Tle u. 48
«liobUoni. o ponedeljek, »ne ]. marca 1909.
Leto
u.
Velja po pošti:
sa celo leto naprej	K 26'—
6a pol leta „	„ 13'—
ua četrt leta „	„ 6-50
m en mesec „	„ 220
V upravniStvu:
ea celo leto naprej	K
«a pol leta „	„
m ietrt leta „	„
i« en mesec .,	„
poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
firetinišfcvo je v Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod tei
-------, dvorlSie nad tiskarno). — Rokopisi s*
e« »raiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Inserati:
Političen list za slovenski narod
Enostop. petitvrsta (7.2 mm): zaenkrat .... 13 h za dvakrat .... II v za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stjn« enostopna garmondvrsu S 26 h. Pri večkratnem ot>-iavljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. ura popoldne.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2 -
•-- Vsprejema naro?nlno, Inserat* U'
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani. "O*
»Obsodbo baronu Iciiaiarza."
Pod tem bombastičnim napisom je sobotni »Siov. Narod« objavil uvoden članek tako izvanredne dolžine, da ga ni bilo ne konca ne kraja. Lahkoverni Ljubljančani so si, ko so zagledali članek, v prvem hipu mislili, da je sedaj vsaj en »morilec« obsedel in dobromisiečc je že obhajala nada, da sedaj pride hitro tudi še drugi »morilec« na vrsto. Toda takoi, ko začneš dolgovezni članek čitati, si razočaran, popolnoma razočaran . . . »Obsodba« barona Schvvarza je zares grozna. Pri deželnozborskih volitvah februarja leta 1908 je kamniški župan dr. Kraut prišel na genijalno« misel, volivno »fortuno« nekoliko popraviti. Četrt stoletja je veljal običaj, da so pri vseh deželnozborskih in dokler je veljal stari volivni red, tudi pri dr-žavnozborskih voiitvah volivci cele kamniške občine volili v mestni skupini. To je veljalo že leta 1883 in potem pri vsakih volitvah in vsi liberalni kamniški župani so v tem smislu sestavljali volivne imenike Ln vsem je to bilo prav! Županstvo, okrajno glavarstvo, vlada, deželni in državni zbor — vsi poklicani faktorji so soglašali s tem postopanjem.
Pri deželnih volitvah pa, ki so se vršile lani meseca februarja, je naenkrat kamniško županstvo iz imenika mestnih deželnozborskih volivcev izpustilo kmete iz vasi. ki spadajo ravno tako k mostni občini kamniški in plačujejo ravnotako mestne doklade, kakor pravi »meščani«. To je bilo v kričečem protislovju z običajem, ki je veljal 25 let. Pritožili so se prizadeti volivci in okrajno glavarstvo jim ie prav dalo in določilo, da se dotični kmetje vpišejo v mestni volivski imenik, kakor je to bilo že četrt stoletja v navadi. Nato so se pritožili liberalni volivci a deželna vlada je, v soglasju s četrtsto-letnim običajem, potrjenim tudi po liberalnih županih, liberalno pritožbo zavrgla.
Zoper vladno odločbo so se liberalci pritožili na »državno« sodnijo na Dunaju in le-ta jim je sedaj, tako poroča »Slov. Narod«, prav dala, češ, da po kranjskem deželnozborskem volivnem redu imajo volivno pravico v mestni skupini samo mesta v ožjem pomenu besede, ne pa cele
mestne občine; vsled tega da imajo vasi, ki spadajo v mestno občino kamniško, volivno pravico za deželni zbor v kmečki, ne pa v mestni skupini.
To je tista »obsodba barona Schvvarza«, ki je pogoltnila skoraj polovico sobotnega »Slov. Naroda« in je očividno spravila liberalno stranko v neko radostno razpoloženje, ki pa zamore izvirati le i/, naivnosti in nepoznanja postave.
Kar se tiče »obsodbe barona Schvvarza«, smo že omenili, da ni drugega storil nego to, kar jc bilo /e 25 let v veljavi. Pred njim sta ravno tako postopala njegova prednika baron Hein in baron VVin-kler. Da je državno sodišče sedaj naenkrat ubralo druge strune in izreklo, da četrstoletni običaj ni bil pravilen, to je sicer zanimivo, osobito za pravnika, a radi tega še vendar ni dokazano, da bi tisti ne imeli prav, ki so pred 25 leti uvedli običaj, kateri je pripomogel v mestnem volivnem okraju Kamnik-Tržič-Ra-dovljica Slovencem do zmage; kajti do takrat so imeli ta volivni okraj Nemci v svoji posesti!
Kmetje so bili tedaj liberalcem dobri, da so pomagali Nemce premagati. A sedaj, ko se liberalci napram Nemcem v volivnem okraju čutijo varne hočejo kmetom plačati z brco.
Pravimo »hočejo« kajti, da se jim to ne posreči, za to bo skrbela S. L. S., ki ima k sreči večino v deželnem zboru kranjskem.
