8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
Primorski
Posumia piačana v gotovim ~	.AA
Abb. postale i gruppo Cena 4UU lir
nevmk
Leto XXXVII. St. 45 (10.867)
TRST, nedelja, 22. februarja 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Tržaški vozli
Pred bližnjim glasovanjem o proračunih v krajevnih upravah
PO KOMAJ ZA SILO VZPOSTAVLJENI ENOTNOSTI
Nove težave za vlado ob predlogu o degradaciji bivših voditeljev SID
Craxijcva zaskrbljenost nad pojavi «namernc odsotnosti* in «prostih strelcev* med parlamentarci večine - Oster napad Donat-Catiina na vodstvo KD
REAGANOVA ADMINISTRACIJA ŽE PRIČELA GROBO VMEŠAVANJE
LATINSKA AMERIKA V OBJEMU SVOJE BOCA TE SEVERNE SOSEDE
Salvadorski hunti vojaška, čilski pa finančna pomoč - Washington svari Evropo pred ^komunistično nevarnostjo* - Ponovno geslo «Amerika Američanom*
V teh dneh so se v Trstu pričela križna pogajanja, vsi se pogajajo z vsemi. Komunisti z demokristjani, socialisti, Listo za Trst, Slovensko skupnostjo, kar prav tako velja za demokristjane, socialiste, Listo za Trst, vse laične stranke in Slovensko skupnost. E-dino izjemo predstavlja MSI, s katero se — vsaj uradno — ne pogaja nobena stranka. Na dnevnem Tedu so zavezništva v treh za Trst odločilnih, ali vsaj zelo važnih u-pravnih telesih: tržaški občini, tržaški pokrajini in občini Devin - Nabrežina. Do sedaj so bile koalicije različne: občino upravlja Lista za Trst, za katero so g'asovali še radikalci, indipenden-tisti in misovci, odločilen pa je bil za proračun vzdržani glas demokristjanov; na pokrajini je številčno trdna koalicija socialistov, laičnih strank in demokristjanov ob odločilni podpori komunistov. Končno upravlja devinsko - nabrežin-sko občino leva koalicija z odlo-(ilm podporo Slovenske skupnosti.
Seveda pa ne gre samo za zavezništva, ki naj omogočijo normalno upravljanje krajevnih uprav in o-dobritev proračuna kot odločilnega upravno - politično - finančnega akta. Razpravlja se o vseh bistvenih vprašanjih Trsta in tržaškega razvoja: o industrializaciji, prometu, pristanišču, o vlogi Trsta na meji in v tej zvezi seveda v prvi vrsti o možnostih, ki jih nudijo osimski sporazumi. Povsem logično je v ospredju razprava o slovenski narodnostni skupnosti in globalnem zaščitnem zakonu, o katerem med strankam' in tudi znotraj Liste za Trst obstajajo povsem različna stališča. Zaključek pogajanj in nova, if Trstu ustvarjena politična ravnovesja, bodo torej pomenili tudi delni odgovor na vsa navedena vprašanja, ali vsaj označili osnovno, novo politično u-smeritev.
Pa vendar se največ govori o koalicijah, o političnih zavezništvih, ki so v raznih primerih različna.
Že smo dejali, da tržaško občino do sedaj upravlja Lista za Trst z enobarvnim odborom, ki je na vsakoletnih proračunskih razpravah Prejel: 18 lastnih glasov svetovalcev Liste za Trst, poleg njih pa še štiri glasove MSI, tri glasove svetovalcev radikalne stranke in glas indipendentisla Marchesicha, sku-Paj 26 glasov.
Odločilni so bili torej demokri-stjanski vzdržani glasovi, ki so o-mogočili odobritev občinskega proračuna, drugače bi občinski svet Proračun zavrnil,
Tokrat pa lahko župan Cecovinl računa z gotovostjo samo na last-ne glasove Liste za Trst (pa tudi v niej so notranji odnosi mnogo bolj zaostreni) in morda na glasove neo-fašistov, ker bodo radikalci prav gotovo glasovali proti proračunu. Vzdržan je demokristjanov pa ni več povsem avtomatično zagotovljeno.
Prišlo je namreč do nekaterih bistvenih političnih sprememb. KD se predstavlja enotno kot stranka in kot svetovalska skupina. E-notno se pogaja z Listo in razpravlja o možni koaliciji Lista -KD, kar bi v občini številčno odgovarjalo, politično pa ni enostavno niti za Krščansko demokracijo in še manj za Listo. Formalni predlog je sicer bolj zapleten, ker predvideva široko koalicijo vseh strank od Liste pa preko KD do laikov in socialistov do komunistov. Dejansko pa obstajajo še vedno samo štiri možnosti:
L. Sedanje stanje, ko odločajo vzdržani glasovi Krščanske demokracije, in torej KD omogoči na-d°ljnj{ obstoj Cecovinijeve občin-ske uprave brez kakršne koli protivrednosti, skratka brezplačno.
2.	Dogovor KD - Lista in morda
kdo, kar v temeljih spremeni
eedanja ravnovesja.
3.	Povsem nova koalicija ustavnih strank in torej od KD pa vse
KPI, z Listo in neofašisti v o-Poziciji.
<■ Neodobritev proračuna in nove občinske volitve nekje jeseni.
V tem trenutku je zelo težko Predvideti možne izhode, ker so Vsi odnosi izredno zapleteni. Vsekakor pa lahko rečemo, da je prva rešitev, ki je bila v prejšnjih
ih izsiljena z grožnjo novih občinskih volitev, manj verjetna, ali bolje ni več avtomatična. Predvsem se sedaj tudi Lista boji vo- j
litev. Njena organizacijska moč je ošibljena, lrneri in Lloyd Adriati-co menda nista več tako pripravljena odpreti mošnjo, o čemer priča pričetek ukinjanja časnikarskega dela Telequattro. Predvsem pa je Lista globoko razklana na več delov in glede sodelovanja s KD o-stro razklano na dva dela: Ceco-vini in Gambassini za sodelovanje, Giuricin in njegovi pa proti in za dosledno spoštovanje znanih treh točk.
V pokrajini je položaj podoben: možna je potrditev sedanje koalicije in torej socialističnega predsednika s koalicijo laikov in de mokristjanov ob odločilni podpor i komunistov, ki so neposredno v u-pravi ali jo podpirajo od zunaj. Po drugi strani pa je seveda možna tudi koalicija Liste in KD in končno enobarvna uprava Liste za Trst ob podpori misovcev, ki pa bi razpolagala samo s štirinajstimi glasovi in bi torej — ponovno — potrebovala vsaj vzdržane glasove KD.
Nas Slovence pa še posebej zanima devinsko - nabrežinska občinska uprava, za katero obstaja samo ena politično - aritmetično možna koalicija in to: KPI (7 svetovalcev), PSI (2 svetovalca) in Slovenska skupnost (3 svetovalci), skupaj 12 glasov. Taka koalicija ni samo aritmetično, temveč je tudi programsko močna, saj omen'ene stranke glede osnovnih vprašanj zagovarjajo podobna stališča: so odločno za globalni zaščitni zakon, za sodelovanje s socialistično Jugoslavijo, za sodelovanje slovenskih in italijanskih demokratičnih ljudi. Razlike so. vendar ne bi smele biti nepremostljivei
Obe preostali, teoretični rešitvi, sta povsem nesprejemljivi in izredno nevarni:
1.	Koalicija KD - SSk tn z Listo za Nabrežino ima teoretično deset glasov in bi z glasom neo-fašista razpolagala z 11 glasovi, kar aritmetično zadostuje za upravo. Politično pa je to povsem nesprejemljivo. Ni možno zavezništvo političnih grupacij, ki imajo diametralno nasprotna stališča. Taka koalicija bi v temeljih spremenila upravo, notranja ravnovesja itd. in bi za Slovence pomenila samomor.
2.	Le malo boljši bi bil prefek-turni komisar, ki bi razpisal nove volitve. Ni problem v volitvah, ki bi zelo verjetno potrdile že obstoječa ravnovesja, problem je v komisarju in v posledicah komisarske uprave. Kaj lahko si predstavljamo podpis stotine gradbenih in drugih dovoljenj, spreminjanje etnične sestave občine, za kar je potrebnih le nekaj potez s peresom. Tudi taka odločitev je torej nesprejemljiva in za slovensko narodnostno skupnost v Italiji izredno škodljiva.
Konkreten dogovor treh partnerjev je stvar neposredno prizadetih strank in njih vodstev. Želimo in prepričani smo, da bodo vodstva znala rešiti obstoječe težave, ki prav gotovo so in upoštevati nujnost, da ostane devinsko - nabrežinska občina v trdnih upravnih rokah v interesu neposredno prizadetih občanov in v interesu širše skupnosti Slovencev v I-taliji.
Zapleteni tržaški odnosi znotraj strank in med strankami se ne rešujejo v brezzračnem prostoru, o-samljeno in brez povezave s kontradiktornimi političnimi procesi v republiki Italiji in celo širše v mednarodni politični areni. V modernem svetu so vsi družbeno - politični premiki med seboj povezani. Ne gre namreč samo za politično alkimijo in za aritmetiko odnosov med strankami, za seštevke svetovalcev, županov, odbornikov in predsednikov ustanov in drugih upraviteljev. Gre za bistvene odnose in za odgovore na nekatera osnovna vprašanja razvoja. Prihodnji mesec bo pokazal, če se je Trst zavedel ne preveč spodbudnega razdobja zadnjih let, ko je vladalo splošno mrtvilo in ko se nič več ne rešuje, in se je kaj naučil. Dejstvo je, da so vse prognoze tržaškega razvoja izrazito neugodne in da je treba temeljito spremeniti sedanjo usmeritev. Bo imel Trst toliko moči in toliko zdrave politične volje? Odgovor na to vprašanje ni lahek, niti e-nastaven,
BOGO SAMSA
RIM — «Strah po prestani nevarnosti je bil tolikšen — komentira zaključke predvčerajšnjega Forlanijevega sestanka s tajniki vladne večine najvplivnejši italijanski dnevnik — da najbolj optimistične prognoze udeležencev niso prekoračile realistične previdnosti*. Po ponovnem parlamentarnem porazu ob glasovanju o temeljnem finančnem zakonu za »upravljivost* države, so se vladne stranke obvezale primerneje usklajevati delo svojih parlamentarnih skupin in zagotoviti prisotnost parlamentarcev, da. bi se vlada vendarle ne znašla v manjšini, toda te obveze bo treba še preveriti s prakso.
Tajnik PSI in vplivna Donat-Cattinova struja v KD nista tako prepričana o avtomatičnem uspehu takih prizadevanj. Craxi sicer prikazuje četrtkovo pregla-sitev vladne večine kot «incident» brez političnih posledic in priznava «pošteno zadržanje* KPI ob zagati večine, obenem pa ne more prikrivati »zaskrbljenosti* nad pojavi «namerne odsotnosti* in «zakrkn.ienih prostih strelcev*, ki jo je treba nato krpati s srečanji na vrhu. V neobičajno skramo ostrih tonih pa Donat Cattin prek svoje struje zatrjuje, da »je kuga v sami stranki*, v kateri e-notno vodenje pomeni le »sporazum za oblast*, medtem ko KD ostaja brez smernic.
Ponovno (za silo) vzpostavljena enotnost Furlani je ve vladne koalicije je torej po splošni oceni vse prej kot neomajna, saj mimo ugotovitev opozicije, da ni prišlo do vladne krize zgolj po zaslugi »odgovornega zadržanja* KPI, se v samih vrstah večine nadaljujejo polemike, zlasti de-mokrščanske desnice in socialdemokratov, do levice KD. češ da goji še vedno skomine po »narodni solidarnosti*, oziroma privilegiranem odnosu s KPI Včeraj pa je povrhu vsega počila še nova bomba, ki še poglablja spore med vladnimi strukturami.
Socialistični obrambni minister Lagorio je namreč sklenil predlagati degradacijo bivšega vrhovnega poveljnika vojaške obveščevalne službe (SID) admirala Ca-sardija ter njegovih sodelavcev gen Malettija in kapetana Labru-ne, po preiskavi, ki je baje ugotovila njihovo odgovornost za izginotje in objavo strogo zaupnih dokumentov. Gre za na.istrož-jo kazen, ki je predvidena v vojaški ureditvi, izsledke preiska-
Vihar, ki ga je razvnel Boris Pahor v našem zamejskem kozarcu s svojim govorom na Prešernovi proslavi v Bazovici, me je potrdil v ugotovitvi, da Edvard Kardelj z ocenjevalci svojega dela in misli ni imel sreče. Stalin je bil o njem prepričan, da je zaklet sovražnik Sovjetske zveze, zahodnjaki pa (vsaj nekaj časa), da je tisti) dogmatik, ki ga bodo Sovjeti, v primeru Titovega padca, postavili na čelo partije. An gleški poslanik v Beogradu je leta 1948 o njem ugotavljal, da je slovenski nacionalist, Djilas ga zmerja z izvitim redoljubnim Slovencem,» Boris Pahor pa prihaja sedaj na dan z obtožbo, ki jo je bilo že slišati na Sokratovem procesu v Atenah, češ da
ve pa je Lagorio sporočil tudi rimskemu državnemu pravdniku in vojaškemu generalnemu pravd-ništvu. Pa se ti oglasi bivši de mokrščanski minister in svoj čas tudi podtajnik v obrambnem mi nistrstvu Pastorino, ki ie včeraj izrazil posebno hvalo in popolno solidarnost Casardiju in zatrdil, da predlog o degradaciji odraža »nizkotne politične špekulacije*. Torej nov primer težko rešljivega' spora v vladni večini.
Skupščina levice PSI pred kongresom
RIM — V okviru priprav na 42. kongres PSI, ki bo aprila v Palermu, se je včeraj sestala levičarska struja,' ki jo vodita Lom-
Na kongresu bo sodelovalo pet tisoč delegatov iz vse Sovjetske zveze in nekaj sto predstavnikov tujih partij. Po napovedih Iz široke propagandne kampanje, ki se je začela že pred meseci ,je razvidno, da bodo na tem kongresu osrednjo pozornost posvetili gospodarskim vprašanjem. Sovjetska industrija namreč ni dosegla načrtovanih rezultatov in se je morala zadovoljiti s precej nižjo rastjo. S še hujšimi težavami se srečuje kmetijstvo, ki tudi lani ni bilo sposobno zadovoljiti domačih potreb po osnovnih živilih, kar je še dodatno poslabšalo sovjetsko plačilno bilanco s tujino. Te težave se posredno odražajo tudi v po-
kvari mladino.
Nič nimam proti temu, da kritično razpravljamo o Kardeljevem delu in njegovih teorijah, tudi zaradi tega, ker sem prepričan, da je nuja po kritiki temeljni kamen njegove misli. Kardelj bi prvi imel za kalina debelo-glavca tistega, ki bi hotel zapreti njegove razprave v skrinjo zaveze. Z druge strani pa me vendarle moti, če se polemika z njim izrodi v banalno poenostavljanje in bistveno izkrivljanje. Ne čutim se poklicanega, da branim Edvarda Kardelja. Vendar se mi ne zdi pošteno, prav zaradi mladine, ki da jo naši profesorji kuiijo z njegovo ideologijo (litinami), da ne povem o tem nekaj besed.
Boris Pahor je v svojem govoru
bardi in Signorile. Na skupščini so izrazili nesoglasje s Craxijevimi tezami in nujnost ponovne vzpostavitve dialoga s KPI v prizadevanjih za demokratično alternativo pri vodenju države.
Italijanski čolni izpluli iz Pulja
FERRARA — Puljsko sodišče je včeraj po hitrem postopku obsodilo poveljnike sedmih italijanskih ribiških čolnov, ki so jih zalotili pri ribolovu v jugoslovanskih teritorialnih vodah, na denarno kazen. Potem ko je vsak od poveljnikov plačal od tri do štiri milijone lir kazni, so lahko čolni izpluli iz puljskega pristanišča.
časni rasti družbenega standarda in prav temu vprašanju bo moral kongres dati pričakovane odgovore. Sovjetski voditelji se namreč zavedajo, da je od življenjskega standarda v marsičem odvisna trdnost notranjega političnega sistema. Lekcija, ki prihaja iz bližnje Poljske, je namreč še sveža .
Šestindvajseti kongres bo moral spregovoriti tudi o razmerah na Poljskem. Številni politični komentatorji ocenjujejo, da je SZ žrtvovala številne principe »realnega socializma*, raje kot da bi še bolj razburkala poljsko družbo in svetovno javnost. Vendar te spremembe na Poljskem so samo izjema in zato jih ne gre posnemati.
Neprijetno bo tudi vprašanje odnosa do treh največjih zahodnoevropskih komunističnih partij, katerih voditelji so tokrat prvič odklonili vabilo za kongres. Še posebej ostra je polemika z italijansko partijo, ki jo je CK KPSZ pred kratkim obtožil, da podpira protisocialistične sile na Poljskem. Voditelj delegacije italijanskih komunistov Giancarlo Pojetta je izjavil: »Upajmo, da me ne bodo poslali po tovarnah, kot so napravili kubanski komunisti med svojim kongresom in da mi bodo dovolili govoriti na tribuni*.
Sovjetski voditelji pred kongresom tudi stopnjujejo obtožbe proti Zahodu. Obrambni minister U-stinov je včeraj opozoril Združene države Amerike in njene zaveznice, naj nehajo uporabljati »jezik diktata*. V pogovoru za moskovsko Pravdo ob dnevu sovjetske armade je izjavil, da je sovjetska strateška doktrina «izrecno o-brambna* to pa prav gotovo ni znak šibkosti. Obenem je namreč pohvalil opremljenost domače vojske in njeno pripravljenost.
Izjave sovjetskega obrambnega ministra so posreden odgovor na
ugotovil, da nam nič ne bodo pomagale Prešernove proslave v Cankarjevih in drugih domovih, če bodo slovenskim učencem posredovali nauk slovenskega marksističnega ideologa, da bo s kapitalizmom umrl tudi narod, čeprav nisem globok poznavalec Kardeljevega dela, si vendar upam trditi, da je ta interpretacija popolnoma zgrešena, če se kdo hoče o tem prepričati, naj vzame v roke Kardeljev tRazvoj slovenskega narodnega vprašanja» in ga odpre na zadnji strani. Tu avtor obnavlja svojo temeljno ugotovitev, da narod ni absolutna, metafizična vrednota, ampak da je v zgodovini nastal in se v njej razvijal kot pojav družbenega življenja. Z razcvetom tfemokratič-
WASHINGTON — »Amerika A-meričanom*. Preživelo geslo Monroejeve doktrine ponovno pretresa zahedno poloblo. Posledice takega ameriškega preobrata so na dlani: »ZDA se bodo z vsemi silami in sredstvi postavile po robu komunistični nevarnosti*. Fašistični vojaški režimi Latinske Amerike so ' za Washington »najzvestejši zavezniki*, zato jih je treba ojačiti, da jih ne bi ljudski odpor zrušil. Predsinočnjim je precej pričakovano prišla vest, da je Reaganova administracija obnovila finančno pomoč čilski hunti. Včeraj so se »topovske salve* proti »komunistični nevarnosti* nadaljevale.
Na muhi novega »ameriškega preporoda* je sedaj ljudski odpor v Salvadoru. Reaganova administracija ni v teh dneh varčevala
zadnje obtožbe nove ameriške ad- i (hinistracije in so odraz poslabša- | nja odnosov med velesilama.
RIM — Italijanski zunanji minister Emilio Colombo bo danes odpotoval na uradni obisk na Tajsko. V Bangkoku se bo sestal z ministrskim predsednikom Tinsu-landondo in zunanjim ministrom Savetsilo.
Protest Ekvadorja kubanski vladi
QVITO — Ekvador je ostro protestiral pri kubanski vladi zaradi napada na ekvadorsko veleposlaništvo v Havani. To novico je sporočil ekvadorski predsednik Jaime Roldos, ki med drugim tudi pravi, da ni izdal dovoljenja za izpraznitev veleposlaništva. Ku-
RIM — Predsednik republike Sandro Pertini ni podpisal vladnega zakonskega odloka o vsedržavnem sporazumu med vlado, deželami, občinami in sindikalnimi organizacijami zdravnikov o novi triletni konvenciji. Italija se je ponovno znašla pred vrtincem novih polemik, ki jih bo skoraj gotovo povzročil predsednikov sklep, potem ko je vlada klonila pred stavkami zdravnikov.
ne, socialistične družbe, bo rast-la tudi zavest — pravi dalje Kardelj — da poleg narodnih interesno obstajajo tudi občečloveški, da so ti celo pomembnejši in svetlejši. *Ta proces bo postopoma vnašal v nacionalne forme novo občečloveško vsebino in s tem opravljal veliko delo pri zbliževanju in spajanju narodov, ne da bi uporabljal nasilje nad stvarmi. Nasprotno, kolikor intenzivnejši bo razcvet nacionalnih kultur, toliko bogatejš . bo občečloveška kultura. V tem smislu torej govorimo o stapljanju narodov v občečloveško skupnost.»
Kot vidite, misli, vključene v marksistični pogled na svet, a starejše od marksizma. Lahko bi jih podpisal Pavel iz Tarsa, Vol-
z obtožbami, da »Kuba in njeni zavezniki po ukazu SZ netijo državljansko vojno v tej srednjeameriški državi*. Posebni Reaganov odposlanec Eagleburger je obredel vse pomembnejše prestolnice Evropske gospodarske skupnosti, da bi prepričal zahodne zaveznike o »upravičenosti* ameriške vojaške pomoči diktatorskemu režimu v San Salvadoru. Že jutri bodo z največjim poudarkom in v slogu običajnega ameriškega cirkusa objavili »belo knjigo o Salvadorju*, ki bi morala dokazati kubansko in sovjetsko vmešavanje v notranje zadeve te državice.
Pritiski, ki jih je bila deležna zahodna Evropa za časa Carterja, so le bledikav spomin v primerjavi z ofenzivo, ki jo je sprožila nova vvashingtonska admini-
bansko zunanje ministrstvo pa trdi, da .je 13. februarja dobilp dovoljenje za vstop v veleposlaništvo in za osvoboditev štirih e-kvadorskih diplomatov, ki so bili talci skupine Kubancev.
FIRENCE - Po skoraj štirih mesecih jetništva so predsinočnjim ugrabitelji osvobodili 19-let-nega študenta Daria Chiaschia, sina nekega gradbenega podjetnika in lastnika stanovanj iz kraja Lastra a Signa pri Firencah.
PORDENON — V Roveredu in piano v bližini Pordenona je včeraj zgorelo večje skladišče. Po prvih ocenah naj bi ogenj povzročil za tri milijarde lir škode. Skladišče je bilo razdeljeno na dva dela, v prvem delu je bilo pohištvo podjetja Lipa, v drugem pa konfekcija nekega večjega trgovskega podjetja.
Točni vzroki Pertinijevega sklepa niso znani, agencije trdijo samo, da je predsednik republike zahteval od Forlanija pojasnila in podatke glede kritja novih izdatkov, ki ga predvideva sporazum v okviru dosedanjega proračuna. Mirpo ugibanj pa lahko sedaj ugotovimo, da je Pertinijeva odločitev hud udarec za Forlanija. Zdravniki so kot pričakovano zagnali vik in krik in zahtevajo takojšnjo u-
interesi
faire, Mazzini, Prešeren. Skratka vsak človek, ki sicer ljubi in spoštuje svojo narodnostno identiteto, pa vendar pri tem ne pozablja, da obstajajo vrednote, ki so od nje višje in žlahtnejše. Vsak človek, ki se strinja z Erichom Frommom, da je tnacionalizem naša oblika incesta, je naše malikovanje, je naša norost. «Patriotizem:» je njegov kult*.
Ne ljubim polemike, vendar gre tu za načelno vprašanje o vsebini ,našega samoobrambnega boja. če pelje ta boj v samodo-padljivc povzdigovanje naše posebnosti, ga jaz ne nameravam bojevati. Meni gre za to, da se uveljavim kot Slovenec, kot človek in zato bratu Ital Hami bolj brat.	JOŽE PIRJEVEC
stracija. Kot kaže, je do sedaj le ZRN precej jasno povedala, da se ne strinja v celoti z diagnozo in terapijo, ki jo predlagajo ZDA. Francija nekoliko okleva, saj si želi tihe ameriške ped por e pri svojih načrtih v Afriki, Velika Britanija je s svojo konservativno vlado cb strani Reagana, ostali pa so za Washington nepomembni, le nekakšen privesek zavezništva.
Kljub vsemu pa Reaganu ne gre tako lahko od role, kot je pričakoval. Predsednik komisije EGS Ga-ston Thom je včeraj jasno povedal. da bo evropska »deseterica* v prihodnjem tednu do potankosti »samostojno in smotrno* proučila probleme nudenja pomoči Salvadorju. Eagleburger je namreč »svetoval*, naj se EGS ne vmešava. Thorn prepričano zaupa funkcionarjem švicarskega rdečega križa, »ki bodo evropsko pomoč izročili res samo potrebnim*. Ob tem p? evropski komisar pozablja, da so za Reaganovo administracijo prrv reveži in potrebni najhujši »prevratniki*.
Nedopustno obnašanje vojakov ZDA v Grčiji
ATENE — Grška vlada je včeraj protestirala pri ameriških o-blasteh zaradi nenapovedanih vojaških vaj skupine ameriških vojakov, ki so v popolni protikemič-ni bojni opremi vdrli v mestece Drama, severno od Soluna. ZDA so sč že opravičile za neljubi incident. Grška vlada pa je v precejšnji zagati pred svojo opozicijo, saj dogodek precej zgovorno dokazuje, da se Američani še pred določitvijo pravnega statuta svojih oporišč obnašajo v Grčiji kot gospodarji.
Stanjša potnika okradena na vlaku
VIDEM — Neznanec je včeraj na vlaku omamil dva starejša pitni ka, moža in ženo, ki sta prihajala iz Turina in ju okradel. Potnik, ki je stopil na vlak v Vi-cenzi, se je spoprijateljil z žrtva-va in jima ponudil sadni sok. O-ba sta ga nič hudega sluteč popila in nato zaspala. Ko sta se prebudila sta opazila, da sta brez kovčkov in denarja.
resničitev sporazuma. Pertinijeva skrb pa je navsezadnje upravičena. Vlada trdi, da ni denarja, da je treba zategovati pas, preko noči pa nakaže 550 milijard lir za zdravnike, nekateri trdijo celo, da je znesek še višji, kar 1000 milijard.
Konfederalni tajnik UIL Bugli je prepričan, da bo strošek nekoliko nižji, a vsekakor višji od onega, ki ga napoveduje vlada in bo nihal od 650 do 700 milijard Ur. Vsekakor je izdatek precejšen. Kako ga bo vlada iztržila, ni postransko vprašanje. Sindikalna konfederacija CGIL-CISL-UIL ni z lah-kim srcem sprejela tak ukrep, ko pa se mora vsak dan soočati z izjavami vlade, da ni sredstev za izboljšave delavskih plač. Zgovoren je tudi primer, s kakšnim trudom je sindikalna federacija dosegla smotrnejšo draginjsko doklado za pokojnine, ko bi morala biti taka izboljšava sama po sebi nekaj povsem normalnega, saj so pokojnine precej nižje od plač zdravnikov.
Sindikalne organizacije zdravnikov že napovedujejo »belo stavko* in trdijo, da bodo v prihodnjih dneh »zaostrile boj, če ne bodo uslišali njihovih zakonitih zahtev*. Pertinijev sklep je torej dregnil v šršenje gnezdo. Javnost bo po vsej verjetnosti podprla svojega predsednika, njegov sklep p« bo dobrodošel marsikateri krajevni upravi.
HiNiiiutiMMiiiiimMiiiiiiiiniHMiiiMiiimiiiiiMiiitiiiMiiinutininiiitiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitmiiiiuin
Slovo od Filipinov
Koke vernikov, ki se stegujejo k papežu ob njegovem odhodu s 'Filipinov, izražajo upanje množic zatiranih in zapostavljenih v Aziji (AP)
Ob narodnih so tudi občečloveški
JUTRI St BO V MOSKVI ZBRA10 5 TISOČ MLgMTOV IZ WS£ SOMETSBE ZVHE
KOČLJIVA VPRAŠANJA NA DNEVNEM REDU 26. KONGRESA SOVJETSKIH KOMUNISTOV
Gospodarske razmere v državi v središču pozornosti - Pajetta še ni gotov, ali bo lahko
govoril na kongresu - Obrambni minister Ustinov hvalil pripravljenost sovjetske vojske
\
MOSKVA — V sovjetskem glavnem mestu so včeraj potekale še zadnje priprave pred Jutrišnjih, .začetkom; 36,> kongresa komunistične partije SZ. Predvčerajšnjim se je sestal plenum centralnega komiteja, ki je, kot je bilo sicer pričakovati, soglasno sprejel uvodno poročilo Brežnjeva in tudi načrt ministrskega predsednika Tihonova za novo gospodarsko petletko.
■imiHiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiinfiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiifiiiiiihiiiiiiiuiiiiiniiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiis
FORLANUEVA VLADA PRED NOVO NEVŠEČNOSTJO
Predsednik S. Pertini ni podpisal odloka o sporazumu z zdravniki
Zahteval je pojasnila o finančnem kritju - Sindikalne organizacije zdravnikov že napovedujejo protiukrepe
ZA URESNIČITEV EVROPSKEGA SINHROTRONA*
Italija uradno kandidira kraško območje pri Banih
Ministrstvo za znanstvene in tehnološke raziskave se je dokončno opredelilo za to, da uradno predlaga Evropskemu znanstvenemu skladu v Strasbourgu kandidaturo Trsta za uresničitev tako imenovanega «evropskega sinhrotrona*. Poleg Trsta je svoj čas postavilo svojo kandidaturo tudi mesto Frascati, za kar se je ogrevala tudi rimska univerza, zanimivo pa je, da je tudi Vsedržavni inštitut za jedrsko fiziko, ki deluje prav v Frascatiju, pred dnevi podprl kandidaturo Trsta. Na odločitev ministrstva je nedvomno vplivalo tudi dejstvo, da deluje v Trstu že vrsto let Mednarodni center za teoretsko fiziko pri Miramaru in da je na kraškem območju pri Banih, kjer naj bi se uresničil evropski sinhrotron, v načrtu tudi gradnja Centra za znanstvene in tehnološke raziskave.
Minister za znanstvene raziskave Romita je že naročil predsedniku Vsedržavnega sveta za raziskave prof. Quagliarellu, naj sporoči v Strasbourg uradno opredelitev Italije za uresničenje sinhrotrona na tržaškem Krasu. Vodilni odbor Evropskega znanstvenega sklada bo menda že prihodnji teden pregledal prispele kandidature, dokončna izbira kraja, kjer naj se nova mednarodna znanstvena struktura dejansko uresniči, pe naj bi bila opravljena nekako do junija letos. Za evropski sinhrotron se namreč potegujeta tudi Velika Britanija in ZRN.
Evropski znanstveni sklad je sprejel že leta 1978 sklep o uresničitvi sinhrotrona s premerom 200 metrov. Izvedenci računajo, da bo nova struktura s pritiklinami zavzela okrog 90.000 kv. metrov površine. Za izvedbo del, ki naj bi trajala 5 let, je predviden izdatek v višini 100 milijard lir. Polovico sredstev mora prispevati država, v kateri bo sinhrotron zgrajen, preostalo polovico stroškov pa bodo prevzele nase države članice Evropske gospodarske skupnosti ter Jugoslavija, Avstrija, Norveška, Švedska in Švica,
SINDIKALNI SPOR V TOVARNI GMT
Včeraj sestanek na pokrajini jutri pa na občini v Dolini
Poudarjena nujnost enotnega nastopa vseh dejavnikov pred nastopom resnejše krize
Na sedežu tržaške pokrajinske uprave je bil včeraj dopoldne sestanek, namenjen obravnavi sindikalnega spora v Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu. Sestanka, ki ga je sklical predsednik pokrajine dr. Carbone, so se udeležili parlamentarka LpT Gruber - Ben-co, odbornik Gambassini za tržaško občino, župani oziroma podžupani devinsko-nabrežinske. dolinske in miljske občine ter predstavniki sindikata kovinarjev FLM.
Med sestankom je ponovno prišla do izraza zaskrbljenost ob neurejenih razmerah v tovarni GMT, kjer se delavstvo že več mesecev bori za preureditev proizvodnje in za priznanje večje avtonomije o-bratu, ki deluje v okviru Fincantie-rija. Pristojni so ponovno poudarili stališče, da se morajo sindikalne organizacije, politične stranke, krajevne uprave ter socialne in gospodarske sile skupno in pravočasno zavzeti za to, da ne bo Tovarna velikih motorjev zašla v krizo, kakršnim smo v zadnjem času
•iHmiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiviiiiiniiiiiiiiiiiimiiiuiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
NA POBUDO TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI
Zaključen prvi krog posvetovanj pred glasovanjem o proračunih
Tiskovna konferenca predstavnikov LpT v pokrajinskem svetu
Politična razprava v mestu se z bližanjem glasovanja o proračunih v najvažnejših krajevnih ustanovah postopoma razvnema, vsekakor pa je še vedno v začetni fazi, ko se preverjajo stališča posameznih strank in ni še mogoče govoriti o pravih pogajanjih. Sicer pa je časa na razpolago še dovolj, saj se v sedanjem trenutku še ne ve, kdaj se bo v posameznih izvoljenih svetih sploh začela proračunska razprava. Medtem ko je pokrajinska uprava svoj proračun že predložila, pač pa so odložili razpravo o njem, je tržaška občinska uprava dala vedeti, da še ne namerava predstaviti proračuna, ne da bi pojasnila, kdaj misli to storiti.
Stiki med strankami se vsekakor še kar intenzivno nadaljujejo. Te dni so se na primer, zaključila dvostranska posvetovanja, 'za katera je dala pobudo KPI. V četrtek sta se sestali delegaciji KPI (Tonel, Spetič, Monfalcon in Bordon) in KD (Coslovich, Pangher in Orlando), v petek pa so se komunistični zastopniki sestali najprej z radikalci in nato še z Listo za Trst, katere odposlanstvo je vo-
dil župan Cecovini. Na teh sestankih — kot je rečeno v tiskovnem poročilu KPI — je komunistična delegacija orisala razloge, zaradi katerih je sklenila sprožiti dvostranska posvetovanja, ter poudarila nujnost, da se dokončno odpravijo protikomunistične diskriminacije. Glede programov krajevnih uprav so komunistični predstavniki postavili poudarek na petih točkah: 1. spoštovanje pravic slovenske narodnostne skupnosti; 2. dosledna in vztrajna antifašistična iniciativa; 3. industrijski in pristaniški razvoj; 4. razširitev mednarodnega gospodarskega sodelovanja, kot določajo osimski sporazumi; 5. komprenzorijska avtonomija Trsta v okviru dežele Furlanije -Julijske krajine.
Vodstvo federacije KPI se bo sestalo 5. marca, da bi pregledalo; rezultate dosedanjih pogovorov ter. izdelalo predloge, ki jih bo dalo v razpravo partijskim sekcijam, šele potem, ko se bodo izrekle sekcije, bodo partijski vodstveni organi definirali stališče KPI glede vprašanja upravljanja tržaške občine in pokrajine.
ffiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiimutMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiinmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiMifiuiimiiii
SLIKARSKA RAZSTAVA V DOMU cALBERT SIRK.
POLETAVNA DEJAVNOST KRIŠKIH USTVARJALCEV
Umetnostni kritik Milko Rener opredelil pobudo kot opravi umetniški <zraz» • Sodeloval pesnik Marij Čuk
Mladi kriški kulturni delavci nadaljujejo z bogato razstavno dejavnostjo, ki je doslej privabila v prenovljeni vaški kulturni dom že veliko število občinstva. Po zelo uspelih in zanimivih razstavah Ma ria Magajne in Milka Bambiča so sinoči v polni mali dvorani Kultur nega doma «Albert Sirk* odprii zanimivo razstavo skupine doma čih ustvarjalcev.
Vabilu krajevnega kulturnega društva Vesna so se odzvali slikat ji Mirko Dovšak. Miloš Kovač Robert Daneu in Mario Bogateč, ki predstavljajo občinstvu predvsem slike o rojstni vasi in obali, ter Liana Tence, ki razstavlja izvirne in lepe lesne intarzije.
Po krajcem nagovoru podpredsed niče kulturnega društva Ilde Košute je o amaterski slikarski dejavnosti v zamejstvu in o razstav; ljenih delih spregovoril umetnostni kritik prof. Milko Rener, ki je med drugim podčrtal, da je kriška pobuda prerastla v pravi umetniški izraz.
Originalni kulturni pečat pa je kriškemu večeru dal pesnik Marij Čuk, ki .je prebral nekatere svoje pesmi. Razstava, ki jo toplo pripo
ročamo predvsem Križanom, je na ogled občinstvu vsak dan od 19. do 23. ure, danes pa tudi od 10. do 12. ure do vključno petka 27. februarja.
Pustno veselje na Dolinskem
Pust je že potrkal na vrata. To nam je pokazal sinočnji predpustni ples, ki ga je v občinskem gledališču »France Prešeren* pripravilo kulturno društvo «Valentin Vodnik* iz Doline. Ob mehkih zvokih ansambla Aries iz Praprota so se zavrtele prve pustne šeme. Pustno vzdušje je torej že leglo na Breg. Danes se ples v boljunškem gledališču nadaljuje z ansamblom Veseli godci. Pričetek je določen za 18. uro, kasneje pa je predviden tudi srečolov z veliko smeha in zabave.
• Tržaško tajništvo UIL je sinoči odposlalo glavnemu tajniku sindikata G. Benvenutu ob napadu v Firencah solidarnostno brzojavko. Podobno brzojavko je odposlal tudi pokrajinski tajnik CISL Degrassi.
Svoje poglede na politični položaj in perspektive pred glasovanjem o proračunih, s posebnim poudarkom na pokrajini, je na včerajšnji tiskovni konferenci orisala tudi svetovalska skupina Liste za Trst v pokrajinskem svetu. Večji del svojih izvajanj so predstavniki LpT posvetili zelo ostremu napadu na sedanjo pokrajinsko upravo, ki da je popolnoma nesposobna, da bi se lotila hudih problemov mesta. Glede političnih perspektiv so na tiskovni konferenci poudarili, da se LpT zavzema za take odbore, ki bi bili »odprti do ustavnih političnih sil*, to pa na osnovi programov, ki naj bi jih izdelala posebna komisija izvedencev vseh strank.
Govor je bil seveda tudi o pet-
li
do šeslih referendumov
Te dni je vodstvo tržaške federacije KPI vzelo v pretres vprašanje šestih referendumov, ki se jim bo spomladi odzvala italijanska javnost. Poročilo o tem je podal Fausto Monfalcon. Vodstvo KPI je mnenja, da je ob posameznih ljudskih glasovanjih treba odgovoriti takole:
NE ob referendumu o prekinitvi nosečnosti, ki ga predlagajo radikalci;
NE ob referendumu o prekinitvi nosečnosti, ki ga predlaga tako imenovano gibanje za življenje;
• NE ob referendumu glede u-kinitve orožnega lista;
DA ob referendumu glede odprave dosmrtne zaporne kazni;
NE ob referendumu glede u-kinitve zakona Cossiga;
DA ob referendumu za odpravo vojaških sodišč.
