19 Ptuj, dne 12. maja 1967 Cena: 0,50 NO (50 SD) •Todnilc* izhaja pod t«m imenonri od 24. novembra 1961 da^je p-' sklepu obč-.nsikih odboi-ov SZUL. Ptuj iin Ormož. — Izdaja zavrli »Ptujski tednik- Ptuj. Odgovor- ni uredmk: Anton Baumaa. — Urednuštvo m uprava: Ptuj, He- roja li«cka 2. — Tel. 156 Številka t«ko6©ga ra^iuna: NB 524-3-72. — Tiska Časopisno podjetje Maribor- sk: tisk Maribor, — Rokopfjsov ne vra^mo. — Celoletna nary>čn1na 20 ND, za Inozemstvo 40 ND, v prodtji iatvod 0,50 ND (50 S D) letnik XX Franjo Rebernak predsednik. Tone Žagar podpredsednik občinske skupščine I Demokratične spremembe, ki so )ih aprila 1967 fjnesle volitve poslancev in odbornikov skupšči- so dale tudi občinski skupščini Ptuj novo po- nvico odbornikov obeh zborov, seja občinskega l,ora in zbora delovnih skupnosti 10. maja 1967 novega predsednika občinske skupščine Fra- ja Rebernaka namesto prejšnje predsednice Lojz- e Stropnikove in podpredsednika Toneta Žagar- 1 namesto prejšnjega podpredsednika Vladimir- B Vrečka. Knalio prisrčna, kot .je bila za- aia prejšnje predsednice (jzkc Stropnikove, je bil pri- čeli naM<>\or novega predsod- ka Iranja Rebernaka. Lojzka lr(ipiiiko\a se je zahvalila prav lein vplivnim ljudem v občini vsem občanom, ki so pomasa- V rldbi 7 let, ko je bila pred- Pftni«;^'. skupščini in tudi njej jpbiui Url, tem odgovornem me- lu opravljati težke In odgovor- { naloge. Njej in podpredsed- l-njzka Stropnik lilii Madimirju Vrečku se je iliMilil v imenu političnih or- im/iuij. /lasti pa Občinskega "initcja /KS. /a vse uspešno ■izadcviinje občinske skupščine njiju kot predsednice in pod- '''''sodnika politični sekretar 'linskejra komiteja zks Bran- 9 ('orjup. ^••\i predsednik Tranjo Re- finak se je zahvalil odborni- in je dejal v svojem nago- l"'" naslednje: ^ovarišice in tovariši od •omiki! ^'•'ja iskrena zahvala za za- ''"ijp. ki ste mi ga izkazali z ^oliivijo za predsednika skup- "i)iine Ptuj, izpričuje tudi "'i'" /ajipanje v vašo in našo '"l>nn pripravljenost, da se bo- " skupnim trudom, napori irt sodelovanjem uspešno z odgovornim delom l.^l^ibnii, ki čakajo našo skup- v naslednji mandatni do- ^ "lanašnjim dnem prevzema- ""vo i/\ oljeni (polovica) od- P'"ilvi polcj; polovice skupščin- P» sesta\a. ki mu še dve leti P" "landat. odgovorne družbe- [ "'»vcznosti in naloge v skup- in med volivci, ki so nam odborniški mandat. Z il"". '"«tjo, z ..''"^"lini debn njem in zainte- ^'"^•inostjn \sakega odbornika il' bomo pripomogli k na- ^"^•i aktivnosti skupščine, s I ''>' rasla skupščinska avto- }'^\'^ lom se bosta krepila lu- bena \elja\a in ugled od- 1^ 'lia in s tem iahko pričaku- tl(!| \edno bolj uspešno i,J"^«nio in podporo delovnih ^:.""sti in občanov. „J,'''i"n. da se ne razhajamo v J ^11'. če trdim, da sprejema- i;jj"^''^iajhno odgovornost prav 'ka"!"' položaj, ki zgleda za cre /(.|(, neugoden, za mno- j y .'^'^ Po\ sem neugoden.) to- ko se ob vedno moč- »Ij^, .'."^okratizaciji in decen- '•^sU^''' "^'^Pg^ družbeno-eko- sistema bije boj za h r*''.k) in uveljavitev osnov- '^"f eptov gospodarske in iclorme — za hitrejšo isj^*^'^" prrobrnr.bo in gospo- ^ ''tabilizacijo. Toda že prvi uspehi reformnih ukrepov, lan- ski in letošnji rc/ultati gospo- darjenja v novih pogojih s<> ta- ko bodrilni, da sta vsak občutek nezaupanja in strah, da zahtev- nih fizičnih in intelektualnih naporov ne bomo zmogli, po- vsem neupravičena. Ce realno presodimo, da razpolaga naša družba z dokajšnjimi proizva- jalnimi silami, ki so sicer terja- le ogromne naložbe, in da je po- trebno te zmogljivosti z določe- nimi skupnimi napori in ob so- dobni tehnologiji čim uspešneje aktivirati, modernizirati, usposo- biti za specializirano proizvod- n.)o itd., potem lahko Ic z opti- mizmom zremo v naše bodoče uspehe. Potrebno jc, da se prav vsi resno zavedamo nalog, ki nas čakajo v zvezi s tem, zlasti takrat, ko bomo s polno odgo- vornostjo morali v imenu obča- nov sprejemati konkretne odlo- čitve. Te odločitve pa bodo ter- jale tudi naša brezkompromisna stališča, ki jih bomo morali jav- no zagovarjati in v praksi do- sledno uresničevati. Zavedati se tudi moramo, da se je v zadnjem času v marsi- čem spremenil položaj občine in način izvajanja njenih nalog v procesu demokratizacije, ko ob- činska skupščina prerašča iz or- gana politične oblasti v najširši organ samoupravljanja v občini, v forum demokratičnega dogo- varjanja o politiki in razvoju občine. To pomeni, da se občin- ska skupščina na svojem področ- ju vedno bolj odmika od nepo- sredne gospodarske operative in da se vedno bolj uveljavlja kot faktor pri urejanju vprašan.) na področju družbenih služb, komu- nalnega gospodarstva, na neka- terih drugih področjih in pri razvijanju neposrednih odnosov med delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in občin- sko skupščino. Prav tako ne smemo prezreti očitnega dejstva, da prevzema no\a občinska skupščina bogato in bodrilno dediščino, ki je bila ustvarjena v naši občini v nje- nem dosedanjem uspešnem družbenoekonomskem razvoju in to po zaslugi ptujskih okrajnih in občinskih vodstev, forumov, delovnih organizacij in posame- znikov, ki so s svojo skrbjo in napori pripomogli k takemu na- predku. Veliki del zaslug za do- sežene rezultate gre dosedanji predsednici občinske skupščine tovarišici Stropnikovi in pod- predsedniku tovarišu Vrečku, ki sta s svojimi zamislimi, rešitva- mi in energično doslednostjo pripomogla k uspešni realizaciji določenih programov in ukrepov v občini. (Nadaljevanje na 2. strani) Franjo Rebernak" DRUŽBENO INTEGRACIJSKI PRINCIP POVEZOVANJA KOMUNISTOV OMOGOČA VSESTRANSKO AKTIVNOST reorganizacija zveze komunistov v ptujski OBCIM Ze nekoliko konkretneje predolg za 10 osnovnih organizacij v razpravi vseh komunistov v občini V organizacijah Zveze komu- nistov ptujske občine že nad pol leta tečejo intenzivne razprave o reorganizaciji ZK. Slednjič je komisija za notranjo izgradnjo in reorganizacijo ZK pri občin- skem komiteju, na seji 4. maja 1967 — pod predsedstvom Fran- ca TETICKOVICA, sprejela konkreten predlog za reorgani- zacijo ZK v ptujski občini. Ta predlog je dan v razpravo vsem osnovnim organizacijam in ko- munistom. V okviru samoupravnega sistema Naša družba se oblikuje na osnovah socialističnega samo- upravljanja. Osnovno delovanje komunistov je v okviru samo- upravnega sistema in povsod tam, kjer se ljudje zbirajo in razpravljajo o zadovoljevanju šir.ših družbenih potreb. Komu- nisti morajo biti notranja idejna in politična gibalna sila pri raz- vijanju samoupravljanja. S tem pomagajo odkrivati delovnim množicam njihove prave, današ- njo in jutrišnje interese. Komu-, nisti morajo vzgajati delovne množice, ne le za probleme naj- ožjega področja dela. ampak za celotno družbeno problematiko, za neposreden vpliv na vsa idej- na, politična, kulturna in druga gibanja v družbi. Za takšno funkcijo pa ne ustrezajo več sedanje organiza- cijske oblike. Delovni človek ni- ma pravice in dolžnosti glede sa- moupravljanja .samo v delovni organizaciji, kjer je zaposlen, ampak se mora odražati samo- upravljanje tudi kot neposredno vplivanje delovnega človeka na upravljanje v komuni in širši družbeno-politični skupnosti — na vseh področjih družbene de- javnosti. Izhajaj6č iz teh načel je ko- misija za notranjo izgradnjo in reorganizacijo ZK pripravila predlog, ki ga daje v razpravo vsem komunistom v občini, da o njem povedo svoja mnenja in predloge. Tako bodo pripomogli k formiranju najustreznejših in učinkovitih oblik o*-ganiziranja komunistov v ptujski občini, da bodo sposobni hitro reagirati na idejno-politične probleme ter jih reševati enotno in učinkovito. Organizacijska oblika povezo- vanja komunistov bi naj bila \' bodoče bolj različna in elastič na. Poleg sedanjih stalnih akti- vov komunistov bi se naj vs> sedanje osnovne organizacij preimenovale v stalne aktive ko- munistov; osnovna organizacija ZKS pa bi dobila širšo — vse- binsko in organizacijsko obliko Prav tako bi lahko delo^-ale stal- ne konference, lahko pa tudi ob- časni aktivi in konference za po- samezna področja dejavnosti. Upoštevajoč načelo, da je te- meljna organizacija ZK v obči- ni — celotna občinska organiza- cija, komisija predlaga nasled- nje oblike organiziranosti komu- nistov: Komunisti iz vseh OO ZKS v delovnih organizacijah bi se po- vezovali v osnovne organizacije tam, kjer stanujejo. Izjema bi naj bili samo TGA »-Boris Ki- drič« Kidričevo in Kmetijski kombinat Ptuj. Tu daje komisija 2 variantna predloga: a) da ostanejo 00 ŽKS po proizvodnem principu v obeh delovnih kolektivih; b) da se tudi ti komunisti po- vežejo na terenu, v kolektivih pa ustanovijo konference ZK s stalnim vodstvom. Za območje Ptuja z bližnjo okolico komisija predlaga 5 osnovnih organizacij, ki bi štele od 70 do 200 članov ZK, in sicer: 1. OO ZKS Ptuj I. bi povezo- vala komtmiste, ki stanujejo na območju sedanjih I. II. in III. terena. 