Razsodba državnega sodišča ima namreč le teoretiški pomen. To se pravi: Državno sodišče, obstoječe iz 12 mož, ki niti vsi niso pravniki, izreče eno mnenje, sc je ii v kakem slučaju »kršil zakon« ali ne. To je pravica državnega sodišča in ta pravica v vseh časteh! V časteh razsodba državnega sodišča, čigar mnenje spoštujemo! Toda razsodba državnega sodišča po dotični postavi katere liberalni učenjaki očividno ne poznajo nima zvršilne moči. Nobene oblasti ni na svetu, ki bi bila dolžna, to speljati, kar označena razsodba izreka kot mnenje državnega sodišča.
Veljavno, zvršljivo sodbo v tej zadevi ima marveč po deželnem redu drug faktor: deželni zbor. Le deželni zloor ima odločiti, se je li kaka volitev za deželni zbor zvršila veljavno ali ne. Deželni zbor ni pri tem vezan ua nikakršno raz-
sodbo kateregakoli sodišča naj si bode uidi najvišja sodnija v državi temveč odločuje suverenno, po svo;i lastni volji, po svojem lastnem spoznanju.
In deželni zbor, v katerem imajo večino kmečki poslanci S. L. S., ne bo nikdar dopustil, da bi liberalci značajne kmečke volivce, ki so rešili slovensko narodno posest, plačevali z brcami! To naj si liberalna gospoda dobro zapomni!
Opozorili bi liberalne učenjake pri tej priliki še na neko okolnost, katero so pozabili. Nobena meseca februarja 1908 izvršenih deželnih volitev doslej še ni od deželnega zbora potrjena. Deželnemu zboru je svobodno, postaviti se na pravno stališče, da morajo sploh v vseli mestnih volivnih okrajih voliti cele mestne iu trške občine, ne pa Ic mesta iu trgi v ožjem pomenu besede. In če se deželni zbor, t. j. njega večina, postavi na to stališče, potem sledi neobhodno, da sc ima uničiti mandat Lenarčiča za Vrhniko-Postojno-Lož, kajti, ko bi volile v tem okraju cele občine Vrhnika, Postojna in Lož, je jasno kot beli dan, da bi Lenarčič nikdar ne bil poslanec tega volivnega okraja. Uničenje Lenarčičevega mandata bi bilo tudi primerno plačilo za znane dogodke ob zadnjih volitvah v trgovsko zbornico, a to je postranska stvar. Glavna stvar je, da bi taka razsodba deželnega zbora za-jedno zajamčila tudi kamniškim kmetom volivno pravico, katero so uživali brez ugovora 25 let in ob katero bi jih sedaj liberalci tako radi pripravili.
Kmetje vobče pa naj si dobro zapomnijo. kako liberalci ž njimi ravnajo, ali bolje rečeno, kako bi radi ž njimi ravnali, če bi mogli. V tem slučaju nc bodo mogli, za to bo skrbela ljudska večina v deželnem zboru!
Enketo deželnih odborov o deželni nakladi no pivo.
Dunaj, 27. februarja.
Nižjeavstrijski deželni odbor je sklical enketo vseh avstrijskih deželnih odborov. da se posvetuje glede enotnega postopanja dežela pri nakladi na pivo. Predsedoval je deželni odbornik ekscelenca dr. Oessmann. Od naših dežela so bile zastopane Kranjska, Goriška in Istra. Navzoči
i so bili zastopniki notranjega, pravosod-j nega in finančnega ministrstva, ki so proti | zahtevam deželnih odborov zastopali stališče centralne vlade. Glavna debata je bila o zakonski predlogi, ki se naj predloži vsem deželnim zborom in v kateri se določijo podrobna navodila za pobiranje iu eksekucijo naklade na pivo. Dasi je stvar bolj fin.-juridičnega značaja, se je pokazalo, da je tudi socialno-politični pomen te reforme jako velik. Zlasti interesantni so bili statistični podatki, ki jih je navedel ekscelenca dr. Gessmann pri obravnavi glede eksekucij pivskih naklad. Tu se je pokazalo, kako velike pivovarne zistema-tično uničujejo vse male pivovarne. Tu prodira kapitalistični /.istem brezobzirno. Na Nižjeavstrijskem je v kratkem času število pivovarn od 68 padlo na 56, ker velika podjetja požirajo majhna, velike pivovarne pa silno napredujejo. Pa ne le to: Najžalostnejše je, da velika pivovarska podjetja tudi uničujejo samostojni krčmar-ski obrt. Pivovarna je lastnik vsega inventarja, ledenice itd. pri posameznih krč-marjih, krčmar sam je pa le dninar, ki dela za. pivovarnarja. V premnogih slučajih se vsled tega primeri, da dežela sploh do svoje naklade ne pride, kajti krčmar, ki se eksekvira, ničesar nima, kapitalista, ki stoji za njim, pa prijeti ni mogoče.
Drugi žalostni, pojav je ta, da velike pivovarne izpodrivajo samostojni krčmar-ski obrt ua ta način, da si pridobivajo faktični monopol. Svehatska pivovarna sama ima že 1167 krčmarskih koncesij. Krčma rji so pravzaprav le njihovi poslovodje iu natakarji, ki skrbe, da se več njihovega piva povžije. Sami nič nimajo m so le pivovarnam vse dolžni. In tako delajo tudi druge pivovarne. Ce se pri tem eksekucijski red za deželno naklado strogo ne določi, postane v mnogih slučajih deželna naklada na pivo sploh iluzorična.