Vodstvo KPI je zatem na o-snovi poročila Willerja Bordona sestavilo kandidatno listo komunističnih predstavnikov v tržaški krajevni zdravstveni e-noti (Unita Sanitaria Locale).
kovem sklepu poslanske komisije za finance, ki je soglasno zavrnila listarski zakonski predlog o u-vedbi integralne proste cone v tržaški pokrajini. Predstavniki LpT so poudarili, da zadeva s tem še ni bila črtana z dnevnega reda in da se bo boj nadaljeval na parlamentarni ravni, (tm)
Neznanci so v noči med petkom in soboto s kosom marmornate plošče popolnoma potolkli karoserijo in razbili šipe avta fiat 127, ki je last E-doarda Collija iz Ul. Vespucci 4/1. Avto je bil parkiran na vogalu med Ul. Coneordia in Ul. Vespucci.
vajeni na področju tržaške industrije. Tudi zaradi odsotnosti nekaterih povabljencev niso na sestanku sprejeli nobenega dokončnega sklepa, zato pa se napoveduje kot toliko bolj pomembna nova seja predstavnikov krajevnih uprav, sindikalistov in parlamentarcev, ki bo v sejni dvorani dolinskega občinskega sveta jutri popoldne z začetkom ob 15 uri. Med tem časom pa se je izvedelo, da se bo tovarniški svet GMT v torek ponovno sestal z vodstvom tovarne, da bi nadaljevali pogajanja za sprejem sindikalne platforme, ki so jo delavci predložili že poleti lanskega leta in o kateri je bil govor tudi na nedavni javni sindikalni skupščini v tovarni.
Včeraj zopet mnogo Jugoslovanov v Trstu
Po daljšem času je včeraj ponovno dopotovalo v Trst neobičajno veliko število turistov-kupcev iz Ju-goslovavije. Že ob svitu so se začele ustvarjati ob glavnih mejnih prehodih dolge vrste avtomobilov in avtobusov in šele okrog poldne se je naval nekoliko unesel. Na nabrežjih je bilo v poznih dopoldanskih urah parkinarnih na stotine avtobusov, največ iz Slovenije in Hrvat-ske, pa tudi iz drugih republik SF RJ. Nenadejani sobotni «boom» je spet postavil v ospredje hudo pomanjkanje parkirnih prostorov za osebna vozila v mestu in tako je marsikaterega turista ob koncu nakupovanja čakalo neprijetno presenečenje, da so mu prometniki odpeljali s «pajkom» nepravilno parkirano vozilo.
V torek seja deželnega sveta
Eteželna skupščina se bo ponovno sestala v torek. Na dnevnem redu bodo odgovori predstavnikov deželnega odbora na razna vprašanja in interpelacije ter razprava o dveh zakonih s področja socialnega skrbstva. Enega je predložil deželni odbor, drugega pa svetovalska skupina KPI.
• V dvorani ENAIP (Istrska ulica 57) se danes ob 9. uri začne zasedanje o »italijanski družbi, Cerkvi in pod razvoju* v priredbi tržaških krožkov ACLI. Uvodno bo spregovoril sen. Kaniero La Valle, za njim pa don R. Fabris in G. Tomai.' Zasedanje se bo nadaljevalo jutri v konferenčni dvorani cerkve S. Maria Maggiore (Ul. Collegio 6) s poročilom esejista R. Orfeia.
Delavci miljske ladjedelnice jutri ponovno na delo
Kakor smo že zabeležili, se bodo delavci miljske ladjedelnice »Cantieri Alto Adriatico* jutri zjutraj ob 7.30 redno vrnili na delo. Tržaško civilno sodišče, ki mu predseduje dr. Geraci, je namreč ob proglasitvi stečaja družbe «CAA» zaradi pasiva v višini 16 milijard lir, izdalo dovoljenje za začasno upravljanje ladjedelnice ter ga poverilo stečajnemu skrbniku dr. Tomma-sinu.
Tako bo delavstvo lahko dokončalo in izročilo obe ladji v gradnji —- trajekt «Julia» za Tržaški Lloyd in tanker »Divina* za ladjarja D’Alesia. Medtem se bo stečajni postopek nadaljeval in v njegovem okviru bo dr. Tommasin 9. aprila pregledal skupaj z upniki obstoječo maso terjatev. Sindikalne organizacije pa bodo v prihodnjem tednu okrepile svojo dejavnost v zvezi z ustanovitvijo nove družbe, ki bo prevzela ladjedelnico, in je v tem okviru napovedano novo srečanje s predstavniki deželne uprave, tržaškimi parlamentarci in predstavniki političnih strank.
Po slovenskih šolah in društvih se nadaljujejo Prešernove proslave
Dijaki strokovne šole so tudi letos priredili Prešernovo proslavo, ki je potekala včeraj dopoldne v novih prostorih šolskega sedeža Letošnjo proslavo so priredili ne koliko pozneje kot prejšnja leta, kar pa je razumljivo, saj se je tretjina dijakov šele sedaj vrnila z enotedenskega zimovanja v Rava-sclettu. Vendar letošnji praznik kulture ni zaradi tega nič zgubil na vrednosti; zamišljen je bil kot praznik dela in v resnici je potekal v delovnem vzdušju. Komaj so dijaki, ob skupni pomoči staršev in neučnega osebja s prostovoljnim delom preuredili na novo pridobljene prostore, so se že lotili priprav za samostojno prireditev Prešernove proslave.
To, da je bila prireditev popolnoma samostojno organizirana, je prišlo do izraza pri vseh točkah programa, ki je obsegal recitacije, igro in glasbene nastope; vseskozi se je čutila neka spontanost in vživetost nastopajočih, pri čemei so se nedvomno tudi zabavah. To svoje dobro razpoloženje so znali prenesti tudi na občinstvo; zbrani starši, profesorji, dijaki in neuč-no osebje so se skupaj z njimi lah-
NA PETKOVEM OBČNEM ZBORU ČLANSTVA
TPPZ POIMENOVAN PO PINKU TOMAŽIČU
Ogorčena obsodba požiga slačilnice na trebenskem nogometnem igrišču • Prihodnje leto jubilejna slavnost
Tržaški partizanski pevski zbor se je poimenoval po Pinku Toma žiču. Tako je bilo soglasno sklenjeno na predsinočnjem občnem zboru TPPZ v Bazovici, ki je bil formalne narave v pričakovanju praznovanja 10. jubileja, ki bo v začetku prihodnjega leta (16. januarja 1982) bo slavnostni koncert s predstavitvijo novega programa, nekoliko pozneje pa še slavnostni občni zbor). Skupščina se je odvijala nekako v prešernem vzdušju, ki je spričo bližnje desetletnice obstoja tega našega zaslužnega ansambla bilo še kako razumljivo, obenem pa se člani zbora v disku siji nikakor niso izognili stvarnim problemom tako notranje kot vsesplošne družbene narave. To pa le še dokazuje, kako je skupnost TPPZ dosledna v opravljanju svojega izrednega poslanstva social-no-političnega značaja, ki narekuje sprotno prilagoyatyp„ izkusi §v .iz ■narodnoosvobodilnega Jro.ia sodobnim družbenim razmeram v boju za pravičnejšo delitev bogastva in kreDitev demokracije.
Občnemu zboru je predsedoval Ernest Kodarin. Predsednik TPPZ in pevovodja Oskar Kjuder je v
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiMiiiuiiimiiiiittiiiiiimtiuiiiiiiiiimiiiimiiHiiiiiiiiiitmiimtiiiiiiiiiiiii
TRAGIČEN PRIMER SAMOTNE SMRTI
PRILETNI UPOKOJENEC ZGOREL V NASLANJAČU
Ob električni pečki se je vnela odeja, s katero se je bil pregrnil
Včeraj se je v poznih popoldanskih urah v Ul. Colombo 5 odigrala tragedija, ki bi jo lahko hitra pomoč bližnjega preprečila.
79-letni upokojenec Andrea Cep-pi je že več let živel sam v svojem skromnem stanovanju. Njegov 40-letni sin Francesco je k njemu prihajal na obisk približno trikrat tedensko.
Kot običajno, se jp Andrea Cep-pi tudi včeraj zaprl v manjšo sobico in se s časopisom v roki u-sedel v naslanjač: da bi mu bilo prijetneje, je poleg sebe postavil električno pečico in si z odejo pregrnil noge. Verjetno je kmalu nato zadremal. Prižgana električna pečka je bila blizu pregrinjala, ki se je zaradi visoke toplote vnelo. Nesrečni Andrea Ceppi se sprva sploh ni zavedal, da je odeja začela goreti; ko se je zbudil pa je bilo že prepozno.
Sosedi so čez nekaj časa zavohali dim in gasilci so nam povedali, da so prejeli več telefonskih pozivov, da na hišni številki 5 v Ul. Colombo nekaj gori. Medtem so prestrašeni sosedi opažih, da prihaja dim iz Ceppijevega stanovanja. Ne da bi počakali gasilcev,
so vdrli v hišo, kjer so v sobici našli nesrečnega Ceppija v plamenih. Takoj so pogasili ogenj in poklicali rešilec Rdečega križa. Ko so gasilci prišli na prizorišče ne-sreče, je bilo že vse končano.
Ceppija so v glavni bolnici sprejeli na oddelek za oživljanje: njegovo stanje je bilo brezupno: po vsem telesu je utrpel opekline druge in tretje stopnje. Malo kasneje je Andrea Ceppi izdihnil.
EDINA POT NAŠE PRIHODNOSTI.
Dragi Pirjevec,
v pismu, ki si mi ga namenil v duhu odprtosti, globokega spoštovanja in prijateljstva, ki ti ga vračam, kot veš, že mnogo let — sem zaznal nekaj misli, ki so obogatile moje izkušnje človeka ob meji.
Mi ljubimo svojo preteklost, zapleteno in težko razumljivo	tistim,	ki	nimajo tukaj	svojih korenin
in skušamo raje vedno izpostaviti teme, ki nas lahko združujejo, kot pa obujati trenutke, ki so nas ločevali, ker smo prepričani, da sovraštvo služi samo fanatikom. Odkar sem se zavedel tega našega političnega in psihološkega položaja, razumem in pišem,	da	si	ne	moremo biti	neprijatelji in
tujci/ ker smo	se	rodili in odraščali	v istih krajih,
na isti zemlji, ob istem morju. Že dolgo je, kar sem spoznal, da razhčen jezik, s katerim smo se rodili, ne more postaviti med nas pregrado nerazumevanja	in	da	je	toliko drugih	dejavnikov, ki
soustvarjajo sorodnost med ljudstvi, ki že toliko stoletij živijo eno ob drugem: pod pogojem, da si nobeno ne domišljuje, da je višje in da ima drugo za manj vredno.
Razume se, da je med nami neka bistvena razlika: ti prihajaš iz slovenskega sveta, ki ne pozna etničnih in kulturnih lomov, ki izhaja iz dolgega zgodovinskega ponižanja, ki pa ima danes prav zato v sebi življenjsko moč, ponos in zavest, ki dviga slovenski narod na raven kulturne in socialne avantgarde v novi Jugoslaviji. Jaz nasprotno živim vse komplekse istrskega begunca, tistega torej, ki ima stare korenine v mešani zemlji polni nasprotij, stoletnih srečavanj in spopadov, kjer lahko poleg mesteca ali vasi povsem beneškega jezika najdeš povsem slovansko okolje: dva svetova, ki sta se v zgodovinskem dogajanju prezirala in se bojevala eden proti drugemu z zagrizenostjo, ki je mnogi med nami nočejo in ne znajo pozabiti.
Že toliko let je, pri čemer si vsak dan ustvarjam številna nerazumevanja in neprijateljstva, kar pišem, da bi tudi beg iz Istre bil mnogo manjši in ne bi zajel ljudskih slojev, če bi mi, Istrani beneškega jezika, vsaj malo poznali prebivalstvo, ki je živelo ob nas, ki je govorilo drug jezik od našega in skrivaj v sebi gojilo drugačna upanja, ki niso mogla biti enaka kot naša.
Ti veš, kako trpim, da nisem poznal vašega jezika in kako cenim tiste med vami, ki so nasprotno sposobni brati in razmišljati o tem, kar mi mislimo, o čemer mi razpravljamo in pišemo: želel bi, da bi vsaj naši sinovi, tisti, ki bodo prišli za nami, mogli zapolniti to kulturno in jezikovno praznino, prav zato, ker trdno verujem — kot praviš ti — «da je težko videti sovražnika v človeku, čigar jezik poznaš*.
Ves smisel mojega dela se osredotočuje v konceptu »naj mejaš ne bo sovražnik, marveč sosed*, kot je dejal vaš narodni pesnik Prešeren: koncept, ki še ni popularen v tem našem mestu, tako dovzetnem za nacionalistični provinciahzem — katerega zadnji zaskrbljujoči uspeh je «Lista za Trst*. In vendar verujem, da si ta nujnost že utira pot v najbolj bistre razume, ki stopajo z zgodovino in ki verjamejo v enakopraven dialog, v moč zemlje, na kateri se srečujejo razhčni jeziki in kulture, zemlje visokih tradicij civilizacije, strpnosti, razumevanja. To je edina pot naše prihodnosti.
GUIDO MIGLIA
moralnem poročilu poudaril, da letos praznujemo 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov, da partizanski pevci obljubljajo neprestano gojitev tradicije naše revolucije, ki ni bila le nacionalna, ampak tudi socialna, da moramo vsi biti kar najbolj budni proti vsem ki hočejo škodovati procesu za napredovanje sodobne družbe ter v njegovem sklopu za pravice delovnega človeka, za pravice slovenske narodnostne skupnosti, za resnično bratstvo med tu živečima narodoma in za naglo izvajanje duha osimskih dogovorov.
Tajnik Davorin Križmančič je nazorno razgrnil lanskoletno delovanje ansambla, ki je bilo nenavadno bogato: na sporedu je bilo 35 koncertov, kot še nikoli doslej v letu dni. Križmančič je poročilo zaključil z ugotovitvijo, da «bomo še naprej gojili duh in tradicije NOB in odporniškega gibanja*. Po blagajniškem poročilu, ki ga je temeljito in vestno podal Fabio Viola, je članstvo soglasno za leto dni potrdilo dosedanji odbor in komisije, nakar je bilo po deljeno posebno priznanje »otroškemu glasu* Davidu Manigli. Zatem je predsednik Kjuder preči-tal pismo vladnega komisarja Mar-rosuja, ki se je TPPZ zahvalil za denarni prispevek preživelim po potresu na Jugu, in pismo Botte-rija, ki javlja, da .je RAI darovala kolektivu TPPZ 48 kaset s programom »Zemlja in narodi*. Članstvo je nato spre.jelo predlog o vključitvi ansambla v ARCI, nakar je Aldo Pipan naglasil nujo, da se v zboru ^stanovi mladinski odsek, ki naj skrbi za trajnejše in globlje sodelovanje tako z mladinci I italijanske narodnosti kot z mladin-ei iz naše matične domovine. Sle- i dila je čezvse živahna in tvorna I diskusija, ki je le še potrdila živ-! ljenjskost in trdoživost ansambla, j
Na kraju velja izrecno omeniti i ogorčen protest TPPZ zaradi po-1 žiga slačilnice na nogometnem igrišču trebenskega «Primorca». Člani ansambla menijo, da je šlo za namerno dejanje, ki se uokvirja v razraščanje protislovenskega vzduš ja. kakršno je prišlo do izraza tako s prepovedjo, da na Trgu Unita spregovori Slovenec v materinem jeziku, kakor s prepogostim oskrunjanjem spomenikov padlim po naših vaseh in, ne nazadnje, l z nasilnim poseganjem |K> sloven ] ski zemlji. TPPZ poziva pristojne t dejavnike pregona, da vsemu te-1 mu enkrat za vselej naredijo ko- j nec, tembolj, ker jim gnezda van dalov in netilcev narodnostne mrž nje ne morejo biti neznana, (dg)
S Prešernove proslave na strokovni šoli
ko sproščeno nasmejali. Posebno posrečena je izpadla igra «Laži zdravnika*, ki je sledila skupinski recitaciji Prešernovih poezij. Uprizoritev je bila v celoti delo samih dijakov in to predvsem višjih razredov. Režijo igre in sploh predstavitev in povezovanje posameznih točk je prevzela dijakinja Romana Gulič in svojo nalogo zelo dobro izpeljala. K temu so seveda mnogo prispevali vsi nastopajoči, ki so se «igralsko» zelo dobro odrezali, posebno so to bili Elio Scarpa kot »sekundant*. Aleksander Sedmak kot Lipe in Marko Turk v vlogi zdravnika.
Za intermezzo se je predstavila še skupina pevcev ob spremljavi harmonike, kitare in trobente, k; je zapela nekaj slovenskih pesmi.
Kulturno društvo «Jože Rapotec* iz Prebenega je sinoči počastilo Prešernov spomin na izviren m občuten način. Na odru so se najprej zvrstili vaški otroci, ki so pod vodstvom Walterja Smotlaka lepo zapeli šest pesmi in zaključili z obvezno «Zdravljico». Po uvodnem nagovoru domačinke, pa so nastopili domači recitatorji, ki so izvedli recital o Prešernovem življenju in njegovem umetniškem snovanju. Recital je pripravila in zrežirala Fulvia Premolin. Proslava je bila res namenjena ož/mu vaškemu krogu, vendar ji je iz malega parterja Srenjske hiše sledila praktično vsa vas. Kot običajno. se je prebeneško društvo odlikovalo po složnosti in svežini.
Bogata in razgibana, čeprav izpeljana na tradicionalni način, je bila tudi proslava dneva slovenske kulture v Kulturnem domu na Proseku. Pripravilo jo je Kulturno dru-
štvo Prosek - Kontovel in na njej so sodelovali osnovnošolski otroci, otroški in mlajši mladinski pevski zbor, pevski zbor Vasilij Mirk, člani amaterske dramske skupine Jaka Štoka ter domača godba na pihala. Slavnostni govor, ki se je dotaknil aktualnih problemov naše skupnosti, je imela dijakinja Vera Volpi. Napovedovalka Pavla Starc je pred predstavitvijo osnovnošolskih otrok, ki so podali nekaj Prešernovih pesmi, berilo Domovina ter odlomek Trdina in Prešeren, opozorila številne prisotne na še nerešen problem poimenovanja o-snovne šole po Kontovelcu Ivanu Regentu. Otroški in mlajši mladinski pevski zbor sta zapela vsak po dve pesmici; pevci zbora Vasilij Mirk ter godbeniki so pa občinstvu zapeli oz. zaigrali tri oz. pet (dve v spremljavi harmonikarjev) skladb. Člani dramske skupine pa so pred nabito polno dvorano in ob spremljavi kitarista Sergija Štoke in violinista Borisa Devetaka predstavili ljudsko balado Lepa Vida.
* * *
Prosvetno društvo Kolonkovec -Rovte je včeraj priredilo ganljivo Prešernovo proslavo. V uvodnem delu smo izvedeli, da s to proslavo otvarjajo knjižnico, dobili so namreč knjige iz starega društva, ki je delovalo pred 35 leti na Ko-lonkovcu. Na svojo proslavo so povabili znanega režiserja Sergija Verča, ki je recitiral Prešernove pesmi. V predahu pa so zaigrala na blok flavto tri dekleta. Na koncu smo si ogledali film, ki ga je posnel Sergij Verč z naslovom »Povodni mož». Film je bil realiziran v sodelovanju z učenci celodnevne šole v Ricmanjih v šolskem letu 1975/76. V mali dvorani društva se je zbralo lepo število ljudi v domačem vzdušju.
te i > k ' . tu.	: j\^
X/XI »•*{« vhfVT ar r-J
I«I Jv.
iUtij 0| lij./ . JJ) ■
Dne 19. februarja je v Ljubljani preminil naš dragi
IVAN PETAROS
Pogreb pokojnika bo v torek, 24. t.m., ob 13. uri na ljubljanskih Žalah.
Žalujočo vest sporočajo: brata Franc in Danilo z ženama, družini Žerjal in Longo ter drugi sorodniki
Boršt, Ljubljana, 22. februarja 1981.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi
IGNACA METLIKE
Trst, Klanec, Ronke, 22. februarja 1981. (Občinsko pogrebno podjetje).
SVOJCI
Zanimanje pokrajine za katinarsko bolnico
Pokrajinska svetovalska komisija za psihiatrično oskrbo, higieno in zdravstvo se je predvčerajšnjim pod vodstvom predsednika pokrajine Car-boneja sešla s predstavnikom upravnega sveta deželne bolnišniške u-stanove v Trstu Pangherjem. Govor je bil o katinarski bolnici.
Spet je gorela
bivša vrvarna
Pred mesecem dni smo poročali, da je požar uničil 14 hišic bivše vr-vame v Ul. Umago; včeraj popoldne so gasilci morali ponovno poseči, saj sta goreli še dve hišici in bližnja slačilnica kluba «Chiarbola». Gasilci so pogasili požar v eni uri. Na kraj požara so prišli tudi agenti policije; preiskovalci namreč sumijo, da so požar podtaknili.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta in nonota
IVANA ZOBCA
se iskreno zahvaljujemo g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, .ki so ga spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Boršt, 22. februarja 1981.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
KARLA ŠKERKA
Ob izgubi dragega očeta Ignaca Metlike izrekata združenje staršev ter učno in neučno osebje osnovne šole Primož Trubar hčeri Ivi in dru zini globoko sožalje.
Učiteljica in učenci 3. razreda os novne šole Primož Trubar izrekajo Moniki Čufar občuteno sožalje ob izgubi dragega dedka.
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala dr. Ukmarju za zdravstveno nego.
SVOJCI
Kontovel, 22. februarja 1981.
24. 2. 198«
Ob 1. obletnici smrtt
24. 2. 1981
ADELME TENCE
se je spominjajo mož Viktor in drugi sorodniki. Križ, 22. februarja 1981.
PO NEDAVNIH VOLITVAH V UPRAVNE ORGANE UNIVERZE
Tudi v Trstu se odraža globoka kriza s katero se sooča italijanska univerza
Kaj menijo o tem vprašanju ter o prisotnosti na volitvah slovenski študentje
Volitve na univerzi so za nami. Napredna lista »Demokratične alternative za drugačno univerzo® je doživela tokrat hud poraz, predstavniki desničarskokatoliške organizacije «Communione e liberazione® pa so prejeli največ glasov in si tako zagotovili široko zastopništvo v vseh upravnih organih. Vendar, če pogledamo podatek o odstotku volivcev (le nekaj več kot 5 odstotkov vpisanih študentov je volilo), smo si kmalu na jasnem, da izvoljeni desničarji v resnici ne predstavljajo večine študentov, ki obiskujejo tržaško vseučilišče. Dejanski izid glasovanja pravi, da se je nad 90 od sto tržaških študentov izreklo proti letošnjim volitvam ter izrazilo nezadovoljstvo nad upravnimi organi in njihovim delovanjem. Gre v tem primeru za zrelo politično izbiro, za brezbrižnost ali negotovost in identiteto krize?
Dejstvo je, da italijanska univerza, ki je bila konec šestdesetih let in v začetku minulega desetletja prizorišče ideološke debate ter no-siteljica alternativnih pobud, tako na kulturnem kot na socialnem področju, doživlja hudo krizo. V Trstu je letos študentsko gibanje skoro popoloma zamrlo. Razgovor med študenti teče predvsem okoli študijskih problemov, govor je o izpitih. o urnikih, o ocenah. Pobude posameznikov, ki skušajo še oživeti kolektive in študentske celice, padajo v prazno; zdi se, da se nenadoma mudi do diplome, da vsakdo hiti z lekcije v knjižnico ali na dom, in da je čas za dolge debate o družbenih ir. političnih vprašanjih minil. Dokaz za to je položaj na posameznih fakultetah, kjer med študenti ni več nobene povezave. Mladi se med seboj ne poznajo, fakulteta, ki je bila nekdaj kraj srečavan.ia in delovanja mladih, je postala le še zoprna učilnica, ka mor prihajaš na lekcije in polagaš izpite. Nekoliko drugačen je sicer položaj v okviru študentskega doma, kjer so se te dni študentje organizirali okoli vprašanja menze, dejstvo pa je, da je tudi njihovo delovanje le skop odgovor na trenutne probleme. Prav ta idejna kriza je vzrok, da je kulturno delovanje v okviru doma pomanjkljivo in da se za to dejavnost zanima le omejen krog študentov. Študentski dom in univerza sama, ki bi morala bit' v zaprtem in konservativnem mestu, kot je Trst, pomembni središči delovanja napredne mladine.
nosti slovenskega kandidata. Mi- ga mislim, da tudi napredna lista
no prevladovati konservativizem, togo načrtovanje študija, pritisk in selekcija.
Čeprav izid letošnjih volitev potrjuje premoč nazadnjaških, celo fašističnih sil na naši univerzi, pa se moramo zavedati, da je problem tržaškega vseučilišča veliko širši. Veliko študentov je svojo odsotnost na voliščih opravičilo z nezaupanjem do tistih organov, v katerih študent ni in ne more posredovati svojih teženj in zahtev. KI hib temu pa je poraz napredne liste na teh volitvah dokaz, da so desničarske sile na našem vseučilišču močne in organizirane ter da ne smemo pozabljati na nevarnost, ki jo Predstavljalo. Poleg tega moramo Poudariti, da slovenski predstavnik ki .je kandidiral v okviru napredne tiste, prvič, odkar študente volijo svoje predstavnike v u|>ravne organe. ni bil izvoPen. In to k'hib pre-cei visoki udeležbi slovenskih študentov na volitvah.
Marsikdo je namreč kljub nezadovoljstvu in dvomu stopil na volišče, tisti‘slovenski študentje, ki niso oddali glasovnice, pa so svoio odločitev tudi politično utemeljili. Zabeležili smo mnenja nekaterih
. Marija: «šla sem volit, kljub dvomom, čeprav ti organi niso najboljši, sem prepričana, da je treba tudi to možnost izkoristiti. To Pa čeprav položaj ni najboljši, nasprotno, rekla bi, da je študentsko gibanje celo na psu.®
Marko: »Mislim, da je naša prisotnost na volitvah važna, predvsem ker so študentje zadnja leta vse premalo angažirani. Strinjal sem se s programom napredne liste. zavedaj sem se tudi pomemb-
slim vsekakor, da je večina Slovencev šla na volišče, tudi ker se zaveda, da moramo predstavniki manjšine potrditi našo vlogo na univerzi z angažiranostjo.®
Majda: «Ne zaupam v te organe, mislim, da je bolje če je študentski predstavnik v njih levičar kot desničar. Zato sem volila, četudi sem si pričakovala nizko udeležbo.® Fausta: «Jaz sem vpisana na filozofsko fakulteto in obenem delam, zato ne poznam delovanja študentskih kolektivov in gibanja, vse mi je nekako tuje. Mislim tudi, da je naša fakulteta ločena od vsega dogajanja. Zato nisem volila. Tudi ker mi delo ne da veliko časa in pripravljam povrh še tezo.®
Igor: «Nisem šel volit, ker ne verjamem v vlogo študentskega predstavnika v teh svetih. Poleg te-
ni predstavljala tistih sil in tistih potreb, ki so odraz večine študentov v domu in na univerzi.®
Mauro: «Jaz se politično nisem strinjal z volitvami, ne glede kakšni so izidi pa mislim, da se ne smemo ustaviti 'pri tem. Tudi pred volitvami so nekatere napredne študentske organizacije izrazile potrebo po organiziranem študentskem gibanju, ki je edini možni odgovor na naraščajočo moč fašistov, na didaktične probleme ter na nerešena vprašanja v zvezi s stanovanjem in hrano, to je menzo. Mislim, da je naloga naprednih študentov, da se povežejo, da posežejo tudi v življenje mladih v svetu, študentsko gibanje, ki mora ponovno zaživeti, pa naj sloni na trdnih političnih in idejnih osnovah.®
—sp—
V okviru stikov med KD Lonjer-Katmara in KUD Vadner
Večer zamejske kulture v Pristranku pri Postojni
V organizaciji KUD Ivan Vander iz Pristranka pri Postojni je bil v petek v tej vasici na cesti od Postojne proti Ilirski Bistrici kulturni večer, posvečen izključno kulturnemu življenju Slovencev iz zamejstva. Do kulturnega večera je prišlo v okviru sodelovanja med kulturnima društvoma Ivan Vadner iz Pristranka in kulturnim društvom Lonjer-Katinara, ki je že Dred leti navezalo stike s tovariši iz Pristranka. tako na kulturnem, kot na športnem področju. Ta večer pa naj bi predstavljal začetek še tesnejšega kulturnega sodelovanja med društvom v zamejstvu in kulturnimi delavci v matični domovi ni, kot sta v svojih pozdravnih nagovorih naglasila predsednika obeh društev Dare Tominc in Ra-divoj Pečar. Ob povezovalnem tek-, stu, ki ga je podajala predstavnica KD Lonjer -Katinara Bruna Rakovič, je najprej nastopila ženska pevska skupina «Stu ledi® iz Trsta, ki .je pod vodstvom Nadje Kriščak podala splet ljudskih pesmi. >ci jih pojejo Slovenci na Tržaškem, v Benečiji in v Reziji. Sledil je nastop harmonikarskega ansambla «Synthesis 4» pod vodstvom Klavdi-
postajata zaprt geto ter oporišče ja Furlana, ki je s štirimi, iz nazadnjaških sil, kjer tmfPv^hkvU wstf!(T	tako
ru didaktike same začenjajo ponov- kot prej pevke, navdušil številno
občinstvo, ki je počastilo izvajalce z dolgim aplavzom.
R. Pečar
Natečaj za zbiranje dokumentarnega gradiva
TV Ljubljana na splošno željo podaljšuje rok za zbiranje dokumentarnega gradiva, ki je nastalo od 1. maja 1945 do 31. decembra 1946. Gradivo bodo uporabili v vrsti oddaj pod skupnim naslovom Dosje našega časa.
Posamezniki, šole, razne organizacije in delovni kolektivi so na-prošeni, da pošljejo ali osebno prinesejo fotografije krajev, spomenikov, cest, raznih prireditev, mitingov, porok in drugih družinskih slavij znanih osebnosti, dalje fotografije tovarn, obrtnih delavnic, kmetijske dejavnosti, cerkva, parkov ...
Posebno dobrodošli bi bili amaterski filmi iz tega obdobja (umetniški, dokumentarni ali pa družinski).
V poštev pridejo šolske in maturitetne naloge, ki opisujejo življenja in razpoloženja v tem času, zapiski iz raznih sestankov, zlasti na krajevni ravni (OF, gasilci, mladina, ženske) ter zanimivi osebni dnevniki, ki so zabeležili tedanje življenje in kulturno razpoloženje, pa tudi opise tedanjih jedilnikov in načina življenja družin v tedanjem času, dalje plačilne kuverte, vozne listke, prepustnice... Najboljše pošiljke iz vsake zvrsti bodo nagradili, druge, ki bodo primerne za objavo bodo odkupili.
Prispevke, opremljene z datumi
in kraji nastanka ter z lastnikovim natančnim naslovom, je treba poslati na naslov RTV Ljubljana, Moša Pijade 10, za »Dosje našega časa®. Po pošti se lahko pošljejo prispevki do 10. marca letos.
Odprtje gostilne v Gabrovcu
Gostilna v vasi predstavlja važno zbirališče, kjer se krepi družabnost in spoznavanje med sovaščani. To pride do izraza predvsem v zimskih mesecih, ko so večeri dolgi in suhoparni. Ob četrtkovem odprtju društvene gostilne v Gabrovcu, ki jo odslej upravljata sestri Zmaga in Helena Ra-detič z družinama, nam je eden izmed domačinov zaupal: «V zadnjih dveh mesecih, ko je bila gostilna zaprta, sem bil kot brez glave in sem moral vse večere Dre-sedeti doma pred televizijo, sedaj pa bo spet lepo, ko se bom lahko v gostilni srečal s prijatelji®. (Verjetno pa je mnenje žene diametralno nasprotno).
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Izšla je ministrska uredba od 3.2.1981 o premestitvah stalnih profesorjev, o prehodili na druge stolice in v druge staleže ter o začasnih dodelitvah.
Prošnjo za premestitev oziroma; za prehod je treba predložiti šol- { skemu skrbniku po hierarhični poti! do vključpo 3.3.1981. Prošnja mora biti napisana na obrazcu C1 za premestitev, na obrazcu C2 za prehod na drugo stolico, na obrazcu C3 za prehod v drugi stalež.
Kdor prosi, da bi bil začasno dodeljen drugi šoli v primeru, da ne doseže premestitve, mora izpolniti ustrezni del obrazca Cl.
Kdor je vstopil v stalež na osnovi 11. odstavka 13. člena zakona št. 463/1978 v skladu z ministrskim odlokom od 21.7.1980 lahko vloži prošnjo za premestitev oziroma za prehod do vključno 20.4.1981.
Kdor je stopil v stalež na osnovi 13. ali 16. odstavka 13. člena zakona št. 463/1978, pa še nima dokončnega mesta, ne more prositi za premestitev oziroma za prehod, pač pa lahko zaprosi za začasno dodelitev drugi šoli v smislu določb II. poglavja uredbe.
Rok za predložitev prošenj za začasno dodelitev v smislu določb E. poglavja uredbe bo ministrstvo določilo s posebno okrožnico. Prošnje je treba predložiti šolskemu skrbniku.
Gledališča
Kraški pust trka na vrata
V soboto bodo Opčine postale pustna prestolnica na Tržaškem. Priprave potekajo v najboljšem redu. Kraške vasi Bazovica, Trebče, Ferlugi, Opčine, Trnovca, Praprot, Šempolaj, Nabrežina, Devin, predmestna četrt Kolonkovec in pustna skupina iz Tržiča so že pripravljene, da se udeležijo velikega tradicionalnega srečanja. Godbe na pihala Breg, Ricmanje. Prosek in Nabrežina so v stalni pripravljenosti in čakajo le na kapelnikovo povelje za odhod. Kralj Pust XV. in njegova soproga nimata več mirnega spanja. Prav tako ga nimajo člani njunega spremstva. Torej pričakovanje je iz dneva v dan večje. Pustna mrzlica se neizbežno pola-šča vsega Krasa.
Tudi moški in ženski pevski zbor Tabor se bosta vključile v slavje s tem, da bosta pripravila osmici, v veliko zadovoljstvo številnega občinstva. Kot zahteva ceremonial, bo zvečer v Prosvetnem domu veliki pustni ples.
Posebno priporočilo Osrednjega odbora pa je, da se naši ljudje polnoštevilno udeležijo slavja ter s širokosrčnim zanosom podprejo pustnega finančnega ministra, ki si v današnji hudi svetovni gospodarski krizi beli glavo z vprašanjem, kam naj gre po sredstva.
SLOVENSKO STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU
DACIA MARAINI
ŽENSKI NA PODEŽELJU
v sredo, 25. t.m., ob 20.30 v Prosvetni dvorani Igo Gruden v Nabrežini.
# * *
LUIGI PIRANDELLO
ČLOVEK,
ZVERINA IN ČEDNOST
v soboto, 28. t.m., ob 19. uri
v Kulturnem domu
VERDI
V petek, 27. t.m., ob 20. uri za red A premiera Verdijeve opere «Trubadur». Dirigira Gianfranco Ri-vcli. Med izvajalci Yasuko Hayashi, Linda Vajna, Giorgio Merighi, Juan Pons in Luigi Roni. Opero bo v četrtek ob 18.30 v veliki dvorani CCA predstavil Marcello Ccnati, ravnatelj Verdijevega inštituta iz Parme
ROSSETT1
Danes ob 16. uri gostuje gledališka skupina Teatro Carcano iz Rima s Shakespearjevim delom «Co-me vi piace». Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Rezervacije pri osrednji blagajni.
9 « *
Od srede, 25. t.m., «In bocca all’u-fo» z Renatom Rascelom in Giuditto Saltarini. Izven abonmaja. Za abonente popust. Rezervacije pri osrednji blagajni.
AVDITORIJ
Danes, 22. t.m., ob 16. uri bo na sporedu «Karl Valentin Kabarett® v uprizoritvi Stalnega gledališča dežele Furlanije - Julijske krajine. Režija Giorgio Pressburger. Rezervacije pri osrednji blagajni. V abonmaju — Red: prva nedelja po premieri.
Koncerti
iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiuiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
ro novem zakonu podpora
•-i I r.r/v? r
tudi svojcem preganjancev
Z objavo v Uradnem vestniku (št. 10 z dne 12.1.1981) je stopil v veljavo zakon št. 932 z dne 22. decembra 1980. ki spreminja zakon v korist političnih preganjancev zarad: antifašistične dejavnosti in lasne iripadnosti. Novi zakon namreč predvideva, da bodo dosmrtno podporo lahko prejemali tudi preživeli svojci preganjancev, in sicer v znesku, ki ga predvideva najnižja pokojnina INPS.
Novi zakon postavlja tudi drugačne norme pri določanju o tem, kdaj je bil kdo preganjan. Do sedaj so upoštevali samo čas, ko je bil preganjanec v zaporu ali konfinaciji pa v izgnanstvu ali pa pod posebnim nadzorstvom. Po novem zakonu bodo upoštevali čas od takrat, ko so oblasti začele koga preganjati pa do dne 25. aprila 1945. Zakon daje pravico do podpore tudi tistim, ki je do sedaj niso bili deležni, ker so prejemali državno pokojnino.
Prošnje za podpore, ki jih predvideva zakon št. 932, je treba poslati ministrski komisiji za preganjance zaradi antifašistične dejavnosti in rasne pripadnosti, Ul. Ca-silina 3 Rim, in sicer s priporočenim pismom.
■iiiiiitniiiiiiiiiimmiiMiiifiiiiiiiMiimiitiiiMiiiiiiiiii
Razna obvestila
ZŽI iz zgoniške občine vabi vse žene na množični sestanek, ki bo jutri, 23. t.m., ob 19.30 v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu. Pogovorile se bomo o proslavi 8. marca.
Interesenti, tudi tisti, ki so jih priznali kot politične preganjance, naj se zglasijo na patronatu INČA -CGIL (Ul. Pondares, ah pri Domju, ali v Miljah, Galilejev trg 4 ali pa v Nabrežini), kjer bodo lahko vložili prošnje za priznanja.
f Čestitke
Včeraj je praznoval 80. rojstni dan LINO VISENTIN iz Nabrežine. Obilo sreče in zdravja mu želijo vsi, ki ga imajo radi.
V	četrtek, 19. t.m., je praznoval svoj 85. rojstni dan naš dragi oče in nono JOSIP OLENIK iz Mačkolj. še na mnoga leta mu kličejo otroci z družinami, posebno pa vnuki Franka, Fabio in mala Marjana.
