z naročilom, da pravočasno poskrbe, da bodo ŠoL ravnateljstva odn. vodstva pripravila vse potrebno za sprejem angleških gostov, jim povsod na uslugo pri razkazovanju in pojasnjevanju vseh kulturnih zadev in poskrbela zlasti za tolmače, ki so angleškega jezika popolnoma vešči. G. Friderik Vuthaus je pa znan še iz medvojnega časa kot navdušen prijatelj Jugoslovcnov in podpiratelj jugoslovenske ideje. O Slovencih in naši kulturi je pa še posebej že iz avstrijska dobe natanko poučen. — Razmere pri drž. železnici. Pišejo nam: Za Miklavža so nam ukinili nakup premoga po nekoliko znižani ceni, ravno sedaj, ko se začenja zima in ko je najtežje gorivo dobiti. Dočim dobivajo državni uradniki že od L okfo-bra t. l. povišane potovalne dijete, imajo železničarji še vedno one smešno nizke potnine, ki komaj zadostujejo, da se človek enkrat na dan naje. Pomislite, kaj se pravi cel dan na progi biti ter imeti na razpolago komaj 30 dinarjev, ko stane najskromnejše kosilo danes toliko, kje je zajutrek, kje je večerja, kje prenočišče!! Železniško ministrstvo je vedno bolj počasno, pragmatiko so tudi komaj sedaj skrpucali, dijete b^>do pa morda o sv. Nikoli regulirali. Pravijo, da bodo tudi vozne ugodnosti ubogim železničarjem odvzeli, udarec za udarcem! Kdor pozna naporno službo železniško, se čudi, da se tako postopa z Železničarji. — Skupščinske pod pod s novinarjem. Po poročilu iz Beograda jc na včerajšnji seji administrativni odbor narodne skupščine votiral bolehnim novinarjem in niih vdo* vam. oziroma sirotam znesek 10.000 dinar* jev. Skupščinskim stenografom je 'ila prt* znana božična nagrada v znesku 28.000 di* narjev. Nagrado ima razdeliti predsednik akupSčtne. — Birokrattzem afi kali? Zdelo bi ar ram neverjetno, da ne stoji v beogradskem »Tr* govinskem Glasniku« tiskano črno na be* leni drrgodbfea. ki uteffnc zanimati tudi naše čitatelje: »Sima M. Lazarević. tukaj?nii tr* govee ie imel prejeti na blagajni beogradske železničarske postaje 15 Din. Gredoč mimo postaje, vstopi, da sprejme to svoje dobro imetje. Ali blagajnik ga zavrne, č>s da ims nujnejsa in važnejša opravila. Začuden nad takim postopanjem tega blagajnika, se je g. Lazarević račel kapriciraM. da hoće in mora na vsak način teh petna i«t dinarjev. Pošlje torej svojega dečka po denar. Lc«ta naleti na isti prijazni odgovor. Takoj se napoti tja *opet sam osebno. Pa zastonj. Končno pošlje tudi še svojo soprogo. Njej izjavi brezvestni Maga'nik, da mora napi* sati prošnjo, aeveda kolkovano (25 Din. — On. uredn.V Sele potem, po izročitvi svoie vloge, čez nekaj dni naj zopet pHde. da morda preime denar. Verjetno je, da ie za tega gospoda hila svota premajhna, da bi se deranži^al. Se-li morda kaj takega ne pri* neti tudi onim. ki imaio tiriati večje vsote?« Tako »Trgovinski Glasnik«. — Sodeč po naslovu notiee. ki ae glasi v tem list-v »Brez* vestni blagajnik« in po zaključnih stav* kih notice, zdi se, da vidi omenjeni list v postopanju dotičnega uradnika nekaj več nego birokratizem. Ml nočemo iti tako daleč. Vsekakor pa vidimo in konštatujemo pri omenjenem blagajniku dih istega sistema državne finančne zakonodaje in uprave, ki zahteva za izbris dolga v znesku 10 Din iz zemljiške knjige prav Istotako visoko kob kovino 25 Din, kakor za izbris dolga v višini ttsočev in tisočev dinarjev. Kakor v maih. nem. tako in Še bolj cvete po Jugoslaviji v velikem ta pedantizem, birokratizem. da ne naštejemo še kakih drugih ooravičenm — izmov. Tu bi bile umestne redakcije ali pa vsa i malo vetra, ki naj bi spihal južne, pa zaliho«? tudi severne