Interesantno je bilo konstatirauie. da je mnogo sijajnih dunajskih restavracij pod sekvestrorn. Javnost o tem ničesar ne vč, a na zunaj sijajni restavraterji so pravi sužnji kapitalistov-pivovarnarjev in se umetno seveda odtegujejo eksekuciji deželne naklade z različnimi prepisi.
Zastopnik pravosodnega ministrstva je bil najbolj nasproten reformnim predlogom deželnih odborov in se je skliceval cclo na neki dvorni dekret iz 1. 1786. A soglasno so pritrdili zastopniki dežela eksce-
LISTEK.
Novo Katakomb!!*)
Angleški spisal Conan DoyIe.
»Spametujte sc vendar, Jansen!« je vzkliknil Kennedy; »rad bi imel, da mi zaupate.«
Slavna dva poznavalca starega Rima in njegovih ostankov sta sedela skupaj v udobni sobi Kennedyjevi, iz katere se je videlo skozi okno na korzo. Noč je bila mrzla in potisnila sta svoje stole bližje k nezadovoljivemu italijanskemu kaminu, ki se jc zdelo, da razširja po sobi le bolj za-duhel zrak nego toploto. Zunaj pod zvezdnato jasnim zimskim nebom je ležal moderni Rim s svojimi dolgimi dvojnatimi verigami električnih žarnic, svojimi kavarnami, svojim drdranjem kočij in gne-
*) Nedavno je zopet izšlo nekaj zanimivih povesti slavnega Conan Doylcja. med njimi posebno zanimivi »St. Kittski guverner« iu »Nova katakombah Kakor smo pri prečitanju »St. Kittskega .guvernerja« uvideli, je bilo mogoče »Slovencu.: to povest vsled pisateljeve prijaznosti, pri- j obči ti že lani. takrat pod drugim'naslovom. Danes priobčujemo povest Nova katakomba«. ki je istotako velezanimiva.
tenjem množice po trotoarjih. V notranjščini luksurijozne sobe mladega, bogatega arheologa je pa bilo videti le vse polno spominov na stari Rim. Od zoba časa oglodani in pokvarjeni reliefi so viseli po stenah; patinirani stari doprsniki senatorjev in bojnikov z ostrimi črepinjskimi kostmi in trdimi krutimi potezami v obrazu so strmeli iz raznih kotov.
Na veliki mizi sredi sobe je stal med kopico napisov, odlomkov in ornamentov, model slavne Kencdyjeve rekonstrukcije karakalinih term, ki je vzbudila svoj čas, ko jo je bi! razstavil v Londonu, vseobče zanimanje in vsestransko občudovanje. Od stropa doli so visele amfore in na dragoceni rdeči turški preprogi je ležalo vse vprek polno najrazličnejših starin. Med vsemi temi zanimivostmi pa ni bilo niti komada dvomljive pristnosti; nasprotno, vse so bile jako redke in zelo dragocene. Dasi jc bil star Kennedy ie malo čez trideset let, vendar je slu! po vsej Evropi kot izboren poznavatelj na tem polju in posedal jc, kar ie bilo več, precejšnje premoženje, kakršno more imeti na znanstvenika zelo slab vpliv, ali pa lahko postane zanj neprecenljive vrednosti, če ostane kljub temu zvest svoji nalogi: veliko niti lahko pomaga, da si pridobi slavno ime. Kenncdvja so često odvrnile posamezne muhe in zabave od štud.ja, ali njegov značaj je bil tak, cla sc jc vselej po takih ostrih reakcijah počutile slabosti
končno zopet vrnil k dolgemu napornemu delu. Njegov prijeten obraz z visokim belim čelom, podjetnim nosom in nekoliko negotovimi, oočutnimi ustini je izdajal precej jasno na zunaj kompromis slabosti in energije v njegovi naravi.
Zelo različen od njega je bil njegov kolega Peter Jansen. Njegova kri je bila nekaka posebna mešanica. Njegov oče je bil Danec, mati pa Italijanka in tako sc je čudno družila v njem krepka severna na-tura z milejšimi južnimi potezami. Modre germanske oči so se lesketale iz ogore-lega obraza in nad njimi sc je bočilo mogočno štirioglato čelo, ki so ga obkrožali gosti svetli kodri. Krepko brado je imel gladko obrito in njegov tovariš si je rekel že često, kako zelo da spominja na starodavne obraze, ki so strmeli iz temnih kotov njegove sobe. Pod njegovo neokretno germansko strogostjo sc je zdelo vedno, da sc skriva sled italijanske živahnosti in lahkote. Pa njegov nasmeh je bil tako pošten, njegove oči tako prostodušne, da se je smelo sklepati po tej potezi v obrazu le na njegovo pokolenje, ne pa na njegov značaj. Kar sc tiče njegove starosti in znanstvenega imena, jc stal na isti stopinji s svojim angleškim tovarišem, ali njegovo življenje jc bilo veliko napornejše in težavnejše, kakor življenje Angleževo. Pred dvanajstimi leti ic bil prišel kot ubog dijak v Rim m sc jc od tedaj pretolkel skozi življenje s pomočjo male ustanove,
ki mu jo je izplačevalo kodanjsko vseučilišče. Počasi in Vztrajno, kakršen je bil, je splezal klin za klinom po lestvi slave do te višine, na kateri je stal sedaj. Sedaj je bil že imenovan članom kodanjske akademije znanosti in opravičeno je lahko upal, da bo kmalu poklican na kako učno stolico. Ali enostranska smer njegovega častihlepja, ki mu je pomogla do iste višine z Angležem, je bila tudi vzrok, da je stal na vseh drugih poljih, ki niso imela nikakega stika z njegovim delom, nizko pod obzorjem tega. Ves čas svojih študij se ni utegnil nikdar privaditi gibanju v družbi. Le kadar je govoril o svoji stroki, se mu je oživelo obličje z življenjem in duhom. V vsem drugem je bil molčeč in čutil se je potrtega in neokretnega, ker je le predobro občutil svojo omejenost glede drugih predmetov in ni imel potrpljenja za lahko kramljanje, s kakršnim se zabavajo navadno ljudje, kadar sc jim ne zljubi poseči kam globlje.