2. OO ZKS Ptuj II. bi povezo- vala komuniste, ki stanujejo na območju Ormoškega terena z vasmi Budma, Brstje in Souhlja ter območje sedanje OO ZKS l grupe IV. terena. .3. OO ZKS Ptuj III. bi pove- zovala komuniste, ki stanujejo na območju preostalega dela IV. !erena in krajevne skupnosti Rogoznica. 4. OO ZKS Ptuj IV. bi povezo- vala komuniste z območja Viča- ve in krajevne skupnosti Gra- jena. 5. 00 ZKS Ptuj V. bi povezo- vala komuniste, ki stanujejo na območju Brega in Turišča. ^tui je poslal 5. maja s štafeto pozdrave predsedniku Tiiu V petek, 5. maja 1967, popol- dne je pdslalo tudi prebivalstvo IZ Ptuja in okolice prisrčne po- zdrave predsedniku Josipu Bro- zu-Titu za njegov 75. rojstni dan. Ta dan popoldne je bil v Ptu- ju na Trgu mladinskih delovnih brigad sprejem lokalnih in zvez- ne štafete. Na tribuni pred ma- gistratom so se zbrali predstav- niki političnih organizacij in društev, občins.ki funkcionarji, predstavniki JLA, srednjih in drugih strokovnih ter osnovnih šol, na trgu pa mnogo prebival- cev. Največ je bilo pionirjev, učencev in dijakov, drugi pa so bili pripadniki JLA in civil- no prebivalstvo iz vseh pokli- cev in iz gospodarskih organi- zacij, zavodov in ustanov. Kot vedno, je bila tudi tokrat na trgu godba na pihala Svo- bode Ptuj, ki je zaigrala nad 1500 zbranim in nad 600 aktiv- nim udeležencem štafete več narodnih in partizanskih skladb. Po mestu so vihrale zastave, na oknih pa so bili gledalci iz oko- liških hiš. Radio Ptuj je poskr- bel za nemoteno ozvočitev, da so vsi dobro slišali vsebino pi- sem s pozdravi predsedniku Titu, ko so jih čitali predstav- niki- štafet na tribuni, kjer je sprejemal štafete predsednik SZDL Franc Rebernak. Vsa pisma so bila enako pri- srčna, polna želja predsedniku Titu in jugoslovanskim naro- dom, da bi še mnogo let skup- no s predsednikom Titom pra- znovali lepe majske dneve rojst- ii dan našega ljubega predsed- nika. Enako prisrčno so zve- nele želje prebivalstva iz Slo- venskih goric, s Ptujskega po- lja, iz Haloz in z Dravskega po- lja pa tudi iz Ptuja, od koder so prispele štafete pred magi- strat. Po svojih otrokih izraža- jo starši svoje čestitke predsed- niku Titu vsako leto v maju, nekateri pa se osebno z.berejo na trgu in prisostvujejo spreje- mu štafet. Občinski komite ZMS in šole ter JLA in društva, ki so Imele največ skrbi, da bi štafeta uspe- la, so bili lahko veseli in zado- voljni, da je bilo vse. kot so pri- čakovali in pripravili — veselo razpoloženje med zbranimi In vse ob določeni url. Po krajšem nagovoru pred- sednika SZDL Franca Reberna- ka v imenu občanov ptujske ob- čine in njihovih želja predsed- niku Titu za rojstni dan je od- hitela zvezna štafeta v sprem- stvu lokalnih štafet z zbornega mesta pred magistratom. De- lavcu iz strojnih delavnic Ivanu Serdinšku, ki je nesel štafetno palico proti Zavrču, je to izro- čila na tribuni dijakinja ESS Julijana Novak, v Zavrču pa jo je izročil štafeti iz so.sedne Hr- vatske dijak ptujske gimnazije Meznarič, aktiven mladinec- športnik. Tudi ob poti proti Zavrču se je zbralo mnogo mladine in od- raslih. Vsi so občudovali, kako skrbno je zbrala mladina mnogo cvetja in prisrčnih pisem za predsednika Tita in kako vdano so nosili štafetno palico nosilci Štafete in spremstvo. V mislih in po televizijskih zaslonih bomo gledali, ko bo zvezna štafeta izročila čestitke predsedniku Titu v Beogradu, kjer se vsako leto znova razve- selijo vsi Jugoslovani pozorno- sti vseh narodov Jugoslavije oh rojstnem dnevu svojega drage- ga predsednika Tita. V. J. TE DNI PO SVETU PRIJATELJSKI OBISK IZ MADŽARSKE Na povabilo državnega sekre- tarja za zunanje zadeve se mudi te dni v Jugoslaviji na uradnem obisku madžarski zunanji mini- ster Janoš Peter. Sedanji obisk šefa madžarske diplomacije in njegovi razgovori z jugoslovan- skim državnim sekretarjem za zunanje zadeve so izraz doseda- njega naglega in intenzivnega razvoja dobrih sosedskih odno- sov med dvema socialističnima deželama, hkrati pa tudi nov po- memben korak k nadaljnji razši- ritvi sodelovanja in pomemben prispevek k miru v tem delu sveta. Jugoslovansko madžarski raz- go\'ori potekajo v izredno odkri- tem in prijateljskem ozračju. Značilna za njih je ugotovitev, da se vzporedno s sodelovanjem na političnem področju razširja- jo tudi gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Madžarsko. Ob- seg blagovne izmenjave nenehno narašča, uspešno pa se razvijata tudi industrijska kooperacija in znanstveno tehniško sodelova- nje. Vedno močnejši je obmejni prmnet, dobri rezultati pa so do- seženi tudi v prometu in turi- zmu. Toda Marko Nikezič in njegov madžarski gost Janoš Peter te dni nista govorila samo o odno- sih med dvema državama, pač pa sta določila tudi mednarodni položaj, zlasti vietnamsko vpra- šanje, probleme glede utrditve evropske varnosti in nemško vprašanje. Marko Nikezič je v intervjuju, ki ga je dal pi-ed dnevi časniku Večerni je Novosti poudaril po- trebo po širokem, splošnem so- delovanju na evropski celini, in dejal, da je >-nnteres utrditve mi- ru v Evropi življenjske in sploš- ne narave za vse evropske narq- de, tako da je nemogoče govorili o omejevanju te akcije na do- ločeni krog političnih sil ali na določeno skupino držav.« V zdra- vici na svečanem kosilu, ki ga je priredil na čast svojemu go- stu pa je poudaril med drugim, da »kljub temu. ker je Madžar- ska članica varšavskega pakta, Jugoslavija pa ne. moreta obf deželi hkrati s tem. ko na ne- odvisen način gradita svojo po- litiko, delovati in tudi delujeta srečno v istem smislu, to je v interesu miru in sodelovanja v Evropi«. Tudi madžarski zunanji niini- ster Janoš Peter je izjavil, da je zelo zadovoljen, ker bo ob svojem prvem uradnem in pri- jateljskem obisku v Jugoslaviji mogel konstruktivno izmenjati mnenja o perečem mednarod- nem položaju, hkrati pa tudi mnenja o možnostih za uresni- čitev varnosti in popuščanja se- danje napetosti v Evropi in v svetu. Madžarski gost, ki ga je spre- jel tudi predsednik Tito, je s tem posebej poudaril pomen dobi-ih odnosov med dvema sosednji- ma podonavskima socialistični- ma drž.avama ter obiskal tudi Novi Sad, Zagreb in Ljubljano. 100 dni od napada na naša predstavništva v ZDA Ameriški zvezni sodnik Mat- ihews je izdal nalog za aretacijo Dragiše Kašikoviča. enega od ameriških državljanov jugoslo- vanskega porekla, ki je sodelo- val pri znanem napadu na ju- goslovanska diplomatska pred- stavništva v ZDA in v Kanad) Kašikovič je priznal, da je sode loval v tej teroristični akciji, ni pa hotel navesti imen ostalih udeležencev. Ker ni hotel odgo- voriti niti na vprašanja zvezne- ga sodnika v Washingtonu Mat- thewsa. je le-ta izdal nalog naj ga aretirajo. Kaže, da je aretacija Kašikc Viča bolj namenjena pomirit', lugoslovanske javnosti, kot p.^ dokaz, da ameriške oblasti res vodijo strogo in odločno pre- iskavo. Konec demokracije v Grčiji Grški notranji minister gene- ral Patakovs je izjavil, da bod<^> na mestu ustreljeni vsi, ki jih bodo dobili pri razširjanju -ko- niunističnih-« letakov ali pisanju sešel. Ko so ga vprašali, če bodo nekatere zapornike obsodili n smrt. je general Patakos odgo\i' ril, da bodo -v primeru potre!>. storili tudi to«. Georgiusa Papandreua in ne- kaj drugih uglednih grških po- litikov so premestili iz bolnišnic" in zaporniških hotelov v hiš' pripor. Veliko večino kaki 30.000 političnih zapornikov j' preseljujejo na otoke v Egejske morju, ki so jih spremenili prava koncentracijska taboiištr Stran 2 TEDNIK — petek, 12. maja 196? a V kmetijstvu je za letos smer razvoja znana in z uresničevanjem v kmetijslcih organizacijah tudi zagotovijena 7a območje ptujske občine bi naj pomenilo letošnje leto po ocenah kmetijskih organizacij in občinske skupščine Ptuj leto, v katerem bi naj bil usmerjen razvoj kmetijske proizvodnfe v intenzivnejše izkoriščanje zemljišč v obeh sektorjih lastništva, v večanje delovne storilnosti in proizvodno usmeritev v živino- rejo in vinogradništvo. MOŽNOSTI RAZVOJA Takšno smer razvoja kmetij- ske proizvodnje v 1967. letu na- povedujejo letošnji plani gospo- darskih organizacij. Tako bo kmetijski kombinat Ptuj po svojih predvidevanjih srednje- ročnega plana orne površine tako prilagodil, da bo na 50 od- stotkih površin prideloval ko- ruzo, na 25 odst. bela žita in na 25 odst. površin krmne rastli- ne. Letošnje leto bi naj porabil kombinat za pridelek korvize 600 ha, lansko leto pa jih je po- rabil samo 250 ha. Letos bo za- čel uvajati novejše hibridne sorte koruze s kakovostnim zrnjem in z ustrezno krajšo dobo vegetacije. Njegovi