Za 51. obletnico poroke JOHANCE in JUSTA TENCEJA iz Križa jima čestitajo otroci z družinami.
Dragemu ALBINU ob rojstnem dnevu voščijo vse najboljše družine Sedmak, Clementini in Mahnič.
Jutri praznuje ALBINO HRVATIČ 50 let. Mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva mu želijo še v naprej brat Mirko in sestra Marta z družinama.
V	četrtek je praznovala 16. rojstni dan SUZANA BRIŠČAK. Vse naj boljše ji želijo vsi prijatelji in prijateljice.
Jutri, 23. t.m., praznuje svoj rojstni dan VINKO VODOPIVEC. Iskrene čestitke od žene Olge, hčere Danijele ter sina Walterja s Katjo.
Koncert Mozartovih uvertur bodo ponovili danes, 22. t.m., ob 11. uri v Avditoriju v Ul. Torbandena. Na sporedu bodo uverture iz oper: «Clemenza di Tito®, «Figarova svatba®, »Cosi fan tutte®, «Idomeneo, kralj Krete®, «Don Giovanni® in «Beg iz Seraja®. Poleg tega bo na sporedu tudi »Pogrebna glasba KV 477®.
Kino
Ariston 16.30—22.00 «Angi Vera®. Veronika Papp.
Eden 16.00 «Assassinio allo spec-chio». Jutri isti film ob 18.00.
Ritz 16.00 «2 sotto il divano®. W. Matthau, G. Jackson. Jutri isti film ob 18.00.
Ezcelsior 16.00 «Xanadu». O. N. John,	jisii* o vn
Grattacielo 15.00 »Mano lesta*. T Millian. Jutri isti film ob 16.30,
Fenke 17.00 »I sčduttori delte domenka®. U. Tognazzi, R. Moore.
Aurora 15.45 «La dottoressa ci sta col colonello®. L. Banfi, N. Cassini.
Cristallo 16.30 «11 bisbetico domato®. A. Celentano, O. Muti.
Vittorio Veneto 15.15 «Count dovvn — dimensione zero®. Jutri isti film ob 16.30
Capitol 16.00 «Io e Caterina®. Alberto Sordi. Barvni film.
Moderno Matineja 10.30 «La sirenet-ta®. Risani film.
Moderno 15.30 «Alla 39. eelisse®. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 14.30 «Geppo il folle®. A. Celentano. Jutri: 16.00 »La sacra montagna®.
Mignon 14.30 «Bronco Billy».
Nazionale 15.15—22.15 «La moglie in-gorda®. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14.00—22.00 «Sexy bistro®. Prepovedan mladim' pod 18. letom.
Radio 15.45 «Le autostopiste in ca-lore®. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta (Milje) 15.00 »Galactica; l’at-tacco dei Cylon». Jutri zaprto.
PD PRIMOREC - TREBČE
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR
društva, ki bo v petek, 27. februarja 1981, ob 20.30 v LJUDSKEM DOMU v Trebčah. Nastopil bo pevski zbor
PRIMOREC.
KD PRIMORSKO
vabi na
DRUŽABNI VEČER
ki bo danes, 22. t.m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
Gostovalo bo KD F. PREŠEREN iz Boljunca z mešanim pevskim zborom, s tamburaši in z veseloigro «Venderig’le na plači®.
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM OZEMLJU ODBOR
ZVEZE VOJNIH INVALIDOV NOV NA TRŽAŠKEM
vabita
člane in prijatelje, da se v sredo, 25. februarja 1981, ob 18. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri NŠK, Ul. Petronio 4 — Trst udeleže
PRIJETNEGA
POPOLDNEVA
ki ga bomo preživeli v družbi dramskega odseka KD «France Prešeren® z veseloigro v narečju
VENDERIG LE NA PLAČI Tekst in režija Tatjana Turko Vabljeni!
SPD IGO GRUDEN NABREŽINA
priredi danes, 22. februarja, ob 17. uri v društveni dvorani
KULTURNI PRAZNIK
v spomin na prosvetnega delavca STANKA DEVETAKA.
Sodelujejo pianist Aleksander Rojc, tenorist Bruno Kralj, dekliški, moški in mešani pevski zbor ter domači recitatorji.
Vljudno vabljeni!
ŠK KRAS
prireja v četrtek, 26. februarja, v gostilni Križman v REPNU
PUSTNI PLES
z ansamblom ARIES.
Rezervacije miz v gostilni — teh fon 227115.
Vljudno vabljeni!
ŠK KRAS
KD RDEČA ZVEZDA
organizirati v soboto, 28. t.m,. v kleti Merčela Doljaka v SA-MATORCI
PUSTNO RAJANJE
za otroke iz zgoniške in repen-tabrske občine,- z začetkom ob 17.30. Poskrbljeno .bo za TSAha-. vo in prigriaskv Nagradili bomo tudi najlepše maske.
Vabljeni!
SLOVENSKI KLUB v Trstu
UL. SV. FRANČIŠKA 20/11 vabi v TOREK, 24. februarja, ob 20.30 na tretje predavanje iz niza
VEROVANJA NA SLOVENSKEM
Alenka Goljevšček nam bo govorila
O BRATSTVU — TERORJU v mitičnih prvinah slovenske ljudske pesmi.
Pesniška besedila bo brala Sarina Remec.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU priredi letos ciklus predavanj
SOŽITJE ROMANSKEGA IN SLOVANSKEGA SVETA OB JADRANU IN OD JADRANA DO KANINA
1. predavanje
COSMOPOLITISMO E CONVIVENZE Dl «NAZIONI» A TRIESTE NEL SECOLO XVIII. KOZMOPOLITIZEM IN SOŽITJE ((NARODNOSTI* V TRSTU V 18. STOLETJU
bo v sredo, 25. februarja, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Predaval bo univ. prof. dr. GIULIANO CERVANI.
KD VALENTIN VODNIK - DOLINA
PRIREDI
danes, 22. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču France Prešeren v BOLJUNCU
PREDPUSTNI PLES
IGRAJC - VESELI GODCI Srečolov — zabave — kioski
Vabljeni!
MO SPDT prireja v ponedeljek, 2. marca, v DIJAŠKEM DOMU v Trstu, od 20. ure naprej tradicionalni in priljubljeni
PUSTNI PONEDELJEK
Za jedačo, pijačo in seveda ples v maškarah priskrbljeno. Na sporedu bo še domača »loterija®, razne igre ter drugo.
Vabljeni vsi, mladi in manj mladi!
KD FRAN VENTURINI vabi na
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
ki bo 1. marca 1981 v telovadnici pri DOMJU.
Vabljeni!
ŠPORTNO DRUŠTVO POLET vabi na
PUSTNI PLES
ki bo v torek, 3. marca, v Prosvetnem domu na OPČINAH Igral bo ansambel TAIMS.
Vabila lahko dvignete na sedežu društva (v Prosvetnem domu na Opčinah) od 23. februarja do 2. marca 1981, med 19. in 20. ure, ob nedeljah pa od 11. do 12. ure.
v’-.NAGRAJENE BODtf.NAJLEPŠE MASKE!
vOlfUJOl:« RT in.iihič./i,,.   ^———————
i	Oii r.ii	-jni.iiisii
Dne 19. februarja je praznovala 14. rojstni dan
VIRNA PEČAR
Da bi bila vedno zdrava in vesela ji želijo mama. tata, brat, nona, posebno pa Zdenka
Razstave
V videmsk' središčni galeriji Centro friulano	a rti	plastiche
v Vidmu, Via Beato Odorico da Pordenone štev. 3. je odprl razstavo svojih del tržaški slikar De ziderij Švara.
Ob odprtju društvene gostilne v GABROVCU
se vsem najlepše zahvaljujejo za prijeten večer
Upravitelji
Jutri praznuje 50. rojstni dan dragi mož in očka
ALBIN (iz Boršta)
še na dolga ~drav^ leta mu kličejo žena Marija, hčerki Boža in Loredana. Voščilu se pri družujeta Vladi in Rajko.
Jutri praznujeta 35. obletnico poroke
ČELEST/ in EMIL LEGIŠA
Še mnogo srečnih let skupnega življenja jima želita sinemo Zvonko in Nevo z družinama.
KD F. Venturini in mladina od Domja Krmenk prisrčno čestitata svojemu dolgoletnemu in neutrudnemu članu
PETRU KRMECU
za visoko odlikovanje »odličje prijateljstva».

OD 23. FEBRUARJA DO 8. APRILA
Zanimiv spored predavanj naše študijske knjižnice
Narodna in študijska knjižnica v I pa bo predaval prof- dr.
Trstu si vsestransko prizadeva da | Gestrin o povezavi slovenskih dežel bi prišlo do večjega obojestranske-Ra poznanja kultur obeh tu živečih harodov v prepričanju, da bo le tako mogoče priti do boljšega razumevanja in koristnega sožitja.
;7'av zato se je vodstvo NŠK odio čilo za naslov letošnjega niza predavanj, ki se glasi: Sožitje romanskega in slovanskega sveta ob Jadranu in od Jadrana do Kabina. V predavanja so vključili tu-ur predstavnike italijanske narod bosti.
Predavanja se bodo zvrstila do baslednjem sporedu: v sredo, 25. februarja, ob 18.30 bo po uvodni be
sedi predsednika NŠK dr. Franca Škerlja predaval dr. Giuliano Cer-Vani. Tema predavanja bo »Koz-biopolitizem in sožitje »narodnosti® v Trstu v 18. stoletju®. Naslednje Predavanje bo imel prof. dr. Bogo Grafenauer, ki bo 4. marca ob 18.30 govoril o oglejskih natriarhih v slovenski zgodovini. Teden dni kasneje, to je 11. marca, ob 18.30
z italijanskimi v obdobju Beneške republike. Prof. dr. Vasilij Melik bo naslednji gost NŠK. Predavanje bo 18. marca ob 18.30 uri o temi »Romani in Slovenci v slovenski politični misli pred sto leti®. V sredo, 1. aprila bo predaval prof. dr. Jože Pirjevec na temo »Italijani in Slovenci za časa risorgi-menta (1830-1870)». Zadnje predavanje v tem nizu bo 8. aprila. Predavala bo prof. dr. Milica Kacin-Wohinz o slovensko-hrvaškem vprašanju v okviru italijanske države (1918-1941).
Izleti
SPDT prireja danes, 22. februarja, zimski izlet po tržaškem Krasu. Zbirališče ob 9. uri pred železniško postajo na Opčinah. Cilj izleta je vrh Medvedjaka ter še obisk jame j picar Luigi Gentile in gospodinja pri Briščikih.	iGhiuliana Chiarelli, zavarovalec
Danes, NEDELJA, 22. februarja
MARJETA
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 17.41 — Dolžina dneva 10.45 — Luna vzide ob 21.20 in zatone ob 8.45. Jutri, PONEDELJEK, 23. februarja MARTA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5,6 stopinje, najnižja minus ena, ob 18. uri 4 stopinje, zračni tlak 1016,4 mb ustaljen, veter 18 km/h severovzhodnik s sunki 37 km/h, vlaga 48-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 5,2 stopinje.
ROJSTVA SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Martina Ficini, Alessio Scala, Irene Troviso, Ma-thias Avian, Serena Colizza.
UMRLI SO: 83-letna Anna Ca-podei, 72-letna Mafalda Montec-chio, 18-letni Sergio Marši, 88-let-ni Giuseppe Lacanna, 6'7-letni Ignia-zio Metilli, 70-letni Darinko Renko, 85-letni Giuseppe Apollonio, 82-lel ni Mario Frasson.
OKLICI: kuhar Boris Kovač in delavka Marina Mrak, uradnik Lu-cio Delconte in strežnica v otroškem vrtcu Roberta Brandolin. delavec Gianpaolo Zadeu in uradnica Tiziana Sari. zdravnik Angelo Cristaldi in uradnica Emidia Giu-Montanaro, pristantiščnik Gianni Mio in kuharica Immacolata Manca.
Včeraj - danes
Bruno Rosar in učiteljica Morena Di Drusco, častnik vojske Donato Faraone in profesorica italijanščine Luisa Suriano, pomorščak Giu-liani, delavec Antonio Piccolo in delavka Daniela Chisselli, uradnik Franco Polese in učiteljica Maria Sabadin, šofer Franco Luchi in fri-zer«a Dionella Bittesnik, glasbenik Elvio Moratto in gospodinja Luisa seppe Libardi in gospodinja Giov-
vanna Frisone, uradnik Pierpaoio Rodriguez in študentka Federica Bambusi, policijski podčastnik Car-mine Montano in šivilja Matilde Stabile. uradnik Paolo Morelli in uradnica Cristiana Torre, bolničar Alberto Valente in bolničarka Rita Faiella, finančni agent Rocco Rigido in gospodinja Immacolata De Luca, zavarovalski izvedenec Mauro Bena in zdravnica Claudia Matcovich, uradnik Bruno Tamaro in zdravnica Patrizia Fabris.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141, Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje tel, 213-137; Milje: tel. 271-124.
BARI	LOTERIJA 16 34		84	10	52
CAGLIAR1	2	36	32	57	41
FIRENCE	64	30	84	54	26
GENOVA	17	12	13	8	6
MILAN	66	75	18	61	89
NEAPELJ	56	74	5	3	40
PALERMO	27	76	79	26	50
RIM	67	70	46	18	63
TURIN	71	49	67	38	39
BENETKE	17	7	13	86	11
ENALOTTO 112	1 2 X 12 2				I 2 2	
KVOTE:
12 - 36.503.000 Hr 11 -	693.100	lir
10 -	57.900	lir
ZA VAŠO POROKO...
«F0T0GRAFIA» EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 793-295
TRST, Ul. Orianl 2 (Barriera)
MOTORNA LADJA «DIONEA» program 1981
Odhodi iz/v:
TRST, GRADEŽ, KOPER, IZOLA, PIRAN, UMAG. VIGRAD, POREČ, ROVINJ, PULJ
Izven sezone:
od 24. 2. 81 do 19. 4. 81 in od 29. 9. 81 do 13.12. 81 štiri vožnje tedensko z različnimi linijami
V sezoni:
od 20. 4. 81 do 27. 9 81
sedem voženj tedensko z različnimi linijami
NO-
LLOYD TRIESTINO di Nov. S.p.A.
Urad za potovanje in turizem Ul. deU’Oro!ogio 1 - 34121 Trst Tel. 7785428.7785203 - Telex 460327
KRIŽARJENJA - LETALSKI POLETI - TURISTIČNA NASELJA OB MORJU IN V HRIBIH
POTREBUJETE KREDIT?
VEDNO NA USLUGO VAM JE
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
VAŠA BANKA
TEL. 200186
Primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
22. februarja 1981
PREŠERNOVI PROSLAVI V PEVMI IN NA VRHU
Kulturna društva morajo zaživeti in nadaljevati častno tradicijo
V Pevmi je govoril Aleš Figelj, na Vrhu pa Žarko Grilj Recitacije in nastopi pevskih zborov ■ Številna udeležba
V petek zvečer sta bili na Goriškem dve Prešernovi proslavi; osnovni šoli na Vrhu jo je priredilo kulturno društvo «Danica», " Pevmi pa društvo »Naš prapor*.
»Zaključne verze iz Prešernove Zdravljice (Žive naj vsi narodi. . .) je slovenski narod izbral za svoj cilj v narodnoosvobodilnem boju. In ta cilj nam je lahko kažipot tu di danes, ko se na tem prostoru potegujemo za svoje pravice in jih odločno zahtevamo,» je dejal Aleš Figelj na Prešernovi proslavi, ki jo je kulturno društvo «Naš pra-por» priredilo v petek zvečer na svojem sedežu v Pevmi. Globoka nacionalna zavest, zavest 'o sebi in o svojem poreklu, zavest, da mora postati slovenski jezik enakopraven z italijanskim, mora biti povezana z zavestjo, da se je treba odpirati in iskati pomoč tam, kjer jo je mogoče dobiti, in jo nuditi tistemu, ki ;'o potrebuje.
Vendar moramo tudi sami mnogo narediti. Ne smemo se vdati malodušju in se zapirati po domovih. Ne smemo dovoliti, da bi nam drugi spet vsiljevali prepričanja, ki so drugim v korist in nam v pogubo. Radio in televizija sta nas priklenili na udobne naslanjače in nam neprekinjeno posredujeta najrazličnejše izdelke kcnsumistične družbe. Podzavestno nas obdelujejo, da bi postali sužnji mogočnih gospodarskih kompleksov. Temu načinu življenja se moramo upreti s kulturo. Kultura je moč. Samo kulturni človek je lahko svoboden. Naša kulturna društva po vaseh motajo ponovno zaživeti in nadaljevati častno tradicijo, na katero smo morda že pozabili. Za katerokoli delovanje so potrebni ljudje, ki se zavedajo, da naredimo za dva, kar Sami naredimo. Sebi in drugim moramo dokazati, da smo živ narod z živo kulturo, z bogato kulturno dediščino iz preteklosti, katere nihče od nas nima pravice zapraviti Narod, ki nima kulture, .je mrtev narod o katerem govorijo le še Zgodovinske knjige. Mi pa smo tu ih moramo živeti.» je svoj govor sklenil Aleš Figelj.
Proslave slovenskega kulturnega praznika se je udeležilo veliko število domačinov iz treh vasi, ki sodijo v okvir društva, Pevme, Oslavja In Šen trna vra. Z zanimanjem so sledili besedam govornika, pa tudi pestremu programu, ki so ga • izpolnili recitatorji in pevci.
Najprej so osnovnošolski otroci iz teh krajev, ki zahajajte'*u'šolo v Ul. Brolo, pod vodstvom svojih učiteljic recitirali več pesmi. Za njimi ja otroški zbor kulturnega društva »Naš prapor*, ki ga vodi Elda Nanut, zapel nekaj pesmi. Čeprav so bile zaradi gripe njegove vrste nekoliko razredčene, so se lepo izkazali in poželi topel aplavz pozornega občinstva.
Prireditev je sklenil nastop mešanega pevskega zbora kulturnega društva «Oton Župančič* iz štandre-ta, ki ga vodi Stanko Benko.
Tajnik kulturnega društva »Danica* na Vrhu Žarko Grilj pa je na Prešernovi proslavi v šolskem poslopju pred številnim zborom mladih obsežno govoril o položaju prosvetne dejavnosti v domači vasi. Najprej se je seveda spomnil Prešernovega velikega duha in prizadevanja naše narodnostne skupnosti za naše pravice in omenil tudi naše kulturnopolitično, gospodarsko in športno življenje. Velik pomen je pripisal sodelovanju z matično domovino ter pozdravil prisotno dele-
gacijo iz Podnanosa, kraja v občini Ajdovščina, s katerim Vrh že dolgo let sodeluje. Izrazil je zadovoljstvo, da so na deželi odobrili regulacijski načrt občine, ki bo končno omogočil začetek gradnje prosvetnega doma, o katerem se na Vrhu že dolgo govori in bi prosvetarji od besed radi prešli k dejanjem. Povedal je tudi, da so v vasi pred osmimi meseci obnovili delovanje moškega pevskega zbora, katerega vodstvo je prevzel Zdravko Petejan iz Sovodenj. Ko je govoril o društvenem delovanju je tudi povabil mlade, da še bolj pomagajo.
Kulturni del programa sta izpol-
nila Nonet iz Sovodenj, ki ga vodi Zdravko Petejan, in dekliški zbor kulturnega društva »Danica* z Vrha, ki ga vodi Magda Devetak. Na prireditvi je z recitalom nastopila tudi skupina mladih, ki so jo sestavljale štiri dekleta in trije fantje.
V sredo, 25.t.m., bo v naši deželi štiriurna splošna stavka, ki jo je oklicala sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL iz protesta proti gospodarskim ukrepom in davčni politiki vlade. Delavci z Goriškega se bodo zbrali na osrednjem sindikalnem zborovanju v Tržiču, na trgu pred županstvom.
SEJA FEDERALNEGA ODBORA
POZIV TAJNIKU PSI DA PREKLIČE OSTAVKO
Odbor odobril si>orazume sklenjene po volitvah Predlog o celovitem načrtu razvoja Posočja
Na zadnji seji pokrajinske federacije PSI so povabili, pokrajinskega tajnika Gianfranca Trom-betto, naj umakne ostavko, ker mu daje federalni odbor popolno zaupanje in podporo. Odbor se nadalje obvezuje, da bo predlagal obnovitev izvršilnih teles ter nadaljevanje • takšne politike, kakršno večina v stranki vodi na vsedržavni in deželni ravni.
Na seji vodstva, so ocenili zaključek pogajanj med partnerji po letošnjih upravnih vqlitvah in sodili, da so socialisti zagotovili politični preobrat in 'izvolitev stabilnih odborov v Posočju, tako pomembnih v sedanjem kritičnem gospodarskem položaju. Socialisti so predvsem težili k sklepanju naprednih zavezništev tam, kjer je bilo to mogoče. Levica je tako vstopila
v odbore, PSI pa se je s svojo avtonomno akcijo osvobodila vsakršne hegemonistične hipoteke.
Z osrednjo vlogo v teh organih oblasti, ki jo opravlja, PSI jamči obnovo in napredek teh ustanov zagotovljenih v programskih sporazumih, po drugi strani pa tam, kjer je to mogoče, podpira politiko pokrajinske solidarnosti.
Federalni odbor predlaga izdelavo celovitega načrta za gospodarski in družbeni napredek Posočja. Pri tem predlaga mobilizacijo vseh partijskih sil, ovrednotenje samostojne vloge PSI in podporo ustreznim stališčem na različnih upravnih in političnih nivojih.
Federacija nadalje sodi, da je vsedržavni kongres najbolj prikladen kraj za soočanje stališč, ki se pojavljajo znotraj stranke.
Razna obvestila
Ženski odbor PD Jezero, vabi jutri ob 20. uri na sestanek, ki bo v prostorih PD Jezero. Govorili bodo o pripravah na proslavo 8. marca.
Prireditve
PD Briški grič pripravlja za torek, 3. marca, veselo pustovanje v prostorih na Bukovju. Ob 16. uri bo na sporedu otroška maškarada, rajanje in še kaj, zvečer, ob 20.30 pa se bodo pozabavali odrasli.
Izleti
SPD Gorica priredi 1. marca smučarski izlet na Zoncolan ob priliki zimskih športnih iger. Vpisovanje na sedežu društva do srede, 25. februarja.
Slovensko planinsko društvo priredi prvi spomladanski družinski izlet z avtobusom v nedeljo, 26. aprila, v Repen na Krasu, združen s sre-čolovom, družabno zabavo in večerjo. Vpisujejo na sedežu SPD v Ulici Malta 2.
NiiiiiiiiriiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiMiiiiiiiiriiHiiiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
NA POBUDO POKRAJINSKE UPRAVE
PREDSTAVITEV ZBORNIKA KRAJEVNE ZGODOVINE «MET0DI E RiCERCKE
Zbornik izhaja trikrat letno pri založbi Grillo v Vidmu
Goriška pokrajinska uprava namerava odločneje poseči v kulturna dogajanja na Goriškem in v Gorici, tako s podpiranjem različnih pobud društev in krožkov, kot no-siteljica pobud v prvi osebi. Tako je v petek zvečer, na predstavitvi nove poljudno znanstvene revije »Metodi e ricerche*, povedal predsednik pokrajinske uprave, prof. Silvio Cum-peta, žal ne preštevilnemu občinstvu, ki se je zbralo v dvoranici Attemsove palače.
Gre za novo tevijo, ki je nastala lani in ki prinaša vrsto člankov z različnih področij, torej nekakšen zbornik za obravnavo in raziskavo krajevne zgodovine, izročil, običajev itd. in ki vsakokrat prinaša poleg izvirnih člankov še recenzije in o-pozorila o knjižnih izdajah, ki utegnejo posebej zanimati bralce (in preučevalce) krajevne zgodovine.
Namen nove publikacije, ki izhaja trikrat letno in od katere so doslej izšli tri zvezki, je pojasnil prof. Paolo Cammarosano, prof. zgodovine srednjega 'eka na tržaški univerzi, sicer pa in sodelavcev^ grešali revijo, na skoraj izključno preučevanju .kras jevne zgodovine, dogodkov, posebnosti, za katere po navadi mi mesta v specializiranih revijah, je dejal profesor Cammarosano. Zato je tudi revija vsebinsko dokaj pestra in marsikdo bi ji lahko očital, da je preveč heterogena. V njej pa naj bi priobčevali, to je profesor Cammarosano posebej poudaril, predvsem študentje in mladi raziskovalci.
; Revija izhaja na približno stotih straneh manjšega formata pri založbi Grillo v Vidmu. Uredniški od-
ZORA TAVČAR
AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL
v sredo, 25. t.m., ob 9.30
v župnijski dvorani v Doberdobu;
v petek, 27. t.m.. ob 10. uri
v gledališču G. Verdi v Gorici
MEBLO ITALIANA - GORICA
TRŽAŠKA CESTA 138 - 140 — TEL. (0481) 87-470
prodaja po zanimivih cenah lesene gradbene plošče za opažanje debeline 2,7 cm, širine 50 cm, dolžine 50, 100, 150, 200 in 250 cm. Plošče so izdelane po DIN normah.
	
	
	
POHIŠTVO
serijsko In po meri
iJabui
Sadat: ATE VER J AN. Bukovl|a 15 — Tal. 3114. Skladišča: GORICA. Ul. Foacolo 24 — Tal. 31M7
Stilno In moderno pohištvo — spolne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo zo urade — vrtne garniture
SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE
bor sestavljajo, kakor izhaja iz prve številke, Furio Bianco, Paolo Cammarosano, Andrea Del Col, Gian Paolo Gri, Elvio Guagnini, Giovanni Miccoli, Francesco Micelli, Luciana Morassi, Rienzo Pellegrini in Mauro Tosoni.
Doslej je revija objavila že vrsto zanimivih člankov predvsem s področja preučevanja gospodarskih (kmetijskih) dejavnosti v Furlaniji.
Ststanek o proračunih javnih podjetij
Včeraj popoldne so se v pokrajinski sejni dvorani zbrali predstavniki podjetij krajevnih uprav in predstavniki občin, da bi se pogovorili o izvajanju zakona o krajevnih financah in o sestavljanju proračunov podjetij krajevnih ustanov. Uvodoma je udeležence pozdravil predsednik pokrajinske uprave
Danes praznujeta 40. obletnico skupnega življenja
FANI in ROMANO BENSA
Toplo jima čestitata hvaležna sinova Darko in Dušan z družinama.
Posebno voščilo jima pošiljajo še vnuki Erik, Robert in Stefana.
Cumpeta, potem, pa še predstavnik deželne ustanove podjetij krajevnih uprav Marin. Sledilo je dolgo tehnično poročilo Giosueja Nicolettija, glavnega upravnega direktorja občinskih podjetij iz Brescie, znanega strokovnjaka na tem področju, člana deželnih in vsedržavnih komisij.
Nicoletti je predvsem povedal, da se je položaj od sprejetja dekreta ministra Stamattija o omejevanju finančnih izdatkov krajevnih ustanov leta 1977 pa do danes občutno drobno zadržal zlasti na tehničnih podrobnostih, opisal je sestavljanje proračunov in pri tem osvetlil strukturo posameznih proračunskih postavk. Sestanek je bil izrazito tehničnega značaja.
Zadnja pot Karla Kumarja
Včeraj opoldne srno se na gori-škem pokopališču poslovili od Karla Kumarja, zavednega goriškega Slovenca in javnega delavca, svetovalca Demokratične fronte Slovenčev v prvem povojnem občinskem Svetu V Gorici, bivšega večletnega predsednika Slovenskega planinskega društva v Gorici in v mladih letih aktivnega člana takratnih goriških telovadnih in prosvetnih društev.
Na zadnji poti so ga poleg svojcev, sorodnikov in številnih prijateljev spremili tudi predstavniki teritorialnega odbora SKGZ za Goriško in drugih naših organizacij, ob odprtem grobu pa se je od njega poslovil častni predsednik goriškega Slovenskega planinskega društva Bernard Bratuž.
Z DNEVNIM ENOURNIM PROGRAMOM
APRILA V NOVI GORICI ODDAJE LOKALNEGA RADIA
Oddajal bo preko studia Radia Koper v Novi Gorici, ki deluje že eno leto
Čez mesec dni bodo preko studia Radia Koper v Novi Gorici pričeli oddajati lokalni radijski program. Gre za pomembno obogatitev radijskega medija v našem sosednjem mestu, kjer je pred enim letom začel delovati novogoriški studio koprskega radia. Za ta pričetek oddaj so se domenili na seji sveta za informacije pri SZDL, kateri so prisostvovali predstavniki Radia Koper in Radia Ljubljana. Na sestanku so se dogovorili o programski zasnovi lokalnega radia, o njegovem finansiranju in o kadrovski zasedbi.
Po dogovorjenem programu bodo z aprilom začeli z enournimi dnevnimi oddajami, v katerih bodo kratki novinarski prispevki lokalnega značaja, glasba in zanimivosti. Kasneje bodo dvakrat tedensko obravnavali širše teme z družbenopolitičnega, gospodarskega in kulturnega področja. Po Dotrebi bodo program tudi spreminjali.
Na seji predsedstva novogoriške konference SZDL pa so menili, da bo uvedba radijskega programa pomagala k najboljši informiranosti delegatske baze. Strinjali so se nadalje s predlogom, da :,W;dobršen del radijskega pčograma posvečali mladi generaciji, 'njeniM ž'čtjam'"Iii potrebam. Programsko zasnovo lokalnega radijskega programa bo urejal njegov programski svet, k: bo deloval v okviru novogoriške konference SZDL.
do obiskali Poreč, Pulo, Mali Lošinj, Šibenik, Split, Hvar, Korčulo in Dubrovnik. Prijave že sprejemajo na sedežu društva in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 21. ure. Tam prejmejo interesenti tudi podrobna pojasnila o izletu, ki bo prav gotovo lep in zanimiv, toliko bolj, ker Štandrežci računajo, da jim bo vreme naklonjeno. Prijave sprejemajodo 15. marca.
V gosteh pianist Guenter Ludvig
V	prijetnem okolju Attemsove palače je v petek zvečer, v okviru koncertne sezone, ki jo prirejajo Glasbena matica, Zveza slovenskih kulturnih društev ter Zveza slovenske katoliške prosvete, nastopil pianist Guenter Ludvvig ter z mojstrsko izvedbo navdušil pazljivo občinstvo.
V	okviru koncertne sezone, ki se nagiba h koncu, bosta letos še dva koncerta in sicer nastop an-
Ulili nun Iiiiitimiiii IIIIII1IIII Hlinili miiiiiniiiiiiniiiimiiiuMiiii umi iiiiiiin im mmimiiiiiiiii in mili nini
POSLOVILI SMO SE OD ZORE MOZETIČEVE
sambla Slavko Osterc ter koncert violinista črtomira šiškoviča.
Na slikah: Guenter Ludwig med petkovim koncertom v palači Attems, spodaj občinstvo.
Kino
Kulturno društvo »Oton Župančič* iz štandreža prireja skupaj s turistično agencijo Gotour petdnevno križarjenje po Jadranu ih sicer od 15. do 20 aprila. Po morskih in nedvomno manj prometnih poteh, bo-
Z.re Mozetičeve ni več med nami. Pokopali smo jo včeraj na goriškem pokopališču. Tiho je odšla od nas na pragu svoje devetdesetletnice. Že nekaj časa je nismo več videvali na naših večernih kulturnih prireditvah, na predavanjih. na koncertih, na gledaliških predstavah, na katerih je bila še
•iiliiliiniiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiHiiiiiiHiiiiHiiiiiiHiiii>t*4iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuuuiuiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiuiiiiiu
V SREDO V FEIGLOVI KNJIŽNICI
RAZPRAVA O UŽIVANJU MAMIL V NAŠIH KRAJIH
Predavanje prireja ZSKD z namenom, da bi poglobila informacijo o mamilih, ki je se pomanjkljiva
Mamila so gotovo eden od najbolj perečih problemov današnje družbe. V zadnjem času se je nji-' hovo uživanje nevarno razširilo tudi na naše področje. Uradne statistike pravijo, da je Gorica na 6. mestu med vsemi italijanskimi pokrajinami po odstotku uživalcev mamil, Od tem pedatku se moramo zamisliti: je res tako, in če je tako, kako bi bilo treba ukrepati? Kako skušati omejiti širjenje mamil in kako na najuspešnejši način zdraviti tiste mlade, ki so že popolnoma zasvojeni? Na taka in podobna vprašanja bo skušala dati odgovor razprava, ki jo v sredo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Na večeru bosta govorila visokošolec Marko Marinčič, ki bo uvodoma podal nekaj podatkov o prisotnosti mamil v naši deželi, kot izhajajo iz policijskih poročil, ter bo prikazal sedanjo zakonodajo glede uživanja in razpečevanja mamil in pa psihoanalist in psihiater dr. Hektor Jogan iz Trsta, ki poklicno sledi temu vprašanju v sosedni pokrajini in bo strokovno dovršeno lahko podal občinstvu informacije o raznih vrstah mamil, njihovih značilnostih, uživanju in zdravljenju narkomanov.
Po poročilih bo na vrsti razpra-
wm
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - KORZO VERDI 51
TELEFON: 84206 • 84207 - 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909
TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
va. ki bo najbrž precej razgibana. Mamila so namreč problem, ki ne zanima samo mladih, oz. njihovih staršev in vzgojiteljev, ampak je njegova razsežnost taka, da se moramo z njim soočati vsi. Večer o kočljivem vprašanju mamil prireja ZSKD v knjižnici Damira Fei-gla v Ul. della Croce 3 v sredo, 25. februarja, ob 20. uri.
f Čestitke
TANJI JELEN Iz Doberdoba za jutrišnji 5. rojstni dan toplo čestitajo strici in tete z družinami ter stari oče in mati iz Doberdoba.
SKORAJ V POSMEH POOSTRENEMU NADZORSTVU
TATOVI NE MIRUJEJO -V PETEK KRADLI NA PEČI
Med 18. in 20. uro vlomili v hišo Danila Čevdka na Štradalti
Skoraj v posmeh raznim ukrepom in poostrenemu nadzorstvu, ki so ga uvedli v zadnjih tednih orožniki, da bi izsledili tatinsko tolpo, ki že nekaj mesecev nemoteno krade po stanovanjih na področju so vodenjske občine, so v petek zvečer na Peči zabeležili spet nov vlom. Neznanci so vdrli v hišo Da nila in Danile Čevdek na štradalti in to med 18. in 20 uro.
Plen je bil tokrat bolj skromen, saj so odnesli le za nekai tisoč, lir drobiža, ki so ga našli v dveh denarnicah, zlato uro. ki je bila spravl.iena v ženski torbici, zapest. nico ter nekaj manjših predmetov iz dragocene kovine, v skupni vrednosti okrog 800 do 900 tisoč lir,
SKPD »MIRKO FILEJ* - G OR IC A vabi na nastop opernih pevcev Iz Ljubljane
Izvajali bodo odlomke iz znane opere Antona Foerstnerja
GORENJSKI SLA VČEK
PELI BODO: Vilma Bukovec, Vanda Gerlovič, Sonja Hočevar, Rajko Koritnik, Marcel Ostaševski, Drago čuden, Tone Kozlevčar, Stane Koritnik
PRI KLAVIRJU: Zdenka Lukec - Čudnova
KOMENTATOR: Marjan Sušnik
Nastop bo danes, 22. februarja, ob 16.30 v KATOLIŠKEM DOMU
kakor pravijo Čevdkovi
V hišo, ki je samo nekaj metrov stran od Štradalte, so vdrli skoz' g:avna vhodna vrata. Menda so si za nečedno opra vilo / vzeli kar precej časa, saj so stanovanjske pro store dodobra pretaknili in razmetali. Največje razdejanje so zu sabo pustili v spalni sobi. nam ,ie včeraj po telefonu povedala gospodinja Danila.
Danilo cevdek je od doma odšel nekaj minut pred 18. uro vrnil pa se je okrog 20. ure. skupaj z ženo, ko so tatovi že opravili obisk.
Kaže. da so preiskovalci oovsem nemočni in menda tudi hišne preiskave, ki naj bi jih opravili pri nekaterih osebah, ki bi bile lahko tako ali drugače vpletene v kraje, niso bile uspešne.
Kje torej iskati storilce? V zvezi s tem je slišati med ljudmi različna ugibanja. Nekateri menijo, da bi bilo treba storilce iskati med vojaki, ki se. kakor znano, pri izhodu iz kasarne preoblečejo v civilno obleko in lahka UDorabljajo tudi lastna prevozna sredstva
Tako ali drugače, nezadovoljstvo in razburjanje med ljudmi v sovo-denjski občini spričo pogostih vlo mov .narašča. Skraini čas je. da pristojni organi zaščitijo premože nje občanov, saj se že ustvarja nekakšna psihoza strahu pred vlomom in ljudje neradi, zlasti v večernih urah, odhaiaio od doma. To pa pomeni, da lahko peščica po sameznikov. ki ji doslej še niso u speli stopiti na prste, pogojuje obnašanje večje skupnosti.
V PETEK. 27. FEBRUARJA, OB 20. URI V SEJNI DVORANI POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI,
KORZO ITALIJA 55
Okrogla miza na temo
VPRAŠANJE GLOBALNE ZAŠČITE DANES
Sodelujejo slovenski člani posebne rimske komisije pri predsedstvu vlade BORIS ISKRA (KPI), ALBIN SiRK (SSk), STOJAN SPETIČ (KPI), KAREL ŠIŠKOVIČ (SKGZ) in ALJOŠA VOLČIČ (PSI).
ORGANIZATOR:
Enotna mladinska komisija za goriško pokrajino (Mladinski odbor SKGZ - Mladina SSO -Mladinska sekcija SSk - ZKMI - ZSMI)
do pred nekaj leti stalen in vesten gost, skoro vedno sedeča v prvi vrsti. Poslušala je z zanimanjem vse, prebirala je vsak dan naš časopis, še vedno poprijela za to ali ono knjigo. Bila nam je tudi dragocen pripovednik tega. kar se je pri ms dogajalo v začetku stoletja, med vojmma, po. osvoboditvi, ter nam izročala tudi dragocene dokumente o takratnem delovanju.
Zora Mozeličeva,,ie izhajala znane -družine, k\ je- igrala precej važno ' vlogo v tukajšnjem gospodarstvu. Mozetičevi so bili gradbeniki, njen oče je v Gorici imel veliko gradbeno podjetje, zgradil je vrsto najlepših palač v središču mesta, postavil si je v Spodnji Vipavski dolini tudi tovarno opeke, da jo je imel kar pri roki na svojih številnih gradbiščih. V takrat navdušujočem narodnem preporodu so se tudi Mozetičevi udeleževali vseh prireditev v Trgovskem domu in Zora je sodelovala kot pevka v enem takrat najboljših pevskih zborov na Slovenskem, v zboru goriškega Pevskega in glasbenega društva, ki ga je vodil Čeh Michl. To je bil zares odličen zbor, ki je prirejal kvalitetne in zahtevne koncerte.