Vendar sta bila oba moža dobra znanca in zdelo se je, da bosta postala kljub različnosti značajev še dobra prijatelja. Vzrok tega jc bil iskati v dejstvu, da sta bila vsak v svojem študiju edina med mlajšim zarodom strokovnjakov, ki sta imela dovolj znanja in entuzijazma, da sta mogla ceniti drug drugega po pravi vrednosti. Na poti skupnih interesov in - kupnih' razis.kavanj sta se bila sesia in znanje, ki ga je vsakdo njiju razvijal, je
lenci dr. Gcssmamui, da sc mora naklada na pivo urediti s socialno-političnega stališča z ozirom na potrebe ljudstva in srednjega stanu.
Zastopniki raznih dežela so se pritožili, da jim država ne pusti višje naklade nego I K 70 vin. na hI. Zastopnik kranjske dežele dr. Lampe je izjavil, da bi bilo pravično določiti naklado na pivo na 4 K na lil iz enostavnega razloga, ker se toči pri nas pivo po pollitrih, ne po litrih; torej če pride, recimo 2 K na lil, znaša to pol krajcarja na vrček, faktično se pa pod aži za cel krajcar v podrobni razprodaji. Zakaj bi se dežela odpovedala temu dohodku, ki ga vsled svoje davčne politike naravnost usili prektipcu ali producentu? Dr. Lampe pozivlje vlado, naj ne nasprotuje deželam, ako hočejo zvišati deželno naklado na pivo.
Na dr. Lampetov predlog za zvišanje deželne naklade na pivo zastopniki vlade niso reagirali, ampak so ga molče vzeli na znanje.
Seveda bi bilo najbolj pametno, če bi se deželam dovolilo, da bi mogle obdačiti višje od zunaj importirano pivo, a to bi se dalo težko doseči zaradi državne carinske politike.
Dr. Lampetov predlog pa je bil stavljen v zmislu enkete kranjskih vinorejcev, ki se je nedavno vršila pri kranjskem deželnem odboru, kjer so zlasti Vipavci in Belokranjci zahtevali, da se zviša naklada na pivo v korist domači vinski produkciji. Seveda bodo temu nasprotovali pivovarniški kapitalisti severnih dežela, ki imajo veliko moč, :i korist naše dežele to zahteva. Vsaj za vinorodne dežele se mora to dovoliti. Ceuui se naj pusti, da velikanske množine domačega vinskega pridelka ostanejo brez cene in brez kupca, tuje pivo se pa tam šopiri in izpodriva deželni pridelek?
Ko] Ho?
SKUPNA AKCIJA VELESIL V BELGRADU
se precej vleče. Angleški listi opozarjajo, da se Rusija obotavlja in ne ve, ali bi ali ne bi. Najbrž bo Rusija — tako angleški tisk — našla zopet kak izgovor ali pa vsaj celo vprašanje tako zavlekla, da intervencija ne bo imela nobenega praktičnega uspeha.
'Nasprotno pa je francosko časopisje optimistično. Francija, ki je v finančnem oziru gospodar Rusije in Srbije, vojske ne dopusti in zato dela za mir z vsemi svojimi dipiotnaškimi silami.
»Ternps« o tem poroča sledeče:
Pariz, 27. febr. (Najnovejše.) Velevlasti sicer še nimajo oficijelnega obvestila, kakšno stališče zavzame Rusija glede na intervencijo v Belgradu, vedo pa, da je Rusija v principu zanjo. Ko pride oficielno obvestilo, izdela Nemčija formulo za intervencijo, katero predloži Franciji, ta jo potem sporoči Rusiji. Od druge strani pa bo Nemčija formulo dala v vpogled
delovalo na obe strani s privlačno silo. In potem je prišlo k temu polagoma še nekaj drugega. Kennedyju je bila všeč preprostost iu odkritost kolegova, Janse-na so pa očarale Angleževe duševne zmožnosti in pa ona živahnost, vsled katere je bil ljubljenec rimske družbe. Ravno zadnji čas je namreč prišel Kennedy
v nekoliko polzek položaj. Neka srčna zgodbica, katere posameznosti niso bile nikoli prav jasne, je izdajala od njegove strani trdosrčnost, ki so jo mnogi njegovi prijatelji hudo obsojali. Pa v fantovskih družbah dijakov iu umetnikov, v katerih je večinoma občeval, žalibog nimajo za take stvari prestrogega častnega kodeksa. I )asi je tu kdo zmajal z glavo, tam kdo skomizgnil z rameni, je vendar obstajalo razpoloženje proti njemu prej iz radovednosti in morda tudi iz zavisti, kakor pa iz zgražanja in nevolje.