uspe- hi bodo prav gotovo močno vplivali na njegovo okolje. To se bo tudi v večji meri kot do- slej navezalo na kooperacijo in se bo bavilo s pridelovanjem hibridne koruze za vzrejo živi- ne in za prodajo. To bo toliko lažje, ker bo na območju ptuj- ske občine in na območju kme- tijskega kombinata Ptuj zvez- no tekmovanje v pridelovanju hibridne koruze. Letos se bodo pokazali prvi uspehi in pred- nosti ter koristi s pridelova- njem hibridne komze. Da ne bi bilo težav s sušenjem hibrid- ne koruze v večjih količinah, bo kmetijski kombinat Ptuj dogradil sušilnico za zrnje s kapaciteto sušenja 10.000 kg zrnja v eni uri. Spodbuda na tukajšnjem območju za seja- nje hibridne koruze in za tek- movanje tudi obvezuje organi- zatorja tekmovanja, da bo in- teresentom pravočasnp na raz- polago kvalitetno seme v za- dostnih količinah, mineralna gnojila, ki jih predpisujejo tekmovalni normativi, in zaščit- na sredstva, pa tudi, da bodo lahko z mehanizacijo opravili vsa dela, tista, ki jih z v^prego ne bodo mogli. VELIKA PRIČAKOVANJA TUDI OD 2IVIN0REJE Najmočnejše povečanje pro- izvodnje se obeta v živinoreji. Na to bo vplivala večja izko- riščenost farmskih zmogljivosti v družbenih delovnih organiza- cijah in nadaljevanje ter razši- ritev kooperacij skih prizade- vanj pri zasebnikih. Kmetijski kombinat Ptuj ima letos v svo- jih objektih nad 25.000 beko- nov namesto 12.000 kot v prej- šnjem letu, govedorejo pa bo skrčil vsaj za eno četrtino za- radi močnejše selekcije krav in zaradi opuščanja govedoreje v odprtih hlevih, ki se v naših krajih ne obnese. Stalež gove- jih pitancev bo ostal na lanski ravni. Izpraznjene odprte hle- ve bo nekoliko preadaptiral in jih bo porabil za vzrejališče piščancev-pohancev. VZREJA PIŠČANCEV NA FARMI IN PRI ZASEBNIKIH Znatno povečanje proizvod- nje predvideva tudi mesni kom- binat »Perutnina« Ptuj. Vzre- diti mora več brojlerjev, kot jih je 1965. leta, zato bo šte- vilo teh letos povečal za nad 60 96, kar tudi omogoča dogra- jena farma kokoši nesnic in lanski začetek proizvodnje va- lilnih jajc. Tako bi naj dala le- tos farma kokoši nesnic nad 7,300.000 jajc, kar bo tudi omo- gočilo povečanje proizvodnje na farmi brojlerjev za nad 65 %. Farma kokoši nesnic bo lahko zadovoljila tudi potrebe ko9perantov po enodnevnih pi ščancih. Da je zanimanje za vzrejo piščancev tudi pri za- sebnikih res veliko, se je naj- bolj videlo prejšnji teden pred trgovino »Pemtnina« na Bregu (prej mesar Podgoršek), kjer je bila takšna gneča za eno- dnevne piščance, da je mnogi ne pomnijo. Tudi pri predelavi jajc bi naj dosegli letos spre- membe na boljše, enako pri svežem mesu, predvsem pa pri kooperacijski proizvodnji svinj in goveda, KVALITETNEJŠA IN GOSPODARNEJŠA PROIZVODNJA Pomemben napredek v skrbi za kvalitetnejšo in gospodar- nejšo proizvodnjo se kaže letos pri zasebnem sektorju kmetij- stva, enako pa tudi pri obratu za kmetijsko kooperacijo pri kombinatu, pri mesokombinatu »Perutnina«, pri kmetijski za- drugi Lovrenc ter pri živino- rejsko-veterinarskem zavodu Ptuj. Za obrate za kmetijsko kooperacijo so izdelani načrti za kakovostnejše oblike sode- lovanja. Pri tem bi naj bil v bodoče pQudarek na specializa- ciji kmečkih dvorišč in v us- merjenosti teh dvorišč na trž- no proizvodnjo. MOŽNOSTI ZA NABAVO OPREME IN STROJEV Pri vprašanju, kako si naj zasebniki nabavijo sodobnejši reprodukcijski material, opre- mo in druga proizvajalna sred- stva, nam da odgovor le vse- bina odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Ptuj, zlasti glede nižje stopnje pri- spevka za kmetijstvo. Tako pri- hranjena sredstva bi naj pora- bili kmetovalci za nabavo opre- me in strojev za povečanje proizvodnje v kmetijstvu. V naslednjem letu bi naj bila si- tuacija še ugodnejša glede na možnosti za povečan dohodek v 1967. letu. Kmetijske delov- ne organizacije predvidevajo v 1967. letu povečanje celotnega dohodka za nad 30%, čeprav bi se naj skupno število zapo- '^Icnih letos skrčilo za okrog 8 Mesokombinat »Perutni- na« Ptuj je letos več vložil za nabavo opren^e za kooperacij- sko proizvodnjo z zasebniki. POTREBNA MODERNIZACIJA Takšen razvoj kmetijske pro- izvodnje zahteva letno razširi- tev in modernizacijo obstoje- čih naprav in objektov. Kme- tijski kombinat namerava letos nekaj investirati, vendar pred- vsem za izgradnjo silosov in sušilnice za zrnje, kar bi ga naj stalo nad 7,120.000 N din. Za na- bavo linijske opreme za pro- izvodnjo koruze bo porabil 2,800.000 N din, drugo pa bo vložil v modernizacijo tehno- jo^kih postopkov v obratih »Slovenske gorice«, »Tehnoser- vis« in »Klavnica«. »Perutnina« namerava letos izboljšati pro- izvodnjo za ceno 6,540.000 N din sredstev, ki jih namerava vložiti v te namene, nekaj pa še za novo valilnico v Turnišču z letno kapaciteto valjenja 10,000.000 piščancev. Živinorcjsko-veterinarski za- vod namerava letos povečati hlevske kapacitete za 10 bikov, kar ga bo stalo nekaj nad 20.000.000 S din, nekaj sredstev pa bo porabil za nabavo ple- menskih bikov iz uvoza ter za nabavo opreme. Teh nekaj riniteljev resno kaže na možnosti razvoja kme- tijske proizvodnje v ptujski f)bčini v 1967. letu. Te niso sa- mo planirane, temveč so zago- tovljene, ker so se jih kmetij- ske organizacije tudi resno oprijele. V. J. ROK DOGRADITVE ORMOŠKEGA ■ 10$ NI 06R02EN Delo pri gradnji mostu prek Drave v Ormožu poteli.i noirn Predvidevajo, da ga bodo zgradili v roku, to je pred končen tošnjega leta Podoba gradbišča ormoškeea mostu se vsak dan spreminja. Ma obeh bregovih sta že postav 'jena visoka nosilna stebra, ki bosta nosila jeklene vrvi, po ka terih bodo prevažali beton in drugi potreben material. Start nosilce razen enega so že podr !i. Na hrvatski strani j^radijo fc nove. Kopljejo jame, buldožer ji planirajo. V stmgi že gradijo osrajo, ki bo toliko zajezila vo- do, da bodo lahko podvodno betonirali nosilce v strugi. Sedaj morejo le s čolnom prek deroče Drave. Večkrat na dan vidimo, kako spretni čol- narji premagujejo deročo 'n valove. Delavci na gradi v strugi menijo, da bi jljj delu lahko ovirala najboi narasla voda. Ormožani, ki so že dojelj se most res gradi in da t kf)nčno lahko varno prckor Dravo po mostu, se ob ogl vanju gradbišča sprašujejo ko bo 7 dovozi na most. Priključki na m.ost so v jektu predvideni. Na obeh sovih bodo 7);Trajeni hkra mostom. Vozišče bo za 1, višje. Mnogi menijo, da bi m prilagoditi prometu celotei voz na levem bregu Drave, met bo vedno večji. Vijug in prestrmo cesto na klane mesta Ormoža proti železni mu prelazu, ki je nevarna sti pozimi, bo treba zravna razširiti. S Cestnim podje in z lastnimi sredstvi bi se tudi to urediti. Most bo { L'ojen največjemu in najt mu prometu. Treba bo d urediti dovoze, da ne boc ovira po dograditvi mosta. Prehod prek železnice, i bil tolikokrat zaprt in je o promet zaradi premikanja kov, se bo izboljšal. Na ž niški postaji Ormož pravijt bo 28. maja ukinjen transp( vlak, ki je ob premikanju večkrat zapiral prehod. S pa predpisi določajo, kako co so lahko zapornice 7.to metrov kakršnep na, le da ni na nje'^ dreves. Franjo Rebernak novi predsednik. Tone Žagar pa podpredsednik občinske skupščine (Nadaljevanje s 1. strani) Na zadnji seji občinske skup- ščine je tovarišica Stropnikova opozorila na ogromne naložbe, ki so jih bili deležni gospodar- stvo in negospodarske dejavno- sti v naši občini od leta 1957 in sicer v skupnem znesku 39 mili- jard starih dinarjev. Te naložbe so omogočile tak pospešen raz- voj družbeno ekonomskih odno- sov v občini, hkrati pa so nad- vse ugodna osnova za bodoči razvoj in uspehe na gospodar- skem in negospodarskem pod- ročju v naši občini. Mislim, da se nam ob tem ni potrebno po- sebej vprašati, katero smer bo- mo ubrali v naši bodoči politiki občine in občinske skupščine. Kontinuirano bomo nadaljevali z razvijanjem doslej uspešno opravljenega in ustvarjenega, nadaljevali bomo s programi, akcijami in ukrepi, ki so realni glede na potrebe, možnosti, po- goje in zmogljivosti v naši obči- ni, predvsem bo pa potrebno čim bolj smotrno aktivirati z dose- danjimi naložbami ustvarjene gospodarske kapacitete v korist nadaljnje gospodarske rasti ob- čine, to pa nam bo zopet omoMo- čilo, da bomo še uspešneje nada- ljevali z že začetim urejanjen^ določenih vprašanj na področju družbenih služb (izobraževanja, kulture, zdravstva itd.), ki so po- stala aktualna in zaskrbljujoča zlasti v zadnjem času in za ure- ditev katerih se že pripravljajo in delno že izvajajo ustrezne si- stomatiske odločitve in ukrepi. Naš osnovni občinski akcijski program bo srednjeročni plan občine, ki začrtava enakopravni razvoj gospodarskih in negospo- darskih področij v občini. Nalo- ga in skrb občinske skupščine in njenih organov, delovnih in