Spet najdemo Zoro Mozetičevo v vrstah kulturnih delavcev v letih med vojnama, ko se je spet, vsaj za nekaj časa razvijalo kulturno delo v naših društvih do fašističnega zatrtja. Njena sestra Ema. ki je umrla komaj ned nekaj ledni, je takrat slovela kot odlična pianistka na koncertih Pevskega in glasbenega društva, ki so bili v Trgovskem domu. Bila je, njena sestra Ema, tudi uradnica v takratni podružnici Ljubljanske kreditne banke v Gorici.
Po osvoboditvi mjdemo Zoro Mozetičevo v obnovljeni Ljudski knjižnici in čitalnici, ki je našla prostor, po raznih pripetljajih, na sedežu Zveze slovenskih prosvetnih društev v Ascolijevi ulici. Tudi zasluga pokojnice je, da so v to knjižnico prišle številne knjige v': času fašizma razpuščenih knjižnic, ki so jih ljud-e poskrili na svojih domovih. Knjige je dobro poznala, vsakomur, še posebej mladim dijakom, je svetovala dobro branje. Zato so jo vsi zelo cenili in noštovali. Prav zaradi tega ji je Zveza slovenskih kulturnih društev ob letošnji Prešernovi proslavi namenila priznanje, ki pa ji ga nismo mogli izročiti.
Skrbela pa je tudi drugače za naše diiake in jim pomagala kot je mogla. Vedno se je zanimala, še nekaj dni pred smrtjo, na bolniški postelji, za vse dogajanje v našem zamejstvu.
Pred odprtim grobom na štandre-škem pokopališču, kjer imajo Mozetičevi družinski1 grob, so se od nje z žalostinkami poslovili pevci domačega zbora »Oton Župančič».
Naj počiva v miru v domači zemlji, ki jo je toliko ljubila. (mw)
G uricu
VERDI 15.30—22.00 «Stardust me-mories*. W. Allen in K. Ronpling. Črno-beli film. V ponedeljek: 17.30 —22.00.
CORSO 15.15—22.00 »Ben tomato picchiatello*. G. Lewis in S. Oli-vers. Barvni film. V ponedeljek: 17.00—22.00.
VITTORIA 15.00-22.00 »Crussing*. Al Pacino. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. V ponedeljek zaprto.
Tržič
PRINCIPE 14.00-22.00 »Io e Cate-rina*. V ponedeljek: 17.30—22.00.
EXCELSIOR 14.00-22.00 «11 Papoc-chio*. V ponedeljek: 17.30—22.00.
j\um 1,urica in\ukut.(cii
SOČA 10:00 »Stanlio in Olio v tujski legiji*. Ameriški film. 16.00-18.00 —20.00 »Žrelo* II. del. Ameriški film. V ponedeljek: 18.00—20.00 »Krč groze*. Ameriški film.
SVOBODA 16.00 »Stanlio in Olio V tujski legiji*. Ameriški film. 18.00 —20.00 «železri križ*. Ameriški film. V ponedeljek:	18.00—20.00
»Kitajski zmaj*. Hongkcnški film.
DESKLE 17.00—19.30 «Besni zmaj*. Hongkonški film. V ponedeljek: 19.30 »Divja dirka*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan In ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Kor zo Italija 244, tel. 83 538.
EEH,I,III—
Zveza slovenskih kulturnih društev poklanja namesto cvetja na grob Zore Mozetičeve, 50.000 lir skladu Doma Andreja Budala v Štandrežu.
Namesto cvetja na grob Olge Devetak Furlan, so za športno društvo Vipava prispevali Ivan Petejan, 10 tisoč lir, Angel Petejan 10.000, Hila-rija Malič Petejan 10.000 in Marija Petejan čevdek 10.000 lir.
V spomin na pokojno Olgo Devetak - Furlan, daruje Kovic Zora 20 tisoč lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Karla Černiča daruje družina Zotti z Vrha 10.000 lir za Dijaški dom »S. Gregorčič*.
Sorodnikom pokojne
ZORE MOZETIČ
izreka iskreno sožalje Zveza slovenskih kulturnih društev.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Antona Okretiča
se toplo zahvaljujemo udeležencem pogreba in vsem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani.
Žena, sinovi, hči, nevest* z družinami.
Jamlje, 22. februarja 1981.
ZAHVALA
¥:/l
Po težkem slovesu od našega dragega
ROMANA DUSMANA
se iskreno zahvaljujemo g. župnikoma Lazarju in Breclju, zdravstvenemu osebju bolnišnice iz Nabrežine in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Družina Dusman in sorodniki. Doberdob, 22. februarja 1981.
PREMIKI V ITALIJANSKEM ZGODOVINOPISJU
V dveh publikacijah o Gorici je govor tudi o nas Slovencih
Obnova Solkanskega mosta po prvi vojni
V poljudno pisani zgodovini Gorice ima Sergio Tavano več omemb o naši prisotnosti Politične razmere in slovenska prisotnost ob koncu stoletja v razpravi Nina Agostinettija
V	zadnjem času sta izšli dve publikaciji v italijanskem jeziku, kjer lahko najdemo, poleg ostalega, tudi zanimive podatke o prisotnosti Slovencev v našem mestu in v naši deželi. Stvar ni sicer nova, poudariti pa je treba, da beležimo vedno več pozitivnih glasov o nas med italijanskimi pisci. Kar velja še posebej omeniti je dejstvo, da se o nas piše tudi v takih publikacijah, ki imajo veliko naklado.
Tudi v preteklosti so preučevalci krajevne zgodovine marsikaj napisali. Največkrat pa so o nas pisali zaničljivo, negativno. To zlasti v letih pred prvo vojno, ko je tudi pri nas imela glavno besedo tovrstna nacionalistična literatura, ki ji je šlo za to, da bi zanikala naš obstoj v teh krajih. Tak način pisanja je postal še bolj očiten v letih fašističnega oblastna in tudi po vojni je tak nacionalistično - šovinistični pristop do preučevanja krajevne zgodovine bil zelo cenjen. Kjer niso mogli zanikati naše prisotnosti so jo omalovaževali in trdili — to velja tudi za Trst in Istro — da nas je Avstrija vedno ih- povsod favorizirala. Dobro so vedeli, da to ni res, saj so tako v Gorici kot v Trstu in Istri, italijanski liberalnacionalci imeli trdno v rokah oblast, to tudi po za-sluai krivičnega votivnega sistema, ki je zelo favoriziral nekaj izbran cev na račun širših množic. Najraje pa so se italijanski pisci krajevne zgodovine skrivali za senco nepoznanja slovenskega jezika. Ta-šo «niso mogli» seči po slovenskih pisanih virih, po časopisih, knjigah, dokumentih. In tako *niso mo gli» poročati o slovenski prisotnosti, o slovenski kulturi, o slovenskem gospodarstvu, o slovenskem šolstvu v Gorici in na podeželju. Še danes se najdejo ljudje> taki ki se ukvarjajo s to krajevno zgodovino, ki javno izražajo svoje začudenje, da je bilo v Goriško - gra diščanski deželi dve tretjini prebi valstva slovenskega. Dovolj bi bi lo, da se v to prepričajo, da bi šli v goriško Državno ali Pokrajinsko knjižnico, tam vzeli v roke podatke o ljudskih štetjih ali pa «Ja-hrensberichte», t.j. letna izvest ja goriških državnih nemških srednjih šol, kjer najdemo jasno napisano kakšne narodnosti so bili dijaki, ki so obiskovali goriške srednje šole. Vanje so priha-ali tako Goričani kot Tolminci, Brici. Kraševci in Vipavci, pa tudi' ■Kurihrti iz Červinjana, Krmina in Gradišča ter Bizjaki iz Tržiča in beneško govoreči mladinci iz Gradeža.
V	zadnjem času se stvari nekoliko spreminjajo, čeprav ne moremo Slovenci biti z današnjim stanjem povsem zadovoljni. Pred približno petnajstimi leti je Branko Marušič v *Studi Goriziani» opozoril italijanske bralce na dela v slovenščini. v katerih je pisano o gorički zgodovini. Malokateri italijanski preučevalec se je najbrž po zanimal, kje bi lahko dobil ta dela. Še vedno izhajajo knjige, kjer ni govora o nas, pa čeprav niso pisci do nas nasprotni.
«Gorizia, storia e arte*, pri videmski založbi Chiandetti. Izid knjige je omogočila goriška pokrajinska turistična ustanova, izšla je v 2.000 izvodih. To je kar visoka naklada, tudi zato je knjiga za nas pomembna.
Na 270 straneh žepnega formata najdemo opisano zgodovino goriških grofov in goriške dežele v letih habsburškega gospostva ter kasnejša, sodobna leta. V knjigi je tudi veliko fotografij. Te zavzemajo eno tretjino knjige in tu imamo nekaj pokrajinskih vedut, fotografije starih palač in precej slik iz notranjosti teh palač ali goriških cerkva. ' Nekatere slike so tudi v večbarvnem tisku.
Zakaj smo knjigo pozitivno sprejeli? Na več krajih smo Slovenci omenjeni, oziroma omenjena je naša prisotnost v mestu. Čeprav je tega, po našem mnenju, še vedno premalo, je vendarle knjiga pozitivna zato, ker se je avtor lotil tega našega vprašanja in tudi ker je knjiga izšla v tako veliki nakladi. Ni namenjena samo peščici Iju-
skim političnim strankam, ki so imele svoj delokrog med prebivalstvom furlanske in italijanske narodnosti, poroča pa tudi precej obširno o slovenskem političnem gibanju.
Kot je razvidno iz podatkov je avtor segal tudi po slovenskih virih, tako po časopisih kot po raznih kasnejših delih. Objavlja v svojem delu tudi precej slik, med temi tudi sliko Solkanskega železniškega mosta tik pred prvo svetovno vojno (ko ni bil še porušen) s trojezičnim napisom in ugotovitvijo, da je bil to največji kameniti most na svetu z obokom 85 metrov. * » *
Na polici, na kateri so dela z goriško krajevno tematiko, imamo torej dve novi publikaciji. Potrebovali bi še več takih del, ki bi italijanskemu sosedu povedala, kakšna je bila in kakšna je naša prisotnost v tem mestu, ki ima že tisoč let, od svojega nastanka, tako nedvoumno slovensko ime.
MARKO WALTRITSCH
Komaj nekaj let pred prvo svetovno vojno zgrajeni železniški most čez Sočo pri Solkanu, ki je takrat predstavljal pravi arhitekturni podvig, je bil med boji prve svetov-
ne vojne porušen in železniški promet na tako pomembni progi je bil seveda prekinjen. Most so Avstrijci že nekaj mesecev po kobariškem prodoru v jeseni leta 1917
pričeli popravljati in obnavljati.
Na naši risbi vidimo delavce, kako hitijo popravljati ta most, da bi preko njega spet stekel promet med Dunajem in Trstom.
ODPRLI SO JO PRED NEKAJ TEDNI
Nova knjižnica v Renčah nadaljevalec kulturne tradicije
V tem kraju je bila leta 1866 odprta slovenska narodna čitalnica
Nekako pred petimi leti so v plan razvoja krajevne skupnosti Renče za ' obdobfe 1976-1981 med drugim vnesli tudi ponovno ■ oživitev in delovanje knjižnice. Vzgib za to akcijo je dalo društvo upokojencev, trenutno v kraju najbrž najživah-nejše in zelo delavno — očitna vez med bogato preteklostjo in sedanjostjo, nadaljevalec\ renske tradicije.
Renčani so bili kot delavci že zgodaj razredno osveščeni. Daleč naokrog znani zidarji so potovali preko naših meja, širom po Evropi, in prinašali domov določene proletarske misli in zamisli o izboljšanju položaja delavcev, ljudi nasploh, o, boljšem življenju in — kulturi. S svojo aktivnostjo in zagnanostjo so konec preteklega in v začetku tega stoletja ustanavljali društva, zbore in različne skupine.
1866. leta je bila v kraju ustanovljena slovenska narodna čitalnica, kjer so razpravljali o položaju delavcev; tu je delovala tam-buraška skupina. Po letu 1895 so vaščani že peli v zidarsko tesarskem pevskem zboru. Naprednejši del čitalmčarjev je leta 1902 organiziral Tamburaško in pevsko društvo Svoboda. Kmalu za tem se
biteljev krajevne zgodovine in del i iiiit«ii.iitiiiiHiiiiiiitiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiituiiiiiiitiui...uiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiitiiiiiinitifii»miiiiiiiiiiiiiniiiiik4iiiiiiiiiiiiiii>ii(imiiiiiii>HiiiiiiiiiiimmiiiiiHiiitimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiuiiiiiiiiiiiNi
s krajevno tematiko.
Imamo pa nekaj izjem, nekaj častnih izjem. Sergio Tavano, profesor na tržaški univerzi, je napisal že več zgodovinskih del. Precej svojega zanimanja je osredotočil na Gradež in njeno baziliko. Pred letom dni je izšla njegova knjiga o goriškem gradu in že takrat smo zasledili nekaj pozitivnih pogledov na nas Slovence. Lani, tik pred koncem leta, je izšla še ena njegova knjiga, z naslovom
Že na Začetku avtor omenja znani' dokument z dne 28. aprila 1001, ko je cesar Oton lil daroval oglejskemu patriarhu Ivanu polovico kraja Gorica in polovico utrdbe Solkan. V latinskem jeziku se to glasi takole: zDamus et donamus cum omr' Jure Johanni Patriarchae et E cclesiae Aguilejensi medietatem unius castelli quod dicitur Siliga-num et medietatem unius ville que Sclavorum lingua vocatur Gori-za . . .». rDajem polovico kraja, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica* pravi cesar svetega rimskega cesarstva, najvišji državni poglavar tedanjega časa! Ta dokument so zgodovinarji vedno poznali, najraje pa so ga naši sosedje ignorirali. To je za prenapetega nacionalista tudi-razumljivo, ni pa prav,
V tej knjigi je tudi govor o slovenskih, nemških in italijanskih pridigah Primoža Trubarja v Gorici. Več pa je govora o delovanju slovenskih političnih mož, kulturnih, društev in drugih v Gorici v letih pred in po prvi svetovni vojni. Seveda pa je avtor omenil le nekatere dogodke in ljudi, ki so važni Za nas. Slovence v Gorici. Ni v vseh primerih izbral najbolj pomembne ljudi in dogodke, ni pa omenil bolj pomembnih oseb. Morda tiv trhel med’‘poznavalci naših razmer in naše zgodovine najboljše ga' 'svetovaIča’,"'dd bi mVinal povedati, kako so stvari v resnici bile. Velja omeniti še, da je pod lično fotografijo Trgovskega doma napisano kar po naše:	«Trgovski
dom*.
» * #
Vzporedno s tem velja omeniti tudi delo profesorja Nina Agostinettija iz Padove. Ta je napisal že več del o vprašanjih, ki so vezana na goriško deželo. V lanskih dveh številkah revije «Pagine istria-ne», ki izhaja v Trstu, je izdal dve razpravi z naslovom »La contea di Gorizia alla fine deli’800*. Obe razpravi je združil v samostojno publikacijo, ki je izšla kot lanska oktobrska priloga «Quaderni del Lombardo Venelo», ki izhajajo v Padovi.
Avtor opisuje v svoji razpravi razmere v gorišlci deželi ob koncu prejšnjega stoletja, gospodarstvo dežele ter politične ter kulturne razmere. Prikazuje narodnostne skupine, t.j. Furlane, Slovence in Nemce ter tudi politične stranke. Daje sicer več poudarka italijan-
POGOVOR S «STRICEM POLDOTOM», KI MNOGO VE
V gostilnah na Kornju in v sosednih ulicah so se zbirali meščani in ljudje iz naših gor
Pred prvo svetovno vojno je bilo na tem goriškem trgu zelo živahno - Najboljši kruh m prinašale v Gorico Solkanke - Zjutraj si na vsakam koraku srečal mlekarico
Ko sem razmišljala, kdo bi nam I katere že pred osmo krenile nazaj v lahko najbolj približal podobo gori- j okoliške vasi. Najboljši kruh pa so škega Kornja in nekdanjega življe-1 v Gorico prinašale Solkanke, pekle nja v njem, sem se spomnila na j so ga doma in ponujale meščanom «strica Poldota*. Čeprav ni čisto moj j «na peškariji*, kakor smo rekli rib-pravi stric, sva si vendar nekoliko ; jemu trgu na vogalu današnje Ulice
t*l«tl||||t|||iii||||||||||||||IIIIIIIIIIHIIIIIMIIISISIIISIIIIII|||||sillllllSltllllllHtlS«IIIIIIIMIUISIIIimi1iMIIIHIIIIH«IM
Lanske pridobitve na razstavi v muzeju kromberskega gradu
Za slovenski kulturni praznik je Goriški muzej pripravil na svojem sedežu v gradu Kromberk razstavo izbora muzejskega gradiva, ki Oa je pridobil v letu 1980. Od jeleni 1980. leta dalje je to že tretjo občasna razstava v avli gradu. Bazstava je bila odprta v četrtek,
S.	februarja 1981 pred Prešernovo proslavo, ki jo je Kulturna skupnost Nove Gorice s sodelovanjem nekaterih novogoriških kulturnih Zavodov priredila na gradu Krom berk (na proslavi so sodelovali nekateri ugledni slovenski umetniki, ki so predstavili Prešernove pesmi ter njih uglasbitve).
Gradivo, ki ga je muzej pridobil z darili, nakupi ali zamenjavami ter izkopavanjem v preteklem letu, je seveda zelo pestro. Arheološke najdbe so lahko slučaj, največ gradiva pa prinesejo v muzej izkopa-vanja. Razstava prikazuje tako slučajne najdbe kot tudi izbor gradi-va. ki so ga arheologi izkopali med deli na langobardskem grobišču v Solkanu ter pri delih na raziskavi Prazgodovinskega naselja na Mo-ftu na Soči. Etnološko gradivo prihaja v največji meri z delom na terenu, še posebno so rezultati pomembni tedaj, ko etnolog načrtno raziskuje neko področje. To je Goriški muzej v letu 1980 opravljal Predvsem na Krasu, razstava pri kazuje nekaj rezultatov takih raziskav (na primer kamnoseško o-rad je), pa tudi nekaj najdb pridobljenih z odkupi zapuščin (šolska r°čnu dela iz 19. stoletja) Umetnostnozgodovinski oddelek more Svoje gradivo prav tako pridobivati na terenu, največ ga pa prinesejo od kupi likormih del. Tako je muzej v letu 1980 odkupil nekai mladostnih scenskih osnutkov Vrna Pilo-
na ter vrsto likovnih del primorskih likovnih ustvarjalcev (na razstavi je prikazano olje Rika Debenjaka. sicer bolj poznanega kot grafika).
Največ gradiva je v letu 1980 pridobil oddelek NOB in sicer z odkupom dela zbirke uniform in o-rožja Franka Vižintina iz Šempetra pri Gorici. Iz prave množice lepih predmetov je na razstavi nekaj zastav, orožja in odlikovanj. Muzej je dobil tudi več arhivskih dokumentov in zbral nekaj pričevanj udeležencev narodnoosvobodilnega boja. Oddelek za zgodovino je pokazal nekaj pridobljenih arhivskih dokumentov (lepaki, vabila, osebne zapuščine), novo izvirno fotografsko gradivo (slike porušene Gorice), izbor razglednic in nekaj zanimivih predmetov.
Knjižnica muzeje, je pokazala nekatere izmed pridobitev (pridobljeno preko 1000 inventarnih številk), pomembne zlasti tiste, ki jih muzej pridobi tako rekoč s celega sveta predvsem z zamenjavami. Kulturno zgodovino zastopa lepa rokopisna knjiga grbov nekaterih slovenskih dežel, med temi je tudi Goriška. Knjiga je gotovo redkost, zlasti zavoljo lepih barvnih risb grbov. Oddelek za dokumentacijo prikazuje objave delavcev Goriškega muzeja v letu 1980 in s tem dopolnjuje na razstavi pokazano gradivo.
Razstava bo odprta do srede meseca marca. Muzej pripravlja na istem razstavišču nekaj podobnih prikazov, med temi naj omenimo razstavo osnutkov slikarja Gustinčiča, drobnih slikarskih del Ivana Čarga, izbor arhivalij, ki jih muzej hrani itd.
v sorodu, toda ne glede na to, mi je 83 letni korenjak, kakršen je I.eo-pcld Beltram, rad ustregel z vsemi podatki, in posegel je daleč nazaj v spomine, v čas, ko je na Kornju u-tripalo življenje, ki je Gorici dajalo poseben čar.
«Na Kornju je bilo pred prvo svetovno vojno tako živahno, da je današnje mrtvilo, ko po Kornju pripelje od časa dtteasarie en avtobus, samo še medla,, potica nekdanjega ži veža. Ni Vec%onfSne», okrog katere so se zbirale goričke žene, ki so nosile po družinah škafe vode. Za škaf vode,-ki so ga nosile na glavi’s pomočjo svitka, ne da bi se glave sploh dotaknile, so prejemale po sold in pol (krajcar in cvenk). Morale so nositi vodo, saj je bil zaslužek moških marsikje preskromen, da bi nahranili številčno močne družine*.
«Stric Poldo* se je rodil skoro na Kornju, v Ul. sv. Antona štev. 18, pred več kot 83 leti, v družini peka Ivana, ki je bil zaposlen pri pekarskem podjetju Gajer na goriški glavni ulici. Oče je moral prehraniti 4 sinove in dve hčerki: sam je bil doma iz Vogrskega, žena prav tako, in kot mnogi Slovenci s podeželja sta tudi onadva poskušala najti košček kruha zase in za njuno družino v Gorici, kamor je gravitiralo tako veliko ozemlje. Več kot 30 let je prebil «strie Poldo* v Ul. sv. Antona, 50 let pa prav na Kornju, v majhni stranski uličici, ki je še ved-m brez številke, kjer je končno o-stal sam z ženo in vnukom, katerega je po hčerkini smrti sam spravil do učiteljskega poklica. Na Kornju je bilo vsako jutro živahno še preden se je zdanilo: prihajali so gorjani z vozmi, predvsem z Banjške planote in Trnovega. Prodajali so drva vezane v «fa.še», večina so i bila malce zoglenela, ker so jih žga li, da bi jih prodajali suha. Vsak «faš» je bil vreden sold in pol. Vse vprek so ponujali drva za goriška gospodinjstva, ki niso poznala dru gačne kurjave, in bolj revni meščani so kupovali drva na kg, tako kot krompir. Za veliko noč so ti gorjani prinašali v Gorico na prodaj mamljivo dišeče pršute in čudili smo se, da so za izkupiček odnašali domov smrdeč «štakviš». Mlekaric je bilo na Kornju tudi nič koliko, nosile so mleko stalnim strankam v Gosposko in druge ulice, si kupile kruha in drugih potrebščin in ne-
Mameli in Korza Verdi.*
V današnjem vojnem muzeju je bil pod Avstrijo prirodoslovni muzej, kjer so si otroci iz Kornja in okoliških ulic radi ogledovali številne eksponate živali, »Stric Poldo* pa je pozneje kot vajenec pri kleparju Or-neli iz Ul. Ascoli, ki je bil upravitelj Attemsove palače! moral ob vsakem
ei

m ..o	- navdu-
avstrijalian^^Pozneje se je Leopold Beltram zaposlil pri grosistu Brešanu na Kornju in pri njem ostal polnih trideset let. Vsa jri dolga desetletja je bil od jutra do mraka na Kornju, kjer je nakladal in razkladal težke vreče moke in riža; mimo njega so šle generacije ljudi, ki so se tu. na Kornju ustavljali za hip, ali pa v njem preživeli tudi celo življenje.
»Največ je bilo na Kornju in okoli njega gostiln. Te so delale noč in dan, nikoli se vrata niso zaprla in tudi nikoli niso bile prazne. Vse so imele na štedilniku tudi toplo juho in tripce za vse tiste, ki jih je pot po opravkih zanesla v Gorico. Seveda so juhi po »potrebi* dolivali še vodo, saj gosta smeš razočarati.*
Marsikatero duhovito nam je povedal »stric Poldo* na račun kornj-skih gostilničarjev, ker pa sem hotela izvedeti, katere gostilne so bile še za časa ranjke Avstrije, sva začela kar pri «Droču», ali kot so takrat dejali «Pri Rajhu*. Ulice S. Pel-lico takrat sploh ni bilo. Po stopnicah si se s Kornja spustil do »Rajha*, kjer so imeli tudi skladišče piva »Reining Haus* in pa hlev za konje in vole tistih, ki so prišli v Gorico z vozmi, ali pa pripeljali v mesto na prodaj živino. Tako se je k «Rajhu» nagibal ves severni del goriškega zaledja in ker je bila ta gostilna blizu živinskega sejma za gradom, je bil postanek ob njej za mnoge gorjane pač najbolj prikladen.
Na Kornju je bila znana gostilna »pri Kamenščku*, lastnik je bil doma z Lokovca in pri njem so se radi ustavljali prodajalci drv. Pri »Komelu* prav tako na samem Kornju, je bilo veliko gostov iz bližnje okolice, saj je bil gospodar doma iz Sv. Trojice, nato je bila gostilna «Pri Fieglu*, lastniki so bili Brici. Nedaleč gostilna »Pri Čufarinu*: gospodar je bil doma iz Gorice,- žena pa z
Ravnice. V bližnji Ulici Formica v gostilni »Polo nord* so se radi u-stavljali vojaki in pretep je bil večkrat na dnevnem redu v veliko zabavo poulične mularije. Blizu je bila še gostilna «Kregav» in sicer v nekdanji Podgornikovi hiši, kjer je danes trgovina Elio moda. V Ul. sv. Antona se je gostiln kar trlo; tu je bila znana gostilna »Pri Grgarki*, kjer so prodajali dobro žganje s hribov, potem gostilna »Pri • Reščiču*. Sploh je bila Ulica sv. Antona znamenita, saj so bili v njej stari goriški zapori in še danes bi našli o-stanke le teh. «Policajcv Gorica pod Avstrija rji!‘imel« veliko,', kdmairje-vet», se spominja »stric Poldo*, «Toda, če si ga zagledal ha utiri, še je vse razbežalo in poskrilo, kajti po policajevem mnenju, nimaš kaj na ulici početi. Vsak mora v državi cesarja Franca Jožefa pridno delati in ne naokrog postopati.
Spominjam se, ko je morala moja mama oseminštirideset ur presedeti v zaporu, ker je mestni policaj našel mojega brata na ulici brez varstva. In kar lepo jih je odsedela. V naši ulici je bila tudi mrtvaška kapela in tako ni bilo pri nas nikoli dolgčas; med mrtvimi in živimi nisi vedel, katerih je več. Toda kljub majhnemu številu policajev ni bilo nereda v mestu, danes pa, ko imamo poli-
caja vsake tri osebe, berem, da mesto ni več tako zgledno kot je bilo nekoč. Ja, davni časi so bili pač čisto drugačni in ljudje tudi.*
Ko se pogovarjava o današnjih dneh »stric Poldo* ne more doumeti, kako je pred kratkim plačal za klobaso dva tisoč lir in za malo solate prav isto vsoto. Pogovor naju je zanesel k zemlji in njenemu obdelovanju, pa sva ugotovila, da je tudi kmetov vedno manj, tako kot gostiln.
«Poštene gostilne*, da bi si ogrel želodec v Gorici že skoraj ne najdeš, no, »Pri Fieglu* na Travniku je še najboljše,* mi 'P-IStf^&v&lNriki si) kozarček dobre^.vina; .privošči le pri večerji. Ko sem ga vprašala, katerega ima rajši, belega ali črnega, mi je odgovoril: «Dober buč drži vse*. Kar dobre volje postane človek v pogovoru s korenjakom, ki si je naložil že deveti križ, pa napravi vsak dan več kot 10 km poti; zjutraj in opoldne obišče desni breg Soče, zvečer pa se sprehodi po Kor-zu, zato, da bi zjutraj vstal navsezgodaj in pomagal neku in kavar-narju na Kornju. Ne more in ne more odnehati z delom. Tako je bil navajen celo življenje, tudi zime in mraza se ne ustraši, še v tisti naj-hu.iši leta 1928-29, ko je moral v Podsabotin po drva za gospodarjevo skladišče, bil je brez suknje, pa ni
zmrznil. Tudi vojak je bil in sicer avstrijski na reki Piave in na Rombonu, potem pa ga je general Maj-ster zadržal v Mariboru, kjer je stopil v jugoslovansko vojsko, ki se je takrat borila za priključitev Maribora in Koroške k novo ustanovljeni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je bila zgodba seveda zase. Pa o tem kdaj drugič, saj misli »stric Poldo* še dolgo »vladati* na Kornju, kakor mu tudi mi. iz srca želimo, DORICA MAKUC
TURISTIČNA AGENCIJA G O T O U R
POČITNICE S SLOVARJEM
Jezikovni poletni tečaji v ANGLIJI, NEMČIJI in FRANCIJI
Informacije in vpis:
Turistična agencija GOTOUR
Gorica, Korzo Italija 205 tel. 33 019
je ustanovila igralska skupina, zbor pa se je razširil v veliki mešani zbor.
, Po prvi svetovni vojni je delo nekoliko zamrlo, odstavljen je bil zadnji slovenski župan, razpuščen slovenski občinski odbor . . . Fašistični raznarodovalni pritisk je bil os« močnejši. Pa vendar je bil 1919 organiziran nov mešani pevski-zbor, 1920 se je obnovilo tamburaško pevsko društvo, deloval je mešani mladinski pevski zbor, igralska skupina, v knjižnici so izposojali knjige. Pod fašizmom, ko je bilo vsakršno kulturno gibanje praktično zatrto, je knjižnica kot dejavnost, ki ji za življenje ni potrebna zunanja manifestacija, delovala — knjige so naskrivaj sposojali celo v mesnici.
Po osvobodilni vojni se je 1947 spet ustanovilo društvo Svoboda, v okviru katerega je delovala tudi izposoja knjig, vendar se dejavnost nikakor ni mogla izviti iz mrtvila, začetniških težav, problemov z denarjem itd. Tako je tudi knjižnica odprta le občasno v presledkih, bolj odvisna od dobre volje in iznajdljivosti posameznikov. Med drugim so knjige izposojali tudi v današnji trafiki.
V današnjem času vsiljene in pospešene tehnizacije, hitrega napredka, ko izobraževanje še zdaleč ni končano s formalno pridobljenim izobrazbenim naslovom in ko je vsakršen napredek odvisen od dobre in ažurne informacije, ima knjižnica poleg šole pomembno vlogo. Ne smemo zanemariti pomena, ki jo imajo izposojevalnice kot dejaven, odgovoren in. ne nazadnje, učinkovit dejavnik v nikoli končanem procesu izpopolnjevanja človekovega vedenja in oblikovanja njegove osebnosti. Samostojen, samozavesten, suveren in aktiven občan naj bi imel tudi tako knjižnico, predvsem pa dostop do nje, ne le v centru, ampak tudi v svojem kram. Delavcu in kmetu naj bo prihran;en čas, študent naj najde tu knjigo za svoj študij; knjiga za vse stopnje prebhmlčevega znanja in nivo zahtev. Knjižnica naj bi mu približala. ga natmiaia na vsakodnevno časnnisie. no revialni tisk, da nepregleden tok informacij ne bi šel popolnoma neopazen mimo. Bralec naj se navadi na tisk, noj mu počasi postane nuja .',. Vendar it posamezniku nemoaoče vse omenjeno kupovati in hranili doma. Predrago je. pa tudi prostora nima toliko.
Knjižnica, ki so jo krajani otvo-rili ob slovenskem kulturnem prazniku, bo za začetek vsebovala najosnovnejši, fond knjig: priročnike, leksikone in slovarje, potem nekoliko zahtevnejša dela, predvsem klasike, i brana in izbrana dela slovenskih in jugoslovanskih literatov; od nekoliko lažje literature je najbolj zastopana slovenska in ostala slovanska, medtem ko je druge nekoliko manj. Poleg omenjenega si bo bralec lahko sposodil tudi tistt knjige, ki bodo krožile med še drugimi knjižnicami in bibliobusom. Na posebno želio bralcev bodo dostopne tudi knjige, so na razpolago v goriški ali kaki drugi knjižnici v Sloveniji.
Za kraj je knjižnica res še odločno premajhna, vendar — iz majhnega raste veliko.
B. J.
..................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiimiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiuiiiii»i»iiiim»iiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»Mimm»iiiiiiim»»i»i»i»iiimi»iiiiiiiiiiii»ii»iiiniim»*Mili«
KRAJ, KJER SE OHRANJAJO STARE TRADICIJE
Stari ljudje pravijo, da so Doberdobci že v preteklosti slovesno častili Pusta
Na pustni ponedeljek hodijo po vasi neporočeni fantje in dekleta ter nabirajo vsakovrstne dobrote - Na pepelnično sredo pa slavnost z Louretovim pogrebom
Navade obhajanja pustnih običajev v Doberdobu segajo stoletja nazaj in je sploh nemogoče izslediti njih nastanek. Namen in smisel pa je v glavnem sličen vsem pustnim navadam na Slovenskem: z manjšimi razlikami v tem ali onem obhajanju. Ena teh razlik je ta, da se v Doberdobu začenjajo semiti že na ponedeljek. V ponedeljek se odpravijo po vasi neporočeni fantje in dekleta. Nekdaj je veljalo pravilo, da so v jutranjih urah hodile po vasi dekleta v popoldanskih pa fantje. Sčasoma pa se je ta dvojna druščina spojila in sedaj teče obred kar skupno. Nekoč so bile takšne pobude last in zakup fantov in deklet zrelejših let, medtem, ko so otroci opazovali šeme skozi okna ali priprta vrata; najhrabrejši pobalini pa so se podili za njimi in jih od daleč opazovali. Tudi ta bojazen do starejših šem je z leti splahnela in sedaj kroži po vasi tudi več skupin otrok, po večini združenih po skupinah vaških četrti. Da preidemo spet k običajem povemo, da našemljeni fantje, ki jim v Doberdobu pravijo »pusti*, krožijo po vasi od hiše do hiše in nabirajo vsega, kar jim domači gospodarji nudijo. Tako se na podvečer, ob končanem nabiranju, oceni blago privlečeno iz pustne malhe. Jajca,
klobase, vino, testenine in zabela bo
»Stric Poldo* ko je imel 80 let
vse prišlo prav za skupno večerjo, ki jo bodo pusti pripravili v kaki domači osmici ali gostilni. Isti obred se obnovi naslednji dan, le da tokrat se našemijo poročeni možje in žene. Običajno si šeme nekje izposodijo oslička, ki jim noši malho po vasi. Ves potek pa spremljajo pevci in godci, priložnostni ali tudi taki izkušeni, ki igrajo v domači godbi na pihala Kras. Nabiralno rajžo spremljajo z vižami »Pust se je oženil* in
»Jopejnina jopejnš naš‘ga pusta ni doma*. Omembe vreden je način šemljenja, ki je bil ali je še v navadi. Sodobnost je starim običajem prikrajšala veliko pristnega in pri-spodobnega. Sedaj, posebno otroci, kupujejo maske, šminke ali kar cele obleke v trgovinah. To nudi poznavalcem pustnih navad precej izmaličeno sceno vsega dogajanja. Na vasi kol je Doberdob so bili vajeni gledati šeme očrnjene kar z ugaslim ogljem, oblečene s capi in cunjami, ki niso bile več za drugo rabo. Oviti z listno koruzno kito ali po domače «štr’jco»; na sebi pa je viselo še marsikaj, kot so stare vojaške «ga-vete», konjski ovratniki ali «kome-tjele*, nočne posode, uz<je, rogovje in podobno. S seboj pa so vlekli še cepce, belencine, vajeti ali «r’jdne», roganje in še marsikatero staro ša. ro. Kot smo že omenili, se je potegavščina končala s skupno večerjo in plesom nekoč na seniku ali »skednju*, danes pa v gostilni ali v društveni dvorani.
Za Doberdob pa je nadvse značilna pepelnična sreda. Do pred leti so pusti, še okajeni od prejšnjega dne, krožili po vasi oboroženi z prozorno nogavico, v katero so napolnili pepela in z udarci obelili vsakogar, ki je šel po vasi. Višek pa je bil, in je še, v popoldanskih urah, ko se vrši Louretov pogreb. Doberdobci pravijo Loure slamnatemu možu, ki nekako zastopa vso tradicijo in predstavlja duhovito nit vsega dogajanja. Na pepelnico se koj popoldne spel. zberejo vsi pusti in naredijo siam: natega pusta ali Loureta, s katerim-bodo pustno rajanje sklenili. Loureta položijo na nekakšne pare. Tudi to je povečini domače orodje in si; cer lestev za seno ali »škel-jeta*, ali lesena nosila po domače »trag-
lje*. Okrog obrednega odra se poleg šem zbere domala cela vas. Nekdo izmakne ženi iz skrinje belo rjuho in se zavije kot bi bil nekakšen mašnik. Za priliko se najdejo tudi strežniki, nune, odvetniki ali celo misijonarji. Ko kapljica domačega vina vlije dovolj poguma vsem tem: bi rekli »žalujočim ostalim*, krene sprevod po vasi. Skozi ves potek sprevoda se slišijo pridige tega ali onega spremljevalca, ki ima vedno nekaj »čisto osebnega* za povedati na račun Loureta. Slišijo se vzkliki: »Loure, Loure, kdo bo tvoje hlače nosil* ali »Loure, Loure, kdo bo tvojo Micko troštal*. Preden Loureta prinesejo na trg pred sodni svet ga še blagoslovijo ali po domače «po-žegnajo* v vseh gostilnah in osmi-cah, ga stehtajo na javni tehtnici, da ugotovijo, koliko se je zredil na račun družbene lasti, nakar ga še za-slišajo in prečitajo oporoko »vsem žalujočim ostalim*. Vsa pričakovanja in radovednosti se seveda.osredotočijo na Louretovo zapuščino, ki jo v oporoki razdeli. Glavno besedo ima priložnostni župnik, ki ob podpori pomočnikov čila oporoko Največ zaslug in krivic za Louretovo nesrečo nosi občinska uprava. Njej zapušča dolgove in zamere za vse nepravilnosti. Temu in onemu domačemu društvu deli nasvete ih zapušča svoje »kulturne* izkušnje; obdaruje razne občane z izmišljenimi prispevki,; podeljuje zasluge in za hvale vinskim bratcem in občanom, ki so se v zadnjem času izkazali. Razsodba se seveda konča z usmrtitvijo Loureta in ga zatem na trgu sežgejo. Veš potek pogrčba, kakor tudi upepeljevanje Loureta spremljajo
priložnostne viže za tako priliko se slavlif
vliene godbe.-S kadilbm požegna-nega gorečega Loureta se pustno
rajanje skleni. Petje vesele druščine in otroški živžav pa se zavlečeta še pozno v noč.