Poslušajte vendar, Jansen!« je ponovil Kennedv in je motril z dolgim, trdovratnim pogledom miroljubni obraz svo-jega tovariša. Morate mi zaupati!«
Pri teh besedah je pokazal z roko na surovo volneno preprogo, ki je ležala na tleh. Na njej je stala podolgasta, nizka košara za sadje, pletena iz lahkega bičja, kakršne rabijo v Kampanji. Košara jc bila napolnjena s celo zbirko starin, z opekami, na katerih so bili začrtani napisi, s pokvarjenimi sgrafiti, razbitimi kosci mozaika. papirovimi cunjami, zarjavelimi kovinskimi ornamenti, o katerih bi mislil nestrokovnjak, da prihajajo naravnost s smetišča, ki bi jih na spoznalo oko vešča-kovo na prvi pogled kot edine svoje vrste Kupček ostankov in odlomkov v nizki košari jc natančno izpolnjeval v razvitku starega Rima praznino, kakršne so za učenjake nenavadne zanimivosti. Poželjivo jih je požiral pogled Angležev, ko je počival na njih.	(Dalje.)
Avstriji, da se tudi ta indirektno udeleži velevažne mirovne akcije.
Ruski zunanji urad razširja glede tega sledečo vest:
P e t e r b u r g , 27. febr. V zunanjem uradu potrjujejo, da je Rusija privolila v principu v intervencijo v Belgradu. Zunanji urad dela zdaj le na to, da bo ta intervencija kolikormogoče mila, da ne raz-žali samozavesti Srbije. Kdaj se bodo velesile za intervencijo odločile, še ni znano; na vsak način je pomirjenje, ki je zavladalo v javnosti, opravičeno.
Kaj Francija predlaga?
Francija namerava predlagati za intervencijo v Belgradu sledečo formulo:
1. Srbija se poživlja, da se odpove te-ritorijalniin kompenzacijam.
2 Velevlasti bodo podpirale Srbijo pri dosegi gospodarskih kompenzacij od strani Avstrije.
3.	Srbija sc poživlja, da ne nadaljuje oboroževanja.
4.	Velevlasti obljubijo Srbiji zato pomoč pri vseh nadaljnih pogajanjih.
RUSIJA SVETUJE SRBIJI, DA SE ODPOVE TERITORIALNIM KOMPENZACIJAM.
MINISTRSKI SVET V BELGRADU.
Z e m u n , 28. februarja. (Najnovejše.) »Slaw. Korr.« poroča: Včeraj zvečer se je vršil pod predsedstvom kralja Petra ministrski svet, v katerem je dr. Milovanovič več kot dve uri poročal o politiškern položaju. Pri tej priliki je poročal tudi o referatih srbskih poslanikov pri velevla-steli. Iz sporočil pariškega poslanika dr. Vesniča in peterburškega poslanika Po-poviča se je razvidelo, da Francija in Rusija žeiita popolnoma mirno poravnavo srbsko-avstrijskega spora in Srbiji svetujeta, da se odpove teritorialnim kompenzacijam. Izjave dr. Milanoviča so kralja iu ministre zelo potrle.
Ključ do položaja je zdaj v Belgradu,
kakor se vidi. Kajti Nemčija, Francija, Italija in Anglija soglašajo v tem, da Avstrija Srbiji ne more odstopiti nobenega teritorija, Rusija je tudi tega mnenja — v najslabšem slučaju pa je saj za mir — če ne zaradi drugega, pa zaradi nemških bajonetov. Pač pa te velesile na drugi strani obljubljajo Srbiji vso pomoč, da si zasi-gura gospodarsko neodvisnost in nadaljni politiški ter ekonomski razvoj. Zdaj je le treba, da v Belgradu to sprejmo. Iz različnih poročil pa se da sklepati — vsaj za zdaj — da
SRBIJA HOČE ITI DO SKRAJNEGA. Mobilizacija!
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 27. februarja. O vojski se tukaj govori kakor o gotovem dejstvu. Splošno se trdi, da izbruhne v nekoliko dneh. Izvem iz gotovega vira, da je odrejena mobilizacija donavske in drinske divizije, to je, nekako 100.000 vojakov. Danes dopoldne je vs? belgradska garnizija prejela svetotajstva, a takoj potem je VI. pešpolk dobi! povelja, da zavzame pozicije okoli Belgrada. Vsem poveljstvom so se poslali novi brzostrelnl topovi z muni-cijo. Celo sanitetno skladišče je prene-šeno iz Belgrada v Niš in Čuprijo. VIL belgradsko okrožno poveljstvo se preseli v Mladenovac, odkoder se bo mobilizacija odrejevala in izpeljevala. Rezervni častniki se ne smejo več preseliti iz svojega kraja. Mobiliziran ie tudi ves tren donavske divizije in prenaša ves vojni materija! iz Belgrada v notranjost. Vsako noč vozijo na progi Belgrad-Niš-Kragujevac vojni vozovi Vojaki ne smejo več na dopust.