družbeno-političnih organizacij, samoupravih organov, krajevnih skupnosti in vseh aktivno delu- jočih faktorjev v občini bo pred- vsem v tem, da čim bolj zainte- resirajo proizvajalca in občana, da se le-ta kot tvorni subjekt za- vestno zavzame za realizacijo občinskega razvojnega progra- ma in s tem zavestno odloči za dosledno podporo nadaljnji raz- vojni politiki občine. Tovarišice in tovariši odborni- ki, prepričan sem, da bomo od- borniki, občinska skupščina kot celota in njeni organi uspešneje izpolnjevali svoje odgovorne na- loge, če bomo deležni vsestran- ske in javne podpore samo- upravnih organov delovnih or- ganizacij, občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, poslancev, predvsem pa obča- nov. v takem vzdušju in sodelo- vanju bo nedvomno več dobre volje za delo, več pripravljeno- sti za napore in, kar je nadvse pomembno, tako bomo laže ure- sničili naše zamisli, dogovore in akcije v korist naših občanov, ki so nas izvolili, nam zaupali in ki bodo tudi terjali konkretne rezultate našega dela. Zanimiva analiza stro- iTedni- ka«. Odlikovanja, priznanja in zahvale, ki so ji bile sedaj in prej izrečene, si je zaslužila, enako pa tudi to, da jo bo ljud- stvo iz ptujske občine spoštova- lo tudi v bodoče kot poslanko. Za dobro in marljivo desno roko ji je bil v svoji odborniški in podpredsedniški mandatni do- bi Vladimir Vrečko, enako spo- štovan in priljubljen strokovni in javni delavec, ki je pokazal razumevanje za vse probleme V občini in vso voljo in iznajdlji- vost, da bi nastalo v občini čim- več novega, koristnega in lepega, da bi se težave občanov čimbolj zmanjšale in da bi občutili vsi, da smo iz leta v leto za korak dalje na vseh področjih gospo- darstva in v negospodarskih de- javnostih. Tudi njemu izrečena zahvala in priznanje je bilo iskreno in si ga je tudi v polni meri zaslužil. Na odgovoren položai ob zauptinju v sodelovanje občanov Na vidno in odgovorno mesto v občini sta stopila sedaj tudi mlada, občanom že kot politična delavca dobro znana moža, Fra- njo Rebernak in Anton Žagar. Pred njima in pred obema zbo- roma občinske skupščine ter pred vsemi občani je mnogo tež- kih in še nerešenih problemov in čas. v katerem sta postavlje- na pred nje, ni lahek in najbolj rožnat. Tega ju ni strah, ker se zavedata, da ju obdaja v občini nešteto politično in gospodarsko ter življenjsko zrelih občanov in občank, ki si vsi skupaj priza- devajo storiti vsak dan čimveč in čimboljše, kar je v močeh ob- činske skupnosti in v skupnosti Slovenije ter SFRJ. Odpirala bo- sta vrata tistim možnim in naj boljšim rešitvam, ki bodo naj- bolj zalegle in ki bodo dale naj- več koristnega. Prepričana sta. da nikdar ne bosta sama in da bosta vedno našla razumevanje za vse težave in tudi za vse uspehe ter da bo bilanca dela skupščine in njunega dela po njuni mandatni dobi enako uspešna, kot je bila dosedanja. Naslanjala se bosta na vse na- predne, predane in vztrajne sile v občini, ki niso nikdar klonile pod težo časa in trenutnih skrbi. Zagotovilo za pomoč sta dobila od občanov volilcev in od poli- tičnih organizacij. Vsebina seje obeh zborov v sredo, 10. maja 1967, in razpo- loženje na njej se je v celoti uje- malo z razpoloženjem ob dnevih, ko visijo po mestu zastave in te so tudi v sredo visele še v spo- min na 9. maj, dan zmage nad fašizmom in dan veselja, ko je naše svobodno ljudstvo vzelo tu- di svojo mirnodobsko usodo v svoje roke in se lotilo dela za lepše svobodno življenje v socia- stični skupnosti. Mnogokrat bo- do še visele te zastave in ob njih se bomo vedno radi spomnili ^■seh dosedanjih in novih uspe- hov in zmag. Seja obeh zborov se je končala že dopoldne ob 11. uri. Odborni- ki so še ostali nekaj minut okrog novoizvoljenih odbornikov, ter republiškega poslanca Borisa Kocjančiča, ki je tudi prispel na to sejo. v. J. Ob dnevu zmage j Novo orožje naše armade Odkar je v preteklem letu prenehala vsakoletna prvomaj- ska vojaška parada, spoznava naša javnost najnovejše dosež- ke v oborožitvi naše armade iz člankov njenih strokovnjakov. Ob dnevu zmage so odgovorni funkcionarji dali nekatere po- datke o najnovejših in najbolj zanimivih orožjih naše armade. Sodobne rakete Projektih domače izdelave so ekonomsko upravičeni in ne za- ostajajo za inozemskimi, zatrju- je direktor instituta za tehniko JLA. Prednost je v tem, da eventualni sovražnik ne bo po- znal vrste niti karakteristik projektilov, ki jih proizvajajo naše tovarne, kar pa ni primer t;lede uvoženih raket. Gornje so potrdili tudi kon- strukterji naših raket, najbolj nrepričevalni pa so posnetki na dokumentarnih filmih, ki so jih i)osneli na poligonih. ... proti tanku v razdalji :-cakšnega poldrugega kilometra ie šinil projektil. Tank se je premikal, raketa, ki jo je vo- dila izurjena roka vojaka s po- močjo žice med komandno pali- co in projektilom, pa ga je za- sledovala. Trenutek in... za- :ietek!... Tako vodena protitankovska raketa — pravi eden izmed nje- nih tvorcev — uniči vsak sodo- ben tank, lahko jo je voditi, do- met pa je večji kot pri proti- tankovskem topu. Prenaša jc lahko en vojak. STRELSKA DRUZiNA Strelska družina v Veliki Ne- delji je na svoji zadnji seji iz- volila za novega predsednika Franca Gotvanja. Istočasno je sprejela plan dela za letošnje leto. Strelska družina je bila pred leti zelo aktivna m je dosegala v tekmovanjih lepe uspehe. Zadnji dve leti pa je bilo njeno delovanje zelo slabo. Strelci upajo, da bo novo vodstvo bolje organiziralo delo strelske druži- ne in da bodo lahko zopet do- segali uspehe kot pred leti. ZR PROIZVODNJA IN PRODAJA - DA, PLAČEVANJE RAČUNOV - NE Tovarna volnenih izdelkov v Majšperku je letos v aprilu dobro ocenila oskrbo z doma- čim in uvoženim reprodukcij- skim materialom, s premogom, z električno energijo, z razpo- laganjem s prometnimi sredstvi ter z naročili za domači trg in z naročili za izvoz. Manj so bili zadovoljni s stanjem plača- nih računov ter s kreditnimi sredstvi. Proizvodnja je potekala brez večjih težav in so zato tudi do- segli aprilski plan proizvodnje. S fakturirano in s plačano re- alizacijo pa ni tako. Pri plačani realizaciji niso dosegli plana. Sedaj pripravljajo večje količi- ne mikanih tkanin za konfek- cijo, ki jih bo prevzela ta šele od julija 1967 dalje. Za izvoz pa pripravljajo večje količine če- sanih tkanin, kar bodo tudi do- bili plačano v prihodnjih mesc cih. Kolektiv tovarne vneto sprem- lja vse delo, pa tudi tržišče, ker sc zaveda, da je uspeh tovarne odvisen od več činitcijcv, od dobav domačega in uvoženega reprodukcijskega materiala, pa vse do plačane realizacije. Ob nedavni 30-letnici tovarne so na povedali resen boj tudi težavam v zvezi z reformo v dobri veri, da bodo vse te težave uspešno premagali in zagotovili trgu kvalitetne izdelke, zaposlenim pa vsakdanji kruh. v. j. TEDNIK — petek, 12. maja t%? Stran 3 Vesti iz Kidričevega Kidričevo se je M gostitelj olllčno izlozalo Za letošnje III. prijateljsko srečanje okrog 100 učencev in nekaj učiteljstva iz desetih šol v Jugoslaviji, ki je bilo od 6. do 8. maja tega leta v Kidriče- vem v spomin na skupno pomoč Zagrebu ob velikih poplavah pred nekaj leti, se je učiteljski kolektiv osnovne šole Kidričevo kot organizator srečanja skup- no z učenci in njihovimi starši pa tudi z vsem prebivalstvom iz Kidričevega in z območja te šole odlično izkazal. Okrog sto gostov je odneslo iz Kidričeve- ga in iz tega dela Slovenije ne- pozabne vtise, v Kidričevem pri šoli pa bo rastlo deset spomin- skih dreves kot žive neme pri- če vseh prijetnih doživetij in plemenitega namena prijatelj- skih srečanj učencev in učitelj- stva iz medsebojno oddaljenih šol v Jugoslaviji. Program za bivanje gostov v Kidričevem in v okolipi je bil premišljeno sestavljen, da je bilo dovolj časa za počitek, za spoznavanje gostov z gostitelji in nasprotno, z učiteljstvom in 5 starši, za delo in razvedrilo, pa tudi za ;SipoznavaTije in ogled Kidričevega ter njegove ožje in širše okolice. Ugodno so ocenili program učitelji-gostje in otro- ci; to so izrazili s prisrčno hva- ležnostjo ob slovesu. Bivanje učiteljic in učiteljev gostov pri družinah stanovskih tovarišev iz Kidričevega in učenčev pri družinah učencev iz Kidričevega je omogočilo no- va nepozabna znanstva. Odrasli so se pogovorili o raznih živ- ljenjskih vprašanjih, otroci pa o svojih skrbeh in veselju. Skupne prireditve v šoli in v restavraciji, razstava likovnih in foto izdelkov, quiz: Kako poznamo jugoslovanske književ- nike, otroška zabava za vse učence-goste, slavnostna akade- mija za dan zmage in podeli- tev spominskih plaket, potem skupno sajenje spominskih dre- ves pri šoli, strokovno posveto- vanje za učiteljstvo o problemih poučevanja materinega jezika v osnovnih šolah, ogled tovarne glinice in aluminija, družabni večer in še skupni izlet v Ptuj in na Pohorje je pomenilo za vse zelo poučno in koristno iz- rabljen čas za globoko dožive- tje vsega bogastva, ki so ga za to srečanje zbrale in pripravile vse osnovne šole, udeležene pri srečanju. Vse je pomenilo tudi manifestacijo plemenitih čustev ob pogledu na mlade priče pra- vega bratstva in prijateljstva med našimi narodi. V teh nekaj dnevih je Kidri- čevo preživelo resnično lepe, tople dni in enako jih bodo tudi njegovi otroci v bodoče doživ- ljali ob nadaljnjih srečanjih v drugih mestih. Poleg zahval in priznanj za vse storjeno za drage goste je potrebno priznanje ravnateljici šole v Kidričevem Zdenki Han- zlovi in njenemu celotnemu uči- teljskemu zboru ter prav vsem staršem in kolektivom, ki so ji pomagali lepo skrbeti za goste. Gostje so jim izrekli priznanje za vso prisrčnost, pozornost in neomajne dokaze, da bijejo tudi v Kidričevem za vso jugoslo- vansko skupnost srca vseh, ki se zavedajo veličine bratstva in enotnosti vseh narodov Jugo- slavije. Ob slovesu je bil pri- srčen pozdrav: »Na svidenje prihodnje leto v Beogradu!