Louretov pogreb je najbolj uspeval v času stiske in brezposelnosti tja do konca petdesetih let. Zatem je začel odhajati v pozabo. Da bi ta star običaj ne šel v pozabo, je poskrbel domačin Stanko Kosič, ki je s skupino prijateljev oživel Louretov pogreb in pustne navade v Doberdobu nasploh. Zadnja leta so celo izvolili stalen odbor za obhajanje pu-sta, ki je letos prvič prejel denarno podporo občinske uprave.
Sicer so minili časi, ko je bil ta-pravi Loure živa oseba, ki so ga na «škel’jeti» nosili po vasi in ga šele pred sežigom nadomestili s slamnatim možem. Zadnji živi Loure, Pepe od Pirine, pa je ob zadnjih pustnih pogrebih utopljen v množici radovednežev, ki se posebno ob zaslugi časopisov iz leta v leto večajo. Tako se je tudi Loure moral prilagoditi časom in nalivati dobre volje svojim rodovnikom kar dvojezično, čeprav se tega pravila ne držijo tisti, ki so mu tako svetovali. Louretov sloves je dandanes že prekorači! meje. Do-berdobsko pustno druščino vežejo prijateljske vezi s sorodnimi družinami na Koroškem in z več kraji na Primorskem, posebno v Ozeljamu sl večkrat izmenjajo izkušnje z druščino Micke Kacafure.
Doberdobci pa so le ponosni na svojega Loureta in si želijo, da bi naprej sukal svoj jeziček resnice predvsem o svoji vasi in v svoji vasi. V vasi kjer se je rodil, v vasi kjer ljubosumno gojijo njegove tradicije, v vasi, kjer mu je usojeno za vse dobro in slabo tudi vsako leto zaživeti in vsako leto na rogu zgoreti.
JANKO GERGOLET
PO PRIKAZU JUNAŠKE EPOPEJE NA KOZARI
Ilegalno potovanje v Milan na prvo srečanje s predstavnikom KPI za vzpostavitev zveze
Odlomek iz knjige, v katerem Babič pripoveduje o svojih potovanjih v Italijo in zvezah z italijanskimi komunisti
Branko Babič - Vlado je lani izdal svojo knjigo z naslovom «Ljudje in boji na Kozari*, v kateri je prikazal epopejo Kozare skozi osebna doživljanja in dokumente. Knjiga je naletela na velik odmev v slovenski javnosti, saj je Branko Babič bil eden od akterjev kozarske vstaje in bojev pa tudi pretresljivih usod. S Kozare je Branka Babiča vodila pot na Primorsko, kamor je bil poslan kot partijski zaupnik in funkcionar. O svojih vojnih letih na Primorskem in o svojih potovanjih v Italijo na zveze z Italijanskimi komunisti, pripravlja sedaj novo knjgo, ki bo izšla prihodnje leto. Za objavo v Primorskem dnevniku pa nam je odstopil odlomek iz nje z naslovom (Pot v Italijo*.
Sredi februarja 1943. leta je prišel k nam na sedež Pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko primorje Ante Novak. Zelo sem ga bil vesel, ker se nisva videla odkar sem odšel iz Maribora junija 1940. leta. S Primožem (A-leš Bebler) sva ga burno pozdravila. Krepko smo se objemali in tolkli po ramah, tako da je Ante potem pripovedoval okoli, kako sva ga s Primožem pretepla.
K nam ga je poslal Edvard Kardelj - Krištof z zaupno pasto za vodstvo KPI. Moral bi preko nas organizirati zvezo s KPI in poslati pošto Umbertu Massoli - Quin-tu, članu vodstva KPI. Quinto je namreč že 1941 prišel iz Moskve v Jugoslavijo, da bi preko zvez KPJ šel na ilegalno deb v Italijo. Ker pa zveze hitro ni bilo, se je nekaj časa zadrževal pri nas (v Ljubljani) in se šele pred kratkim uspel prebiti v Italijo. Tedaj je bila ta zveza KPI — preko naše partije — s Kominterno oziroma z Dimitrovom (Dedom), sekretarjem Kominterne.
Ker je šlo za važno in zaupno pošto in še za dodatno ustno sporočilo. je Kardelj priporočal, da grem jaz do Quinta. Za pot v I-talijo pa je bilo potrebno nabaviti si dostojno civilno obleko in osebne italijanske dokumente. Tako sem si v Gorici kupil obleko, osebne dokumente pa mi je napravil Bruno Borghese Ugo. Bil je, uradnik na anagrafskem uradu goriške občine in je imel dostop do formularjev in pečatov. Bil je seveda komunist in partijsko povezan z nami. Moral sem se prej slikati in si izbrati neko za kraj primerno ime. Ko je bilo to opravljeno, smo poklicali Uga in mu naročili naj čimprej napravi legitimacijo. Ni trajalo dolgo pa sem bil z vsem opfetpljen: z lepo civilno • bleko in z osebno legitimacijo v žepu na ime Bruno Visintin iz Gorice. Kar ogledoval sem se kako sem čeden v novi obleki. Že dolgo nisem bi) v civilni obleki. In z osebno legitimacijo v žepu sem se počutil še bolj imenitno. Neka avanturistična vnema in radovednost me je prejemala, ko sem se tako pripravljal na pot. Moral sem naj prej v Gorico, da si uredim stalno in dobro zvezo s Trstom in pokraiinskim komitejem. Za to je skrbe'a Ada, naša odlična zveza s Trstom.
Ko sem vse to uredil, si nabavil kolo (bicikelj), sem se nekega dne v začetku marca 1943 podal na pot. Bil je lep sončen, skoraj že spomladanski dan. ko sem se vsedel na kolo in ga pognal proti Trstu, še danes pravzaprav ne vem zakaj sem šel s kolesom, saj razdalja je bila še kar precejšnja — 60-70 km. in ko je med Gorico in Trstom redno vozil vlak. Ali je bilo s kolesom varneje? Prav gotovo nisem šel s kolesi™ zaradi športne rekreacije Ko danes razmišljam o tem, si n" morem najti prave razlage. Kakorkoli že, poganjal sem kolo in si nabiral ki'ometre. Na vrh klanca, ko zagledaš mor:e in des no Tržič, sem obstal. Pogled na morje me je prevzel, globoko sem zadihal in zaigralo mi je srce. Že dolgo nisem videl morja, pa me je prevzelo. Naslonil sem se na varnostni zid ob cesti in četrt ure zrl na morje. Kdor ni bil rojen ob morju in se mu morje ni vsadilo v dušo. bo težko ra zumel ta občutek. Končno sem se le odtrgal od pogleda na vznemirjajočo panoramo, ki me je skoraj prikovala na zid. se vsedel na kolo in hitreje pognal navzdol proti Trstu Javko v Trstu sem poznal, kakor tudi sekretaria mestneea komiteja. Jaka Platiša Franca, ki smo ga pred kratkim nesla li v Trst na mesto Franca Udoviča - Nina. ki je pred k< ricem 1942 padel v boju s roli-oi;o Ni bi'o težko najti Ul. Com-mercia'e, kjer so je takrat zadrževal Jaka Platiša Franc. Vesel je bil ko me ie zagledal. Že mu ie bilo dolgčas po njegovi Tolminski in tovariših, ki jih je 7aouščal. ko ie odhainl v Trst. Moram reči. da pa ni rad odhaja) v Trst. Mesto mu ie bilo tuje in ca ie preveč utesnjevalo v prioieriavi s tolminskimi hribi, graoami. gozdovi, kjer se je varne !e gibal kot no mestu. k'er je nevarnost pretila na vsakem koraku. V njegovem pripovedovanju o debi in življenni v Trstu si čutil duševno in fizično tesno bo. ki ga je te*i'a Najraje bi z'ptel proti svori Tolminski Moral sem ga miriti in hrabriti, da mi ni ušel iz Trsta.
Ko sem dobil Davillo (sekretarja mestnega komiteja KPI) in ruu povedal, da moram v Italijo, je potožil, da ravno tisti čas mu zveza z vodstvom nekoliko šepa, vendar je obljubil, da bo stvar, čimprej uredil in dobil zvezo. Itj res. po nekaj dneh čakanja mi je sporočil, da lahko grem na
pot. Do prve zveze v Padovi mi je dal človeka, ki me bo povezal in predal partijskemu vodstvu KPI. (Ne spominjam se kdo je to bil). Tako sem sredi meseca marca kupil vozovnico za vlak do Padove. Ko sva s spremljevalcem stopila na tržaški postaji v vlak, ni bilo neke posebne kontrole. Pri vratih, pri katerih smo vstopali na peron, je železniški uslužbenec pregledoval vozovnice, ob njem pa je stal policaj in o-KPI. (Ne spominjam se, kdo je gitimiral. Tako ni bilo nobenih težav, čeravno sein bil nekoliko vznemirjen ob prvi preizkušnji moje varnosti. Odkar je vojna sem namreč prvič uporabljal kot zaščitno sredstvo le osebno legitimacijo, in še to ponarejeno. Zato je bila moja rahla vznemirje-nos. razumljiva.
Po nekaj urah vožnje smo bili v Padovi. Peš sva jo mahnila skozi mesto do neke restavracije v starem delu mesta. Bilo je ravno ča.; kosila, ko sva stopila v lokal. Moj spremljevalec se ozre po lokalu in koj napoti k mizi, kjer je sedelo 4-5 moških. Bili so člani regionalnih in centralnega vodstva KPI. (To sem seveda pozneje zvedel). Pozdravi se z njimi, izmenja nekaj besed, nakar me s pogledom povabi k mizi. Pozdravim se z vsemi in s spremljevalcem prisedeva. Tudi midva si naročiva kosilo. Bil sem že pošteno lačen in mi je italijansko kosilo šlo neverjetno v tek.
Med kasilom sem povedal od kod in čemu prihajam in da moram asebno do Quinta. (Takrat za pravo ime Quinta nisem vedel). Moj sobesednik, ki me je spraševal in poslušal, se je nekoliko namršil, zmigoval z glavo, razmišljal, nato mi je dejal, da so nekt‘ >W?a*e‘>lH&t'4h''se'V«*vt ni Italiji ; ravnokar • 'potekajo *1 velike stavko delžtVštviffti' Stf zato zveze 'hbkdHkd" Ž.tadljčthč. Md: ral bom verjetno nekaj dni počakati in ubrati malo bolj ovin-karsko pot do Milana, kjer se trenutno nahaja Quinto. Rekel sem, da sem jim na razpolago in da ne glede na čas moram priti do Ouinta. Po kratkem posvetu z drugimi prisotnimi tovariši mi je dejal, da bom moral zaenkrat do Bologne, kjer bom počakal zvezo z Milanom. Da' mi bo spremljevalca, '.i me bo vodil do Bologne in mi tam preskrbel varno zatočišče. Prikimal sem, da se strinjam (drugega mi tudi ni preosta'o) in s tem je bi'a dogovorjena nada'in'a pot. Po kosilu sem se poslovil od tovari šev, ki so mi bili gostitelji, in še isto popoldne v spremstvu dodeljenega tovariša nadaljeval pot do Bolognf.
Šele kasneje sem zvedel, da je bil moj sobesednik v Padovi znani povnini komunistični župan Bologne, Giuseppe Dozza Bil je izredno visok in močan možakar — pravi velikan Ko je vstal od mize, za njim .je bilo okno na ulico. je s svojo mogočno postavo dobesedno zasenčil dokaj prostoren lokal restavracije.
V Bologni sem bil kot ilegalni potnik nastanjen pri neki družini. kjer so bile same ženske doma, le med otroki je bil en deček. Kje so bili meški, v vojni ali ilegali, nisem vedel oziroma nisem spraševal iz razumljivih razlogov. Bila je prav gotovo komunistična družina, čim je spre jemala komunistične ilegalce na stanovanje. Po "elikosti in urejenosti stanovanja je mogla biti dokaj številna in dobro stoječa družina. Zelo !e|X) so me spre jeli in z vso pozornostjo stregli in sploh skrbeli zame, da sem se čimbolje počutil. Imel sem svojo sobo, priskrbeli so mi časopise in razno literaturo, da se nisem dolgočasil. Čeravno so bili opozorjeni, da sem tujec, me niso veliko spraševali in brskali po mojem poreklu. Sicer pa so kmalu posumili, da sem iz Jugoslavije. Na radovedno vprašanje, če sem iz Jugoslavije, sem njihovo domnevo potrdil. To je šele vzbudilo njihovo pozornost. Slišali so o bojih v Jugoslaviji, to so jim pripovedovali tudi vojaki, ki so bili tam v sestavu okupatorske vojske in se vračali domov na dopust ali kot ranjene! iz «bal-kaske fronte*. Slišali so seveda tudi o partizanih, ki jih vodi Tito in ki se borijo za asvoboditev svoje dežele. Vse to jih je izredno zanimalo in še dejstvo, da imajc pred seboj pravega partizana, ki je prišel naravnost s fronte, kot so domnevali, jim je radovednost še bolj podžigalo. Moral sem pripovedovati o situaciji v Jugoslaviji, o boju. ki ga-vodijo jugoslovanski narodi, kakš na je ta vojska >n kdo jo vodi, potem ko je stara jugoslovanska vojska kapitulirala in razpadla. O vsem tem in še o marsičem sem moral na široko pripovedovati in tešiti njihovo radovednost.
Na vprašanje kako se obnaša italijanska vojska, sem- jim moral povedati resnico, da se namreč obnaša tako kot vsaka druga o-kupatorska vojska. Ko se je ta-ko-le razgovor sprostil, je začetna zadržanost popustila in ni bilo konca vprašanj in pojasnjevanj. Le po vprašanju s kakšno nalogo sem prišel v Italijo je o-stala polna diskretnost. Pri tem so bili zadržani in niso silili z vprašanji vame.
V	teh nekaj dneh čakanja sem spoznal način in ritem njihovega življenja. Bile so tri odrasle ženske in cel dan z nečim zaposlene. Predvsem so vedno nekaj šivale. Imele so dva šivalna stroja stalno v obratu. Ne vem kaj in za koga so vse šivale. Takrat v Italiji še ni bilo partizanov, da bi jim šivale. Morda so se tako deloma preživljale v času vojne stiske. Nisem jih spraševal. da bi jih ne spravil morda v zadrego, če bi s temi vprašanji drezal v njih. Venomer so med seboj čebljale v svojem (bolonjskem) dialektu in nič jih nisem razumel. Včasih so tudi mene nagovorile v tem dialektu, ko pa so opazile, da jih ne razumem, so se mi oproščale. Bile so simpatične in še dolgo mi .je to domače in prijetno vzdušje ostalo v lepem spominu.
Končno je prišlo obvestilo, da potujem v Milan. Ne vem točno kdaj sva s spremljevalcem naslednje jutro odpotovala iz Bologne. Vožnja ni bila prijetna. V vlaku je bila gneča in ves čas vož-r\je se je mešana množica prerivala skozi vagone — vojaki, civilisti, razni uniformiranci, cd karabinjerjev do fašistov, vsi so bili nekam mrki in zadihani, in kljub živahnemu temperamentu I-talijanov molčeči, kot da bi nekaj težkega viselo nad njimi. Ni bilo nobene policijske kontrole. V Milan sva prispela nekaj pred poldne. Ker je bilo dogovorjeno mesto srečania s Quintom nekaj ven iz središča mesta, sva celo uro kolovratila pc mestu in nato do kraja srečanja z njim. Prvič sem bil v Milanu in sem z zanimanjem opazoval živahni utrip velemesta. Vse je nekam hitelo po ne vem kakšnih opravkih. Nisem opazil navadnega postopanja ljudi, ki zapravljajo čas s sprehodi DVTigfčdOvaiiitr izložb in drugih' zanimivosti mesta, kot je o-bičaj v takih velemestih.
Srečanje s Quintom je bilo na oglu neke ulice. Kraja in imena ulice se ne spominjam. Po predstavitvi smo vsi trije odšli v bližnjo gostilno na kosilo. Malo čudno sem ugledal, ko smo šli v javni lokal, čeprav nas je gostilničar peljal v posebno sobo. Vprašal sem Quinta ali se bomo tu pogovarjali. Dejal je, da je tu še najbolj varno; gastilničar je naš (simpatizer partije), medtem ko pa je po stanovanjih te dni bolj nevarno, ker je policijska kentrola okrepljena radi stavk v Mi'anu in okolici Sprejel sem pojasnilo in med kosilom .je stekel razgovor. Izročil sem Quintu pošto in mu še posredoval Kardeljevo ustno sporočilo. Bil je slabe volje, jezil se .je na Kardelja in na zvezo z Dedom (Kominterno), ki baje slabo deluje, za kar je krivil našo partijo.
Vzrok nevolje Quinta nad Kardeljem je bilo pismo (datirano z dne 14. novembra 1942), v katerem Kardelj odgovarja Quintu na njegove pritožbe, o slabih zvezah ž Dedom, ki jih seveda zavrača. Kritizira stališča v proglasu KPI italijanskem ■ prebivalstvu za pomoč narodom Balkana proti fašističnemu barbarstvu, pri čemer se dela vidna razlika med fašistično in kraljevo vojsko. Dalje opozarja na zgrešeno politično linijo KPI, ki preveč poudarja podrejeno vlogo Mussolinijeve Italije Hitlerjevi Nemčiji.
Glede zveze Kardelj sporoča, da je bila vsa njegova (Quinto-va) pošta poslana Dedu, razen zadnje, ki je še ni utegnil odposlati. Razen tega so šli vsi telegrami in še 3 (Kardeljeva) sporočila, (ker so izrecno vprašali kako in kaj je s teboj*. Poslano je tudi bilo sporočilo o političnem položaju v Italiji, «kolikor je lahko vedeti in videti z naših pozicij*. To in še drugo sporoča Kardelj Quintu in ga poziva naj nadaljuje s pošiljanjem sporočil in telegramov. In končno naj sporoči dobro javko, da ga bo mogoče lahko vsaki čas dobiti.
V	pogledu razlikovanja fašistične vojske od kraljeve, Kardelj pravi;
«Zdi se mi, da je popolnoma nepotrebno ločiti fašistično italijansko vojsko od sedan.je '(kraljeve* imperialistične vojske, ki se bori za fašistične diktatorje. Lahko vi to ločite v vaši agitaciji in propagandi samo med vojaki, nikakor pa ne, kadar gre za ocenjevanje mednarodne vloge italijanske vojske, ki ni niti za las manj reakcionarna od vloge italijanskega fašizma kot celote, saj je vendar ta vojska o-rodje fašizma, a «spor» med vojsko in fašisti se čestokrat negativno uporablja v našo škodo. Borba proti italijanski vojski je prav tako potrebna in z vsemi sredstvi, kakor borba proti fašističnim bataljonom. In k temu naj še dodam, da so skorai vsa zverstva v deželah Jugoslavije vršili in vrše oddelki vojske, ne
pa fašisti, ki so šele zadnje mesece dobili svoje pozicije v nekaterih deželah (n.pr. v Sloveniji, medtem ko jih na Hrvatskem in v Bosni skoraj -ni) .. . Italijanska «kraljeva» vojska ni pič drugega kakor zvest izvrševalec Hitlerjevih in Mussolinijevih naročil*.
Ro Kardelj kritizira stališče o podrejeni vlogi Mussolinijeve Italije Hitlerjevi Nemčiji, je še najbolj kategoričen:
«Končno se bom v tej zvezi dotaknil še enega vprašanja, ki sem ga hotel že petkrat povedati, toda se nisem hotel vtikati v vašo politično linijo. Ob tej priliki vse te stvari navajam zato, ker se mi zdi, da je' to naša dolžnost, pa če naše pripombe sprejmeš ali ne. Odgovornost končno Ti nosiš. Ždi se mi namreč, da ste šli predaleč v svojem poudarjanju podrejene Mussolinijeve vloge Hitlerju. Ne pozabite, da Italija poleg Nemčije danes igra vlogo glavnega stebra mednarodne imperialistično - fašistične reakcije, a igra jo zaradi svojih lastnih imperialističnih ciljev. Mussolini torej ni zgolj sluga, ampak tudi kompanjon, in Italija ni Hitlerjeva zasužnjena zem lja, ampak njegov zaveznik v prvi vrsti. Zato je treba Italijanom povedati tudi kaj več, kakor pa samo toliko, da se smilijo sami
sebi zaradi Hitlerjevega «zasuž-njevanja*. Treba jim je povedati. da Italija danes vrši vlogo rablja, do ust okrvavljenega rab-. lja nad narodi Evrope in sicer zarodi svojih lastnih imperialističnih ciljev. Žato je tudi prišel (Mussolini op.p.) v Hitlerjev (objem*.
Zaradi takih Kardeljevih ocen stališč KPI, je bil Quinto razdražen in slabe volje. Poslušal sem njegovo negodovanje in seveda zagovarjal ocene in stališča Kardelja s tem, da sem navajal konkretne primere ponašanja italijanske vojske v Jugoslaviji. Razpolagal sem s številnimi primeri, ki sem jih na lastni koži preizkusil. Ker mi Quinto ni mogel dati takoj odgovor na sprejeto pošto, sva se domenila za novi sestanek, ki naj bi bil čez mesec dni. Do takrat bo pripravil odgovor, kakor tudi podrobno poročilo o najnovejši situaciji v zvezi z velikimi stavkami v severni Italiji, ki so bile pred nekaj dnevi. Ker je želel, da informacijo o položaju, ki je nastal po stavkah, čimprej prenesem naprej, mi je ustno posredoval njihove ocene o pomenu in politični razsežnosti stavk. Obljubil sem mu, da bom informaciji verno prenesel.
V Piemontu in v Lombardiji je tedaj (meseca marca) stavkalo o-krog 300.000 delavcev. V samem Turinu 100.000, v Milanu 150.000,
ostali pa v nekaterih manjših industrijskih središčih obeh provinc. Stavka je bila v glavnem ekonomskega značaja, vendar pa je prišlo tudi do protivojnih demonstracij in spopadov s policijo in fašisti. Tako je stavka dejansko prerasla okvire same ekonomske borbe in prešla na politično področje. Prebivalstvo je z velikimi simpatijami spremljalo boj delavcev. Stavko je ves čas vodila komunistična partija, zato so tovariši pridajali tej stavki velik značaj. Dejansko je to stavkovno gibanje občuteno pretreslo Mussolinijevo Italijo. Prvič po dvajsetih letih fašistične oblasti je prebivalstvo, v prvi vrsti delavstvo, začelo obračati hrbet Mussoliniju. Bil je začetek konca konsensa o-gromne večine Italijanov Mussolinijevi politiki, ko jim je obljubljal moč, veličino in bogastvo novega rimskega imperija. Konec je bilo navdušenja in pritrjevanja milijonskih množic, ki so po trgih italijanskih mest vzklikale Mussolinijevi retoriki o veličini drugega rimskega imperija. Ob prvi resni preizkušnji se je ta mit začel rušiti. Poraz v Afriki in izguba vseh kolonialnih posesti, totalen poraz italijanske posebne armade na vzhodni fronti, velike izgube ita-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
SPOMIN NA TEŽKE DNI...
ttlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllUMIIHIIIliliiilllllliiliiiiltlllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHIIIIIMnitmimiinilllltllinHIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllIsmilllllNIIIIIIIItlllllUllllllllllčllllllllllllHIIUUlflaiHtlllltlllNIIHIINIHIIIIIIVIIIIHMHIMIIIIIIimMMMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHHIIIIIUMII«
JEAN - JACQUES SERVAN- SCHREIBER OB 20-LETNICI NEUVRŠČENIH
S srečanjem na Brionih julija 1956 prvi koraki gibanja neuvrščenih
Odlomek iz knjige Svetovni izziv (Le Defit Mondial) - Servan-Schreiber spoznal veliki pomen julijske izjave Tito-Nehru-Naser šele leta 1980
V preteklih dneh je proslavljalo v New Delhiju skoraj sto neuvrščenih jubilejno leto svojega gibanja, Id je bilo po zaslugi Tita,, Nehruja in Naserja formalno ustanovljeno pepd 20. leti pa, zgodovinski beograjski konferenci. Toda prva javna novica o idejnem začetku tega gibanja je v resnici kar pet let ^starejša ,!" poteka s sestanka treh velikih državnikov na Brionih — prav tako zgodovinskega — v juliju leta 1956. O tem sestanku je v svojem svetovnem bestsellerju napisal slavni francoski publicist in politik Jean - Jacqnes Servan - Schreiber SVETOVNI IZZIV (Le Defit Mondial) (knjiga je izšla doslej že v tridesetih jezikih) posebno poglavje, pod naslovom (Jasnost na Brionih*, ki ga ob jubileju neuvrščenih objavljamo.
• * •
Pisatelj je diplomiral leta 1943 za inženirja na pariški Ecole Polytechnique. Med vojno je pobegnil iz Francije in sodeloval v vojni kot pilot prostovoljec do 1945. Po vojni je bil časnikar pri dnevniku LE MONDE, pomočnik predsednika vlade Mendes -Fracea (1952- 1955). Ustanovil in urejeval je tednik LEXPRESS (1953 - 1977), bil je predsednik radikalne stranke. Napisal je štiri znamenite publikacije med katerimi tudi — že leta 1968 — AMERIŠKI IZZIV (Le Defit Americaine).
Dekolonizacija ni obubožala Ev rope. Nasprotno, obogatila jo je.
«Ko poslušamo poglavarja evropske oržave, kako z roko na srcu izjavlja, da je potrebno pomagati nesrečnim nerazvitim ljudstvom, se raznežimo, ne čutimo hvaležnosti*, piše Frantz Fanon. «Rečemo si enostavno: "Pravična odškodnina za tisto, kar nam bo storjeno”*.
Toda nobene odškodnine ni bilo. Fanon .je dodal, da če kolonizatorske države zanjo ne bi poskrbele zaradi '<pomanjkanja inteligence*, «bi že kar sama dialektika njihovega sistema prevzela nase nalogo, da jih zaduši.* No. pa smo že tam. ,
Kako se .je moglo zgoditi, da se ni razumelo že prej?
Potrebno je to storiti vsaj sedaj, sicer bo prišlo do nesposobnosti izkoriščanja priložnosti, tokrat prav poslednje, toda konkretne, da pride do sporazumevanja «z drugimi*.
Nikoli ni primanjkovalo in tudi sedaj ne manjka avtentičnih li-derjev tretjega sveta Toda Zahod jih ni hotel nikdar priznati za enakopravne, spoznati, da je kakšenkrat šlo in da gre še za superiorne duhove. Venomer jih je imel za nesramne «reveže», ki jih .je treba postaviti tja kamor spadajo.
Takšno je bilo stanje vsaj eno leto pred Bandungom.
Naserjeva transakcija s Sovjeti je uspela zaradi čuenlajevega posredovanja. Češkoslovaška je dala Naserju orožje, ki mu ga Zahod ni hotel dati.
Ko je to zvedel državni tajnik Foster Dulles, .je poslal v Kairo svojega namestnika Kermita Roo-svelta s posebno poslanico za Na ser.ja. Če Egipt ne bo odpovedal sporazuma o dobavi orožja, bodo ZDA izvajale sledeče povračilne ukrepe:	prekinitev tehnične in
gospodarske pomoči, prekinitev diplomatskih odnosov, morebitno ustavljanje, na odprtem morju, ladij, ki prevažajo orožje.
V tistem trenutku ni bila v Naserjevih velikih načrtih vojna, temveč ravno nasprotno: gradnja največjega objekta za gospodarski razvoj Srednjega vzhoda — Asuanskega jeza, ki bo omogočil preusmeritev Nilovih voda. Približna cena: 500 milijonov dolarjev.
ZDA so Izjavile, da so pripravljene dati Naserju na razpolago, brez pogojev, 54 milijonov dolarjev za začetek del. London bi dodal še 16 milijonov in predsednik Svetovne banke je s svoje strani predlagal posojilo 200 milijonov dolarjev ob 3.5 odstotnih obrestih z vrnitvijo v dvajsetih letih.
» « •
Tisto poletje so Tito, Nehru in Naser preživeli nekaj dni skupaj na Brionih, poletni rezidenci jugoslovanskega maršala. Bilo .je prvič, da so se sestali vsi trije. V središču njihovih pogovorov o prihodnosti in razvoju, je bil A-suanski jez.
Nehru je prišel zadnji in presenetila ga je skupina tujih časnikarjev na puljskem letališču. Rekel jim je, da «gre za prijateljski sestanek, ne pa za konferenco.*
Tito se zasmeje: (Zakaj bi poskušali zmanjševati važnost našega sestanka?*
Toda Nehru je na trnju.' (Tisti neumni časnikarji* je odvrnil «govbrijo o nas, kot da bi hoteli formirati nov blok. medtem ko je naše skupno poslanstvo, kot je tudi pravilno, v tem, da se blokom upremo.*
Naserju, za katerega se .je zdelo, da kaže nekakšno negotovost glede Asuana pa .je Tito rekel: »Rešiti moram sedem vprašanj. Imam državo, ki uporablja dve abecedi: latinico in cirilico: govorijo se trije različni jeziki: srbohrvaščina, slovenščina in ma-kedonščina: izpovedujejo se štiri vere: islamska, pravoslavna, katoliška in judovska: prebivalstvo je razdeljeno na šest nacionalnosti: Slovenci, Hrvati, Srbi. Črnogorci, Makedonci in Italijani, ki sestavljajo šest republik. In i-mamo sedem sosedov.*
Pogovor med njimi je živahen. Ugotovijo, da čeprav prihajajo iz treh različnih svetov, imajo pred seboj isto obzor je, na poti v prihodnost se srečujejo z istimi težavami.
Vzhodni blok in zahodni blok: klešče .je treba razkleniti. Ne biti <rregimentirani», ne biti «uvi Sceni*. Ignorantstvo in prezir industrializiranega sveta v odnosu do nerazvitih množic: to je zid, ki ga .je treba podreti.
Gre za realnost, ki jo bomo mi odrekli šele leta 1980 ob svetovni krizi in ki je bila za Nehur.ja, Naserja in Tita prava obsednost že 25 let pre.j spričo . njihovega razmišljanja. In ne gre za eno samo lekcijo, niti za najmanjšo.
Tito čita Naserju in Nehurju poslanice in čestitke, ki jih je ob njihovem vrhunskem sestanku prejel z vseh strani sveta. Pomahal .je z eno in rekel: «To mi je poslal nekdo, ki bi brez dvoma hotel sodelovati pri naših diskusijah. Imena pa vama ne povem, kajti prej bi hotel videti, kako bo reagiral predsednik Naser»
In mu da poslanico, katere avtor prosi Tita, naj posreduje v arabsko - izraelskem konfliktu in izjavlja, da je pripravljen priti z letalom na Brione in se pridruž.iti skupini neuvrščenih Gre za predsednika izraelske vlade Ben Gu-riona.
Naser komentira:	«Glej.	no,
glej! Očitno je ta naš sestanek zares nekaj izrednega!*
Ben Gurion in njegovi izraelski laburistični kolegi v vladi bi bili iskreno, vroče želeli, da ne bi bili šahovske figure v boju med Vzhodom in Zahodom, temveč da bi svojo državo razvil; med Arabci. Pozneje bomo videli. kdo jih je odtegnil od tega velikega poslanstva in jih potegnil v vojno.
Tito preživlja na Brionih, kakor tudi drugod, vedro življenje. Rad spremlja obiskovalce na Van-go, otoček izza njegove vile ki ga je oskrbel s pticami in sesalci in kjer je izpustil na svobodo o-pice. ki mu jih .je daroval Nehru.
Jean-Jacques Servan-Schreiber
Na Vangi je tudi njegova klet. Kajti Tito ima rad dobra vina in velikodušno postreže z njimi med diskusijami, tokrat okrog mize v kleti.
Maršal je izredno dobro obveščen o vsem, kar se dogaja v sovjetskem bloku in bo obveščen tudi pozneje. Nehru in Naser cenita način njegove analize infor macij, ki jima jih, kot je to u-vedel že v navado, v prepisu pošilja. ko se mu zdi. da bi ju mogle zanimati. Ob robu nripiše: (Zanimivo branje* in se podpiše.
Tito bo imel na razpolago vedno tudi sistem informacij o Va tikanu, politično - diplomatskem
centru, ki ga ima za važnega za dosego informacij iz prve roke o Zahodu.
Ob kopcu, bivanja m, Brionih dosežejo trije; voditelji1 vzajemen sklep. Lki ga sku^i,. ppdniše.is: j koncept sestavljen v Bandungu je bil izostren, sedaj je govor o (pozitivnem nevtralizmu*. Takšna je in takšna bo ostala njihova politika. Ki dejansko pomeni: predvsem razvoj.
Danes je primerno ponovno prebrati izjavo treh državnikov, ki so jo sestavili skupaj na Brionih:
(Miroljubna koeksistenca je bila izdelana z namenom, da se uredijo odnosi med obema velikanoma, ki trosita milijarde in milijarde za dobavo jedrskih bomb. balističnih izstrelkov, u metnih satelitov. Gre za industrializirane. razvite nacije. Pozitivni nevtralizem pa zadeva do-litiko proletarskih držav, ki se i-menuje: razvoj.*
Tu se že opažajo obrisi (velikega načrta*, ki ga bosta oba kolosa deformirala in popačila, zameglena spričo dvoboja, v katerega sta se zaplela. To sta zlasti Hruščev in Dulles. Gibanje, ki se je rodilo na Brionih, .je za njune oči mrzko in kaj kmalu se bosta soočila m se do-tegova'a za tisto, kar sta imela za najbolj šibak člen verige, na najbolj občutljivi točki: Naser, v srcu Srednjega vzhoda.
In medtem ko se Nasei poslavlja od Tita, je Foster Dulles poklical k sebi egiptovskega veleposlanika v Washingtonu.
♦Gospod ambasador,* je začel državni tajnik, «nimamo namena, da bi vam pomagali pri gradnji Asuanskega jeza, in objavili bo-i mo izjavo, da bi ta naša odločitev postala znana.* Nato prebere začudenemu ambasadorju, ki pred tem ni bil obveščen, besedilo, ki je bilo že Dre.i izročeno tisku: ameriška pomoč nc bo dana Egiptu, ker (egiptovsko gospodarstvo ni na ravni obsežnosti načrta.*
Zaključek: (Menim, da si bo vsakdo, ki bo jez gradi' nakopal nase sovraštvo egiptovskega ljudstva, ker gre za preogromno breme ... zlasti, če se doda izdatkom za nakup orožja*.
Naser je v egiptovskem letalu skupaj z Nehrujem, ki namerava ostati nekaj dni v Kairu.
Častnik radiotelegrafist pride iz pilotove kabine z neko poslanico. Ta vsebuje izjasro Fosterja Dul-lesa. Naser jo prebere. Nato se oprosti pri Nehruju, ne da bi mu povedal vsebino poslanice, vstane s svojega sedeža, da bi jo izročil Heikalu, ki ga spremlja, naj .jo bere. (To ni navaden umik. Je pravi pravcati napao na režim. Poziv egiptovskemu ljudstvu, naj ga zruši.*
Se usede ob stran in sedi molče četrt ure. Nato zopet vstane, gre k Nehruju in ga obvesti o dogodku. Nehru pazljivo bere poslanico in komentira: (Kakšni ne sramni ljudje!*
Trenutno ni med njima drugih diskusij: prvi udarec po njihovem podvigu terja pazljiv premislek. Gre za usodo (vseh proletarskih držav*.
Je že blizu polnoč, ko letalo pristane na kairskem letališču. Ves diplomatski zbor skupaj z ambasadorjem ZDA je prišel po-zdravftrildfšd. Naser pa samb pozdravi/ brez sleherne izjave, in se vrne domov za volanom svojega avta.
Naslednji dan sklene Nehru svoj obisk skrajšati in odpotuje. Med 10. in 11. dopoldne pripravi Naser odgovor:	nacionalizacija
Sueškega prekopa. Doda še. da bodo dohodki prekopa služili Za gradnjo Velikega jeza. Egipt ne bo nikomur nič dolžan.
Pred objavo izjave se informira o obsegu angleških sil na Cipru, na Malti, v Libiji, v A-tenah. Če bi bile te sile številne in dobro izurjene, bi lahko Domenilo, da nameravajo Angleži, ix> Naserjevem mnenju, poskušati s takojšnjo vojaško intervencijo.
Naslednjega dne je že vedel toliko, da se je prepričal, da Angleži ne razpolagajo na področju z zadostnimi vojaškimi silami, da bi napadli Egipt in da bi potrebovali dva meseca za njihovo zbiranje. «En mesec. Več ne potrebujem*. je sklepal -Naser.
Njegovi sodelavci pa so bili zaskrbljeni zaradi morebitnega francoskega vojaškega posega. Toda Naser jih .je potolažil: «1-majo že dovolj opravka z Alžj-rom in če potrebujejo Angleži dva meseca, bi jih potrebovali vsaj toliko tudi Francozi.*
Sklenil je. da bo naslednji dan govoril v Aleksandriji na proslav-, lian ju obletnice odhoda kralja Faruka iz Egipta Proslave ni preklical, temveč — enostavno • govor bo imel povsem drugo vsebino.
Naser je v Aleksandriji na Trgu svobode začel svoj govor nred 250 tisočglavo množico.
S svojimi besedami jo je božal. izzival njen smeh s pripovedovanjem o svojih prepirih z u-meriškimi diplomati Prvič v svojem življenju je ta resni in bojazljivi človek zadel pravi ton. Jeza. ki jo .je imel v sebi. mu je omogočila, da je spoznal, kako mora govoriti množici. Pripovedoval ji je. kako je govori) s-tistim «gospodom, ki me je spominjal na Ferdinanda de Lasse-psa*. To je geslo. Naser ve. da se je akcija takoj začela.
«V trenutku, ko vam uovorim.i nadaljuje. «objavl.ia uradni list zakon o nacionalizaciji Sueškega prekopa * Nato pa s kričečim glasom: dn prekop je tisti, ki bu poravnal stroške za gradnjo iezu! Danes prevzemam prekop v imenu ljudstva v posest! Se nocoj bo prekop egiptovski, upravljali ga bodo Egipčani.*
Te njegove besede so bile sprejete z deliri.jem navdušenja, s ploskanjem, s kriki radosti in veselja. Naser je doživel zmago-, slavje. V očeh Egipčanov ie prekop najvišji simbol kolonialnega gospostva. Na tisoče Egipčanov je izgubilo življenje med kopanjem. Po osvoboditvi je ostala Družba za prekop država v državi', cel6 svoio lastno zastavo je imela.