zastopnike birokratske bedarije — Izterjavanje davkov v Ljubljani. Na željo gremiia trgovcev v Ljubliani se ie trgovska in obrtnika zbornica obrnila glede izterjanja davkov na fin. delegacijo v Ljubljani jn dobila te dni od delegaclie sledeči odgovor: čast mi je naslov obvestiti, da je tukajšnji davčni urad opozoril že skoro vse davkoplačevalce na njihove zaostanke. Z vročaniem opomin i evalnih poštnih položnic, od katerih bo plačevati izvršilne pristojbine, bo pa pričel z JO. decembrom t. I., ker je ministrstvo financ izdalo strog nalog, vse dospele davke še v tekočem letu izterjati. Jedina možnost za davkoplačevalce je torej ta. da pravočasno prosijo za si-stiranje eksekuelie in obroke. Rešujoč te prošnje, bo delegacija po možnost! uvaže vala tudi sedanjo denarno krizo; ne more pa pri tem iti tako daleč, da bi se nič ne ozirala tudi na nič manj težki noložai države same, od katere se vedno več zahteva. Zbornica mi bo torej uvaževanie utemeljenih prošenj le olajšala, ako opozori svoje interesente, da naj se oglase le v slučaju resnične potrebe. — Celjske restl. Izpred porote. V ponedeljek dne 3. decembra se Je v Celja pričelo četrto toletno porotno zasedanje. Prvi je sede! na zatožni klopi radi hudodelstva uboja Josip Megla, ki je dne 15. avgusta 1923 v Lopat! pri Kozjem oM v nekem prepiru Franc Plevrtva. r*r-o:«*>-kl so vprašanje glede dili, na kar je sodni dvor Josipa Meglo obsodil na 3 leta težke ječe. Kot drugi se je popoldne istega dne zagovarja! avstrijski državljan Friderik Glockel radi hudodelstva tatvin In obrekovanja. Ukradel je poleti pri trgovcih Zupancu in Gajšeku v Loki pri 2uzmu manufakturnega blaga v skupni vrednosti za 58.000 K. Obsojen je bil na dve leti težke ječe z izgonom za vselej iz naše države. — Miklavžev večer se vrši v sredo ob 20. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Popoldne je Miklavževa prireditev za male otroke. V četrtek zvečer pa je Miklavžev večer v kinodvorani v Sokolskem domu v Ga-berju. — MARIBORSKE VESTI. — 40 letni jubilej samostojnega dela. Slaščičar Ivan Pe* lil.an je dne 1. t. m. praznoval 40Ietnico svoie obrti kot samostojni obrtnik. Jubilar j- pri* šel leta 1S69. kot Mletni deček* rodom Mo* ravec v Maribor, kjer jc vstopil kot vajenec v slašC-iCarr.o svojega strica v Vctrinjski \di. ci. kjer se še sedaj nanaia slaščiear-na Du# hek. Dne 1. decembra 1852. jc v Gosocsvet* ulici ustanovil lastno slašči'arno L. 1904. si ie svojo obrt strokovno p^errcd'1 v svoji hiši t"d? v Gosposki t lici. kjer ae še danes nahaja Njegovi izdelki (speci*aliteta »vafel« ni«1* sleve po večjih razstavah, kjer jc bil odlikovan. G. Pelikanu, ki ie med drugim tudi dolgoletni načelnik zsdnrgc eproviza* cijs'-ih obrti, čestitamo tudi od naše strani? — Opera »Bohemč* je imeli popolen usneh. G. SkrhrantS CZsgreh) je bil tokrat vseskori dov^rn in ic tudi sieer v nastop veliko boli ugaial kof v »Travijati«. Tudi ostali pevci so bili dobri. Posebej treba omeniti v-lik naored~k g. Govoriva v ig-i. ks>or tudi v petju. Za vlrgo ge. Mitrovi^eve bi bilo te?ko dobiti izborneišo moč. G. Mitrovič kot din* g*nt in režiser je s svojo spretnostjo nalveč p-inom ogel k siiainemu uspehu. — 7.ri*v škrlnfikc. N*a trag;?en način je kon Tala mlado Življenje cs. Zrntnerieva. soproga tr* govske^a potnica. Vien edini triletni sinko je nenadoma obolel za šVrlstinko in v bol* niči umrl. Mati se ie s poliubj umrlega otro* ka inficf-aJ* ter čez dva dni t*'di umrla ra skrlatinki. Drvge nalezljiv- bolezni se mso rae'irile. pač pa s*a se vnovič pojavila dv« slučaja none (ovčjih koz). — Visoko narasla Drava je t^Ta kljub deževju padati, sn«*g ▼ d<-T;H je izginil in izgineva tudi žc na višjih gričih. — Sožaffa oh smrti pesnika Sfritarja Je Tre'tr.! 