« V. J. Ob sprejemu učencev in učiteljev z 10 šol v Kidričevem Družbeno-integracijski princip povezovanja ko- munistov (Nadaljevanje s 1- strani) Celotno območje občine razen Ptuja pa bi prav tako bilo raz- deljeno na 5 krajevnih organiza- cij ZKS, ki bi štele od 50 do 100 članov ZK, in sicer: 1. Kidričevo (Dravsko polje), kjer bi bili povezani komunisti, ki stanujejo na območju krajev- nih skupnosti: Kidričevo, Cir- kovce, Hajdina in Lovrenc. 2. Majšperk, kjer bi bili pove- zani komunisitii iz kraijevndh skupnosti: Majšperk, Ptujska gora in Stoperee. 3. Srednje Haloze, kjer bi bili povezani komunisti iz krajevnih skupnosti: Podlehnik, Videm, Zetale in Leskovec. 4. Ptujsko polje, ta organizaci- ja bi povezovala komuniste z ob- močja krajevnih skupnosti: Dor- nava, Gorišnica, Markovci, Cir- kulane in Zavrč. 5. Slovenske gorice; v tej or- ganizaciji bi bili povezani komu- nisti, ki stanujejo na območju krajevnih skupnosti: Desternik, Juršinci, Polenšak, Trnovska vas in Vitomarci. Ce bo sprejeta druga varianta predloga komisije, bo tako na območju občine Ptuj le 10 osnov- nih organizacij ZKS, ki bodo vse organizirane po krajevnem prin- cipu; v primeru osvojitve prve variante pa bi obstajali še tudi dve OO ZKS po proizvodnem principu. Nadalje bi delovalo na območ- ju še 46 stalnih aktivov komuni- tov, in dve stalni konferenci ZK. O teh predlogih bodo razprav- ljali in dajali svoje predloge vsi komunisti v občini, dokončno pa bo sklepal o tem občinski komi- te ZKS. F. Fideršek ŠOLA V MARKOVCIH BO IMELA V JESENI 76 NOVIH UČENCEV v 1. razred osnovne šole Bra- tov Strafela v Markovcih niže Ptuja ie vpisanih za šolsko leto 1967/68 76 otrok, rojenih 1960. leta, od tega 42 deklic in 34 dečkov iz vasi in naselij na ob- močju te šole, in sicer iz Bu- kovec, Stojnc, Nove vasi, Zabo- vec, Borovec, Markovec, Prvenc in Sobetinc. Kot za vse učence, ki že obi- skujejo to .šolo, je pokazal uči- teljski zbor vso pozornost in skrb tudi za otroke, ki bodo prišli v jesen prvič v šolo. Ena- ko prisrčen, kot je vsako leto za nove učence sprejem v šoli prvi dan, je tudi spreiem star- šev na prvem roditeljskem se- stanku. Ravnatelj šole Gvido Cepin in njegov učiteljski zbor si resno prizadevata, da bi bila šola vsakemu otroku drugi dom, ki naj dopolni, česar otro- ci ne najdejo doma in jim naj ostane vse življenje kot skupna dragocenost doma in šole, star- šev in učiteljstva ter sošolcev. Šola Markovci ima ime po bratih Štrafela, ki so se zave- dali, da vsaja šola poleg doma v srca otrok zraven ljubezni d' rodne grude tudi pogum, ki it DOtreben vsakomur v boju, ko ie potrebno domovino varovati nred sovražniki. Bratje Štrafela so potrdili to spoznanje z živ Ijenjem v boju s fašističnimi okupatorji in so zato sedaj uči teljstvu, učencem in vsemu orebivalst^'u na šolskem območ ju zgled dobrih učencev v šoli in v življenju. Priznanje partizanskim kurirjem Občinski odbor Zveze zdru- ženj borcev NOV Ptuj in odbor partizanskih kurirjev sta do- segla s srečanjem v počastitev 22. obletnice osvoboditve v so- boto, 6. maja 1967, svoj namen. V lepem majskem dnevu obi- skani partizanski kraji Stoperce, , Zgornja Pristava, Gorišnica in Bori so obudili spomin na padle kurirje in borce NOV. Udele- ženci patrole z Dolenjske, No- tranjske, Primorske, Gorenjske in Štajerske so prisostvovali v Stopercah slavnostnemu pre- vzemu patronata nad šolo. V Zgornji Pristavi, v Ptuju, v Go- rišnici so položili vence pred spomenike. Skupno s predstav- niki političnih organizacij in krajevne samouprave in s svoj- ci so se zbrani spomnili krajev, ljudi in časov, bojev in zmag, ki so jih za vedno združile z ljudsko armado neustrašnih in revolucionarnih braniteljev na- rodnih in socialnih "pravic naše- ga ljudstva ter učiteljev mlade- ga rodu, da mora vsebovati ljubezen do domovine tudi pri- pravljenost na boj proti vsem nevarnostim in sovražnikom, v miru pa sodelovati za njen raz- voj in napredek. Pred osnovno šolo so bili zbrani kurirji in borci NOV v uniformah, z odličji, z zastavo, nekateri praznično oblečeni; med njimi so bili tudi domači- ni. Do šole so prišli v korak s harmoniko na čelu, v kraj pa so prispeli z osebnimi avtomo- bili in z avtobusi. Pred šolo je bila dobro pripravljena sloves- nost O pon^enu srečanja so go- vorili Ivan Kolar, domačin, funkcionar združenja ZB NOV; upravnik pošte Ptuj Stane Pre- dovnik; Milan Lacko, predsed- nik občinskega združenja bor- cev NOV; Ludvik Kukavica, ko- misar kurirskih postaj, in Hen- rik Ptibič, komisar štajerskega relejnega sektorja kurirskih po- staj. Prav svečano je bilo raz- vitje pionirskega prapora in prevzema patronata nad šolo v Stopercah. Po njem je govoril o nastanku in razvoju šole v Stopercah njen ravnatelj Rihard Vobovnik. Po vsej vsebini slo- vesnosti so lahko razumeli zbra- ni, da je spomin na padle ku-. rirje in borce še vedno svež pa tudi, da je še vedno v ne- varnosti svetovni mir. Vsak. beseda v spomin na padle bor- ce v minuli vojni in vsak obisk njim posvečenih spomenikov je obenem svarilo na stalno ne- varnost za svetovni mir, kar mora prizadeti vsakogar, ki mr bije srce za svobodno domovini in ljudstvo. Domačnost, ki so jo izkazali Stoperčani tudi ob tej priložno- sti vsem zbranim, je bila prav tako prisrčna kot vedno v vojni in po osvoboditvi. V Zgornji Pristavi 2, pri Po- žarovih, je bila slovesnost ob spomeniku, na katerem je vkle- san napis: Kraj junaškega boja kurirjev 8 TV postaje 27. 9. 1944 in smrti Staneta Petroviča-Ivana s Haj- dine, Jožeta Korošca-Andreja iz Spuhlje in Franca Petka- Zvonka iz Cvetkovec. Slavr padlim za svobodol Ivan Vauda je v imenu orgn nizacije združenja Zveze borcev NOV položil pred spomenik ve- nec. O boju kurirjev s fašisti v tem kraju je govoril Ivan Rau, tajnik občinske skupščine Ptuj. Učiteljica Avguštinova iz Sel je pripravila več točk ob- segajoč program. Med domači- ni so se zbrali tukaj na sloves- nosti poleg članov patrole tudi domačini Tone Purg, Bedračevi, Jusovi, Glažar in drugi iz oko- lice, iz Bolečke vasi in iz Dole- ne. Enako kot v Stopercah je recitiral kurir Pavle Herbst iz Ljubljane. Kolona avtomobilov je odhi- tela iz Zgornje Pristave v Ptuj Ob 15. uri je bil zbor partizan- .skih patrol pred spomenikom narodnega heroja Jožeta Lacka na Slovenskem trgu. Koman- dant štajerskih kurirjev Edvard Gole je poudaril v svojem na- govoru, da je potrebno kaj več in glasneje govoriti tudi o po- menu partizanskih kurirjev v teh krajih, o njihovem boju s fašisti, o njihovem političnem delu med ljudstvom in o sode- lovanju ljudstva z njimi. Tukaj je bil tudi predan raport o po- teku letošnje Kurirčkove pošte v občini. Pozdravni govor je imel tukaj Ivan Rau. Po obisku spomenika v Go- rišnici in položitvi venca ter po kratkem zadrževanju patrole v Gorišnici je bil končno še na Borlu zbor partizanskih kurir- jev. Tukaj je bil v dvorani v gradu pripravljen program in razdelitev odlikovanj zaslužnim partizanskim kurirjem. Zbrani ^o bili partizanski kurirji in borci ter domačini in udeležen- ci končne slovesnosti. Tako je minilo proslavljanj«. 