Belgrad 27. februarja. Generalni štab se je posvetoval s poveljniki divizije, naj se li Belgrad brani ali pusti sovražniku brez obrane. Na predlog general? Zivkoviča se ie sklenilo Belgrad braniti. Zaradi tega se veliko rodbin že seli iz Belgrada in Zemuna. Belgrad bo infan-terija branila iz topčiderskih brd, artiljerija pa bo postavljena na Torlaku. Savski železniški most je miniran in bo raz-Snan v zrak, kakor hitro se začno sovraz nosti. Te*ke topove bodo prenesli iz Niša v Belgrad, da z njimi obstreljujejo avstrijske pozicije. Na Savi in Donavi se bo srbska vojna držala defenzivno, ofenzivno pa divizije timočka, šumadijska in ibarska ob Drini Rezervo bo tvorila moravska divizija.
Poročila drugih listov o vojaških pripravah Srbije.
Belgrad, 27. febr. Finančni odsek skupščine je dovolil vojnemu ministru Zivkoviču .11 milijonov dinarjev.
B e I g r a d , 27. febr. 100.000 mož bo zavzelo pozicije ob Donavi in Savi, 50.000 mož na bo vdrlo s Herccgovci in prostovoljci v Bosno. Do srede aprila postavi Zivkovič 250.000 dobro oboroženih vojakov na bojno polje. Prostovoljcev bo nekako 50.000.
♦ * *
Kaj namerava torej srbska vlada? Cu]e se, da je poslala veievlastem — iz-
vzemši Avstrije in Nemčije — noto, v ka teri izjavlja sicer, da se bo borila dalje za »interese Srbije in nje vitalne potrebe«, pa izrečno zagotavlja, da bo mirna in se ogibala vsake stvari, ki bi mogla Avstrijo izzvati. Srbija ne bo storila nobenih vojaških odredb.
Na drugi strani pa je gotovo, da sc Srbija silno oborožuje. To bodo na Dunaju kmalu izvedeli -— oziroma že dobro vedo. Ali mislijo v Belgradu, da bo Avstrija držala križem roke? Zdi se, da nekateri srbski krogi hočejo na vsak način vojske. Vsak sam zase najbolj ve. Veliko Srbija itak nima izgubiti, tudi če pride do vojske z Avstrijo. Da pa bo osamljena, ako bo tako provocirala z mobilizacijami, je brez dvoma. Baronu Aehrenthalu pa bi bilo svetovati, naj dalje čaka, dokler Srbija faktično ne položi roke na Bosno in ustvari oči viden in neutajljiv »casus belli«.
Sicer pa jc mogoče, da srbsko mobi-lizovanje ne pomeni nič drugega kakor grožnjo in demonstracijo. Zato ie ne ner-voznosti! Evropski mir jc predragocen, da bi se bilo treba zaradi treh ali štirih srbskih divizij vznemirjati. Še danes ne verujemo, da bi si srbska vlada upala kršiti evropski mir iu vnela svetovni pož;w, v katerem ni izključeno, da bi ona največ ne trpela.
AVSTRO-OGRSKA.
(Po najnovejših poročilih.)
Ministrska posvetovanja.
28. pret. mes. se je na Dunaju vršita konferenca med ogrskim ministrskim presednikom VVeckerlom in vojnim ministrom Schonaichom. Potem se je vršil s k u p n i ministrski svet, ki so se ga udeležili avstrijski in ogrski ministrski predsednik, oba trgovinska in poljedelska ministra in več sekcijskih šefov. Predsedoval je baron Aehrenthal. Razpravljalo se je o trg o v i n s k i pogodbi z R u -rti unij o, ki se bo kmalu sklenila, o pogodbi s Srbijo pa se ie konstatiralo, da vsled negotovosti zunanjega politiškc-ga položaja ni a k t u a I n a. Razpravljalo se jc konečno tudi o trgovinskem delu sporazuma med Avstrijo in Turčijo. Popoldne sc je vršila konferenca ogrskega ministrskega predsednika s skupnim finančnim ministrom Burianom glede bosanske ustave. I)r. We-ckerle bi namreč rad zagotovil judom v Bosni zastopstvo v deželnem zboru. Govorilo se je tudi o bosanski madžarski agrarni banki. Opoldne je sprejel \Veckerla cesar. Šlo sc jc za ogrske not-ranjepolitiške zadeve.
Vojaška diktatura na Hrvaškem?
Neki visoki vojaški dostojanstvenik je izjavil, da bo v slučaju vojske med Avstrijo in Srbijo tako v Bosni kakor na Hrvaškem nastopilo izjemno stanje. Zato baron Rauch ne bo več ban, marveč bo stopil na čelo uprave general, ki dobro pozna hrvaške razmere. Na Dunaju imajo že izbrano osebo.
Dr. Kramar o položaju in »Slovanski enoti« ter Jugoslovanih.