Ko je uradna skupina v I/.ma-iliji slišala geslo, je zasedla inštalacije, medtem pa je policija v Kairu zasedla urade Družbe« (Prevod: P. G,J
.,v>v
'•’VyX‘

/0 /Z/M PRI ZALOŽNIŠTVU TRŽAŠKEGA TISKA
Slovenska plemiška pisma
družin Marenzi-Coraduzzi s konca 17. stoletja
Pri Založništvu tržaškega tiska je nedavno izšla pomembna knjiga za slovensko zgodovinopisje: »Slovenska plemiška pisma družin Ma-renzi - Coraduzzi s konca 17. stoletja*. Knjigo je uredil in za tisk pripravil Pavle Merku, njegov je seveda tudi uvod, v katerem pove, kako je prišlo do najdbe teh pisem in kako jih v knjigi obravnava. Pii tem tudi ugotavlja, da najdba teh pisem «demantira Kidričevo domnevo, da plemstvo na Slovenskem ni rabilo slovenščine. Sploh je vsa slovenska književna zgodovina prezrla podatke, ki jih vsebuje tržaška historiografija in govorijo o nasprotnem.* Prav na koncu svojega uvoda pa pravi: »Naša najdba lahko nekoliko razburka duhove: delež Trsta v davni zgodovini slovenskega plemstva in slovstva gotovo še ni raziskan. Slutim, da ne bo pričujoča korespondenca o-samljen primer, ki ga Trst da je za pisanje popolnejše zgodovine slovenske kulture.*
Da tistim našim bralcem, ki si ne morejo nabaviti dragocene Merkujeve knjige, približamo njeno vsebino, bomo v nekaj nadaljevanjih na naši nedeljski kulturni strani' objavili nekaj pisem z nekaterimi dopolnili zgodovinskih podatkov i|i razlago nekaterih besed, ki jih je avtor knjige zaradi dvomov opustil. Te dopolnitve in dodatne razlage nekaterih besed je za Primorski dnevnik pripravil Boris Možina, dober poznavalec zgodovine in krajev, na katere se korespondenca Marenzi - Coraduzzi -nanaša.
Še ne davno, po drugi svetovni vojni, je prihajal po opravkih s svojim majhnim kolesljem in konjičkom v Bazovico in Lovek na Krasu gosposki človek, ki so mu ljudje pravili' «grof Marenzi iz Udolnes pri Materiji.
Bil je’ potomec stare ugledne tržaške plemiške družine x Njegov daljni prednik Ludvik Anton Marenzi, se je leta 1685 poročil z baronico Marijo Izabelo Coraduzzi, rojeno IT. 3.1665 v Ljubljani.
Coraduzzijevi so bili plemiška družina, živeli so na gradu Haler-stein v Koči vasi, ki je pol ure hoda oddaljena od Loža na Notranjskem. Grad Halerstein je zgradil okrog leta 1570 ljubljanski veljak Haler, od katerega ga je odkupil Rafael Coraduzzi, okrog leta 1640.
Grad Halerstein je bila pristava loškega gradu.
Po smrti Rafaela Coraduzziia sta podedovala to posest, skupno z grajskim posestvom Udolna na Krasu, sinova:
Janez - Filip Coraduzzi, poročen 27. jul. 1659 s Kristino, rojeno Schonleben in je umrl leta 1665.
Franc Coraduzzi, se je poročil na Suhi na Koroškem dne 16.4. 1662 z baronico Ester Maximilja-no pl. Briickentahl in je umrl leta 1667.
Obe mladi vdovi sta živeli nekaj let skupaj na gradu Halerstein v Koči vasi, nakar je Ester odplačala svakinjo Kristino, ki se je z otroki vrnila k očetu Schonleb-nu, uglednemu ljubljanskemu meščanu in županu, v. Ljub^r#,^, odplačilo svakinje si je -Ester denar sposodila pri beneškem veljaku Rigonu, ki je tako postal solastnik Halersteina
Lož leži pol ure hoda od Koče vasi. Cesar Friderik je že leta 1477 podelil Ložu mestne pravice in svoboščine, zato kot meščani niso bili podložni loškemu graščaku. ampak so služili svoje davščine deželnim stanovom. Loški grad je bil tedaj last knezov Auerspergov, toda že zapuščen in je služil zgolj kot hlev za konje.
Ob tistem času je bilo to staro mesto obzidano in tako zavarovano pred roparskimi napadi. Mestece sicer ni bilo veliko, toda bilo je važno prometno in trgovsko vozlišče, kjer je cvetela obrt in trgovina s soljo, žitom, usnjem in konji. Ložani so bili namreč znani »strojbarji*, strojili so kože in z, odlično strojenim usnjem sloveli daleč na okoli. V Ložu je bil tudi sleherni teden pomemben sejem, kamor so redno od morja prihajali tovorniki . soljo natovorjenimi konji (shamandri). Drugi so pritovorili z. žitom ter barantali za sol, usnje in kupovali konje. Ložani so bili namreč daleč po deželi znani rejci konjev: kdor je hotel imeti lepega in dobrega konja, je šel v Lož na sejem. Posebnost loškega sejma pa je bila. da trgovci blaga, ki so ga pripeljali skozi mestna vrata na sejem in ga slučajno niso uspeli prodati, niso smeli odpeljati iz mesta, temveč so ga morali pustiti v Ložu. dokler ga na prihodnjem sejmu niso prodali.
Grad Snežnik - Schneeberg le
ži eno uro hod? od Koče vasi; svoje ime je dobil po gori Snežnik. Ob starem gradu je danes prijetno gostišče, stari del gradu Pa je lepo ohranjen z vsemi svojimi starinami. V času pred tristo leti je bil grad Snežnik v lasti Franca Ferdinanda, kneza A-uersperga.
Mimo Snežnika — gradu — je vodila važna pot skozi temne gozdove daleč v Bosno in Turčijo. Trgovci in podobni potniki so se tu odpočili in so dobili oboroženo spremstvo, da so varno potovali proti Reki.
Udolna (U dolina) lež: dva km oddaljena od Materije v čudovito tihi in lepi dolini, kjer se danes pasejo lepi lipiški konji. Temu obsežnemu grajskemu posestvu, z lepim gradičem in nekdanjim mlinom ob žuborečem potoku, pravijo domačini «grad v Udolni*. Dober streljaj od gradu je na položnem obronku gozda stara razkrita cerkvica z lepim portalom in vklesano letnico 1635.
Udolna je dobila ime po lepi dolini. Po pripovedovanju starega, prijaznega Karla Ivanoviča in I-vana Bana iz Bača pri Materiji, so jo naši stari imenovali «Va do-

•lina* (V dolini). Ko so pa Maren-zijeviir. na Dunaju podelili plemstvo, so jim dodali pridevek »Odo-
lina* in so se tako le pisali: Jo-sepus baron Marenzi de Marens-feld et Schonegg, dominus Odo-lina.
Odolina nam ničesar ne pove, zato bi bilo prav, da se ji na smerokazu v Materiji povrne staro slovensko ime.
Rihard Marenzi (1883 - 1949), zadnji gospodar Udolne, je bil poročen z učiteljico Ljudmilo Makarovič, katera še živi v častitljivi starosti v Brezovici. Rihard in brat Stanko sta bila zavedna Slovenca in vneta aktivista OF. Več rodov Marenzijevih počiva na pokopališču v Brezovici pri Materiji.
Udolna in grad Halerstein v Koči vasi, ki sta bila prvotno last Coraduzzijevih, sta prišla s priže-nitvijo v last Marenzijevih. Marenzi jevi so imeli v neposredni bližini Trsta mandrijo in vinograd za svoje potrebe in niso bili fevdalni posestniki: njihov glavni vir dohodkov so bile soline in v zvezi s tem trgovina ter so v 18. stoletju temu primerno obogateli.
Mimi št. l.
Alla illustrissima Signora Signora et Patrom mia Colendissima la Signora Ester Maximiliam Libera Barojiessa 'Coraduzza	-	in
Con un cesto	Hallerstein.
Vašegnada,
perserčna' moda luba gospa mati!
Mi, bode gd Buh hvalen, smo zdrave, ma naš gospud Istric je še .zdej u postele iz sojem potegrom, kjer se Vašegnade pusti, lepu peporočet.
Jest sem vsa vesela, da bode ga Buh zahvalen, se Vašegnada bule pbčutijo. Jest sem vse perjela, karkole so me poslale, za katero jih lepu zahmlimo jeno Buh lonej za vso njih dobruta. Kar nam store, jest vem, da jim na bodem nekole odvernila, pak jih prosem, naj z mano zašafajo, kjer koli jim moremo služiti, se smo vsele no nimer perpravlene Vašegnade na služba streči. Zavolo douga bodem skušela, da bodem Jožeta perpraula, de bo on plačau, ale ene drugekrat se bom učila, kateremu kaj dobrega storet, de eden more doste zlet (zleh) besed perjet za njegova dobruta. Mene celo moje serce boli, de Vašegnada mene pišejo, da jest narada ke nem grem. De me Buh je moja priča, de do zdaj nisem mogla priti, de skuzele smo jemele doste opravet, pak če Buh da, ko knem pridem, jim bodem use povedala.
Zdaj pak smo kumej eno malo opravle naše reči, taku se (če) Vašegnade na bode naglegvat (nadlegvat) jih prosimo, de čez ene dvanajst dni be nam poslali še dva konja no tudi eniga človeka iz košam, brez tistega, kjer bode pelau konje; taku bomo (k) Vašegnade peršle na služba streč. Pošlemo Vašegnade grozdja, kolker je mogu nest. Koš je dobro zašit no zapečaten, korbco sem per sebi zadržala, jo bomo s sabo pernesle. Drugega na vem le iz mojem gospudam lubem se jim pohlevno perporočimo no jim kušnemo njih roke ostaneoč
Vašegnade
pokorno dejte Maria lsabella Marenzi.
Trie ste, li 28 ottobre 1686.
•»■j-ojj.i-fjj kbŠahft' mišijčn je oprtni koš (oprtnjak), s katerim se je oprtan vračal nosač v Kočo vas.	. i.	.
Marenzi je bil trd za denar in ni hotel plačati računa, zato je Marija Izabela prosila Jožeta, da ji je plačal dolg, da ne bo v hiši »zleh beseda. Jože je obdeloval svoj in Marenzijev vinograd.
« « •
MiM/št 3. Dodatno pismo.
Je peršu en patent od cesarja tukaj u Terst, da be jemu usak dat eno tuleko od usgke hiše, kuleker premore. Muj gospud se boji, de be ne hotele kaj dosti jemete ale de be mu su (sol) ne uzele, toku pošle Vašegnade ta obligacion, kokr be bila Vašagnada nam denarje posodila, jeno on jim pak tuleko su cedirau, če bi betu potreba, da be mogli Vašagnada leta obligacjon ale nismo pokazat, le tu me je rauno na mislo peršlo. kadar je jemu iti proč tlačan, da be Vašagnade ena takšena obligacjon sturu, toku ga ne bodo mogle silit, zakaj poreče: «Su ni moja: sem jo cedirau moje gospe materi, kier me je tuleko denarje posodila!* Tukej u Terst gredo okule kozice jeno otroče zlo merjo,
Buh no Mate božja vare moje otroče!
Jem pošlem ena skatola kaparocelne. Naj ta cegelc preče sežgo. Obligacmn: zadolžnica. Glavni vir dohodkov Marenzijevih so bile njihove soline in trgovina s tem v zvezi, zato so v 18. stoletju temu primerno obogatili.
Op. Lepo sestavljena pisma, jasna, izpisana in ustaljena čedna pisava ter za tiste čase čista slovenščina, vse to govori, da je živela Marija Izabela po smrti rano umrlega očeta v Ljubljani pri svoji teti Kristini Schfnlebnovi, vdovi Coraduzzi, in je tam nekaj let hodila k nunam v dekliško šolo. Njena mati je bila že šesto leto po poroki vdova, bolehna: sama se je preganjala in gologlavila z grajskim posestvom in moreče vzdušje v Koči vasi prav gotovo ni bilo niti malo primerno, da bi si tam pridobila šolsko učenost.
V Ljubljani pa so imeli ugledno in premožno sorodstvo Schonleb-novih. Ludvik Schonleben, rezbar, kronist, večletni župan ljubljanski (1590 - 1663) poročen k Slovenko Suzano Kušlan. Njegov prvorojenec Janez, Ludvik Schonleben (161*- - 1681). zgodovinar, teolog in slovenski pridigar v Ribnici, sestra Kristina, vdova Coraduzzija, v Ljubljani poznana kot «Shen)ewnovka». Drugi Kristinin sin Janez, Rudolf Coraduzzi. je bil poznejši predsednik Akademije Operozov.
Vse to je najbrž pripomoglo, da je Marija Izabela tako tekoče pisala slovenski jezik.
• Greš. Mogoče brez cilja, kar .1 talco v jutro in bore, med jese- • nje in travo po ozkih stezicah, ki vodijo v senožeti, po skalnatih stopnicah, ki hrepenijo po morju. Sgj ni važno kam. Greš. Dovolj, da stopiš na Kras, na planoto, ki je tvoja, dovolj, da jo pobožaš s pogledom pa je že tu... poezija. Poezija Krasa. Poezija pokrajine, ki se ti odgrinja.
Da je to res in da je v njem, čisto v duši Krasa skrita neka literarna sugestija, govorijo že imena Kosovela in Grudna prav ob vznožju literarne mavrice, ki vodi v naše dni. Kras je mogoče opisati na tisoč načinov. In - ni nujno, trtti potrebno,' da si poet, šlikdr!1 l/li^MkSrkdli ~že umetnik, <jdjdgž0)2fc£}egovo poezijo, njegov pravi obraz.
Pravkar sem odložil knjigo, ki je te dni izšla pri. Založništvu tržaškega tiska, v sodelovanju s koprsko založbo *Lipa», Rafka Dolharja Moji kraški sprehodi». Dokaz več, da je literarna optika le ena izmed možnih v ustvarjalnem gnetenju snovi, ki je že sama po sebi lahko izrazito žanrska. Namreč, predvsem za to gre: Kaj so pravzaprav Dolhar-jevi Moji leraški sprehodi*? Potopis. planinska literatura, kra-jinslti esejistični vtisi, razmišljanja? Da in ne, ali bolje, kot u-gotavlja uredniški oris Marka Kravosa «so vse to skupaj: sproščeno kramljanje, kažipot po pokrajini, potopisno doživljanje in razmišljanje.* Ob vsej tej raznovrstnosti in žanrski pestrosti se resda razblinja predstavna in idejna enotnost dela. Toda bralec je za to po svoje poplačan: v trenutni impresiji, v hipni spojitvi človeka z naravo bo našel nekaj intuitivno plodnih misli. Tako me je od vseh še na!bolj zamikala tista, ki govori o Krasu tolažniku, o pradavni navezanosti človeka na zemljo, o u-sodni magiji narave, ki te čara in zasvaja, da iščeš v njej razumevanja, pomoči. Zanimiva je ta misel, ker govori o prebitem intimizmu: sprehod na Kras, stik z naravo ne pomenita avtorju
Pobude za počastitev Bevka
Po smrti pisatelja Franceta Bevka, ki je pri nas r	1
Slovencih zelo bran pripovednik in še posebej pri-	|
ljubljen kot mladinski pisatelj, zaradi nekaterih	1
svojih del (Kaplan Martin Čedermac) in pisatelje-vanja pod Italijo ter svojega zavzetega in uglednega sodelovanja v osvobodilnem boju, pa velja tudi kot nekak očak primorskega ljudstva, se je velikokrat govorilo in tudi že pisalo o tem, kaj bo z njegovo domačo hišo v Zakojci na Cerkljanskem (aU Tolminskem), pravimo »domačo*, ker je v njej Bevk prebil otroška in mladostna leta, čeprav se je bil rodil v nekdanji skromni bajtici, pravzaprav Jerna-čevi pajštvi (pajštva v teh krajih pomeni izredno majhno hišico za sušenje sadja). Domačija pri Volarju, danes Zakojca 10, se od Bevkovih časov ni, veliko spremenila, taka je, kot jo je opisoval.
Po njegovi smrti jo precej pogosto obiskujejo občudovalci njegovega dela, zlasti še šolska inladi-na. Od leta 1977 jo krasi spominska plošča, ki so mu jo odkrili (v sodelovanju z organizacijami idrijske občine) njegovi prijatelji, člani Kluba starih goriških študentov. V hiši sedaj živi Bevkova pranečakinja Valerija, ki je voljna, da hiša kot muzej pride v splošno ljudsko last, če v zameno dobi novo primerno hišo v bližini. Da podobne stvari ne gredo tako hitro, vemo že iz znanih primerov: Prešernove rojstne hiše pred vojno, Gregorčičeve in Vorančeve pred nekaj leti. Toda čeprav se na prvi pogled ne zdi veliko, je vendar že precej storjenega. O tem smo slišali tudi na novogoriškem plenumu kulturnih delavcev OF, ki je bil posvečen Bevku in na katerem je poročala predsednica kulturne skupnosti iz Idrije Fani Hvala. Postavljen je že začetek. Ustanovljen je bil namreč odbor, ki zajema predstavnike idrijske kulturne skupnosti, spomeniškega varstva ter predstavnike kulture, šolstva in družbeno-kulturnih organizacij občine, severne Primorske in Slovenije. Mnoga pripravljalna dela, ki že nekaj časa tečejo, vodi v Idriji Fani Hvala, seveda pa bo kmalu začel odbor delovati tudi na višji ravni,

Izdaje Založništva tržaškega tiska Slovenska plemiško pisepa, Moji kraški sprehodi in Nož in jabolko
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Pridite, predstava je!
Pisan šop kolaža z izborom odlomkov iz del Malega odra • Gostovanje Korošcev z Drabcsnjakovo ljudsko igro «lgra od izgubljenega sina»
Z geslom, «Pridite, predstava je!», kot izzivom občinstvu, je pristopila mariborska Drama k izboru odlomkov iz del malega o-dra povezanega v pisan šoi kolaža, ki ga je podarila zvestim o-biskovalcem gledališča. Nekaj zadrege in veliko zagnanosti je bilo v dramaturški zamisli, napetosti in prostodušne darežljivosti, torej iskrice, ki so vzplamtele, nekatere pa samo zaiskrile. Dobre volje pri tem hotenju ni manjkalo ne pri izvajalcih, ne pri gledalcih. Tako se je iz objektivnih nadlog in samokritičnih spoznanj rodil gledališki večer kot rezultat poguma, avanture in gledališke naivnosti, pač poskus igranega eseja o gledališču, kot je bilo obrazloženo v pojasnilu programa.
Improvizacija je bolj ali manj uspela in občinstvo se je v glavnem zabavalo, čeprav bi ne škodilo črtati nekaj prisiljenih besedil, ki v miselni zvezi niso bila neobhodno potrebna; tako bi bil večer lahko bolj zgoščen in sproščen in veliko bolj duhovit.
Krleževa »Agonija* na Malem odru je v smiselni scenski posta-
KRAS KOT IZZIV IZ DRUGAČNE PERSPEKTIVE
* Dolharjevi «Moji kraški sprehodu potopisno doživljanje in razmišljanje
Rafko Terpin: Osnutek za značko (1981)
saj ga bodo predstavljali ljudje, ki so za to najprimernejši in hkrati dostojno in veljavno predstavljajo našega Bevka.	TOMAŽ PAVŠIČ
beg pred vsakdanjostjo, pred stvarnostjo in njenimi problemi. Nasprotno: v Krasu in v naravi išče blagodejnosti in spodbude za jutri, za neusmiljen in neizprosen boj s svetom, lntimizem celih generacij, ki so'se in se v «naravo» zatekajo pred lastnimi odgovornostmi, je navidezno obdelovanje vrtička, v katerem si umni kmetovalec v resnici koplje svojo jamo. Te misli pa niso osamljen primer. V delu jih je vse polno. Tista, ki je za nas sodobne ljudi še najbolj značilna, spominja na semaforsko metaforo: «Da,» pravi Dolhar, »življenje nam uravnavajo rdeče in zelene luči. Ustavimo se -pred -rdečo- lučjo-, a ne -dvignemo oči 'izvi-šku, da bi videli, ali je nebo jasno ali oblačno: Nestrprrcčatta-mo samo na zeleno luč, da lahko hitimo dalje.* In ali ni ravno v tem tragika sodobnega človeka? Ali ni to življenje stalno beganje, tek proti cilju v družbi, ki jo je neki italijanski pisa-
telj in mislec upravičeno imenoval «civilta dell'orologio* (civilizacija ure)? Ali nam ta družba ne vsiljuje vrednot, ki so prežele s pojmom časa, vrednot, ki so konsumistične in prazne in zaradi katerih je hip, tisti neizmerni drobec mozaika življenja, čisto zlato? V pogledu tistega, ki je to pot že prehodil, sta ob misli na prejšnje skriti le melanholija in nemočen obup. Ničesar ne more več spremeniti. To je pogled, da izkoprniš...
Da se vrnem h knjigi: Dolhar teh misli ni razvil, ne poglobil. Nakazal jih je, to pa je bil tudi njegov glavni namen. Vtkane so v probleme nagega (paškega človeka v težave, ki spoajo iz ozadja krajinski!) opisov, prek njih spoznamo to, kar nam je vsak dan pred očmi in česar mogoče ne cenimo dovolj: Kras. Osmi-ca v Zagradcu, življenjsko zatišje pod Volnikom. Bazovica — simbolični biser odporništva in slovenstva, Glinščica s svojo narav-
no lepoto, Tomaj — domovina terana, socerbska planota in ško-cijanski kot se nam kažejo v preprosti a bogati podobi, v pojavnosti, ki je skromna in edinstvena. Mogoče so prav zaradi tega temeljnega dualizma Moj i kraški sprehodi* napisani v preprostem, vsem razumljivem in tekočem jeziku. Avtor ni iskal tu posebnih stilnih fines. Šlo mu je predvsem za komunikativno osveščanje.
Knjiga ni prvo Dolharjevo delo. V knjižni obliki je objavil že «Pot v planine» (1965), »človek in cesta* (1971) in *Pot iz planin* (1974). V vseh je tako ali drugače, nakazapa,.problematika človeka v . razmerju do -narave, njuna zverižena zavezanost in odvisnost. -In v-tem <smemo avtorju pritrditi. Ko so ga ob televizijski predstavitvi knjige vprašali: Zakaj na Kras?, je bil odgovor iskreno nedvoumen: «Da preživim!*
MIRAN KOŠUTA
SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 1981 (10)
Znanstvena in prevedena knjiga pri mariborskih «Obzorjih»
Dela v zbirkah <rMarksistična knjižnica , «EP0K», «Likovna obzorja , Svet v knjigi», «Ljudje in vojnam, «Moj roman», «Veliki ljudje* itd.
V	svojem letošnjem programu ima mariborska založba Obzorja tudi vrsto socioloških, marksističnih, ekonomskih in zgodovinskih del, ki so prav tako v glavnem izpod peresa domačih avtorjev. Tako bo Slavko Splichal izdal v zbirki Sociološka in politološka knjižnica zanimivo delo pod naslovom «Množično komuniciranje med svobodo in odtujitvijo*.
V	Marksistični knjižnici bodo letos izšla tri dela in vsa so domačega, originalnega, izvora. Tako je Božidar Debenjak prispeval delo pod naslovom «F. Engels — zgodovina in odtujitev*, vsekakor zelo zanimiv problem odtujitve, ki je še kako aktualen danes; Matjaž Mulej je za zbirko napisal knjigo «0 novem jugoslovanskem modelu družbene integracije*; tretji avtor te zbirke je Ivan Justinek z delom »Tehnični in tehnološki napredek in samoupravljanje*. Zlasti naslova zadnjih dveh del iz te zbirke pričata, da gre za zelo aktualno in tudi novo problematiko, s katero se v jugoslovanskem samoupravljanju srečujemo vsak dan in na vsakem koraku.
Zelo pomembna zbirka založbe Obzorja je zbirka EPOK, oziroma Ekonomska, poslovna in organizacijska knjižnica, kjer založba že vrsto let tesno sodeluje z univerzo v Mariboru, oziroma z njenimi sodelavci. V tej zbirki bodo izšle prav tako tri knjige in sicer delo Toneta Hrastlja »Mednarodno poslovanje*, Ivana Turka »Strokovno računovodstvo* in «Probiemi planiranja v OZD* skupine avtorjev. Tudi naslovi del iz te zbirke kažejo, da gre za praktična in pomembna dela, ki naj bi bila zlasti v pomoč gospodarstvenikom pri njihovem delu v jugoslovanskem gospodarstvu.
V	zbirki Likovna ozborja pa bo izšla monografija o slikarju Janezu Vidicu izpod peresa Sergeja Vrišerja.
Nekaj knjig iz letošnjega programa, ki bodo zaobjemale sodobno godovino, bo posvečenih štirideseti obletnici vstaje jugoslovanskih narodov, med katerimi
je treba zlasti omeniti «Mathau-senske skice* Jožeta Polanjka, ki je svetovno izjemna in pretresljiva listina o nacistični strahovladi. V tej zbirki, ki nosi naslov Sodobna zgodovina, bo izšel tudi «Zbornik Auschvvitz*, delo večje skupine avtorjev. V tej zbirki bo izšla tudi knjiga Milice Ostrov-ške «Kljub vsemu odpor*, ki je posvečeno narodnoosvobodilnemu boju mesta Maribor. V bistvu bo to druga, dopolnjena izdaja tega dela. In omeniti je treba še četrto knjigo te zbirke. Izbrana dela Janka Pleterskega, znanega sodobnega slovenskega zgodovinarja, ki v svojem delu in raziskavah obdeluje predvsem sodobno in polpreteklo zgodovino.
K medzaložniški akciji, oziroma ediciji Slovenska žepna knjiga, bo založba Obzorja prispevala tri dela in sicer dva prevoda ter o-riginalno slovensko delo. Gre za delo Miloša Mikelna »Kako se je naša dolina privadila svobodi*, medtem ko sta ostali dve deli izpod peres VVilliama Goldmana »Maratonec* in Nevila Shuteja »Pastorala*.
Tudi med prevedeno književnostjo je vrsta knjig, ki bo pritegnila bralce bodisi zaradi bralno sti samih del ali po pomembnosti tujih avtorjev, ki so programirana dela napisali. V zbirki Nova obzorja bodo izšli trije prevodi: znameniti češki pisatelj in dramatik Karel Čapek bo zastopan z delom »Apokrifi*, William Styron z delom «Zofijina odločitev* in Shouri Daniels s »Punčko iz soli*.
V tradicionalni in pestri zbirki Svet v knjigi bo izšlo osem del. Naštejemo jih:	Judith Krantz
»Princesa Daisy», Joseph Joffo »Ana in njen orkester*, Diana Gai-nes »Ljubezenski opoj*, J. in S. Pool »Odkod Hitlerju denar?*, Pavel Vežinov »Ponoči z belimi konji*, Calder Willinghem »Otok ljubezni*, Heike Doutine »Krvava dirka* in Lionel Davidson »Umor v Chelseaju*.
Posebna zbirka Ljudje in vojna že v naslovu izraža vsebino in namen načrtovanih del. Štiri dela bodo izšla letos in sicer »Afrodi-
ta brez medalje* Richarda Beil-byja, »Nacist in frizer* Edgarja Helsenratha, «Deveti mož» Jahna Lee ja in Gbbbelsov dnevnik 1942/ 43. Zlasti slednja knjiga bo po svoje izredno zanimiva in privlačna, saj je v tem svojem dnevniku znani nacistični zločinec in propagandni minister tretjeg,. rajha ter najožji Hitlerjev sodelavec brez ovinkov in odkrito napisal marsikaj v globokem prepričanju, da njegovi zapiski nikoli ne bodo prišli nepoklicanim v roke. Zgodilo pa se je prav nasprotno in ti njegovi dnevniki predstavljajo poleg zgodovinske vrednosti tudi svojevrstno podobo njihovega lastnega avtorja in podobo nacizma v resnični luči.
V	zbirki Moj roman bo izšlo pet knjig izbranega dela J. M. Simm-la in sicer: »Hura — še smo živi!*, »Priznanje*, »Boj varuje zaljubljence*, »Pa čeprav ni zmeraj kaviar* in »Ljubezen je le beseda*. Kot je razvidno iz naslovov, so nekateri Simmlovi romani izšli že poprej ir bodo to pot ponatisnjeni. Sicer pa predstavlja Simmel v sodobnem evropskem pisanju izredno zanimiv fenomen men — je namreč eden redkih piscev tako imenovanih uspešnic, ki jih piše z živahno fantazijo, shrljivo, erotično in tudi nekam aktualno politično, kar vsekakor daje njegovemu pisanju tisto privlačnost, da sodi med najbolj brane avtorje, čeprav ne moremo trditi, da bi bilo njegovo pisanje visoka literatura. Vendar gre pri njem za berlijevega in zanimivega pisatelja, ki kljub lahkotnosti svojega pisateljskega peresa v nekem smislu jasno kaže sedanji duhovni profil sodobnega evropskega povprečnega bralca,.
V	zbirki Veliki ljudje, posvečeni biografijam velikih mož z vseh področij človeškega snovanja in ustvarjanja, bodo letos izšle tri tovrstne biografije in sicer: Guy Endore »Aleksander Dumas*, Wolf-gang Hildesheimer »VVolfgang A-madeus Mozart* in B. Hoffman -
D. Ž.
(Nadaljevanje na 8. .»(rani)
vitvi prikazala pretresljivo človeško dramo skoraj v dotiku z gledalci. Drama V agoniji je pravzaprav tragedija Lavre Lembacho-ve, ki po samomoru zapitega mo-žš barona Lembacha ob ravnodušnem penašanju prijatelja in ljubimca advokata Križevca, spozna, da ni nobene možnosti več za nadaljnje življenje.
Igralci Volodja Peer kot propadli baron Lembach. Sandi Kro-šelj kot advokat in Lavrin ljubimec dr. Ivan pl. Križevec, Milena Muhičeva kot Lavra Lemba-chova in Anica Veb'etova kot ruska emigrantka Madeleine Petrov-na so z izredno intenzivnostjo kreirali psibo'oško komplicirane vloge z resničnim vživetjem v svoje značaje, kar ni bilo lahko pred avditorijem gledalcev, ki so si tako rekoč zrli »iz oči v oči*.
Poudarjeni psihološki realizem je pod režijskim vodstvom Branka Gombača prišel po večkratnih kvazi — modernih avantgardističnih, v blcdnjah tavajočih odrskih iskanjih v nekaterih prejšnjih postavitvah mariborske Drame, spet na normalna zrela gledališka tla, kjer sta avtorjevo u-metniško delo in igralska izvajalska umetnost ustvarjali zanosno umetnostno občutje resničnega gledališkega duha.
In kaj bi šele rekli ob veliki i-gralski kreaciji Vide Juvanove, i-gra'ke iz minulih časov zanosnega vzpona slovenskega gledališča, ki, se je s prav takšnimi umetniki vpisalo v evropski krog gledališke kulture?
V	monodrami Balbine Baranovi-čeve «Germaine in pes* je v senzibilni umetniški kreaciji Vide Juvanove zaživela nekdanja pianistka Germaine v samoti z vsemi njenimi spomini na nekdanjo glasbo, na vojno in razne ljudi. V notranjem dinamičnem razponu stare ženske z igranimi pogovori z očetom, materjo, sinom in končno s psom, ki j: je še edini ostal ob njej, je bila sočustvovano upodobljena njena preteklost z umirajočo melanholijo...
V	okviru mračnega, dobro pogojenega gledališkega ambienta, je v mizanscenski razmestitvi Vesne Arhar ob pritajenem dihu gledalcev zablestela umetniška kreacija Vide Juvanove, žive osebnosti velike igralske umetnosti.
Ob koncu gledaliških beležk še nekaj besed ob nepozabnem večeru kordšfee igralske skupine »Dra-bosnjak* na Kostanjah. '7 veliki Kazinski dvorani SNG Maribor, čeprav' neprimerni za takšen gledališki nastop, smo prisostvovali ljubki ljudski igri »Igra od izgubljenega sina*, ki jo je napisal pred dobrimi dvesto leti rojeni koroški bukovnik Andrej Šuster — Drabosnjak. Gledališki ljubitelji so pod vodstvom režiserja Petra Stickerja izvedli igro po starem izročilu, po Drabosnjakovem originalnem besedilu v pristnem domačem kostanjskem dialektu. Draž igre «od zgublaniga sina* je bila prav domača govorica in i-granje samo, spominjajoč na diletantske nastope v čitalniški dobi, ki jih še tako premišljena in zrelo igralsko zastavljena igra današnjih poklicnih igralcev nikoli ne more tako pristno ljudsko predstaviti v vsej žlahtnosti prikupne ljudske uprizoritve.
Ljubiteljsko umetniško snovanje koroških rojakov dokazuje, da slovenski rod v Avstriji ne samo živi. ampak tudi pomembno bogato kulturno deluje v mejah danih možnosti.
Na glasbenem področju je bil zanimiv dogodek koncertni nastop novo ustanovljenega mariborskega Komornega orkestra pod glasbenim vodstvom mladega angleškega dirigenta Simona Robinsona, ki se je povsem udomačil v Mariboru. O koncertu tokrat ne bi podrobne,je poročali, ker je Primorski dnevnik že pohvalno pisal o njihovem prvem zamejskem nastopu v Gorici. Seveda se bomo ob prvi priložnosti bolj pomudili pri niihovem ustroju in delovanju. Tudi o izvedbi Beethovnove devete simfonije, ki je plod vzglednepa sodelovanja med avstrijskimi in .jugoslovanskimi umetniki, le toliko, da so koncert v sestavi avstrijskih vokalnih solistov sopranistke Singlinde Damischeve, tenorja VVolfganga \Vitteia, slovenske altistke Marjane Lipovškov# in hrvaškega basista Jaroslava Stajnca,. stodvajsetčlanskega mešanega zbora akademskega kultur-no-umetniškega društva «Ivan Goran Kovačič* iz Zagreba pod vodstvom Vladimira Kranjčeviča in zveznega avstrijskega mladinskega orkestra pod skupnim vodstvom priznanega mojstra dirigenta Ernesta Miirsendorfferja, posredovali urrietniški užitek, ki je navdušil mariborsko občinstvo, ki je napolnilo veliko Unionsko dvorano do zadniega kotička. Koncert so drugi dan z istim de’om .in v isti zasedbi ponovili v Cankarjevem domu v Ljubljani. k;er je prvikrat tako velik g'asbeni ansambel preizkusil zvočne zmpg'’ivasti osrednie dvorane novega kulturnega centra.
EMIL FRELIH
Izšla je revija
riWi
OB 38-LETNICI SMRTI NARODNEGA HEROJA JANKA PREMRI.A-VOJKA
LEGENDARNI VOJKO NE BO NIKOLI POZABLJEN
Ranjen je bil v spopadu z italijansko vojsko - Sedem dni se je boril s smrtjo - V aprilu 1944 je bil proglašen za narodnega heroja - Leta 1949 so njegove posmrtne ostanke prenesli v grobnico narodnih herojev v Ljubljano
Pred 38 leti, točno v noči od 22. na 23. februar 1943 je v taborišču Trnovske čete, katere poveljnik je bil, umrl legendarni primorski narodni heroj Janko Premrl - Vojko.
Taborišče je bilo na Brinovem griču v objemu mogočnih smrek med naselji Koševnik, Predgriže in «franccsko cesto*, oddaljeno od vasi Idrijski log z glavne ceste le dvajset minut hoje po gozdni poti ali pol ure od vasi Predgriže pri Črnem vrhu nad Idrijo.
Vojko je s svojo četo prišel iz Vipavske na čmovrško planoto septembra 1942. Po ukazu štaba bataljona «Simon Gregorčič* se je Vipavska četa preimenovala v Trnovsko in je imela svoje taborišče na Brinovem griču od 27. septembra 1942 do 7. marca 1943.
Sorazmerno dolg obstoj partizanskega taborišča na Brinovem griču je dokaz, kako močno je bilo tedaj že zakoreninjeno narodnoosvobodilno gibanje med prebivalci čmovrške planote, posebno še ob upoštevanju dejstva, da so imeli italijanski vojaki zasedene vse višinske točke. Vojkov soborec Franc Benčina, v partizanih je bil Lado, po domače Novak, iz Idrijskega loga, pripoveduje, da so bile italijanske , posadke takrat na gasto pusejane po črnovr-ški planoti, saj so bile v Beli. na Hlevišah, v Zadlogu, v Črnem vrhu nad Idrijo, v Novem svetu in v Godoviču. Na »francoski cesti* p«a so bile podzemne utrdbe, ki jih je stražila — petnajst minut hoda od partizanskega taborišča — četa italijanskih vojakov. Poleg tega so italijanski vojaki začeli začasno zasedati posamezne točke in iznenada prihajati k osamljenim kmetijam.
Bojne akcije Trnovske čete so bile že velikokrat popisane, zato se tokrat ne bomo zadrževali pri njih. Delovanje Vojkove čete pa je omogočile ne le nastajanje in utrjevanje organizacije OF na tem področju in sploh na Idrijskem, temveč je omogočilo tudi veliko partizansko mobilizacijo pozimi 1942 1943.
Vendar so bile vse bojne akcije glede na gostoto italijanskih postojank, številčnost in oborožitev p.sadk, in budnost policije izredno drzne in so močno učinkovale tako na domačine kot na italijan-' ske vojake in italijanske priseljence.
Glas o zmagah primorskih partizanov se je naglo širil po vsej zasužnjeni Primorski, narodnoosvobodilno gibanje je postajalo vseljudsko, glas o junaku “Vojku še je hitro širil in Vojko je že tedaj postal primorska legenda. Da so Primorci spoznali, kako izgreda partizanski poveljnik Vojko, so — da bo ironija še večja — poskrbele italijanske fašistične oblasti same! Avgusta 1942 so po vseh oglasnih deskah Primorske nalepili in nabili tiralico goriške prefekture z Vojkovo fotografijo in ponujali nagrado 50 tisoč lir tistemu, ki ubije, ujame ali omogoči ujetje »bandita Premolija Gio-vannija*. ki ga je posebno sodišče v Rimu v odsotnost1 obsodilo na smrt 25. julija 1942 po slavni bitki na Nanosu 18. aprila 1942.
Fotografija s tiralice goriške-ga prefekta je tudi dokazovala, kar so ugotovila zlasti primorska dekleta, da Vojko ni bil samo pogumen partizan, temveč tudi lep mlad fant. kar je privlačno delovalo na ljudsko ustvarjalno' domišljijo.
Mogoče je malo manj znano, da je bil Vojko hkrati komandir Trnovske čete in namestnik poveljnika prvega primorskega partizanskega bataljoha «Simon Gregorčič*, ki je bil ustanovljen prve dni avgusta 1942 nad Ozeljanom. Ob ustanovitvi bataljona so sprejeli Vojkov predlog, da se bo bataljon imenoval po pesniku Simonu Gregorčiču, »goriškem slavčku*, katerega pesmi je Vojko večkrat prebiral tovarišem ob tabornem ognju. Ime Simona Gregorčiča je imelo tudi politični po-
men, saj so partizani s tem dokazali, da spoštujejo vse, kar je naprednega v slovenski zgodovini in da cenijo vse velike može, ki so živeli in delali za ljudstvo.
Vojko je z Brinovega griča tudi vzpostavil kurirsko zvezo z Dolomiti, kjer se je takrat nahajalo vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Taborišče na
Brinovem griču pa je postalo tudi zbirna baza prostovoljcev, ki so prišli v partizane, odkoder so jih odpremljali na Notranjsko in Dolenjsko.
Zaradi izkazanih vrlin so Vojka sprejeli v Komunistični partijo Slovenije.