22-letnice s srečanjem kurirjev borcev in aktivistov. Ob koncu so poslali predsedniku Titu br- zojavno čestitko. Proslavljan' 22-letnice kurirjev pomeni z kurirje, da so v tem času obi- skali skoraj vse slovenske kraj' in da so prehodili 11.000 km. Z letošnjo slovesnostjo v ob- čmi Ptuj je bilo izkazano po- sebno priznanje partizanskin kurirjem v ptujski občini i: vsem njihovim uspehom, o ks terih bo potrebno v bodoče tuc več pisati. V. J, Slovesnost pred osnovno šolo v Stopercah UPOKOJENCI ptujske občinske podružnice se skrbno pripravljajo na proslavo 20-letnice njene ustanovitve. Pevski zbor upokojencev pridno vadi, na terenih v Cirkulanah, Vlarkovcih, Zetalah in Podleh- niku so bile opravljene letne oplotna tehnika, energetika '[■cnstrukcija metalurških pe- J določajo metalurško uspeš- ,t in produktivnost, to so te- "el.ii ekstraktivne metalurgije. Salo .ie šol' lČitnicam in dopustom. Toda ustvaril samo katedre za to- jiottio tehniko in metalurške ječi. marveč je vodil tudi odde- leij Metalurškega instituta z isto dejavnostjo. Ni vzgajal samo ■tudentov metalurgije, ampak jp poleg tega v okviru Združe- nja jugoslovanskih železarn imel jtevilne tečaje z^ toplotne teh- njl^e. za osebje iz obratov za pieiilno lehniko in energetsko liontrolo. Torej je prešel od teo- fije tudi v neposredno prakso, kar edino more dati na tem stro- kovnem področju trajne uspehe. Na metalurškem odseku naše montanistike je 1950. leta diplo- miral za inženirja metalurgije. Se istega leta je bil imenovan za docenta tega odseka in za predstojnika inštituta za toplot- no tehniko in metalurške peči. Leta 1946 je začel kot asistent na inštitutu za toplotno tehniko in metalurške peči na že osno- vanem metalurškem odseku na- še montanistike organizirati ta institut tako rekoč iz nič. Z ne- popisno vztrajnostjo in spret- nostjo je znal skoraj brez denar- nih sredstev zbrati laboratori- jem tega instituta opremo, veči- noma kot darilo: za to opremo ga lahko zavida marsikateri po- doben institut. Študentom je bil strog oče in požrtvovalen prijatelj. Vzoren je bil v svojih pedagoških nazorih, neutnidljiv v organiziranju štu- dijskih ekskurzij študentov, ob vsakem času na voljo študentom za izdelavo diplomskih de. opravljanje izpitov ali sicer za pojasnila in povk. Ni bil med tistimi profesorji, ki se bojijo mlajše generacije, na-sprotno, prizadeval si je zadr- žati mlajše pri sebi, da bi posta- la njegova katedra močna, pri- stojna za vso Jugoslavijo. Za to ima nepozabne 2:asluge brez pri- mere. Naše železarne so mu to objektivno v največji meri pri- znavale, bil je razsodnik in stro- kovnjak brez priziva za energet- ska in toplotno tehniška vpraša- nja. Ce le bežno pogledamo njego- va dela, naštejemo 12 tiskanih publiicacij. 43 strokovnih poro- čil, predvsem v okviru razisko- vanj Metalurškega instituta za potrebe naših železarn in indu- strije. Spekter njegovega dela je zajemal teoretične in fizikalne osnove toplotne tehnike, visoko- temperaturnih gradiv in jekel, kontrolo in preverjanje delova- nja vsakovrstnih peči naših obratov in železarn, konstrukci- je gorilnikov, rekonstrukcije pe- či, predloge za zboljšanje njih delovanja. Naposled je z organi- ziranjem laboratorija za model- ne preiskave dal tej novi panogi tudi v naši deželi začetek \n trdno podlago. Mimo vseh teh del je seveda treba omeniti tudi njegova skripta, ki jih je napisal že kot, asistent, jih obnavljal, na novo izdajal in vsako leto prilagajal novemu razvoju in sodobnemu stanju. Pri vseh naših bodočih napo- rih bo pokojni profesor Drago- tin Pavko še vedno nenadomest- ljiv kot strokovnjak, raziskova- lec, učitelj, tovariš in piijatelj.-^ Op. ur. (Avtorjev sestavek je skrajšan za vrstice o razvoju pokojnega od rojstva do 1946. le- ta in za 6 vrstic v zadnjem od- stavku o želji, da se raven tega instituta po njegovi smrti ne bi znižala.) Ormož za teden brat- stva in prifateljstva Storili bodo vse, da bodo pri- jatelji iz sosednjih občin odnesli iz Ormoža najlepše vtise. Novi most, ki bo zgrajen konec leta prek Drave v Ormožu, se bo imenoval Most bratstva in pri- jateljstva. EDVARD PAJEK, član sekre- tariata medobčinskega odbora, o pomenu in pripravah na te- den bratstva in prijateljstva štirih sosednjih občin v Ormo-. žu: Letošnji teden bratstva in prijateljstva štirih sosednjih občin, to je Cakovca, Varaždina, Ptuja in Ormoža, bo v času med 14. in 21. majem. Kot uvod v že šesti teden bodo na vseh sedežih občin v soboto, 13. ma- ja, samo v Ormožu pa v petek, 12. maja, svečane akademije z izbranim programom. Ves teden bodo razne kulturno prosvetne, športne in druge prireditve in srečanja. Svečana seja med- občinskega odbora in delegacij štirih občin bo v nedeljo, 14. tega meseca v Varaždinu, kar bo istočasno uvod v razgibano izmenjavo kultui-no prosvetnih ?kupin, športnih ekip, pogovo- rov in sestankov v medobčin- skem merilu štirih občin. Vsakoletni, sedaj že tradicio- nalni teden bratstva in prijatelj- stva ni samo zunanja manife- stacija občanov štirih občin, ampak je vsebinsko bogato so- delovanje, ki se ne pričenja in ne končuje ob tednu bratstva in prijateljstva, temveč traja vse leto. V tednu bratstva in prija- teljstva dobi manifestativni zna- čaj. Občani štirih občin imajo mnogo skupnega že daljša ob- dobja. Vse štiri občine so iz- razito kmetijske. V vseh se razvijajo industrija in ostaU dejavnosti. Večina prebivalce, je zaposlena v kmetijstvu. Nh obeh straneh Drave živijo v podobnih pogojih, skratka ostre meje na tem področju ni opa- ziti. Medsebojno zbliževanje pa sega že več stoletij nazaj. V novi Jugoslaviji je tako so- delovanje v pogojih našega so- cialističnega gospodarstva še bolj zaželeno; dejavnosti štirih občin se dopolnjujejo na vseh PL-"-)čjih. Bratstvo in prijatelj- stvo sosednjih republik, ki je bilo močno potrjeno v narodno- osvobodilni borbi, je v primeru sodelovanja dveh hrvatskih in dveh slovenskih občin najboljši dokaz pravilnosti naše politike pri reševanju nacionalnih pro- blenov v naši večnacionalni dr- žavi. Nenehno utrjevanje brat- stva in prijateljstva med našimi narodi je potrebno prenašati na mlaiše generacije. Prireditve ob tednu bratstva m prijateljstva so samo meto- de in oblike našega medsebojne- ga sodelovanja, naših stikov in ' odnosov našega razumevanja in naše želje po čim širšem in čim uspešnejšem sodelovanju na vseh področjih dejavnosti. To sodelovanje je istočasno najbolj- ši prispevek naši gospodarski in družbeni reformi. To sodelova- nje na vseh področjih je boga- ta vsebina s pomembnimi rezul- tati, ki so izred.no pomembni ne le v občinskem in medobčin- skem, temveč v državnem me- rilu. V občini Oi-mož se občani delovni kolektivi, organizacije, mladina, športniki in pionirji, skratka prav vsi se pripravljajo z vnemo in zavestjo na vse na- stope v tem tednu. Ormožani bodo v svojem kraju z veseljem in bratsko radostjo sprejeli sku- pine, ki bodo gostovale v or- moški občini. Storili bodo prav vse. da se bodo naši bratje in prijatelji počutili v občini Or- mož kot doma in da bodo od tod odnesli najlepše vtise. Ormo- žani si še bolj želijo pogostej- ših in tesnejših stikov z občani, delovnimi kolektivi in organi- zacijami, športniki in ostalimi. To vse bo v korist občanom štirih občin. Kot slovesen zaključek šeste- ga tedna bratstva in prijatelj- stva bo srečanje občanov v po- čitniškem centru občine Cako- vec, v Vučkovcu. Množično s^" ga bodo udeležili prebivalci s" delujočih občin. Občani občine Ormož želijo, da bi potekal še.«ti teden bratstva in prijateljstva v vedrem in svečanem vzdušju. Pred koncem letošnjega leta bo dograjen in izročen prometu novi most prek Drave v Ormo- žu, ki povezuje bratski repub- liki. Tudi to bo manifestacija sodelovanja republik in občanov občin. Zelja prebivalcev obeh strani Drave je, naj se novi most imenuje Most bratstva in prijateljstva. To so sprejeli in potrdili predstavniki štirih ob- čin na seji medobčinskega od- bora. ZR Poklici, za katere usposablja ekonomska šota (Nadaljevanje s 4. .sti^an;) — sestavljanje vsakovrstnih zapisnikov in poročil v zvezi z deli vseh področij; — tehnična dela pri carinje- nju blaga; — tehnična opravila v zava- rovalnici; — dela v zvezi s sprejemom, evidenco in pregledom dajatev za socialno zavarovanje; — obdelovanje bančnih in- strumentov, kontrola in likvida- cija v banki; — vodenje vseh vrst naložb v banki; — obdelava vplačil dolgoroč- nih kreditov; — blagajnik v banki; — posli letnih vplačil dolgov. 5. Statistično-analitična dela obsegajo: — ugotavljanje stanja in spre- memb sredstev podjetja; — občasne analize; — zbiranje podatkov \i vseh enot podjetja; — sestavljanje mesečnih u- ostalih poročil in podatkov p' raznih vidikih; — sodelovanje pri sestavi sa- mostojnega proizvodnega načr- ta; — po.sIi referentov za stati.sti- ko v zavodu za statistiko; — zbiranje in obdelava stati- .stičnih podatkov v carinarnicah; — sestavljanje občasnih pre- gledov v zavarovalnicah; — sestavljanje podatkov in statistik v socialnem zavarova- nju; —' statistični posli v bankah. 