'jvbManski izrazi mesto Bre- žice - sledečo brznjavko: Poklanjajoč se soomlnu pesnika Stritarja. Vašega častneera občana. Vam Izrekamo ob njegovi smrti so-žalje ter pršimo pri pogrebu nadomestitve. — Občni zbor HuMlanske podružnice Kmetijske družbe se vHM nocoj ob 8. ▼ družbenih prostor h na Turi?škem trsru. — Smrtna kosa. V mariborski bo'ni-ci je po da\iš; mučni bolezni umrl g. Lam-bert G e r b e c. poštni upravnik na Pra-gerskem. Pokojnik je bil navdušen narodnjak, izboren delavec na narodnem polju. Bil je oduševljen Sokol, ki je z vnemo Propnglral so-colsko idejo. Pogreb bo v sredo, 5. tm. ob 14. iz bolnice na prbreSko pokopa'išće. Bodi mu ohranjen prijazen spomin! — Promet med Planino In sosednimi vasmi se vrši vsled narcs!ega Unca, ki je preplavil dolino med Planino in liasber-gom, s čolni. Iz vode gledajo vrhovi hrastov in drugega drevja, zato smejo ljudi prevažati !e sp~etn! čolnarji. — Do veznih pragov je segala voda v Medvodah, ker sta Sora In Sava tako narasli da leze ob bregovih vse njive In travnik! pod vodo. — Proslava narodnega praznika v Ljubliani. Slovesne službe božje v proslavo državnega PTflznika se Je udeleži! v j soboto tudi honorarni konzul portugalske republike g. D. § t r u c e 1 j. — Popravek. V niše včerajšnje poročilo o proslavi ob1efnice ujedinjenja se je vrlnUo nekaj neljubih pomot. V govoru cand. phil. Vatovca nM se glasi »konster-nrvno službo Pri subot's'kf finančni tmravt. Ud/obno Je živel fn se oženil. Nekera dne oa ga }e spoznal dHrk Satlć. »Knpetrmcvič« le fzrlril In j in se *k*-iva! v okolici Subotice Detrkt'vi j na so rcz'Tf na njegovo ženo In ji *l~d'!f k-> i mr ie neMa knsilo v grobnico, kjer je bil skrit. Zfm'ć le b'1 aretiran. — Pazite na otroke! Vfnfcn Banrtik. sla tovnnršk. delavca hr Vač pri Medvodah, Je zašel v ponedeljek z dc*no roko med slamoreznico ki mu jo je odrezala do komolca. — Jadviga Jug. hčerka trgovskega potnika Iz Ljubljane, se Je na likalnlku po obrazu občutno opekla. Oba por.e,srečki51 sta bila orepeHana v bolnico. — V spomin na prveca se ga le žena čevljarja Marija L. i'. Ljubljane tako »na-žchtnla«, da le padla v nezavest. Pri padcu Je dobila več poškodb in so Jo morali prepeljati v bolnico. — Napad. Delavec Franc Zgajnar se Je vračal v nedeljo zvečer Iz gostilne pri Vinski trti na Ambroževem trgu proti domu. Na poti do klavnice pa je bil od nekega neznanca napaden In Je dobil več udarcev po glavi. Prepeljali so ga v bolnico. — Radi suknjiča sta se sprla Miha Svi-gelj in Lovrenc Muha, oba iz Stepanje vasi. j Prvi jc drugemu očital, da mu Je ukradel j sukniič .nakar ie Muho pograbila jeza in Je J Sviglja dvakrat z nožem sunil v glavo. Mo- | rali so ga prepeljati v bolnico. Posledice za j Miha in Miho seveda ne bodo prijetne. — Razni vlomi, V KunSpercru je bilo j vlomljeno v shrambo Ivana Kunaja In odne- ; šeno dva konjska komata, ena odeja ter 30 j kilogramov koruze Skoda znaša 2200 Din. j — V Žalcu je bil 28. novembra izveden vlom j v trgovino Justine Vrečar. Ukradeno Je bilo mnogo raznovrstnega blaga in 25 svilenih naglavnih rut. Skoda znaša 19.000 Din. — Kino Tivoli, še danes In jutri zelo zammivj drugi del Izreden užitek nudeče-ga filma »Kralja Gora« s drznim In spretnim Igralcem Harry Plelom v glavni vlogi. V četrtek monumentalni galn-fiJm »»Noč kralj'ce Isabeau«. veHka historična drama v glavnih ulogah znana lepotica F e