Vojko je vodil borce Trnovske čete v zadnjo akcijo 15. februarja 1943, potem ko je bil obveščen, da se bo tega dne posadka fašistične gozdne milice v Idrijski Beli pod zaščito voda redne italijanske vojske umaknila v Idrijo. Partizani so pripravili Italijanom zasedo v Strugu ob reki Idrijci, približno dva kilometra od Fužinarja proti Idriji.
Napad je uspel, partizani so zaplenili strojnico, toda Voiko je bil v boju hudo ranjen. Soborci so ga odnesli v taborišče na Bri-
nov grič. Po poti, koder so nosili težko ranjenega poveljnika, sedaj vsako leto teče več tisoč smučar-jev-tekačev Trnovskega maratona.
Vojko se je sedem dr., boril s smrtjo. Med tem ga je obiskal tudi član glavnega poveljstva Slovenije Franc Leskošek — Luka, ki je prišel na Primorsko. Povedal mu je, da je imenovan za poveljnika brigade, ki jo ustanavljajo in ki bo nosila ime po Andreju Laharnarju, junaškem voditelju tolminskega punta 1712-1713. Navedene brigade niso ustanovili zaradi organizacijskih težav.
Vojko je umrl v noči od 22. na 23. februar 1943, star komaj 23 let. Soborci so ga pokopali na skritem kraju in molčali o njegovi smrti, da ne bi zanjo zvedeli fašisti.
Za izkazana junaštva je Vojko postal narodni heroj že 18. aprila 1944, dve leti po slavni bitki na Nanosu.
Dne 24. februarja 1946 so Vojkove posmrtne ostanke prenesli z Brinovega griča na domače poko-
pališče v Podnanos v Vipavski dolini, od tod pa 24. aprila 1945 v grobnico narodnih herojev v Ljubljano.
Na ukaz glavnega štaba NOV in PO Slovenije so 1. oktobra 1943 na dvorišču sedanje tovarne ETA v Cerkneip ustanovili 16. slovensko narodnoosvobodilno brigado Janka Premrla - Vojka. V spomin na ta dan slavijo delovni ljudje in občani občine Idrija svoj občinski praznik.
Dan Vojkove smrti — 22. februar — praznujejo prebivalci čr-novrške planote kot praznik krajevne skupnosti Črni vrh nad Idrijo. Tega dne se tu vsako 'eto sestanejo Vojkovi soborci iz Trnovske čete.
O Vojku pričajo tudi številna spominska obeležja. Z Vojkovim imenom so povezani vsakoletni številni spominski pohodi in športne prireditve, ki zagotavljajo, da tudi mladi red ne bo pozabil legendarnega primorskega heroja Janka Premrla - Vojka.
JOŽE OBLAK
fflflflon *
Luksusna ženska obutev najboljših znamk
RAZPRODAJA ZARADI PRODAJE TRGOVINE
od torka, 24. februarja
ZADNJI TEDEN RAZPRODAJE
VSE PO ZELO UGODNIH CENAH!
• Znanstvena in prevedena knjiga
(Nadaljevanje s 7. strani)
L Dukas »Albert Einstein*. Kot e razvidno iz naslovov, gre za azlične može iz različnih obdobij n z različnih področij človeške u-tvarjalnosti — od pisateljevanja
nanosUaS^4° ffe
Tarrerja »TBeir ajek* in Reinholda Messnerja Na meji smrti*, torej za dva tu-a avtorja in škoda je, da letos ni a sporedu kakega domačega tb-rstnega dela.
Čisto za konec pa omenimo še riginalni slovenski priročnik pod aslovom «Vinski tabernakelj*, to-ej priročnik, kakršnega doslej e nimamo na Slovenskem, v njem ia Dionizij Amfora govori duho-'ito in lepo o vinih in o vsem, kar e treba vedeti v zvezi z vinom.
škornji — čevlji — cokle za plažo od št. 34 do št. 42
OBIŠČITE NAS!!!
TRST — Ul. Mazzini 40
Občinsko pooblastilo
MARIO BEVILACOUA
TRST — Ul. Cohti 9 — tel. 793071
VSI SPECIALNI IN TRADICIONALNI STROJI ZA MIZARSTVO IN MEHANIKO
V našem skladišču Imamo tudi veliko Izbiro rabljenih strojev in nadomestnih delov.
OB SOBOTAH ZAPRTO!
Nudi pravim ljubiteljem kave
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu
in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVF 200 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.
4.	MAKS ZADNIK
O mučeniški smrti partizanskih
obveščevalcev v nemški vojski
KDO STA BILA M. MAJCEN IN V. MARHEL IN KAKO STA POSTALA PARTIZANSKA OBVEŠČEVALCA
Pridobivanje sposobnih in zanesljivih zaupnikov, informatorjev in drugih sodelavcev je v vsaki obveščevalni službi temeljni pogoj za njeno uspešno delo. Zato je to zelo pomembno, zahtevno in odgovorno opravilo, pri katerem ima lahko vsak najmanjši spodrsljaj ali spregled nepopravljive ali celo usodne posledice. Sprejem sodelavcev, ki se sami ponujajo, je lahko izredno ugodna možnost za pridobitev zelo dobrih obveščevalcev, ki delajo zaradi občutka dolžnosti, torej iz prepričanja, ali pa izredna priložnost za vdor sovražnikovih vrinjencev v obveščevalno mrežo in zato izredno nevarno dejanje. Zato so se organizatorji partizanske obveščevalne službe pri takšnih opravilih vedno trudili, da odkrijejo poreklo, nazore, prave nagibe in namene kandidatov. In v večini primerov iim je to uspelo. Tudi pri Majcnu in Marhlu se niso zmotili.
Za partizansko obveščevalno dejavnost v Sežani je nastopila dragocena objektivna možnost s tem. da so Nemci zaradi znanja nemščine, slovenščine in italijanščine zaposlili v njihovih krajevnih poveljstvih (Ortskom-
mandaturah), pri 372. izvidniškem oddelku ABWEHR in pri divizijskem obveščevalnem ter protiobveščevalnem odseku (1. in 3c), ki sta ga vodila do 1. oktobra 1944 poročnik ZWITTIL, potem pa kapetan KRUMBACHER, več kot 10 Slovencev, pripadnikov nemške vojske. Med prvimi sta prispela okoli 10. -15. januarja iz 1. čete prevajalcev iz Gradca Tone Serajnik, koroški Slovenec, in Mariborčan Dušan Kmetec. Ta dva so obveščevalni oficirji Istrskega odreda s pomočjo sežanskih aktivistov vključili v obveščevalno delo že v začetku marca. Približno tedaj je prispel tudi zagrizen nemčur, član ABVVEHR, Drago Holler. Po.r tem jih je prišlo iz iste graške čete še nekaj, med njimi 4. marca 1944 Vilko Marhel doma iz Sv. Križa pri Mariboru in končno, 9. aprila še najpomembnejši Mariborčan Miroslav MAJCEN. In v tem sestavku se bomo omejili na opis delovanja teh dveh.
Kdo sta bila Majcen in Marhel.
Miroslav MAJCEN — TITI je bil rojen 14, decembra 1918 v Mariboru kot edini sin zdravnika, kirurga vin pesnika dr. Jožka Majcna in matere mariborske Nemke iz bogate rodbine Kiister, ki je imela trgovino z vinom v Melju. Oče je posvečal sinu le malo pozornosti. Mati, na katero je bil mali Miro zelo navezan, pa ga je vzgajala v veliko-nemškem duhu. In čeprav je obiskoval slovensko osnovno šolo in gimnazijo in bil odličen dijak, so ga materina vzgoja in predvojne mariborske razmere privedle v nacistično kulturbundovsko organizacijo. Ni pa s tem povsem zavrgel slovenskih narodnih vrednot. Bil je sicer razdvojen vendar se je še vedno čutil Slovenca. Po končani gimnaziji je diplomiral na pravni fakulteti v Gradcu in govoril 7 jezikov. Nato pa se je zaposlil kot sodniški pripravnik v Lipnici na avstrijskem Štajerskem. Medtem mu je konec 1941. leta umrla mati.
Nedelja, 22. februarja 1981
Ponedeljek, 23. februarja 1981
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Družina Partridge
10.30	Koncert za jutrišnji dan
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena črta
13.00	DNEVNIK ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 1 - Vesti
14.00	- 19.50 V teku nedelje... Vmes ob
14.20	športne vesti
14.35	Discoring, glasbena oddaja
15.50	športne vesti
16.00	Evrovizija:
Jugoslavija: Questa pazza, pazza neve Igre na snegu
17.00	90. minuta
17.35	Viareggio:
Pustni sprevod
18.10 športne vesti
18.15	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Rdeča hiša, 1. del
21.55	Športna nedelja
22.55	Programi za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
10.00	Risanke
10.50	Motorji '80
10.50 Programi za prihodnje dni
11.05	Solist in orkester
11.45	Dnevnik 2 — Atlante
12.15	Zdravo Debbie!
Kino ni zate, TV film
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Revni bogataš
15.15	Risanke
15.45	Dnevnik 2 — Šport Francija: Grenoble,
Lahka atletika Milan: Konjske dirke
17.00	Crazy Bus, glasbena oddaja
18.40	Dnevnik 2 — Gol flash
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
Vremenska slika 19 50 DNEVNIK 2 - Vesti
20.00	Dnevnik 2 — Športna nedelja
20.40	DRIM, glasbena oddaja, ki jo vodita Franco Franchi in Cic-cio Ingrassia
121 55 Dnevnik 2 - DOSSIER 22 50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
23.05	Solist in orkester
Treti! kanal
14.30	DNEVNIK 3 - Šport
16.55	Par čevljev za toliko kilometrov
18.05	Lo sčatolone
18.45	Programi za prihodnje dni
19.b0 DNEVNIK 3	1 '
19.20	Kdo nas povabi?, 2. del 20.40 DNEVNIK 3 - Šport
21.45	Cabirski dnevi, 1. del 22.15 DNEVNIK 3 •
22.35	Glasba
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.10	Poročila
9.15	Petrov dojenček, m lajmska serija
10.00	Maček pod čelado, nadalj.
11.10	TV kažipot
11.30	Narodna glasba
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Jugoslavija, dober dan
13.35	Poročila
14.55	Proti Tari, dok. oddaja
15.30	Kviz glasbene mladine
16.30	Poročila
16.35	Prisluhnimo tišini
17.00	Športna poročila
17.10	Veliki tatič, švedski film
18.35	Sestanek v nebotičniku
19.15	Risanka 19.22 TV nocoj
19.24	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK in Vremenska napoved
20.00	M. Smo je:
VELIKO MESTO, nadalj.
21.25	Zanima me
21.35	V znamenju
22.15	Športni pregled
22.45	Državno prvenstvo v alpskem smučanju
Koper
17.30	Ponovitev filma
19.00	Aktualna tema
19.30	Otroški kotiček:
Kremenčkovi
20.00	Risanke
20.15	Stičišče
20.35	Pet burkežev v 'vojski, film
22.00	Programi za naslednji teden
22.15	Velika dolina - NEPRIJETEN DAN. dva TV filma
23.05	Glasba brez meja:
John Denver
Zagreb
12.00	Kmetijska oddaja
14.30	Kruh mojega otroštva
15.55	Nedeljsko popoldne
20.00	M. Smoje:
Velko mesto, nadalj.
19 30 TV DNEVNIK 21 25 Športni pregled 22.45 Državno prvenstvo v smučanju
ŠVICA
11.00	Nedeljski koncert
14.05	Ura za vas
15.15	Po reki Dudth Kosi
16.10	Jutri je že danes
16.35	Topolinova tovarna
17.00	Dobimo se doma 19.20 Operna prodajalna
20.35	Maščevalec iz Corbilleresa, 3. nadaljevanje
21.25 Športna nedelja
'V.
IX;
TRST A	za praznični dan; 10.13 Plesne va-
8.00, 13.00, 14.00,1	U-00 Black-out; 11.5» Moj glas
8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; za tvojo nedeljo: 12.30 Kviz in gla-9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslu- sba; 13.15 Fotokopija; 14.00 Jaz-
šali boste; 10.30 Nediški zvon, od da ja o Benečiji; 11.00 Mladinski
zovska zgodba; 14.30 Radio 1 za vsakogar; 15.00 Kviz in glasba, II.
oder: »Zaklad pri samotni roži*; del; 15150 Vse o nogometu, od minu-11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narod- te do minute; 19.20 Vse o košarki;
nostni trenutek Slovencev v Italiji 12.30, >n 13.20 Glasba po željah;
19.55 Cavalleria rusticana, melodrama; 21.03 Pagliapci, drama v
14.10 «Mesečhik», variete igralcev dveh dejanjih; 22.20 Ostržek s škor-Sfovenskega stalnega gledališča v nJL 22.45 Prijetno poslušanje.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, .13.30, 15.48, 18.30, 19.3? Poročila; 6.0o - 7.55 Sobota in nedelja; 8.15
7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Po-	^ Sl!,!'
i n ■ 7 m r:i«Konn nrphi lin n ip •	TV programi; 9.35 II baraccone.
Trstu; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev.
KOPER
(Italijanski program)
ročila; 7.00 Glasbeno prebujanje; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10.32 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kim; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na I; 14.30 Vrtiljak motivov; 15.00 Stisk roke; 15.15 Poje Nat King Cole; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Pesmi tedna; 16.30 Crash; 17.00 Prisluhnimo jim skupaj; 18.15 15 minut s skupino Žet-va; 18.30 Klasična glasba.
KOPER
(Slovenski program)
7.00 Veselo v nedeljo dopoldne; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored,
11.00	Koncert Franka Sinatre; 12.00 Športna premiera; 12.15 Tisoč popevk: 12.45 Hit Parade 2; 13:41 Sound - Track, glasba in kino;
14.00	Deželni programi; 14.30 V nedeljo z nami; 15.00 Športna nedelja: 15.50 V nedeljo z nami, 2. del;
19.50	Nove zgodbe o Italiji: 2010 Glasbeni trenutki; 21.10 Nočni čas;
22.50	Lahko noč Evropa.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja — Rekreacija; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši!; 10.05 Prizma optimizma: 1100 Pogovor s poslušalci;
objave; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.03 n.io Naši poslušalci čestitajo
Nedeljski spored zabavne in narodnozabavne glasbe; 8.33 Iz našega življenja; 13.05 Sosednji kraji in ljudje; 13.25 Glasbena medigra; 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba; po željah; 15.00 Radio Koper na o-bisku; 15.15 Poje skupina Pepel in
13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe: 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma; 15 30 Nedeljska reportaža; 15 55 Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino;
Kri; 15.30 Programi tedna: 15.35 1705 Popularne operne melodije. Zabavna glasba; 16 00 Nepozabne 17.50 Zabavna radijska igra; 18.37 narodne; 16.30 Primorski dnevnik; Na zgornji polici; 19.30 Obvestila in 16.45 V ritmu reggeaja; 17.00 Za zabavna glasba; 19.35 Lahko noč.
vsakogar nekaj.
RADIO 1
otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22 20
8.00, 10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Po- Glasbena tribuna mladih; 23.05 Li-
ročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 V diskoteki; 7.00 in 8.40 Glasba
rični utrinki; 23.10 Mozaik melodij; 00.05 - 4.30 Nočni program.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja:
Kinoteka
13.00	Vse o knjigah 13.25 Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14.00	Gospa iz Monsoreaua:
Moški v črnem, 1. del
14.30	Posebna oddaja iz parlamenta
15.00	šolska vzgoja Italijani in drugi
15.30	Izbran varietejski program
16.30	Remi, risani film
17.00	Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2, 1... gremo
18.00	Šolska vzgoja Anton Bruckner
18.30	Antologija o «Vlakcu*
18.50 Osmi dan
19.20 Salty:
Dekle na otoku, TV film 19.45 Almanah in Vremenska
slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Gli occhi dplla notte. film
22.30	Tempelj kot bivališče,
1. del
Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja
14.00	Športni ponedeljek
16.30	Popoldan, 1. de!
17.00	Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldne, 2. del
Program za otroke
17.30	Čebelica Maja
18.00	Šolska vzgoja Človeški prijatelji
18.30	Iz parlamenta, Dnevnik 2 Športne vesti
18.50 Risanke 19.C5 Dober večer z...
Aliče in Ellen Kessler Vmes glasbena oddaja s Muppet show Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — Vesti
20.40	Special mixer
21.40	Kronika 22.35 Izvir življenja
Ob koncu Dnevnik 2 — Zad-njfe vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
20.00	Šolska vzgoja Otroštvo’
20.40	Frederie Rossif:
Čas in spomini
21.40	Šolska vzgoja
22.10	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TV Lj'ubljana
8.45. 10.00, 14.55 TV v šoli
16.25	Kmetijska oddaja
17.25	Poročila
17.30	Minieodci v glasbeni deželi
17.40	Človeški prijatelji, polj. znanst. serija
18.05	Narava in človek: zdravilne rastline
18.35	Obzornik
18.45 Mladinska oddaja
19.15	Risanka
19.24	TV nocoj
19.25	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vremenska napoved
20.00	Milisav Savič:
Topol s terase, drama
21.00	Propagandna oddaja
21.05	Kulturne diagonale
21.50	V znamenju
Koper
17.30	Ponovitev filma
19.00	Baletni koraki
Carmina burana — H. del
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanke
20.15	Stičišče
20.35	Vididiana, film
22.00	Dnevnik danes
20.10	Film
Zagreb
18.25	Kronika občine Bjelovar 18.45 Mladinska oddaja
20.00	Milisav Savič:
Topol s terase, drama 21.05 Glasbeni trenutek
21.10	Ali se med seboj dovolj poznamo?
22.25	En avtor, en film:
Milenko štrbac: Nostalgija
Švica
18.50	Svet, v katerem živimo 19.20 Športni objektiv
20.40	Osem stoletij britanske arhitekture
TRST A
7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Slovenci v miljskem okolišu; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Skladbe slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev; 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije; 12.00 Kulturni dogodki; 12.30 Slovenska imena naših krajev; 12.45 Pristo-
6.00	Glasbeno prebujenje; 6.30 Ob zori diskretno; 7.25 Kakšna glasba!; 7.45 Pogovorimo se z njimi; 9.00 Radio anch’io 81;
11.00	Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Kočija; 13.30 Ulica A-siago Tenda; 14.03 Dogodki, o-sebnosti. popevke: 15.03 Rallv;
15.30	Popoldanski radijski spored;.
16.30	Metropolis; 17.03 Patch-\vork, za mlade poslušalce: Stra-ziami urbano — Glasbena kom-.
mentalni .svligtv. ^4 Otroški, k«- Jazzovska z2odba • 20-00 0dDrtl za tiček; 14.30 Roman v nadaljeva-
njih; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba: 18.00 Kulturno pismo.
Jazzovska zgodba; 20.00 Odprti zastor r ŽO.#’Kilčča plošča; 21.08 Štirikat dvajset; 21.30 Brezskrb-
no: 22.00 Evropski objektiv; 22.30 Športno življenje.
KOPER
(Italiionski program)
7.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30.	14.30, 15.30. 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je... ; 10.10 Življenje v šob; 10.32 Mozaik; 11.00 Kim; 11.32 Horoskop; 11.35 Plesna glasba; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Mala diskoteka; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Šolska vzgoja;
16.00	šport; 16.10 Istra v plesu in pesmi; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Prisluhnimo jim skupaj; 18.15 Orkester Francis Bay; 18.32 Srečanje z našimi pevci;
19.00	Diskoteka sound.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila: 6.C0 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar: 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov, najava sporeda: 13.95 Stoji, stoji lipica: 13.40
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98,1 MHz
UKW - Nanos	88,6 MHz
Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes, objave in reklame; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19,30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 8.01 šport in glasba; 9.05 Osemsto, 13. nadaljevanje; 9.32 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč popevk; 12.10 Deželni programi; 12.45 Zvok in misel: 13.41 Sound-Track, glasba in kino: 15.00 Radio 2 - 3131 - 2. del; 16.32 Disko klub: 17.32 Roman »Zaročenca* v izvedbi Skupine M1M; Čas glasbe; 18.32 Bili smo prihodnost; 19.57 Glasbeni prostor; 20.25 Gledališče Radia 2: Stric Vanja;
22.20	Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00,11.00, 12.00. 14.00, 19.00 Poročila; 6.50/Dobro jutro, otroci; 7.30 Iz naših ^sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan;
8.25	Ringaraja; 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi: 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervira no za...; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski o nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00;
13.20	Obvestila in zabavna glasba ; 13.30 Priporočajo vam . .. ;
14.05	Pri zborih jugoslovanskih
radijskih postaj; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljka; 17.00 Studio ob 17.00;	18.00 Na ljudsko temo;
18.25	Zvočni signali; 19.25 Obve-. stila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minuto z ansamblom Vilija Petriča; 20.00 Kulturni globus: 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov;
22.25	Iz naših sporedov; 22 30 Po pevke iz jugoslovanskih studiov;
23.05	Lirični utrinki.	,,
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 24. DO 28. FEBRUARJA 19C1
TOREK, 24. februarja LJUBLJANA
9.00 in 10.00 TV v šob; 16.20 Šolska TV; 17.20 Poročila; 17.25 Lolek in Bolek, risanke: 17.35 Glasba narodov: Slonokoščena obala; 18.05 Mali svet; 18.35 Obzornik; 18.45 Obramba in samozaščita; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik in Vremenska napoved: 20.00 Partizansko Cerljansko, dok. oddaja; 20.55 A. Prevost:	Zgodba o vitezu Des
Grieuxu in o Manon Lescautu; 21.50 V znamenju; 22.05 Operne zvede: Victoria de Los Angeles. KOPER
17.30 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.25 Otroški kotiček;
20.00	Risanke; 20.15 Stičišče; 20.35 Neznanec v moji postelji, film;
22.00	Dnevnik danes; 22.10 Narodna glasba: 22.50 Trnova pot, nadalj.
SREDA, 25. februarja LJUBLJANA
9.20 in 10.00 TV v šob; 17.40 Poročila; 17.45 Z besedo in sliko:
Storžkovo popoldne: 18.00 Vebke razstave; 18.30 Obzornik; 18.45 Zapisi za mlade: Vilko Ukmar; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik in Vremenska napoved; 20.00 Brez omrtvičenja, poljski film; 21.50 Majhne skrivnosti velikih mojstrov; 21.55 V znamenju.
KOPER
17.30 Ponovitev filma; 19.00 Visok pritisk; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanka: 20.15 Stičišče; 20.35 Obsedenost, film; 22 00 Dnevnik danes; 22.10 Glasbeni nokturno.
ČETRTEK, 26. februarja LJUBLJANA
9.00 in 10.00 TV v šoli; 16.35 šolska TV; 17.35 Poročila; 17.40 Tovarišija, mlad. nadalj.; 18.10 Mozaik kratkega filma: Kulturna dediščina Porenja: 18.30 Obzornik; 18.40 Mladi za mlade; Zabava na račun drugega; 19.15 Risanka; 19,22 TV nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Bobu bob, aktualno politična odda-
ja; 22.15 V žnamenju.
KOPER
17.25 Košarka: Bosna - Sinudy-ne; 19.00 Odprta meja; 19.25 Glasbena oddaja; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.35 Poslednji dvoboj, film; 22.00 Dnevnik danes. PETEK, 27. februarja LJUBLJANA
8.45, 10.00, 14.55 TV v šoli; 16.10 Smučarski poleti; 17.30 Poročila; 17.35 Olimpiada smeha; 18.00 Jazz na ekranu; 18.25 Obzornik; 18.35 Čustvene motnje in njih posledice;
19.00	Ne prezrite; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 P. Yeldham: Srečno, tujka!; 20.55 Muppet show: Roger Miller; 21.20 V znamenju; 21.35 Nočni kino: Hol-lywwodski frizer.
KOPER
17.30 Ponovitev filma; 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček;
20.00	Risanke; 20.15 Stičišče; 20.35 Corbari, film; 22.00 Dnevnik danes; 22.10 Po kalifornijskih cestah, TV film; 23.10 Baletni koraki.
SOBOTA. 29. februarja LJUBLJANA
8.10 Poročila; 8.15 Minigodci.; ,
8.25	Lolek in Bolek, risana serija;, 8.35 Storžkovo popoldne; 8.50 To varišija, mlad. nadalj.; 9.20 Mali svet; 9.50 Od refleksa do logike;
10.25	Smučarski poleti; 13.30 Rad nički - Sarajevo, nogomet; 15.50 Po ročila; 15 55 lov na mačko, film; 17.15 Košarka: Jugoplastika - Par tizan; 18.55 Naš kraj; 19.10 Zlata ptica; 19.15 Risanka; 19.24 TV no , -coj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnev
nik in Vremenska napoved; 20 00 Srečanja; 21.45 S popevko na evro vizijo; 22.55 TV kažipot; 23.15 Poročila.
KOPER
14.00 Nog.: Radnički - Sarajevo; 15.45 Boks: Jugoslovansko prvenstvo; 18.30 Smučanje — svetovno prvenstvo; 19.00 Odprta meja; 19.30 Visok pritisk, glasbena odda ja; 20.00 Risanke: 20.15 Stičišče;
Dve minuti; 20.30 Nora vojna, film; 22.00 Dnevnik danes; 22.10 Celove- ■ čemi film.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
ATLETIKA
NA EVROPSKEM DVORANSKEM PRVENSTVU
Nov svetovni rekord Abjasova (SZ) in zahodne Nemke Karine Hanelove
Vrsta drugih dobrih dosežkov - Italija in Jugoslavija nista blesteli
GRENOBLE — Dva svetovna rekorda, ena svetovna znamka izenačena in vrsta drugih dobrih rezultatov: to je obračun prvega dne evropskega dvoranskega atletskega prvenstva, ki se je včeraj pričelo v Grenoblu. Prvi dan gotovo ni bil Uspešen za italijanske barve, saj sta se najbolje uvrstila Marco Tam-beri, ki je v skoku v višino zasedel deseto mesto, z znamko 2,19 m, A-lessandro Ussi pa je bil deveti v troskoku (15,87 m). «Azzurri» pa računajo, da bodo svoj izkupiček popravili v današnjih zaključnih nastopih, ko bo nastopila Sara Simeoni. Nič bolje se ni godilo Jugoslovanom, ki pa so v Grenoble dopotovali v izredno okrnjeni sestavi (skupno štirje atleti in dve atletinji). Temin je npr. v skoku v višino izpadel že pri znamki 2,15 m.
Protagonist včerajšnjega dne sta kila Sovjet Smahil Abjasov, ki je z znamko 17,30 m izboljšal svetovni rekord v troskoku (prejšnja znamka njegovega rojaka Valjukeviča je bila za centimeter slabša) ter zahodna Nemka Karin Hanel, ki je Prav tako dosegla nov svetovni rekord, v skoku v daljino: dosegla je 6,77 m, kar je centimeter več od vzhodne Nemke Voigt. Poleg te-Sa je Poljakinja Zofia Bielczyk izenačila najboljšo svetovno znamko v teku na 50 m z zaprekami.
IZIDI
50 m zapreke (ženske)
Bielczyk (Pol.)
Kemenčeži (SZ)
Anisimova (SZ)
Skok v daljino (ženske)
Hanel (ZRN)
Heimann (ZRN)
Fischer (ZRN)
50 m (moški)
Voronin (Pol.)
Muravyer (SZ)
Shlyapnikov (SZ)
Skok v višino (moški)
Dalhauser (Švi.)
Mogenburg fZRN)
Tranhardt (ZRN)
Troskok (moški)
Abjasov (SZ)
Kubler (ZRN)
Moore (VB)
Ussi (It.)
Krogla (ženske) h Slupianek (NDR)
; Fibingerova (ČSSR)
“• Knorrscheid (NDR)
6’'74 6”80 6”81
6,77 m 6.66 m 6,65 m
5”65
5"76
5"77
2,28 m 2,25 m 2,25 m
17.30 m 16,73 m 16,73 m 15,87 m
20.77 m 20,64 m 20,12 m
Svetovna rekorda Coghlana
SAN DIEGO - Irski atlet Ea-m?nn Coghlan je izboljšal kar; dva. svetovna dvoranska rčkorda ha
Mednarodnem mitingu .v^Šari fiieeu.
1-500 m ie pretekel v 3'37"4, miljo Pa v 3’50”6.
POKRAJINSKA TEKMA V HOJI
Zanesljiva zmaga adrievca A. Zudka
Na včerajšnji tekmi v hitri hoji. *l jo je pri Valmauri priredilo dru-stvo S. GiaComo. je med dečki nastopil tudi adrievec Alfred Zudek, ki.je rta 2.050 m dolgi progi prepričljivo zmagal, s spodbudnim časom 11'20”7 glede na zgodnji datum ter še ne izpopolnjeno pripravo.
, VRSTNI RED
U Alfred Zudek (Adria) 11’20”7;
, C. Marchesi (S. Giacomo) 11’36”3 R. Furlanic (Marathon) 12'42”2.
V nedeljo, 1. marca kolesarska dirka za «Trofejo ZSŠDI»
, Peta, mednarodna jubilejna ama-y rska kolesarska dirka za »Trofejo fhSDI», ki jo že peto leto zaporedo-ma prireja ŠD Adria iz Lonjerja, Se bliža startu: saj nas do 1. mar-Fa loči le še malo dni. Priprave za ®ko zahtevno manifestacijo po ce-“tan tržaške in goriške pokrajine I bližajo koncu, manjkajo morda ,c še nekatere podrobnosti, medtem 0 je bilo glavno delo doslej že o-Pravljeno. število povabljenih ekip t. Precejšnje, saj je že sedaj pri-J j'1 Jenih preko 50 kolesarjev raz-jjh klubov iz Italije, Jugoslavije in ugod. Točna sestava startne li-‘ ? Pa bo seveda znana le nekaj j. lnat pred startom dirke, ko se ntajo uradna vpisovanja. Imena
nastopajočih, tistih, ki so se doslej prijavili, pa bodo znana v sredo na tiskovni konferenci, ki jo prirejata ZSŠDI in ŠD Adria v Gregorčičevi dvorani v Trstu ob 19. uri.
Doslej je znana le proga, ki bo potekala takole: Lonjer, Barkov-lje, Sesljan, Tržič, Ronke, Gradišče, Gorica, štivan, Nabrežina, Prosek, državna cesta 202, Bazovska cesta, Bazovica, Opčine, Križ, državna cesta 202. kamnolom Facca-noni, kamnolom nad Lonjerjem, v skupni dolžini 130 km.
R Pečar
TENIS
Borg — McEnroe 2:1
MELBOURNE — »Veliki dvoboj* med Borgom in McEnroejem se je končal z zmago švedskega asa z 2 proti 1.
V tretji tekmi je namreč Američanu uspelo zmagati, in to s 6:4, 1:6, 7:6, 6:4. Borg je prejel nagrado 500 milijonov lir in zlati teniški lopar v vrednosti 30 milijonov lir. McEnroe pa je prejel «le» 300 milijonov lir nagrade.
SMUČARSKI SKOKI
Podvig Ulage v Kanadi
Jugoslovanski predstavnik Primož Ulaga je včeraj pripravil največje presenečenje letošnjega sve-, lovnega pokala v smučarskih sko-1 kih. Na 70-metrski skakalnici v Thu-nderbayu v Kanadi je namreč z dvema odličnima skokoma (89 m in 86,5 m) zasedel prvo mesto pred Norvežanom Setrejem in domačinom Collinsonom.
KOŠARKA
ZA PRESTOP V E l LIGO
OBVESTILA
JADRAN ŠE NEPREMAGAN
Jadranovci so včeraj zanesljivo premagali moštvo Spilimberga - V vrstah slovenske ekipe vsi zadovoljili ■ Roris Vitez najboljši strelec
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHHimiiiiiiiHHiiiHiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
KOLESARSTVO
VČERAJ PREDSTAVITEV
Start letošnjega «Gira» v Trstu
Prva etapa 14. maja, zadnja 7. junija v Veroni
MILAN — Včeraj so v Milanu predstavili letošnji 64. «Giro d’Ita-lia*. ki bo za nas še posebno zanimiv, saj bo ena največjih evropskih etapnih dirk tokrat startala v Trstu, in sicer 14. maja s prologom od o km.
Udeleženci «Gira:> se bodo mudili kar tri dni v Trstu: 13. maja bo zbor kolesarjev, dan pozneje bo prolog, 15. maja pa bo prva etapa Trst - Bibione na kronometer e-kipno.
Italijanska kolesarska dirka bo vsebovala skupno 22 etap, 24. maja in 3. junija pa bo počitek. «Gi-ro» bo skupno dolg 3.879 km in letos bo vseboval dve novosti: dirka bo «open» (odprta tudi amaterskim kolesarjem) in pri vsaki etapi bedo upoštevali tudi «odbitke».
«Giro» se bo končal 7. junija v Veroni.
MILANU
Moser ih Sercu zmagovalca
MILAN — Italijan Francesco Mo-ser in Belgijec Sercu sta končna zmagovalca 19. šestdnevne kolesarske dirke v Milanu.
VRSTNI RED
1.	Moser (It.) - Sercu (Bel.) 348
2.	Pijnen (Niz.) - Fritz (ZRN) 80
3.	Clark - Allan (oba Avstral.) 146 (po 1 krogu)
Med amaterji sta slavila furlanska kolesarja Maurizio Bidinost in Roberto Brfessan pred Gaovaertsom in Hendrichsom (oba Belgija).
DANES NA «GREZARJU»
Trieslina - Casale
Skromna uvrstitev na lestvici današnjega nasprotnika, obeta skorajšnji preporod Triestine. ki že pet zaporednih kol neuspešno zasleduje prvenstveno zmago. Tržačani so v Trentu prikazali spodbudno igro, Casale pa je doslej povsem razočaral. Tudi danes pa trenerja Bia-chiia tarejo poškodbe.
Med tednom si je koleno poškodoval »libero* Mascheroni. včeraj pa se je zdravniku zatekel tudi Magno-cavallo, ki bi ga sicer moral nadomestiti v vlogi prostega branilca. Trener pa vendarle upa. da bosta oba lahko stopila na igrišče.
DANAŠNJI SPORED (15.00)
C-l liga
Empoli - Sanremese: Forli - Trento, Mantova - Novara. Piacenza -Cremonese; Prato - Parma: Reg-giana - Fano; S. Angelo r Treviso; Spezia - Modena; Triestina - Casale.
A liga
Ascoli - Cagliari; Avellino - Torino; Catanzaro - Fiorentina; Inter -

^OŠARKA
V L ITALIJANSKI LIGI
Odločilni poraz Tržačanov v Rimu
Murlingham je s porazom proti Rancoromi za-Pnvil še poslednje upe na obstanek v A-l ligi
b
<«.nc#rorna — Hurlingham
'02:’1 (52:42)
o,- ^NCOROMA: Rossetti, Salvag-£ H Davis 34, Polesello 11. To-. ®S,S1 U. Bini 8, Hicks 14. Ca-ste*lano 12.
R:?^LINGIL'.M:	Lawrence 22,
itossa 14, Baiguera 2. Tonut 4. žr> ''“h 2, Meneghel 4, Iacuz-urv»T urel 29. Mini 12.
(joc'1*: Baiguera (17. p.p.), Hicks Scolini (33). Laurel (34). Ri-rta no(3C), Polcse»o (36), in Mi-p.. L
■1,» : Hancoroma 38:46, Hurlin 15:22.
V odločilni tekmi za obstanek med prvoligaši je tržaški Hurlingham izgubil proti neposrednemu tekmecu, rimski Bancoromi. Proti razigranemu Američanu Davisu so bili krhki tržaški centri povsem brez moči. Tekma je bila izredno borbena, označevali so jo zlasti številni prekrški in prosti meti čeprav je bilo sojenje povsem nepristransko. Tržačani niso znali izkoristiti predčasnega odhoda z igri šča Američana Hicksa, kateremu so sodniki že v 2. minuti d.p. dosodili peto napako. Ko pa je igrišče zapustil Laurel, je bilo vseh upov konec.
Como; Juventus - Brescia: Perugia - Udinese; Pistoiese - Napoli; Roma - Bologna.
B liga
Bari - Rimini; Catania - Lazio; Cesena - Piša; Genoa - Milan: Monza - Pescara; Palermo - Foggia; Spal - Vicenza; Taranto - Sampdo-ria: Varese - Lecce; Verona - A-talanta.
JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO
Veleslalom preložili
POPOVA ŠAPKA - Zaradi megle sq včeraj preložili moški veleslalom za jugoslovansko državno prvenstvo.
V ženskem veleslalomu pa je prišlo do nepričakovanega zapleta: najboljše smučarke zaradi slabih vremenskih pogojev niso hotele nastopiti. Kljub ‘temu pa so tekmovanje vseeno izyedli in zmagala je zopet - Alenka - Mavec pred Po-rentovo in Česnikovo.
Jadran — Spilimbergo 95:81 (44:37)
JADRAN: Adrijan Sosič 8, Žerjal 13 (5:8), Klavdij Starc 9 (5:6), Valter Sosič 3, Ban 12 (4:5), Ivo Starc, Boris Vitez 30 (8:9), Klobas 10, Kraus 5 (1:2), Daneu 6.
SPILIMBERGO: Liva 18 (6:9), De Marchi, Bozzer 12 (4:6), De Ste-fano 10 (2:3), Bagnarol 2, Virili 15 (5:6), Zanon 4, Mondini 20 (4:9).
SODNIKA: Vineenzino in Pavan iz Padove.
PM: Jadran 23:30; Spilimbergo 21:33. ON: Jadran 28, Spilimbergo 24. PON: Valter Sosič (23), Zanon (32), De Stefani (34).
Za jadranovce bi moralo biti sinočnje srečanje najtežje doslej v tem sklepnem delu prvenstva za prestop v C-l ligo. Slovenski košarkarji pa so verjetno tokrat osvojili svojo najlažjo zmago.
«V zadnjih dveh tednih sploh nismo trenirali, saj nas je gripa enostavno pokopala. Tu smo igrali brez dveh standardnih košarkarjev in poraz je bil seveda neizbežen,* je dejal po srečanju trener in kapetan gostov Zanon.
Verjetno bo tudi to eden od vzrokov za pekoč poraz gostov, na dlani pa je, da so tokrat jadranovci igrali zelo sproščeno, in kar je najvažnejše, da so vsi, ki so stopili na igrišče, povsem zadovoljivo opravili svojo nalogo.
Če izvzamemo uvodne minute, ko so se gostje enakovredno kosali z našimi košarkarji, potem pa so jadranovci vzeli pobudo v svoje roke in so zanesljivo vodili do konca in le za las jim je ušla cstotica*.
«Lažje smo zmagali, kot smo pričakovali. Vsi so tokrat zadovoljivo opravili svojo nalogo*, je zadovoljen dejal po tekmi Jadranov trener Splichal.
Po tej zmagi je Jadran še nepremagan na vrhu lestvice in C-l liga je tako krepko »bližja*.
Trener gostov Zanon pa je še dodal: »Jadran je povsem zasluženo zmagal. Vsi so igrali dobro. Poleg Viteza pa so bili danes za nas nerešljiva uganka Jadranovi vezni igralci. Izkazal pa se je tudi Klobas*.