6. Med pravna in kontrolna opravila spadajo: — kontrola dela podrejenih; — kontrola vodenja knjigo- vodske evidence; — kontrola kala, odposlanili in sprejetih računov, potnih ob- računov; — kontrola skladiščne in. em- balažne službe; j — kontrola materialnih uslug ■,n prevozov: — kontrola izvajanja občin- skih predpisov glede na obvez- nost di^žavljanov in podjetij; — kontrola pobiranja taks in prometnega davka; — kontrola poslov tržnega in- špektorja; — carinska in devizna kon- trola; — računska kontrola v zava- rovalnici, pri socialnem zavaro- vanju, pri obdelavi nalogov v bankah. 7. Pisarniška dela vsebujejor — znanje strojepisja in ste- nografije; — delo z računskimi stroji; — strojno knjiženje; — morebitna druga pisarniška >pravila. Glede na gornjo razčlenitev na poklice po področjih je raz- vidna vsa pestrost tovrstnega strokovnega usposabljanja. Ra- 7:nmljivo je, da pri tej razčle- nitvi ne gre za povsem ozke po- klice, ti so možni le v velikih podjetjih, temveč za združitev več nastalih opravil, pač. kakor to zahteva delovno mesto glede na dobro izrabljen delovni ča-- uslužbenca. Razumljivo je, da so lahko nekatera delovna me- sta vodstvena ali vsaj samo- stojna, da pa je ponekod po- trebna še globlja izobrazba, ki pa jo je možno doseči na višji visoki stopnji fakultete. O možnostih nadaljevanja študija smo poročali že v eni prejšnjih številk Tednika. Prispevek posredujemo v ča- s : poklicnega usmerjanja mla- dine, predvsem za one. ki se po- slavljajo od osnovne šole, ki jo bodo uspešno opravili. Javnost doslej še ni vedela za tako stro- kovno obsežnost splošnih gospo- darskih poklicev, o katerih naj razmišljajo starši in .mladina. Ravnateljstvo Nesreče na ovinku v Spuhlji so prepogoste. Prekratka in preslaba ograja ob ovinku jih ne more preprečiti. Tokrat jo je avtomobil I ob udarcu podrl, sam pa zletel na travnik. Dan pred tem so jo komaj popravili v MLEČNA KUHINJA V TRNOVSKI VASt OSKRBUJE 140 OTROK \' mlečni kuhinji osnovne šo- le v Trnovski vasi v Slovenskih goricah se od 185 hrani 141 učencev. Malico plačuje 96 učencev, brezplačno pa^ jo do- i->iva 45 učencev. Tudi za učence te šole je vsakdanja malica v mlečni ku- hinji dragocena pridobitev za zdravje in rast. Težko bi našli ludi v Slovenskih goricah star- še, ki ne bi priznali, da jc bila ..ivedt^a mlečnih kuhinj v šolah nujna in neprecenljiva prido- oitev. Nekaj staršev tega sicer javne noče priznati, pri sebi pa e ne morejo zatajiti spoznanja, ,la jc odvisna rast otroka od pravočasnega in izdatnega >krepčila tudi v času, ko je »trok zdoma. V šoli ugotavljajo otroci, da prigrizek, ki ga pri- nesejo nekateri .sošolci s seboj name^fo obroka v mlečni kuhi- nji, le ni topel in tako izdaten. kot jc v šoli pripravljen obroiv malice. Pogled z najvišjega vrha nad Trnovsko vasjo po šolskem oko lišu ne pokaže samo na lepote Slovenskih goric, temveč tudi na skromne hišice, v katerih .šc doraščajo nekateri otroci v do kaj skromnih življenjskih raz merah. Poleg skrbi staršev, da bi pripravili za otroke čim več je otrokom koristna še skrb šo le in občinske skupnosti tudi v obliki polne posode tople je di v odmoru v šoli in kosa kru ha, sicer bi marsikateri otrok fizično in umsko počasneje na predoval. Kolektiv Osnovne šole v Tr novski vasi misli, da je postala malica v mlečni kuhinji vsak- danja nujnost, zato pa bo mo- rala ostati mlečna kuhinja v bodoče nujen sestavni del vsa- ke šole, čeprav bi morali pri- spevati starši Še več sami. VOZNIK - KVALIFICIRAN DELAVEC PROMETNE STROKE Združenje .šoferjev in avto- nidianikov Jugoslavije, podruž- nica Ptuj, se je odločila že 1952. leta, da bo omogočila doseči vsak« leto svojim članom s šest- me-sečnim strokovnim tečajem kvalifikacijo delavcev prometne stroke, kar jim bo zagotovilo lažje in kvalitetnejše opravlja- fljf poklica, skupnosti pa večjo Nwxvwt v prometu na vseh ce- flah. Doslej je tako doseglo to kvalifikacijo nad (iOO voznikov. V nlruženju šoferjev in avto- fflfhaiiikov pričakujejo, da bo uniinanjc za ta tečaj iz leta v Itto še večje, ker to tudi zahte- in vedno večji cestni promet. Ka se je tudi oktobra 1966 ' ) nad 40 interesentov v ta . ;€ pričakovalo vodstvo te- >-5ja, da ga bo večina uspešno to.nčala. Izpiti v petek, 4. ma- ja 1967, pa so pokazali, da za- hteva kvalifikacija delavcev prometne stroke mnogo več klanja, kot ga interesenti pre- 'io; zato je dobilo diplome tečajnikov, nekaj jih bo ■e v kratkem ponovilo, dru- pa bodo zopet obiskovali te- '^i, ko bodo dokončali šolanje ia osemletki, kar je predpogoj " vpis. Na vprašanje tehničnemu vo- J« tečaja Francu MEGLiCU iz i'"ja. kaj so pokazali dosedanji '"aji in kaj bodo dali naslcd- "Ji- je odgovoril: , ^J-)osedanji tečaj'i so pokazali, po pravilno je, da imajo šo- in avtomehaniki svoje ^fj^uženje. Vsa podjetja, kjer so "-'''^len.i šoferji in avijameha- 1 imajo možnosti, da bi sa- zpcpolnjevala znanje in /"^kovne izkušnje svojih šofer- ji in a.vtomehanikov. To bi ^^'€im pomenilo, da bi obvisel j[5^'" ali avtomehanik v službi J*', znanju in pri izkušnjah, ki ^ Jih je prinesel iz JLA ali iz ^^'Une zaposlitve, potem pa bi Vo f'^'^^^"^^^" lastni iznajdlji- Pr!- pomagal na- Združenje je na željo 320 '■^ članov sklenilo skrbeti za tilanstvo, ne glede na to, lgram za tečaje in se- t»ii . ^1 vse članstvo .s tehnični- tn ^'^°'^^''^™i oredpisi, ki Vp,.ji^^^ dobro poznati vsak Ha!^ ^^'tomobila'. Predpisi se % "Jopolnjuieio. na eni stra- S?i humanizacije. na '^''^ni pa v smeri zmanj- ''^ krvnega davka na ce- stah, ki je bil dosedanja leta daleč previsok.« Od kod imate predavatelje? »Predavajo strokovnjaki va- jeniških šol in ptujske gimnazi- je, člane izpitne komisije pa do- bimo iz Sole za voznike motor- nih vozil Ljubljana Jezica, ki tudi izdaja absolventom diplo- me.« Kdo pa vam zagotavlja sred- stva za te namene in kako ob- računavate prispevke tečajni- kov? »Ker nima združenje dovolj lastnih sredstev, moramo pobi- rati prispevek od kandidatov, ki se ravna po planu stroškov za tečaj, za predavatelje, za pri- spevek za socialno zavai'Ova.nje. za prostore za tečaj, literaturo, učne pripomočke in drugo. Del stroškov nosi združenje iz čla- narine, drugo pa tečajniki. Prej- šnja leta nam je še pomagal ob- činski proračun, z varčevanjem pa je ta dotacija odpadla. De- lavska univerza sedaj nima te postavke v svojem proračunu, kar pomeni, da smo navezani na združenje in na interesen- {te. Večino stroškov nosijo te- čajniki sami, je pa nekaj tečaj- nikov, ki jiim podjetja povrnejo stroške iz skladov za kadre.« Ali so ti tečaji enkratni, ali so po stopnjah in večkratni? »Odkar ni visoke kvalifikacije /.a delavce v prometni stroki, ni potrebe po stopenjskih tečajih. Ko dobi tečajnik diplomo, po- meni, da je postal kvalificiran delavec v prometni stroki. Sam se mora naprej izpopolnjevati, ker mu tečaj ni mogel dati vse- ga, pač pa mu je pokazal, kaj vse je potrebno vedeti v tem poklicu in kakšna literatura ob- staja za tistega, ki hoče pove- čati svoje poklicno znanje.« Kdaj bo zopet tak tečaj in ka- teri letni čas jc zanj najprimer- nejši? »Jesen in zima sta najprimer- nejši čas za tečaje naše vrste, pa tudi za druge, ko se promet na cestah nekoliko zmanjša in šoferji in avtomehaniki niso ta- ko za;po'sleni kot v sezoni naj- večjega prometa; takrat navad- no nimajo šoferji časa niti za dopuste, kaj šele za tečaje. Naš tečaj bo verjetno zopet v jese- ni. Prijav še ne sprejemamo, ker so interesenti navajeni na predhodno obvestilo v tisku ali radiu.« V. J. DELOVNE NAVADE PRI OTROCIH V otrokovi naravi je težnja po raznovrstnem udejstvova- nju. To težnjo je potrebno pod- preti. Otrok bi rad kladivo ali klešče, iglo ali žago, da bi iz pa- pirja, krpe ali lesa ustvaril za- misli svoje bujne fantazije in zadostil svoji želji po udcjstvo- vanju. Starši bi morali razume- ti to željo po ustvarjanju, pri- skrbeti otroku material in do- ločiti miren kotiček za njegovo' malo delavnico. Otrok bo verjetno večkrai pokvaril material in ne bo ni česar naredil. Tu in tam se bo celo poškodoval. V takšnih pri rnerih je treba dati otroku po gum in mu svetovati. Otrok bo začel znova, da bi končno nare- dil, kar si je zamislil. Ukvarjanje s koristnim delom Starši morajo poskrbeti za to, da otrok vzljubi delo in da si pridobi delovne navade.