r n A n dr a ter slavni umetnik Aleksander Mc-issi. — Najcenejše In najnovejše obleke se dobijo samo v Sclenburgovi ulica št. 3 pri GriČar S Mejač. — Koncert v kavam! «Emona» se vr-vrši danes, v torek ^b 8. zvečer. Igra I. ljubljanski salonski orkester. — Opozarjamo na inserat oblačilne in« dustrije A. Kune, Ljubljana, Gosposka ulica štev. 7. — Restavracija In kavama »Zvezda«. Koncert nove ciganske ka^el" bo vsak dan v kavarni od 17. do 19. ure, od 20. do 22. v restavraciji in od 22. dalje zopet v kavarni. KapeJn'k Kada S a n d o r. Prvovrstna kapela, do?!a Iz Osjeka. Atrakcija prve vrste. — Izredna prilika za nakup šivalnih ttrolev se nudi p. n. občinstva pri dnbro znani tvrdki l. Garec ki le prejela izborne šivalne stroje slnvite nem'ke tvornice znamke »Exce!la«. ki so ureienT za umetno vezenje, šivanje, krpanje perila in mašenje nogavic. Za božič in novo leto imajo kupci še izredno ugodnost 10% popusta Oglejte si te stroje nredno se odločite za nakup. — Opozarjamo na oglas g. Cepina, Vldovdanska cesta 16. o ustanovitvi podjetja za nakladanje železniških vozov. — Nova tvornica v Celju. »Cinkarna« d. d. u Celju podiže jednu aovu tvornicu »Poclnkarnu« koja će se u velikom stilu baviti pocinkanjem željeznih ploča razne dimcnslje. zatim pocinkanjem ostalih predmeta željezne jadu;trije kao cijevi, posud-je i željezna žica. Tvornica je skoro gotova, te če početkom nove godine započet! sa pogonom. Produkcija je predvidjena na 500—600 vagona godišnje te 6e tako biti u stanju, da pokrije svu našu potrebu na poclnkanom robom. Tvornica je na visini današnje tehn;ke a pošto posjeduje neke od prvorazrednih patenta to 1 kvalitete produkata neće ni najmanje da zaostane za sličnim produktima Inozemstva. »Pocinkarna« će da bude jedina naša tvornica ove struke a kako je njena produkcija zamišljena na širokoj bazi to će ona sjegurno da djelule na smbnjenje importa Inozemske robe. Time će se indirektno djelovati i našu trgovačku bilancu odnosno na našu platežnu bilancu. SENZACIJONALNA ARETACIJA V BEOGRADU- — Beograd, 4. decembra. (Izv.) Noco| Je beogradska policija aretirala in izročila sodhsču odvetnika Pa a I ča. ki le bil eden najuglednejših članov odvetniškega udruženja. Ministrstvo notranjih del Je ugotovilo, da ie odhajalo v Ameriko več oseb w ponarejenimi potnimi dokumenti. Kakor t« ie pozneje Izkazalo, Je odvetnik Panič preskrboval Amerikancem, po večin! rojakom Iz Dubrovnika Splita In drugih dalmatinskla mest. potne liste. Na zelo orlslnalen la rafU niran način Je ponarejal pedpise in štampi-Ije Dokazano je, da Je PanIĆ na ta *awla priJobil 30.000 dinarjev nagrade, SEJA GLAVNEGA ODBORA JDS. — Beograd, 4. decembra. (IrO r?adi praznika ni bro važnih političnih dogodkov. Dopoldne le irne! glavni njo d:bato o sekvestru nad premoženjem rrnfa Czekrnitsa vlada v parlarnea* tu živahno zanimanje. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne i. decembra. Sprejeto ob 13. Ob pričetku borze je bila tendenca prilično čvrsta vsled pomanjkanja blaga. Proti koncu pa je bila opažati zopet nekoliko slabejša tendenca, ker >e bilo blaga doveli. Narodna banka ni danes nič intervenirala, ker je se praznnie v Beogradu blagdan. Vsled zopetne haus^c na Dunaju je bila tudi pri na* v efektih čvrste ša tendenca. Na efektnem tržišču so danes delnice Ljubljanske kreditne banke notirale 260—270. Kupci so bili vsled govoric o predstoječi poravnavi med obema se borečima skupinama rezervlraiL Do znatnih sklepov ni prišlo. Oh zaključku rotira in-Devize: Curth 15.475—I5JJ5. Pa-0.j 2475—0.12575. London 386—3*7. Huaax 0. 