(B. Lakovič)
Servolana - Codroipo
85:90
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Zanesljiva zmaga Bora
Bor — Stella Azzurra 71:55 (35:26)
BORT" Bruno 'Kneipp 14 (4:4), Ražem 13 (5:7); Race 19 (3:6), Renato-Kneippi ft (0:2), Pegan 16 (4:4), Canciani 2 (2:2), Mesesnel
2, Marsich 4 (2:2), Franko Koren 1 (1:2), Trevisan 0 (0:2).
Borovi košarkarji so v prvem kolu povratnega dela promocijskega prvenstva zasluženo premagali Stel-lo Azzurro. »Plavi* so na domačem igrišču po negotovem začetku (0:5) v korist gostov zanesljivo poprijeli in vodili skozi vso tekmo, proti koncu pa tudi za 20 točk. Pokazali so lep napredek in večjo koncentracijo na igrišču, predvsem v napadu. Med najboljšimi je bil tokrat Race.
Stefan
* * *
Dom Gorica - ACLI Ronke 81:71
NARAŠČAJNIKI
Sokol - Bor A 83:76 (39:32)
NOGOMET
Crvena zvezda najboljša med tujimi enajstericami
VLAREGGIO — Včeraj so odigrali drugo kolo izločilnega dela mla-
dinskega nogometnega turnirja v Viareggiu. zjer so dosegli sledeče izide:
Merico - Como 1:1, Pistoiese -Crvena zvezda 0:3, Fiorentina -Ujpest 5:0, Brescia - Roma 2:1, Ju-vantus - Porto 3:0, Bayer 04 - Milan 1:3, Dukla - Napoli 0:2, Udinese - Ipsvvich 0:3.
LESTVICE
L SKUPINA: Napoli 4, Udinese in Ipswich 2, Dukla 0.
2.	SKUPINA: Crvena zvezda in Milan 3. Pistoiese 2, Bayer 04 0.
3.	SKUPINA: Brescia 3, Roma in Juventus 2, Porto 1.
4.	SKUPINA: Fiorentina 4, Cono 3, Merico 1, Ujpest Dozsa 0.
Breg
KADETI
Costalunga 1:3 (1:0)
CICIBANI
Breg - Portuale Kras - Greta
2:1 (1:0) 4:1 (2:0)
Sr>Uf
priredi v nedeljo, 1. marca, avtobusni smučarski izlet na Zonco-lan ob priliki 15. ZŠI. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, od 11. do 12.30. Odhod prvega avtobusa ob 6.30 izpred sodnijske palače (Foro Ulpiano) in drugega avtobusa ob 6. uri s trga v Bol juncu.
* # *
ŠD Mladina
obvešča, da organizira v nedeljo,
1.	marca, ob priliki Zimskih športnih iger na Zoncolanu avtobusni izlet. Odhod izpred spomenika padlim v Križu ob 6.30. Vpisovanje v baru doma »Albert Sirk* ali pri Stojanu (tel. 220423). Zainteresirani naj se čimprej javijo!
rf # *
ŠD Mladina
obvešča, da zainteresirani za nastop na Zimskih športnih igrah na Zoncolanu, ki bodo 1. marca, naj se javijo najkasneje do sobote, 21. t.m. zjutraj, pri Stojanu (tel. 220423).
* * *
SK Devin
priredi 1. marca smučarski izlet na Zoncolan ob priložnosti 15. zimskih športnih iger.
V p.su > atije pri Lucijanu bosi-
ču, telefon 20-85-51 od 19. do 20.30. * * «
ZSŠDI
obvešča, da zaradi tehničnih razlogov odpade tečaj za vaditelje košarke.
• • •
Mladinski odsek SPDT
vabi danes, 22. t.m., na smučarski izlet v Trbiž (z »belim vlakom*). Zbirališče ob 6.45 pred železniško
postajo. Cena prevoza 6.000 lir. * * #
Ob priliki 15. zimskih športnih iger organizira ŠD Polet AVTOBUSNI IZLET na Zoncolan, dne L marca.
TPK Sirena
obvešča, da se z.a vsa potrebna pojasnila v zvezi z vpisovanjem na zimske športne igre, ki bodo 1 marca na Zoncolanu, zainteresirani lahko obrnejo na Bogdana Miliča, telefon 743071. Odhod bo
tokrat z osebnimi avtomobili.
« * «
ŠZ Sloga - Planinski odsek
vabi člane in prijatelje danes, 22. februarja, na družinski izlet v dolino Glinščice in na vrh Malega Krasa. Zbirališče na Jezeru ob 13. uri.

ODBOJKA
NAŠE ŠESTERKE V 2. ITALIJANSKI LIGI
Dvojna zmaga Bora, tesen poraz Sokola
V derbiju z 0MA so Nabrežinke klonile šele v petem setu s 16:14 - Zanesljiva zmaga Bora Intereuropa - Kljub slabi igri uspeh Bora Jik Banke v mestnem derbiju s Solarisom
MOŠKA B LIGA
Solaris — Bor	1:3
(15:7, 6:15, 9:15, 11:15)
BOR: Kralj, Fučka, Kodrič, Neubauer. Orel, Plesničar, Ugrin. Zadnik in Špacapan
Proti že predčasno «odpisanemu» Solarisu so Borovi člani osvojili tretji, tokrat zares «obvezni* par točk v letošnjem nesrečnem prvenstvu. Toda s kakšnim trudom in nepotrebnimi mukami!
Solaris je le bleda senca lanske ekipe, ki si .je zasluženo priborila mesto med drugoligaši. Večina najboljših igralcev je zapustila i.o tržaško društvo, ki nastopa zato z, tik pred začetkom prvenstva, «zakrpano» šesterko. No, navzlic temu so domačini odlično izkoristili prednost domačega igrišča in v prvem setu zadali zaprepadenim borovcem sramotni delni izid 14:2, ki zgovorno priča a skrajni nerazpoloženosti Neubauerja in tovarišev, ki so se ob konču tekme zlasti pritoževali (upravičeno) nad popolnoma neustrezno razsvetljavo.
NA 15. REDNEM OBČNEM ZRORU ŠD PRIMOREC V TREBČAH
Požig slačilnic na nogometnem igrišču
težak udarec za društveno delovanje
Poudarjen pomen društva v vaškem življenju in njegova narodnoobrambna vloga - Številni pozdravi in izrazi solidarnosti ■ Živahna in zavzeta razprava
Redni letni občni zbor ŠD Primorec, ki je bil v petek zvečer v prostorih ljudskega doma v Trebčah, predstavlja pomembno prelomnico v delovanju društva, ki letos proslavlja petnajstletnico svojega obstoja. Prav ob tem jubileju pa je društvo doživelo težak udarec, požig slačilnic na nogometnem igrišču, ki pomeni za vse vaščane hudo izgubo, kot je v svojem poročilu poudaril tudi predsednik Albert Čuk. Ob tem so vse vaške organizacije izrekle svojo solidarnost ŠD Primorcu in poudarile, da je bilo dejanje namerno.
V svojem poročilu se je Albert
Protest
vaških organizacij
Predstavniki vseh vaških organizacij iz Trebč, zbrani na sestanku dne 19.2.1981, izražajo športnemu društvu Primorec svojo solidarnost ob požaru, ki je uničil športne objekte na nogometnem igrišču.
Upoštevajoč, da je šlo za nameren požig in upoštevajoč, da se slovenska javnost vse pogosteje sooča z najrazličnejšimi izzivaškimi in nasilnimi dejanji, ki težijo k ustvarjanju vzdušja napetosti in kaljenja sožitja med tu živečima narodnostma, predstavniki vseh vaških organizacij ne izključujejo možnosti, da gre tudi pri požigu športnega objekta v »Griži* za nov člen v verigi nasilnih dejanj, s katerimi bi mračne sile, ki se z vsem sovraštvom zaganjajo proti spomenikom naših padlih in sedežem demokratičnih organizacij, rade še enkrat ogrozile mirno sožitje in prijateljstvo v teh krajih. Obenem zahtevajo od pristojnih oblasti, da popolno ma osvetlijo to dejanje in izsledijo krivce.
Čuk poleg tega vandalskega dejanja dotaknil smernic, katerim društvo vseskozi ostaja zvesto: vzgajati mladino v zdravem slovenskem duhu, omogočati vaščanom, da se u-dejstvujejo v športu in rekreaciji, ostati aktivna komponenta vaškega družbenega življenja. Pri tem je zlasti pomembno, je naglasil predsednik, da vaščani aktivneje pristo-
pijo k društvu in pripomorejo k u-spešnejšemu delovanju. Zaustavil se je tudi pri odnosih z ostalimi vaškimi organizacijami, ki so pozitivni, ter pri odnosih z drugimi zamejskimi društvi. Sad teh odnosov je ustanovitev mladinskega nogometnega centra na vzhodnem Krasu, kar pa terja veliko truda in odgovornosti.
Sledilo je poročilo tajnice Tiziane Križmančič, ki je podala delovanje v pretekli sezoni, v kateri so si zadali nalogo, da se zlasti posvetijo tudi otroški in rekreacijski dejavnosti, kar pa ni šlo na račun dela z mladinskim odsekom. Križmanči-čeva je tudi naglasila, da si je odbor prizadeval za strokovno izpopolnjevanje trenerskega kadra, poskrbel za rekreacijsko dejavnost neaktivnih športnikov, prvič pa se je udeležil telovadnega tečaja za o-troke.
Blagajniško poročilo Egidia Can-cianija je prikazalo zdravo finančno stanje društva, saj obračun izkazuje prebitek.
Sledili so pozdravi gostov,. Predsednik ŠZ Zarja Ivan Brass je izrekel solidarnost ob požigu slačilnic in se zavzel za še večje sodelovanje. Solidarnostne pozdrave so prinesli še Marko Rismondo za ŠZ Gaja, Mauro Kralj v imenu vaške sekcije KPI, Dario Vremec za ZSŠDI (poudaril je pomen sodelovanja med društvi tudi v okviru boja za naše narodnostne pravice in za tesnejše povezovanje z matično domovino in se zavzel za še večje izpopolnjevanje), ter Milena Padovan za PD Primorec.
Občni zbor se je zaključil z živahno in zavzeto razpravo (volitve novega odbora so namreč vsaki dve leti), v kateri so bili v ospredju požig slačilnic in koraki, ki jih je treba nemudoma storiti, zlasti pri tržaški občinski upravi, da pride do njihove čimprejšnje obnove, skromni rezultati nogometne enajsterice, vprašanje dopisovanja za Primorski dnevnik, varnost okrog igrišča in še zlasti dajanje v najem samega igrišča. Pri tem so nekateri poudarili, da dajanje v najem igrišča mora pomeniti odpiranje, iskanje novih stikov in ne sme biti torej oogojeno edinole od denarne koristi. Zato je izšel predlog, da mora odbor zlasti preudarno pretehtati, komu igrišče posoja, ker nekateri, kot je
v svojem poročilu omenil tudi predsednik, niso bili zadovoljni, da je lansko poletje v Trebčah treniralo tudi moštvo tržaškega tretjeligaša.
(rib)
KOŠARKA
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Ljubljančani danes v Sarajevu proti Bosni
V 19. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige so včeraj dosegli naslednje izide:
Partizan - Kvarner 109:90 Cibona - Jugoplastika 106:87 Zadar - Radnički LMK 104:96 Budučnost - C. zvezda 106:92 Šibenka - Rabotnički 114:89
Ljubljanska Iskra Olimpija pa bo danes igrala v Sarajevu proti Bosni.
ki je pogojevala sprejem in torej napad gostov.
Veselo razpoloženje v Solaris© vem taboru je seveda bilo kratkotrajno. Borovci lahko igrajo še kako slabo, vendar tekme proti takšnemu nasprotniku, kot je bi! včerajšnji, le ne morejo izgubiti. Kljub slabemu sprejemu in poraznemu bloku, so v ostalih treh setih strli odpor domačinov, pri čemer ni bil končni izid niti za trenutek v dvomu. Konec koncev na je bilo včeraj za Bor zlasti važno zmagati (znano je, da slab nasprotnik ne dopušča lepe igre) čeprav bo v odločilnih spopadih z Redentorejem in Montecchiom potrebno nedvomno zaigrati mnogo bolje.
In še obrobna ugotovitev: včerajšnjemu derbiju med vodilnima odbojkarskima ekipama na Tržaškem je sledilo približno 30 gledalcev (beri prijatelji in -oz-a porodni ki). Vsak Vhrnentar 'seveda odveč, (ak)	— r~
« * •
MOŠKA C-2 LIGA
Torriana - 01ympia Gorica 3:0
ŽENSKA B LIGA Sokol — OMA 2:3 (11:15, 15:12, 15:7, 7:15, 14:16)
SOKOL: Škrk, Capolicchio, Lozar, Pertot, V„ L. in G. Legiša, Kralj, Mervič, Chemelli.
Nabrežinke so tokrat zaigrale vse preveč nervozno. Že v prvem setu je OMA namreč vodila kar z 11:1, domača šesterka je nato zaostanek nekoliko znižala, vendar je ni več dohitela. V drugem in tretjem setu so sokolovke le pokazale nekaj več. v četrtem setu, potem ko so vodile s 5:1, pa so popustile in dosegle le še dve točki.
Tudi v zadnjem in odločilnem setu se Nabrežinke niso mogle zbrati. Gostje so si nabrale kar osem točk prednosti (9:1), nakar pa so jih Nabrežinke le dohitele, povedle s 14:13 in imele odločilno žogo. Zaradi nervoze, za katero sta poskrbela tudi sodnika, ki sta v teh trenutkih oškodovala naša dekleta, pa niso zmogle še zadnjega napora. OMA je bila v teh trenutkih spretnejša, pa tudi nasploh je zaigrala zelo požrtvovalno.
(s.u.)
Bor Intereuropa — Barribi Brescia 3:0 (6, 14, 11)
BOR INTEREUROPA: Bolčina, Kus, E. in L. Maver. Fičur, Cer-gol, Glavina, Rauber in Debenjak.
Odbojkarice Bora Intereurope so pospravile šesti par točk lažje kot je bilo sicer pričakovati. Od solidnega Barribi iz Brescia pa je bilo glede na dosedanje prvenstvene razplete pričakovati nekoliko več. Če standardna postava: Bolčina, Kus, Fičur, Glavina, Rauber in Debenjak zasluži pohvalo za to
prepričljivo zmago, pa moramo tokrat posebej pohvaliti Debenjakovo, ki je v vseh treh nizih s svojimi izredno točnimi servisi spravila na kolena gostje.
G. F.
ŽENSKA C-2 LIGA Kontovel — Vi-tus Volley 3:2 (—13. -10, 2, 12, 4)
KONTOVEL: Ban, Tatjana in Valnea Cibic, Černjava, Mariza in Nataša Daneu, Prašelj, Regent, Rupel in Starc.
Kontovelke so končale prvi del prvenstva s tesno zmago proti Vir-tusu, potem ko so že izgubljale z 0:2. Tokrat so domačinke razočarale, saj so igrale daleč pod svojimi sposobnostmi. Slab sprejem je onemogočil vsak napad, kar so nasprotnice takoj izkoristile in so z dobro igro v polju in ob mreži povedle z 2:0. Končno so se Kontovelke le zbrale in gladko osvojile tretji set. V nadaljevanju so spet nekoliko popustile, na srečo pa so l,se v zadnjem trenutku le zbrale in zmagale.
T. C.
Sloga — FIAT Gorica 1:3 (3:15, 5:15, 15:2, 15:17)
SLOGA: Mira in Neva Grgič, Gulič, Hrovatin, Mira in Tiziana Križmančič, Milič, Zoc.
Okrnjeni Slogi, zaradi bolezni je namreč manjkala Ražmova, ni u-spslo premagati vodeči Fiat. Goriška ekipa se je predstavila s hitro, dinamično odbojko, proti kateri so bila naša dekleta sprva brez moči. Najbolj izenačen je bil nedvomno četrti set. Ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu, v ključnih trenutkih pa so bile gostje prisebnejše in so tako niz osvojile z minimalno razliko. Kljub porazu pa smo lahko z igro. ki so nam jo igralke Sloge predvajale, zlasti v zadnjem setu povsem zadovoljni.
INKA
Fontanafredda — Breg 0:3 (—10, -8, -9)
BREG: Žerjal. Slavec, Martinel-li, Stepančič, Salvi, Olenik, Pre-molin, Sancin.
Po nepričakovanem spodrsljaju v derbiju s Kontovelom so si Do-linčanke takoj opomogle s prepričljivo zmago na včerajšnjem gostovanju.
Brežanke so z odlično kolektivno igro brez težav odpravile domačinke in tako ohranile stik z vode, čimi ekipami na prvenstveni razpredelnici.
MRS
1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga — Volley 80 3:2 (15:5, 12:15, 15:5, 12:15, 15:6)
SLOGA: Grgič, Canciani, Drnovšek, Hrovatin, Čuk, Renčelj, Jerič, Adam, Sosič, Purič, Milič.
uiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiN
DOMAČI ŠPORT
VAM PREDSTAVI
DANES
NEDELJA, 22. FEBRUARJA 1981
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.30	v Trstu, Miramarski drevo red: Ferroviario - Kontovel; 16.00 v Dolini: Polet - SGT
MLADINCI
8.30	v Trstu, «1. maj*: Bor B -Inter 1904; 11.30 v Trstu, tl. maj*: Bor A - SABA
KADETI
11.00	na Opčinah: Bor - Polet;
9.30	na Kontovelu: Kontovel - Don Bosco B
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Trstu, «1. maj*: Bor B -Alabarda
DEČKI
8.15 v Trstu, športna palača: Ri creatori - Kontovel; 9.00 v Miljah Inter Milje - Bor; 9.30 na Opčinah Jadran - Ferroviario
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Repnu: Kras - Staranza-no; 15.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Costalunga - Breg; 15.00 v Bazovici: Giarizzole - Vesna; 15.00 v Trstu, Ul. Flavia: Libertas - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Proseku: Primorje - Gaja; 15.00 na Padričah: Primorec -
Sistiana; 15.00 v Tržiču: Adria - Ju-ventina; 15.00 v Sovodnjah: Sovod-nje - San Lorenzo; 15.00 v Verme-glianu: Vermegliano - Mladost
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Križu: Olimpia - Primorje; 10.30 v Repnu: Kras - Stock;
9.00	na Opčinah: CGS - Vesna ZAČETNIKI
10.30	v Dolini: Breg - Fortitudo
NAJMLAJŠI
8.45 na Proseku: Primorje - Opi-cina Supercaffe
NAMIZNI TENIS
MLADINSKO EKIPNO DEŽELNO PRVENSTVO
9.00	v Nabrežini: nastapajo tudi Mladina, Kras in Dom.
Fisera med amater]!
TOLOSA (Španija) — Čehoslovak Miloš Fisera je osvojil naslov svetovnega amaterskega prvaka v ci-klokrosu v Tolosi. Drugi je bil Ja-rosze\vski (Pol ), tretji pa Brauwer (Bel.).
Mlade igralke Sloge so končno pospravile prvi točki v letošnjem prvenstvu. Slovenske predstavnice so prikazale mnogo boljšo igro od svojih nasprotnic, kljub temu pa so v 2. in 4. setu, zaradi treme in neizkušenosti prepustile delni uspeh starejšim nasprotnicam. V odločilnem setu pa so končno tudi učinkovito uveljavile svojo boljšo igro in zasluženo zmagale.
Breg — II Modulo 3:2 (11:15, 16:14, 14:16, 15:11, 15:0)
BREG:	Smotlak. Alberti,' Ota,
Fontanot, Švab. Pečenik, Žerjal, Kocjančič V. in K.
V	izredno izenačeni in napeti tekmi so Brežanke slavile po petih setih igre. Odpor žilavih gostinj so popolnoma strle le v zadnjem nizu, katerega so gladko osvojile s 15:0. Pri domačinkah se je zlasti izkazala Danijela Žerjal.
PRIJATELJSKA TEKMA Bor — Juventina	3:1
(15:10, 11:15, 15:9, 15:13)
BOR: Batič, Pečenko, Sgubin, Gombač, Brana, Korbo, Pernarčič. Stančič, Škabar, Filipčič, Škabar, Ferluga in Mikac.
JUVENTINA:	čemic, Faganel,
Mučič, Golob, Gomišček, J uren, Petejan, Malič in Jarc.
SODNIK: Gruden, stranski: Šušteršič.
V	prijateljski tekmi so mladi borovci nekoliko nepričakovano, toda povsem zasluženo premagali če-trtoligaša Juventino iz Štandreža. Omeniti velja, da so gostje nastopili nekoliko okrnjeni — MučiČ se jo poškodoval pri ogrevanju, Plesničar je komaj drugič prebolel gripo, Černič pa je bil odsoten iz službenih obveznosti.
G. F.
SMUČANJE
NA ITALIJANSKEM PRVENSTVU
Bielerjeva prva v veleslalomu
PILA (AOSTA) — Z včerajšnjim ženskim veleslalomom, v katerem je zmagala Wanda Bieler, ki si je tako priborila svoj drugi državni naslov (prvič je zmagala v smuku pred štirimi leti), se je italijansko smučarsko prvenstvo v Pili končalo. Danes bo namreč na spo redu moški smuk v Sansicariu (v turinski pokrajini), ženske pa se bodo znova pomerile konec marca, verjetno v Venetu.
Bielerjeva je bila najhitrejša v obeh spustih in je za več kot poldrugo sekundo prehitela Danielo Zini, zmagovalko v slalomu. Velja omeniti izredno soliden nastop Ful-vie Stevenin, (šele oktobra bo dopolnila šestnajst let), ki je na drugi progi bila celo boljša od Giordanijeve in ki je osvojila državni mladinski naslov:
VRSTNI RED
1.	Wanda Bieler
2.	Daniela Zini
3.	Piera Mačehi
4.	Maria Rosa Quario
5.	Claudia Giordani
6.	Paola Toniolli
7.	Fulvia Stevenin
8.	Maria Fontana
9.	Paoletta Mangoni
10.	Silvia Bonfini
SMUČANJE
2’30’T7 po 1"62 1”26 3"> 3”ol 4"35 4"89 5"21 5"4I 5''68
NA TEKMOVANJU V TRENTU
Jugoslovan Robič zopet zmagal
TRENTO — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju za najmlajše v Trentu je Mariborčan Sašo Robič po zmagi v slalomu osvojil prvo mesto še v naraščajniški veleslalomski konkurenci. Drugi je bil čehoslovak Peter Jurko, tretji pa Francoz Fournier. V kategoriji dečkov pa je bil na slalomski progi najhitrejši Italijan Frattarelli,
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 48 72 (4 lini|e)
Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00. letno 1000,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdil 10
PRIMORSKI DNEVNIK
22. februarja 1981
Oglasi
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Llubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir. 1 st., viš. 43 mml 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
tzdai.LJzTT tSSl
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m tiskaj ^Trst založnikov fieg1
Darovi in prispevki
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
Ob 3. obletnci smrti drage žene Milke daruje Franc Križmančič 10 tisrč lir.
V	spomin na Edija Kocjančiča darujeta Justina in Milko Cibic 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Zobca darujejo družine Petaros, Longo in Žerjal 20.000 lir.
N.N. daruje 10.000 lir.
Ob tretji obletnici smrti Zdravka Rebule daruje hči Sonja (Veliki Repen) 5.000 lir.
Ob peti obletnici smtti dragega brata Viktorija Bana daruje sestra Marija (Bani 45) 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ REPNICA
V	spomin na Olgo Rebula darujeta Cvetka in Miro Peric 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Olge Rebula iz Šempolaja in ob 15. obletnici smrti drage mame Olge Legi-ša daruje sin Franc z družino 15 tisoč lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ GABROVCA
Namesto cvetja na grob Marije Antoni darujeta Marija in Berto Blažina 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ KRIŽA
Mirko Kralj (Selce) daruje 12 tisoč lir.
V	spomin na Edvarda Kocjančiča daruje Albin Maganja z družino 10.000 lir.
» » «
Namesto cvetja na grob Pavle Renko vd. Koren daruje Desanka Škerk 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Karla Škrka darujta Stanko in Slava Mi-slej 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek - Kontovel.
V	spomin na brata Karla Škrka daruje sestra Olga 10.000 lir za godbeno društvo Prosek - Kontovel in 10.000 lir za pevski zbo’’ Vasilij Mirk.
Narpesto cvetja na grob dragega nonota darujejo nečaki David, Laura in Tiziana 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na strica Karla Škrka daruje nečakinja Jolanda Gon 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ninota Pertota darujejo Vasilij, Slava in Cveto 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Ivanka Pirc (Salež 66) daruje za ŠK Kras ob priliki novoletne nabiralne akcije 15.000 in namesto cvetja na grob Marije Antonič 5.000 lir.
V	spomin na Jožico Furlan daruje njena sošolka Ivanka 6.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na sestrično Jožico Furlan por. Golob daruje Pepka z družino (Salež 91) 10.000 lir za ŠK
bor
PRODAJNA GALERIJA KRAŠKE UMETNE OBRTI
CESTA
NABREŽINA-ŠEMPOLAJ 100 m PO ŽELEZNIŠKEM PREHODU TEL. 200282

Kras. V isti namen daruje Marija. (Salež 81) 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Stanka Pertota darujejo: sestrična Vida 15.000, Boris Debel juh 10.000, Stanko in Tatjana Starec 15.000, Marija Šajmer 10.000, Zorko Pertot 100.000 Oskar in Mili šiškovič 10.000, Boris Pertot in družina 10.000 ter Ida in Peter Gregorič
10.000	lir za TPK Sirena.
V	spomin na Ivana Marca (Čuka) darujeta Miro Žagar 10.000 lir in gostilna Leban 10.000 lir za ŠD Zarja.
Cvetko in Valeria darujejo 10.000 lir za ŠD Zarja.
V	počastitev spomina na Silvestra Piščanca darujejo Andolškovi 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Za Društvo slovenskih upokojencev darujejo:	Vida Grgič 8.000,
Leonora Kerkoč 3.000 in Justina Bizjak 2.000 lir.
Ob 3. obletnici smrti drage žene Milke daruje Franc Križmančič 10 tisoč za PD Lipa in 10.000 lir za ŠD Zarja.
Ob 35. obletnici smrti ljube mame Justi Košuta vd. Tence daruje hčerka z možem 25.000 za TPPŽ in
25.000	lir za vzdrževanje doma Albert Sirk.
Ob 9. obletnici smrti Stanislava Forausa darujejo žena Nela ter sinova Giancarlo in Paolo 20 000 lir za moški zbor Valentin Vodnik.
V	spomin na Ivana Zobca darujeta družina Petaros (Boršt 70) 10 tisoč in družina Živec (Zabrežec 56)
10.000	lir za KD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Ivana
Zobca darujejo družina Rapotec (Boršt 62) 10.000 ter Nadja in Tamara Komar 5.000 lir za KD Slovenec.
Za popravilo društvenih miz KD Slovenec daruje Albin Hrvatič iz Boršta 10.000 lir.
Nosilci krste Ivana Zobca: Milan Petaros, Slavko Žerjal, Oskar Žerjal, Marjo Rapotec in Rudi Petaros darujejo 30.000 lir za KD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Ivana Zobca darujeta Kristina in družina Dobrigna 10.000 lir za KD Slovenec.
V	spomin na Ivana Zobca darujejo Stana ter Sergij in Stojan Maver z družinama 10.000 lir za ŠD Breg in 10.000 Ur za KD Slovenec.
V	počastitev spomina Stanka Pertota daruje Ema Kerševan 5.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju.
Namesto cvetja na grob Ivana Zobca daruje Marčela z družino
5.000	lir za KD Slovenec.
V	spomin na teto Justino Škerl vd. CarU daruje Alda z družino
10.000	Ur za TFS Stu ledi.
Ob obletnici smrti očeta Ivana Ukmarja ter v spomin na mamo Marijo in brata Ivana darujeta Cveto in Silva 10.000 Ur za Godbeno društvo Prosek.
V	počastitev spomin Ninija Pertota darujeta Ivan in Anica Ciani 10.000 za Amaterski oder Jaka Štoka ter 10.000 Ur za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ninija Pertota darujeta družini Kocjančič in Starec 10.000 Ur za TPK Sirena in 10.000 Ur za ŠD Kontovel.
Ob 30. obletnici smrti Drage Novak - Podhršček daruje mož 5.000 Ur za Dijaško matico in 5.000 lir za TPPZ.
V	spomin na Jožico Furlan por. Golob daruje družina MiUč (Salež 48) 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Stanka Devetaka daruje Bruno Pertot 15.000 za SPD Igo Gruden in 15.000 Ur za ŠD Sokol.
V	spomin na dragega očeta Ivana Zobca darujejo svojci 25.000 za PD Slovenec, 25.000 za pevski zbor Slovenec in 25.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Boršta.
V	spomin na Ivana Zobca daruje družina Hrvatič (Boršt 27) 5.000 Ur za PD Slovenec.
Anton Trampuš daruje 50.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na mamo Justino Hočevar por. Ščuka, daruje hči Elda z družino 25.000 lir za pevski zbor Srečko Kumar.
CuccMe
Trq S.Giacomo 3 *	' /w-: ,
• .	7>	- i
artikli
Ob 1. obletnici smrti dragega očeta Josipa Petarosa daruje hči Silva Barut z družino 20.000 lir za košarkarsko sekcijo ŠZ Bor.
V	spomin na Edija Cancianija daruje Maria Ferrari Tenze iz Križa 10.000 Ur za pevski zbor Vesna.
Nosilci krste Andreja Urbančiča darujejo 20.000 Ur za Mladinski krožek FTosek - Kontovel.
V	spomin na Stanka Pertota daruje Boris Pertot 10.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Nikola FTašlja darujeta Mara in Drago Starc 20.000 Ur za Mladinski krožek Prosek -Kontovel.
Mali oglasi
telefon (040) 794672
> Branko Babič-Vlado pripravlja novo knjigo
(Nadaljevanje s fi. strani)
lijanske vojske ra nemirnem Balkanu, zavezniško bombardiranje -italijanskih mest brez moči za o-brambo itd., vse to in vedno večje pomanjkanje hrane in drugih sredstev za vojskovanje, je do kraja zrušilo vsako upanje na u-resničitev blaznih načrtov in obljub Mussolinija in postopoma je splahnelo navdušenje za njegovo zločinsko politiko. Delavski razred kot najbolj borbeni del naroda, se je zavel najprej in sprožil bitko proti fašizmu. Marčne stavke v severni Italiji so nedvomno napovedale skorajšnji neizbežni poraz fašizma.
Bilo .je pozno popoldne ko sva končala razgovor. Moral sem nazaj v Trst. Predno sem odšel, sem ga še vprašal kako gledajo na Davillo. Rekel mi je, da je Davilla deželni sekretar KPI za Julijsko krajino in da lahko z njim v tej funkciji sodelujemo. To potrdilo mi je bilo potrebno zaradi vseh stikov, ki smo jih že i-meli z njim.
Ker je bilo proti večeru, bi moral potovati ponoči. In ker sem domneval, da je po vlakih ponoči večja policijska kontrola, sem prosil Quinta, da me prenoči v Milanu in da bi tako šele zjutraj šel na pot. Vozil bi se tako podnevi z manjšo verjetnostjo kakšnih večjih policijskih kontrol in presenečenj. Odločno .je odklonil, da bi me prenočil, češ da partija trenutno, glede na situacijo po stavki in povečano policijsko kontrolo,, nima možnosti, da me varno prenoči. Sedaj sem pa bil jaz ogorčen in sem mu odgovoril, da ne morem verjeti, da v milijonskem mestu kot je Milan in s tako močnim delavskim gibanjem, partija nima varnega stanovanja za ilegalca. Rekel sem mu. da mu pri nas, tudi v okupiranem delu ozemlja, lahko preskrbimo v vsaki vasi vsa.i deset varnih prenočišč. Bil .je u-žaljen. ko sem mu to rekel. Če bi računal, da bo tako prizadeto reagiral, mu tega ne bi rekel. Tako mi ni preostalo drugega kot da se pozdraviva in da se napetim na železniško postajo.
Iz Milana sem odpotoval okrog desetih zvečer. Vlak je bil na začetku precej poln, nakar se je postopoma praznil, tako da je bilo potem dovolj prostora, da sem se celo stegnil po kupeju in zadremal. Enkrat ponoči me je prebudila policija, ki je pregledovala osebne dokumente. Moja o-sebna legitimacija jih je zadovoljila. Niso me spraševali od kod in kam grem. V zgodnjih jutranjih urah sem bil v Trstu.
PELLICCERIA
CER VO
priporočena trgovina
za vaše nakupe
KRZNA - JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti
NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira
Najnižje cene v naši dežeh
TRST
Viale XX. settembre 16 Tel. 796 301
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
6US
foto-kino (|l kontaktne leče
Ulica Buonarotti 6
(prečna Ul. Rossetti)
TRST	Telefon 77-29-96
anna
AVTOSALON
Camozzi & Brvi lini Trst - Ul. Tacco 32 - Tel. 773688
NUDI
v mesecu februarju
5% POPUSTA
na vse
AVTOMOBILE FIAT
IŠČEM poštenega najditelja zlate broške, ki sem jo zgubila v petek zvečer v Kulturnem domu. Telefon 224-407.
OSMICO je odprl Anton Gombač, Lonjer 291/1. Toči črno in belo vino, poskrbljeno za prigrizek.
IMATE FINANČNE TEŽAVE in bi radi več zaslužili? Iščemo interesente, ki razpolagajo s poldnevnim prostim časom in z avtomobilom. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 0481 - 882112 med 13. in 15. uro.
RESTAVRACIJA na Krasu nujno išče dve natakarici z znanjem slovenščine. Za informacije telefonirati na štev. 226125 vsak dan razen ob torkih.
IŠČEM vrtnarja za vzdrževanje vrta. Božje polje (Gabrovec). Celodnevna zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Vrtnar».
OSMICO je v Doberdobu odprl Ar-naldo Jarc - Kukukov. Toči belo in črno vino.
REKA V CENTRU
prodam stanovanje 82 m2
Telefonirati 0521/23003/27880 (ItaUja)
OSMICO odpre Felice Krašovec v Ricmanjih štev. 53. Toči belo in črno vino.
KUPIM rabljeno pustno nošo za o-troka leto in pol starega. Neda Dornik, Ul. Ossario 17, Oslavje — telefon 84-501.
PRODAM ape 600. Silvester Grgič, Bazovica 13, telefon 226-436.
USLUŽBENEC Fiata proda fiat 124-1200 kub., letnik 1973. v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na štev. 225320.
OSMICO je odprl Silvij Ferluga pri Piščancih.
IŠČEM majhno stanovanje tudi o-premljeno. Telefonirati na štev. 764310 — agencija Alpe Adria v jutranjih urah.
PRODAM dežni plašč primeren za deklico staro od 7 do 8 let. Telefon 71322.
PRODAM gorilno peč 20.000 kalorij z gorilnikom na plinsko olje, re-iservoar — 150 litrov, štedilnik na drva in plin ter štedilnik samo na drva. Telefon 762-380.
PRODAM prikolico VS 390 letnik 1980, s štirimi ležišči, pečko in verando. Telefonirati po 17. uri na št. (0481) 5584.
OSMICO
je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino.
OBČINA DoUna razpisuje javne na tečaje za dve mesti šoferja (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih) in tri mesta splošnega delavca (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih). Rok zapade 10. 3. 1981 ob 12. uri. Podrobnejše informacije na oglasni deski na občinskem sedežu ali v občinskem tajništvu v uradnih urah.
ZVONKO OSTROUŠKA • Zagradec št. 1 je odprl osmico. Toči belo in črno domačo kapljico.
MLAD zakonski par išče trosobno stanovanje — Zajamčena resnost in poštenost — Telefonirati v jutranjih urah na št. 733033, Stefa-nini.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
ELEKTRO - MEHANIČNA delavnica BAN vam takoj in strokovno izvrši vsa elektro popravila na vseh avtomobilih. Prodaja akumulatorjev, Bani 27 - telefon 212-144.
PRODAM delno zazidljiv teren na Krasu. Telefon 226-294.
PRODAM fiat 128 letnik 71 po ugodni ceni. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 211-997.
TRGOVSFC podjetje sprejme v službo uradnika/co s prakso Po nudbe poslati na upravo Primor skega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Takojšnja zaposlitev*.
PRODAM fiat 128 letnik 198U pre voženih 11 .(MK) km. Telefonirati od 19 do 21 ure na št. 744-021.
PRODAM peugeot letnik 1978 tip 304 brek prevoženih 67.000 km, 4 nove gume in 4 ježevke. Cena 3.800.000 lir. Razlog prodaje — na kup avtomobila na dizel gorivo Telefon 229-190.
IZREDNA PRILIKA žaga cirkular-ka, rezkalni stroj, kombinirka za obdelavo lesa s 4 operacijami, kompresor, mizarski skobljič z globokim rezom — Trst - Ul. Con-ti 9/1 - tel. 793-071.
PRODAM po ugodni ceni parketne ploščice — hrast, plošče panga-panga in loščilec Synteko. Frittoli Angelo, Ul. San Zenone 6, tel. 750-895.
Informacije družbe SIP uporabnikom
PLAČILO
TELEFONSKEGA RAČUNA
SIP opominja naročnike, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo računa za I. trimesečje 1981.
Poziva zatorej tiste, ki še niso poravnali računa, naj to store čimprej, da se tako izognejo prekinitvi, ki jo predvideva Servisni pravilnik za neplačnike.
Societa Italiana per 1'EsercizioTeIefonico
certificati di cnedito
I
del tesoro
veljavnost 3 leta
zapadlost 1. marca 1984
prvi šestmesečni kupon
od sto
ki odgovarja letnemu donosu za prvo šestmesečje ca. 18%
naslednji kuponi
DONOS BOT +
0,40
odstotka
emisijska cena za vsakih 100 lir nom. vrednosti
99,00 lir
□ Kuponi, ki sledijo prvemu so določeni z dodatkom 40 stotov povprečnega donosa šestmesečnih blagajniških zapisov □ □□ Minimalni sveženj 1 milijon □□□ Kreditni zavodi, zavodi za posebna kreditiranja, menjalni agenti in drugi pooblaščeni operaterji jih bodo lahko rezervirali pri zavodu Banca dMtalia do 26. februarja □□□ Obračun bo 2. marca po ceni 990.000 lir na milijon brez doplačila dozorelih obresti □□□ Občinstvo se bo moglo oglasiti pri bankah in pri menjalnih agentih za nakup po emisijskih cenah plus provizija □
oproščeni vsake sedanje in bodoče davščine
Za oblikovanje svojega stanovanja potrebujete:
•	praktično, solidno, izbrano,
•	kakovostno in poceni pohištvo
Bi
EU MIHU
TDCT Ul. Baiamontl 3 — telefon: 820766 llfOl Ul. Di Vittorio 12 — telefon: 813301
Zastopnik kuhinj fcfcfc IDORZKlZZO