^ Za to so pogoji v vsaki družini. Otro ku je možno naročiti, da prebu- di in nahrani svojega mlajšega bratca ali sestrico, da ga (jo) obleče in odpelje na sprehod. To lahko zahtevajo od otroka starši, ki zgodaj odhajajo na delo in jim otrok v tem pogle- du lahko pomaga. Ce so otroci pravilno vzgaja- ni, bo otrok opravljal takšna dela s posebno ljubeznijo in za- dovoljstvom, če je med otroci rivalstvo in ljubosumje, mora- jo starši vztrajno popravljati takšne odnose. Starši lahko zahtevajo, da otrok opravi nekatere koristne opravke, da prinesel potrebno iz trgovine, iz kleti, s trga. V'se- kakor jc potrebno preceniti, ali je otrok sposoben opraviti do- ločeno delo. V tem pogledu mu je treba dati navodila in nasve- te m pozneje pohvaliti njegov prispevek ali mu tu in tam dati kakšno nagrado. Najvažneje pa je, da otrok čuti, da je opravil koristno delo in da je tako po stal koristen član družine. NIČ grobih opominov Otrok \cdno ne bo uspel kot je treba, ker se mu lahko pri peti, da kakšno stvar razbije, da razlije kupljeno tekočino in podobno. To se pripeti tudi od raslemu človeku. V takšnih pri merih je potrebno otroka po miriti in mu dati pogum, da bo prihodnjič delo boljše opravil Grobi opomini, prikazovanje sosedovega otroka kot pamet nejšega mu bo samo odvzelo pogum. Starši se morajo zado- voljiti s sposobnostmi svojega otroka ter mu pokazati, da ga imajo radi, čeprav ni opravil določene naloge. Ce napravi otrok s svojim udejstvovanjem nered v sobi, ga je treba poučiti, vendar z be sedami, ki ga ne bodo žalile. Fi zjčne kazni porazno delujejo na otroka, medtem ko lep po stopek vzgaja in spodbuja k boljšemu delu. Včasih je treba sesti k otroku in mu pomagati izdelati kakšen predmet ali it z njim kaj nakupovat, da bi ^: otrok pridobil izkušnje matere očeta ali drugega starejšega čla na dru-*.ine. V prvi vrsti mora otrokovi okolica pokazati vse razumeva nje in potrpljenje, da bi sc otrok navadil na delo in si pri dobil delovne izkušnje, ki jili bo v življenju krvavo potrebo val. VC-T Stran % TEDMK - petek, 12. maja 1967 Na XI. pohodu ,Po poteh partizanske Ljubljane' Tradicionalnega, že enajstega pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«, se je letos udeležilo več kot 24.000 tekmovalcev. Učenci ljubljanskih šol so tek- movali že preteklo soboto, med- tem ko se je ostalih 10.000 tek- movalcev pomerilo 6. in 7. ma- ja. V soboto 6. maja zvečer so najprej startali mladinci v »šta- feti zmage« 3 X 1000 m v dveh skupinah. V drugi skupini je tekmovala tudi štafeta gimnazi- je Ptuj v postavi: Mirko Simo- nič, Miran Cepin in Janez Mež- narič. Prvi je startal Simonič, ki se je uvrstil v skupini 41 tek- movalcev na solidno deveto me- sto. Po sprejetju palice je Mi- ran Cepin silovito krenil naprej in se uvrstil na šesto mesto, vendar so ga do druge predaje izdale moči in tako je predal Sfafetno palico Meznariču s sed- me pozicije. Ta je odlično tekel in na polovici proge prehitel še- stega, nato je poskušal ujeti še petega, a je bil ta že predaleč. Tako je gimnazija Ptuj zasedla med vsemi gimnazijami iz Slo- venije odlično peto mesto, med vsemi 70 ekipami pa 11. mesto. V tej skupini sta tekli tudi eki- pi TVD »Partizan« iz Markove in ekipa mladinskega aktiva iz Cirkovc. Rezultati: 1. šolsko športno društvo »Janez Peternel« 7:48,0 ..., 11. gimnazija Ptuj 8:15,0..., 33. mladinski aktiv Cakovec 8:51,0..., 49. TVD »Partizan« Markovci 9:10,0. Takoj za mladinci so startale mladinke v »štafeti zmage« 3 X 600 m. V tej skupini sta te- kli ekipi TVD »Partizan« Kidri- čevo in TVD »Partizan« iz Mar« i kovc. Na startu je povedla Ko- laričeva (Markovci), ki pa je to j mesto držala samo prvih ,300 m.! Medtem ae je prebila na četrto mesto Pungerlova (Kidričevo), ki je zelo slabo startala, saj je bila po prvih 100 na zadnjem mestu. Stanje po prvi predaji se ni bistveno spremenilo. Vo- dile so Novomeščanke, na petem mestu je bila Zitnikova (Kidri- čevo), na 11. mestu pa druga tekmovalka Markove. Pri drugi predaji je prišlo do gneče, tako da je Klajnškova padla na de- veto mesto, vendar je do cilja prehitela dve tekmovalki. Rezultati: 1. Novo mesto 5:30,0 ..., 7. TVD »Partizan« Kidriče- vo 5:52,0..., 13. TVD »Partizan« Markovci 6:02,0 itd. Vseh ekip je bilo 35. Sončno nedeljsko jutro je dalo še več moči tekmovalcem v ^partizanskem maršu« na 25 km. V tej najtežji disciplini so veči- noma vodili atleti Kladivarja ih zmagali z nas'kokom več kot štirih minut pred drugouvršče- nimi Ljubljančani. V »partizanskem maršu« sta startali dve ekipi Iz Kidričeve- ga, in sicer ZROP v postavi Drago Ačimovič, Ivan Sramuša in Jože Mahonič, in TVD »Par- tizan« v postavi Alojz Gojčič, Marjan Muršec in Janez Mez- narič. Partizanovci so hrabro startali in po 7 km so bili še vedno odlični četrti. Toda sedaj je prišel najtežji del proge, vzpon na Golovec. Tu so jim pošle moči in se niso mogli več meriti z ostalimi atleti — dolgo- progaši. Padli so na 13. mesto. Toda teka še ni bilo konec. Na ravnem delu so dali zadnje moči in v sijajnem finišu po ljub- ljanskih ulicah prehiteli dve ekipi. Rezultati: 1. AD Kladivar 1:36,29..., 11. TVD »Partizan« Kidričevo 1:53,29..., 32. ZROP Kidričevo 3:07,00 itd. PTUJSKI ESPERANTrSTi V ČAKOVCU V nedeljo, 7. t. m., je imelo esperantsko društvo v Cakovcu svoj letni občni zbor s proslavo 35. obletnice obstoja društva. Prisotne so bile tudi delegacije Zveze esperantistov Hrvatske iz Zagreba ter skupine esperanti- stov iz Varaždina, Koprivnice, Ptuja in Maribora. Posebno to- plo so bili pozdravljeni espe- rantisti iz Nagykanisze na Ma- džarskem. Po daljšem premoru je lani delovanje esperantskega dru- štva v Čakovcu ponovno zaži- velo. Nastop pionirske skupine (okoli 30 učencev in učenk se v šoli uči esperanto) s pesmijo Esperanto estas lingvo por ni in recitacijami zasluži priznanje in vso pohvalo. Tudi naš ptujski pionir mali Boris S. se je dobro izkazal. Omembe je vredno sodelova- nje esperantistov z Ljudsko uni- verzo, katere predstavnik je orisal vlogo in vrednost za zbli- ževanja narodov ter obljubil tudi za nadalje vso potrebno pomoč. Po poročilu predsednika, ki je govoril o delu in težavah, je predsednik delovnega predsed- stva, znani esperantski publicist tovariš Vančik iz Varaždina. orisal razmah esperanta ter de- lovanje esperantistov v Jugo- slaviji in podčrtal delovanje društva v Cakovcu. Tudi ostali zastopniki so iz- razili čestitke za dosežene uspe- he ter želeli mnogo uspehov pri nadaljnjem delu, pozivajoč mla- dino, naj se resno poprime uče- nja esperanta. Tovariš Ilun iz prijateljske Madžarske je prikazal trpljenje madžarskega naroda za časa okupacije in izrazil zadovoljstvo in veselje, da zdaj lahko ma- džarski esperantisti ponosno dvigajo esperantsko zastavo in razširjajo plemenito Zamenho- fovo idejo. To dokazuje lansko- letni svetovni esperantski kon- gres v Budimpešti. Po delovnem programu je sle- dilo skupno kosilo, kjer je vla- dalo vzdušje pravega prijatelj- stva. Nato smo si ogledali mu- zej. Cas je potekel in morali smo se ločiti od prijaznih starih in novih znancev v upanju, da se bomo prej ali slej spet nekje srečali, verjetno v Nagykaniszi. kamor smo bili povabljeni. JD. Strelstvo Za pokal »1. maja« V nedeljo, 7. maja t. 1., je bilo v Ptuju deseto tradicionalno tekmovanje z zračno puško za pokal 1. maja. To tekmovanje organizira vsako leto v maju občinski strelski odbor v počastitev med- narodnega delavskega praznika 1. maja. Tekmujejo petčlanske ekipe strelskih družin naše ob- čine. Doslej je bila najuspešnejša družina Turnišče, ki je osvojila pokal petkrat. Železničar in Kidričevo pa sta ga osvojila po dvakrat. Tudi za nedeljsko tekmovanje so veljali za glavne favorite strelci iz Turnišča. Toda šport- na sreča jih ni spremljala in tako so rezultati naslednji: Kidričevo I. 827, Turnišče II. 314, Turnišče L 812. Kidričevo II. 762, Železničar I. 758, Ki- dričevo I. 742, gradbeno podje- tje Drava 720, Železničar II. 711, Podlehnik I. 707, Turnišče III. 676, Gradnje 661, Podlehik II. n56, Juršinci 656, Gozdar I. 637 in Gozdar II. 612 krogov. Naj- boljša ekipa iz Kidričevega je prejela prehodni pokal za leto 1967. _.......... K. A. TD PARTIZAN UREJUJE IGRISCE Telovadno društvo Partizan v Veliki Nedelji je pričelo ureje- vati . nogometno in rokometno igrišče na prejšnjem prostoru. Na poziv TD ga bodo uredili s prostovoljnim delom člani Par- tizana in ostali prostovoljci. Ak- ciji Partizana so se odzvali pre- bivalci v večjem številu. Do otvoritve bo potrebnih še veliko prostovoljnih ur. Ivana Spolenjaka Ptuj razpisuj prosto delovno mesto SNAŽILKE s polovičnim delovnim časom. Ponudbe je treba poslati v 15 dneh po obiavi. SPREJMEM KOLARJA, KOVA- ČA IN KLJUČAVNIČARJA. Rogaška 1, Ptuj. POPRAVEK Na 7. strani našega lista št. 17 z dne 28. aprila tega leta je v ?1psu Dušana Slavika iz Ptuja napačno navedeno njegovo ime. kar s tem popravljamo. Uredništvo V Ormožu bodo uredili Icegljišče Ormožani žc \cC let pogrešajo kegljišče. Prej je bil pri gostil ni Abonent. Vsak dan je bilo polno kegljačev. Sedaj se vozi- jo kegljat v Ljutomer. Še bolj ga pogrešajo mto. ker v Ormo žu ni možnosti za razvedrilo Dvakrat tedensko so kinopred stave, v Mestni grabi pa je mo goče igrati rokomet KK Ormož je sklenil keglji šče urediti. V kratkem bo zopet v razvedrilo in veselje ormoš kim kegljačem. V tem mesecu bodo preuredili tudi ostale pro store gostišča. Z. R.