28. pret. mes. jc govoril v Budjejevi-cah dr. Kramar. Izvajal jc sledeče: Vlada dela slabe priprave, da bi izboljšala notranjepolitični položaj. Cehe sc dolži izdajstva in vrše se hišne preiskave. Zakaj pa gleda vlada mirno nepatriotizem Nemcev? Cehi so rešili nagodbo z Ogrsko, Nemci pa so deloma proti nji glasovali, deloma se odstranili. Wolf terorizuje celo krščanske socialce. Nemci hočejo proti interesom monarhije razbiti enotno češko kraljestvo. In kako se postopa z J u gosi o v a n i ? Vsled aneksije Bosne je toliko odvisno od Jugoslovanov, Bienerth pa pozove v svoj kabinet Stiirgkha in Hochenburgerja! Stvorila se je »Slovanska enota«. To enoto bomo poglobili in razširili. Vsi Slovani se morajo združiti. Konečno ie dr. Kramar posvaril vlado, naj spričo kritičnega zunanjega položaja ne dopusti, da bi Nemci proti Slovanom nastopili z nasiljem.
Dr. Pacak o »Slovanski enoti«.
Dr. Pacak je v Hrudimu pred volivci izjavil, da bo državni zbor n a j b r ž r a z -p u š č e n. Sedanja vlada jc s svojim Stiir-gkhom in Hoclienburgerjem odločno pro-tislovanska. Cehi, Slovenci, Hrvati in Starorusini so sc združili ter bodo vodili proti temu kabinetu skupen boj. Kar se tiče taktike, ne more volivcem nič povedati orožje mora biti odločno, ne sme se pa z njim meriti preko cilja.
Nemiri v Pragi.
28. nret. mes. je orišlo na Vaclavskem trgu do izgredov. Na PFikopih so nemški burši do pol 12. nemoteno btimlali. Medtem so sc pa spoprijeli na Vaclavskem trgu nacionalni socialisti in socialni demokrati. Nemški dijaki so prišli med Klofa-čevce, ki so jih obkolili. Policija je energično nastopila in Klofačcvce razgnala.
Kiofačev ci so metali na policijo kamenje. Nato je policija na konjih mob razgnala, bedasti nemški burši so jo pa že prej domov popihali.
DRŽAVNI ZBOR.
Vsled pritiska od raznih strani se je vlada odločila, da je zopet sklicala državni zbor.. Prva seia poslanske zbornice v novem zasedanju bode dne 10. sušea. Prvo vprašanje je: Kdo bode novi predsednik? Krščansko-socialna stranka kot najmočnejša stranka zahteva predsednika iz svoje srede. Kandidaturo je že naznani! dr. P a 11 a i. Ker so židovski listi imenovali kot kandidata za predsednika tudi bivšega ministra dr. Ebenhocha, izjavlja ta, da on niti ne misli na predsedniško mesto. Naglaša dalje, da tudi barona Mor-seya ožji somišljeniki ne rujejo proti dr. Pattaiu. Ker so tudi Poljaki za dr. Pattaia, utegne ta biti izvoljen brez posebnih ovir. Socialni demokratje bodo, kakor zadnjič, svoje glasove oddali za Pernerstorferja.
Drugo, mnogo važnejše vprašanje pa je, ali je delavnost zbornice zagotovljena. To vprašanje pa ?c odvisno v prvi vrsti od taktike »Slovanske jednote«. V tej skupini pa previaduje misel po obstrukciji le med češkimi agrarci in narodnimi socialci. Večina »Slovanske jednote« je doslei le za opozicijo proti vladi. V četrtek se snide izvršilni odbor »Slovanske jednote«, da se posvetuje o taktičnem postopanju nasproti vladi in ostalim strankam v zbornici.
Tretje vprašanje pa je, kaj naj zbornica reši šc pred velikonočnimi prazniki. Prvi dan izvoli predsedstvo, v drugi seji odseke. Ta dan tudi baron Bienerth pojasni v zbornici splošni politični položaj. Razprava o tej vladni izjavi utegne trajati dva ali tri dni.
Prva in najnujnejša vladna predloga so vojaški n o v i n c i. Prvo branje o tej predlogi bode trajalo najmanj dva dni. Ko sc bode brambeni odsek posvetoval o vojaških novincih, bode se v zbornici vršilo prvo branje predloge o p o d r ž a v -' .i e n j u železnic. Vlada upa, da zbornica do 2. aprila reši te dve predlogi. Ta račun pa velja za slučaj, da obstrukcija zopet ne zapreči dela v zbornici. Ako pa se pojavi obstrukcija, vlada takoi zaključi državni zbor. ki se bo sešel šele jeseni.
Kakor trdijo poučeni krogi, ima baron Bienerth nalog od vladarja, da vojaške novince mora dobiti, ali s pomočjo parlamenta ali pa s S 14. To ie sedaj prva in najnujnejša državna potrebščina. Ako zbornica z obstrukcijo onemogoči vojaške novince, s tem sedanja vlada ni pokopana. Preosnova sedanje vlade bode mogoča, ko se prične redno delovanje tudi v češkem deželnem zboru in je zagotovljena tudi parlamentarna večina. To vse pa se more izvršiti šele po Veliki noči.
V soboto se je baron Bienerth posvetoval z zastopniki nemških liberalnih strank. Posvetovanja so se udeležili tudi ministri dr. H o c h e n b u r g c r, grof S t ii r g k h in dr. Schrcincr. Baron Bienerth jc izjavil, da vlada želi dobiti od parlamenta vojaške novince in dovoljenje za podržavljenje železnic. Vlada predloži zbornici tudi prejšnje načrte raznih zakonov. Na noben način pa ne bode vlada dovolila kakih koncesij za delavnost zbornice. Nemški zastopniki so bili zadovoljni s pojasnilom barona Bienertha.