1247—0.12575, Praga 258.5—2.60. Trst 38.^—^4K, Newyork JS-^88.75, Bud'nr-pešta 0.46—0.47. Efekti: 7% invest. drž. posojio o4 1. IQ21. 55. Uubli. kred. banka 2M Prva hrv. Sted. Zagreb 977.50— 985, slavenska banka. Zagreb 107, Hrv.-slav. zens. hip. banka, Zagreb 100—101. Hrv. esk-banka. Zngreb 165—166. Jugoslav. banka, Zagreb 142—145, Trbov. prem. dr. 870, Slavonija 217—318, Ezploatacha 217K—226M, Sečerara 2490—2505. Nar. §um. Ind. 149. Outtman 1750—1755. Valute: dolar 87—e7^0, lir* J7**~- 381 INOZEMSKE BORZE. , — Curlh. 4. dec. (Izv.) DanaJnJa ored- borza: Beograd 6.50, Amsterdam 217.62, Newyork 5.74, London 34.92, Pariz 30.ir}# Milan 24.80, Praga 16.75. BudtrnpeJtai 0.0302, Bukarešta 2.93, Sofija 4.40, Dunaj 0.0081. — Trst. 4. dec. Beograd 36.15— J6J*J Dunaj 0.0326—0.0329, Praga 6725—67.T5|; Pariz 124.25—124.75. London 100.60—100 »5 Newyork 23 10—23.20. Curlh 405—404. Društvene vesti. — Splošnega ženskega društva seja le ▼ sredo. 5. decembra ob 6. zvečer. — Na Miklavžev večer v Kazim opozarjamo občinstvo, da se ga udeleži ▼ čim nnjvečjem številu. Začetek ob 20. zvečer. Vstopnina 10 Din, za člane druStva ie od* sekov in njih družine v predprodajl v Šentjakobski knjižnief In trgovini šterk na Starem trgu po 5 Din. — Slovensko zdravniško društvo v LJuMjani priredi v četrtek 6. decembra ne % 17. popoldne v porodLŠnicI svojo druge znanstveno sejo. Predava 1.) prlmarlj dr. Mlnaf: Art roplnstlka (Teoretičen prispevek z demonstracijo artroplastlčae operacije koščene ankiloze kolena). 2j Asistent dr Kuhar: Demonstracije iz kirurgije. Odbor. — Društvo slušateljev InrlđlČne laknf4 tete naznanja, da se vrši II. veliki ples turistov dne 7. dec. 1923 v veliki dvora«! grajid hotela »Union« pod pokroviteljstvom gospe Majaronove In častnega damskega komiteja. Cisti dobiček je namenjen društveni knjižnici. Začetek ločno ob 8. zvečer. Vstop dovoljen strogo Ic proti vpbflu. — Seja akciiskcga odbora v kortat vestinlskih Slovencev bo v sredo dne K decembra ob 20. zvečer v prostorih univerze. Udeležba za vse obvezna. — Ju-goslov. Matica v LJubljani. — Drugo glasbeno predavanje ra m1m» dino. Kakor že prvo. tako je tudi danes dm« go glasbeno predavanje pod imenom »So* nata*. nnvabil mnogobrojne mlade slušate* Ije v Filharmonično dvorano. G. dr. Koziae ja uvodoma v prav zanimivem, domačem predavanju, na podlagi modela rarloril ra*-* voi klavirja, nato s pomočio na tablo noti« vanih notnih primerov rondno In g'avno MM natno obliko, G. Noč je tako Beethovnov«, kakor tudi Chopinovo sonato podal z veh* kim tehničnim znanjem, a obenem rudi a srcr i in globokim umevaniem. Kakor vao kaže, bodo ta mladinska glasbena predava« nja rodila najlepše sadovo. — Krajevna skupina Zatorje Drvi rva rudntSkih nameščencev priredi v soboto da« 8. decembra t. 1. v Sokolskem domu zabavat večer. Preskrbljeno je za dobro postrežbe, predvsem pa za dobro godbo —. ■vire nt'« zika dravske divirijake oblasti. Vstopnina ra o«<*ho je 10 Din. Začetek ob pol oaanik. Prireditev se vrSi na inlctiatlvo onih. ki želijo, da se obnovi starodavni rudarski obfc čaj praznovanja sv. Barbare. Srečno. Odbor. Olovni urednik: "* KASTO PllSTOStFM^Ekl Od tovorni n redni* - VALENTIN KOPITAR, 7086 s^an 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 5. decembra lvtt ste\. 277. HALO! ČUJETE! HALO I Svetujemo Vam, da ja ne kupite preje kake emajlirane kuhinjske posode, predno si ne ogledate blago od .NOVODOŠLE PARTIJE" T veliki izbiri pri „FORTUIIA", trg. dr. Bizjak A Comp., Ljubljana, Krakov trg 7—S (poleg Mestnega doma). KH 6ROS — CEHE KOHKUREItdtiE — EH DETAIL lovo ! DARILO ZA SV. MIKLAVŽA. STARSPfLJE ZA NASO DECO se dobijo v različnih garniturah. 1. a) Vojaki. 2. b) Vojaki. 3. Narodne noše. 4. Športniki. 5. Telovadci. CENA ZA 1 GARNITURO DIN 50—. A. ČERNE, graveur, Ljubljana. Obnovite naročnino! Kupujemo vsako kortčfoo tesanega lesa dimenzije 6/7" 8, 9, W m; dimenzije 5/8** 7, S, 9 ■; dimen?i)e 4/5" 5 do 8 m; I paralelne deske 13, 20. 25 m/m, 4 tn 5 m. Ostalih dimenzij potreb«jemo manj. Ponudbe z izvodi poslati na: Braća IVI O V, Slapar (Bačka). 12875 Trgovci! Ranimo čete wrt.it nuira|aktiirneqi blag« tndi od gg. trgovcev z dežele proti take Janje'"ti plačila in prevzetju. Ponudbe pod wPartije 12957* na opravo Slovenskega Naroda. 12957 Obvestilo. Kaznantam cen j. občinstvu, da sam ustanovi i po4|stfe za na kladam a, i»rekia4 *a|e In raz-kUeante talasala*** vozov. izvrtujfm vsa v to stroko spadajoča deta z lastnimi delavskimi močmi in preskrbljujem tudi za prevoz potrebne vozove s prtprego. Priporočam se za naročita. VID ČEPIH, Vidov danska cesta 16 12972 (gostilna „Meze") Za odgovor« upe naj *• prOoil niHLI 0GLHS1 Cene opatom do ao stted DMt 3--; vsak« nad »itn s t»ese«ta SO oars. s rfav*«NM» vre*?* Prodajalka, dobro izvcžbiuja, in že z daljšo pralno, ae takoj sprejme v veletrgovino, — Ponudbe as poštni predal 44, Celje. 12.977 Uradnik, višje naobražen, veac več jezikov, išče primerne postranske slnžbe za po« poldan sli rvečer. — Po* nudbe pod »Jugoslavija 12.992« na upravo »Slov. Narod*«. 12.992 Več čevljarskih pomočnikov ■prejme na stalno delo — Cevi jama »Adria«, Celje. ■— Oglasiti se je osebno ali pismeno. 12.979 Ulite i Jrasm Ml | Razstava Okusnih božičnih predmetov za dame in gospode Aleksandrova cesta 3, I. na d str. nad trgovino Kette celi dan otvorjena do 9« zvečer. e m Sokolsko društvo Pragei'sko naznanja vsem bratskim društvom tužno vest, da je preminrd dne 2. t ro. naš velezaslažni brat m podstarosta mM Oirbic poStai upravnik po dolgi mučni bolezni. Pogreb se vrSl v sredo, 5. t m. ob 14. popoldne iz mariborske bolnice na pobreško pokopališče. Pragefsko, dne 3. decembra 1923. Sokol Pragersko. o. en C/3 ivalne strofe EXCELLA najfinejši izdelek kupite najceneje pri trvdki Za BoiiS in novo leto 10% popusta J. GOREČ Ufll!jflnfl, Palača LjufiUanshe Kreditne ta; te Italijanski ali nemški pouk in konverzacijo, eventu* abio rudi korespondenco — prevzame v popoldan^ skih ali večernih urah — uradnik. — Ponudbe pod »Jadran 12.991« na upra* vo »Slov. Naroda«-. *šce se dekle (boljše\ ki zna samostoj* no kuhati ter druga htš* na dela opravljati za m«i lo rodbino (tri osebe) z še eno deklo. Dobro rav= nanje. Plača 250 do 300 dinarjev. — Pismene po-m*dbc na: Tir. Ortstav Boltek, bolnički ftječnik, Petrinja, via STJŠak. Hn vatsko. 12°20 Išče se strojepisko (prvovrstno^ za tajništvo velikega industrijskega podjetja v ZagTcbu, vc* ico perfektno hrvatske in nem$kc stenografije. Pla^ ča dobra. Reflektira se samo na prvovrstne sile. — Ponudbe na: Poštni prodal 41, Zagreb, glav* na poata. 12.978 Kot domača učiteljica za Ijudskošolske in trs govake predmete, nem? sčinc, stenografijo itd. žeK vstopiti nri dobri in ugledni rodbini v Ljub* ljani, mladp. zdrava in jako dobro Vvaltficirana državna učiteljica. — Po^ nudbe pod »Učiteljica 12.974« na npravo »Slov. Naroda«. Jurist z vsemi izpiti in prakso išče kakršne gakofi pisar* niškega dela. — Ponudbe pod »Zanesljiv/12.^)7« na upravo »Slov. Naroda«. Kontoristinja zmožna vseh pisarniških del. z večletno prakso, se sprejme takoj v vele* trgovino. — Ponudbe z vsemi navedbami in znesek zahtevane plače na poštni predal 44, Celje. 12.976 Izprašan strojnik m kurjač, vešč rudi del pri centralni kurjavi, ka* kor tudi vseh strojnih popravil, išče službe za takoj. — Izvežban je tu* di v električni stroki — Ponudbe pod »Strojnik 12.9f5£<* na upravo »Slov. Naroda«. Gosoodična z višjo naobrazbo, vešča slovenščne, srbohrvaščine, italijanščfne m francoščt« ne. bi prevzela službo korespondentke v uradu ali pri tvrdki za dopol* danske ali večerne ure. — Ponudbe pod »Korespoo* d en tka 12.047« na upravo *S1 o v. N n rod a«. Naprodaj: postelja z vložkom, orna* ra za obleko in dve sliki. Resljeva cesta 3/L, des* no. 12.969 Nov smoking, kiasno delo, proda iz* redno ugodno. — Piller, krojaški mojster. Prečna ulica. 12.936 K trpi se brovning-revolver (priročen). — Istotam se kupi železna peč s cevmi za spalnico. — Ponudbe pod »Zima 12.971« na upravo »Slov. Naroda«. Železno peč poceni prodam. — Piller, Prečna ulica. 12.937 Khrvir se irroda- Vpraša se: Trg Tabor 6, pritličje, levo. 12.963 Več sto de'iric Ljubljanske kreditne ban* ke bi nrodal. — Pismeno pod »DclniceH2.040« na ifpttvo »Slov. Naroda«. Pisalna miza. je po zelo ugodni ceni naprodai pri tvrdki Jos. Ebcrie, Mestni trg št. 17. 12.903 Ks-'-momka, štirivrs^na. dobro ohraur njena, tvrdke 7>Zechner«. se prr>da«. — Poizve ser Poljanska cesta štev. 37 (jgaatsfan). 12.<566 Prods se rsov-** svilena črnz oblaka. Ccna 3(v>)0 kron. — Vpra* 5a se: Bl-i\reisova cesta 5t 1?. parter, levo. 12.055 Tri stanovanja pod šifro »Takoj« — so oddana. Odda se soba s posebnim vhodom. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 12.973 Soba se odda takoj gospodu. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda*. 12.994 Za stanovanje, obstoječe iz treh aH rudi dveh sob s pritiklinjrmi nlača mirna ura d niše s stranka brez otrok do 4000 kron mesečno. — Sprejme se tudi na peri fer! ji. — Ponudbe pod Lahko na periferiji IZ954 na upravo »Slov. Nar.«. Lepa hiša, dobro ohranjena, v lepem in prometnem kraju ljwb» ljanske okolice, se proda. —■ Ponudbe pod ^Prosto stanovanje 12.*39«r na upravo »Slov. Naroda«. Mesečna soba s posebnim vhodom, v srebrni mesta, se takoj odda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 12.965 Odda se soba s tremi posteljami, po* sebnim vhodom in elek* trično razsvetljavo. — Naslov pove oprava »SI. Naroda«. 12956 Lepa prazna soba (prostorna) z balkonom se odda takoj samskemu gospodu ali zakonskemu paru brez otrok — brez kuhinje. — Poizve se: Sv. Jakoba nabrežje 7/II. med 1.—3. uro popoldne. 12.995 Mlada zakonca brez otrok flfčera nujno meblovano ali prazno *obo s souporabo kuhi* rje v mestu ali na peri* frrrii. Plača dobra. — [Vmudbe pod »Mirna strank a,12.921« na opra* vo »Slov. Naroda«. Za lesne trgovce, Žagarje in mlinarje! Proda se po ugodni ceni v Bosni, na prometnem mesta ob Savi. maihna hiša z velikim vrtom, nasajenim s slivami. Okraj fc zelo bogat na lesu. a nima niti ene rage. Istrv* tako je prilika za mlrn zelo trezna. — Pojasnila daje: Tehn. T Tnfon druž* ba z o. z.. Ljubljana. Sodna ohca 4H1. 12 035 Strvchnin, svež, do*rpel. — Drogeriia A. Kane, Ljubljana, židovska ulica 1. — Ob« lastveno koncesi jeni^ar« prodaja strupov. 1- i 57 Bokova d*va, suha, jafuna. postavim na dom. 100 k« 46 23 Din Nijmani^r naroČilo B3 -.1 Mri .^00 kg — Naroči *e lahko pismeno. — A Stec, Voonat 16, Hoate pri Ljubljani. 12w40 Spec^j"lna z?lo(^a zimskega b^-efa doi:ble. palr»verston. fla-š. t^t izfotorl-enih zirsV.ih rsrjlnnov. ulatrov in vsa« Vovrstnih oblek — D-s-Co Schwab. Ljobl|ana, Dvorni trc» 3 11.9R2 Naflepie (*^r:}c za Miklavža ]e lepa «iat»i» la iinih bonbonov, V.irere (pote?? velike izbire rta* kovrstnfh Konuonovxi se dobijo od 10 Din aapn 1 v veliki i7biri v alaaci »"^ ni Kalaš. Lit:bljan.?. dovska ulica 3. I2.«21 Ribje olje, medicinsko sveže, vedno v zalogi — droge rite A. Kane, Ljubljana, £!dov» aka uAca 1. 12.65R »Jadran«, nepremočljfva mast m čevlje v pločevinastih škatljah po *Um *k* K m H kg priporoča — »Ja* drtne, keTnična tovarna, Ljubljana^Moetc. 12^75 Pletenine vsake vi ste m pred tisk a^> ri]a ročnih del, najnovejV ši vaorci, po zelo nizkih cenah nudi L. Turk, Pred Škofi io 1/1. (posl. prej* Snje Kreditne banke). 12.895 Milo, eca. 64—66 % maščobe k Din 1430 kg, postavno kolodvor Zajjreb, v svet* lortrmeni barvi, nudi — »>Tribor«, tvornica nula. Zatrreb, Zavrtnica 33. Telefon 15—50. Sprejme se zastopnik. 1X933 Kako r>ost*reni lerja? — .\ko ijoorablism kozmetične »Fta prer«r-'-Razpošiljalnica L. Ljubljana VTT. KavSkova cesta 248. — Cenik brez* plačno. i: Za M»M«vTevo božično darilo so najbolj primerni in poceni ijjraćni smrtni voricki tHcikli. nn vejša zmanjšana dvr^ko. lesa že za otroke pet lat stare ter nainovei*'* «a* mokolnice (hr^eTtderji). — Tovarn« ~Trfbun«T F. B. L_ Ljubljan*. K«rlr»^, aka cesta 4. 12.854 POZOR! PPTvAR.lt' Diaroalt rvomlce Hatiser in V4>ot* ka, Dunaj. Stadlau. pe* karaki sladni ekstra je nejbol jše p.* kai ' 3 sredstvo ter prekaša vse ostale dosedanje nado* meatke. — (*> rva j: r se sfičnih potvorb, naj bo prašek ah tekočina' Zahtevajte samo originalni »Dramalt«! — Glavno za* atopstvo za Jugoslavi io: Edvard Diržanec. Srrr>r-* maveriev« ulica br. tO, Zarrreb. 12.961 *jjav-*H» i" 11 .j,MP Mum- aaaiaim Pri myfr! cent/ Pri nryfr: ceni! POZOB! Ifcfodna r?ri?i/ra ya nafruo )y('fr-avysv{h m božičnih daril do izdatno ^nt+anih c*~ah n. pr. trikotaže vseh vrst. — Velika zaloga raznega perila. — Krasna izbira volnenih t opic, fumperjev. ovi-fačk, rokavic, nogavic, raznih kravat posebno samovemic lan. j?arqu Ljubljana* Petra ce^ta 3. Leno izdata* Bonofev teležnt koledar 1824 Je rzfer in se dobi v vseh papfrrun trgovinah Slovenije Cena 17 dinarjev, izven Ljubljane prfštevši poštnino. Direktni naročila na I. BOHAC SIH, LJUBLJAHA. iklavža! Obdarite najprimerneje svoje drage s prteriano najboljšimi Izdelkt ivrdke DracfO Schwab LJUBLJANA, DVoirTHI TRG štev. 3 Oglejte si največjo zalogo vsakovrstnih oblek M gospode in dečke zimnl-kov, kožuhov, raglanov, ulstrov, dcžnfc plaičev, usnjenih suknjičev itd. Lastni izdelki! Znižane oene! Prvovrstno angleško in četko sukno v nadrobni prodaji. Perilo! Modni in športni predmeti! o ■ o ■ cd ■ o ■ cd m cd m o u cd ■ cd i ■ cdbcdb.cdi vodjo 12 let prakec, knjigovodja-bilancist, koree-pondent v več jezikih, vešč v»eh trgovskih, bančnih in borznih poalov, amotren in izkušen organizator, popolnoma upeljan v toni lado*tri|ž ta aksaoris z akad. teh Dično naobrazbo, v neodpovedaai službi, išče odgovarjajoče vodilno meato. Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod amtoi»Mt"a2STa. cd 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o f# o tvoril Mesni oddelek Gospodarske zveze ? hiši Uršufioskega samostana na Kongresnem trgu v ponedeljek, dne 3. decembra 1923. Dnevno sveži mesni izdelki lastne tovarne. Za cenjeno naklonjenost se priporočamo p. n. občinstvu. Zfft miKLHVZH m BOZIC! PO ZnUfliTOi CEJTIRti! Danska laaaMid|l : plaMI obleke sodna krl!a bhizc pletenina rokaolce F. 4 m. RGZKIR3I, ŽUkanka nHca 4 Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. / 70 9091