Poljski minister vitez A b r a h a m o -v i c z v kratkem odstopi in bržčas odloži tudi svoj poslanski mandat; vladar ga pokliče v gosposko zbornico. Novi minister za Galicijo utegne biti dr. Dulemba.
Pogodba z Rtununijo.
Včeraj se je pod predsedstvom ministra za vnanje posle, barona Aehrenthala,, vršil skupni ministrski svet, katerega so se udeležili: Oba ministrska predsednika dr. \Veckerle in baron Bienerth, finančni minister dr. vitez Bilinski, oba poljedelska ministra l)aranyi in dr. Braf, trgovinski minister dr. Weiskirchncr iu državni tajnik Sterenyi kot zastopnik ministra Košuta. Ministri so se posvetovati o trgovinski pogodbi z Ruinunijc). Avstrijski poslanik v Bukarešti je dobil potrebna navodila za nadaljevanje pogajanj.
AVSTRIJSKO-TURŠKI SPORAZUM.
Bosna.
Avstrijsko - turški soorazum je sklenjen in ga vsi krogi z veseljem pozdravljajo. Njega vsebina je sledeča:
1.	Avstro - Ogrska se odpove San-džaku.
2.	Turčija prizna aneksijo Bosne.
•i Tisti Bosanci in Herccgovci, ki so sedaj nahajajo v Turčiji, kakor tudi tiste ' Bosni mimogrede ali stalno nahajajoče se osebe, ki so doma iz različnih delov turškega carstva, obdržc svojo ostnansko na-cionaliteto. V Bosni in Hercegovini rojeni, oziroma v Bosno pripadajoči muslimani sc bodo lahko kakor doslej v mejah bo-
Priloga lpSI«nranoaia itev. 48. dn6 I. marca 1909.
Krščanski preporod v Mkl Istri.
F a z i n , koncem februarja.
Doba, v kateri se hrvaška Istra sedaj nahaja, je prehodna. Do nedavno se je v Istri izključno narodna misel povdarjala, zdaj pa se jame akeentuirati verska in gospodarska ideja. Ne tako seveda, da bi se narodna misel opustila, temveč z versko in gospodarsko tvori harmoniško celoto. V obče je razvoj hrvaške Istre analogen razvoju Slovencev, samo da so slednji ve-hko dlje. Prva doba v kulturnem razvoju slovenskega naroda traja od 1848. do 1890, a naša od 1848. do 1908.
Početek te dobe je bil v hrvaški Istri, kakor v obče med avstrijskimi Slovani, označen po nekem optimistiškem nacionalizmu, vseslavjanstvu stare šole. Po češkem vzorcu so se prirejali tabori in osnavljale čitalnice. Vsi narodni elementi so bili složni. Razlika je bila samo med ta-lijanašem in Hrvatom, oziroma med »Istrani« in Hrvati. »Istrani« so bili namreč umetna tvorba Italijanov, da ustavijo hrvaško narodno gibanje, kar pa jim ni vspelo.
Istrska hrvaška inteligenca pa se je, kakor hitro so bile glavne faze narodnega boja dobojevane in narodu zagotovljena nacionalna bitnost, naravno navzela na dunajskem, graškem in zagrebškem vseučilišču svobodomiselstva, »avtonomne« morale, Nietzschejanstva, skepse, itd., kakor se zovejo vse te struje. Bila je že na tem, da jih razširi med narodom, pa je stala pred veliko oviro: avtoriteto voditeljev prvoboriteljev in narodnega svečeništva, ki je pognalo globoke korenine v ljudstvu. Med inteligenti niso mogli ne tako ne drugače. Zato je nastalo neko polovičarstvo, neka polenjenost in brezbrižnost. Zasnovali so formulo »absolutne narodnosti«, v koji ležita dva momenta: 1. svobodomiselni, ker se narodnost povzdiguje, da se potlači vernost, katera naj hi ne bila za ljudstvo več »primum ino-vens« v javnem življenju, drugi moment pa jc slogaški, ker jc prva svrha tega načela bila ta, ustvariti »platformo« — kakor je pisal »Pokret« — za skupno delo najrazličnejšim elementom.
Ali ta reč ne gre. Istrsko dijaštvo se je po večini prepojilo z »modernizmom« in tega ne more zatajiti. K večjem, da je med njimi nekaj pošteno mislečih elementov, ki nočejo od »absolutnega« nacional-stva popustiti in verskega stališča nikakor povdariti, so pa sami zase morda še verni. Ali teh je morda komaj dva odstotka. Kako jc pisal o istrskem dijaštvu dr. Anton Dermota, ko je bil v Voloski, v »Slovanski prehled (3; 1. X.) »Miiže i byti pravda, že v kruzih ovladajlcich v pritomne dobe istrijskou verejnost, neni klerikdlu a kle-rikalismu, ale mladši svet již se takč deli ve dva tabory.« (Morda je res, da v krogih, ki sedaj vladajo v istrski javnosti, ni klerikalcev niti klerikalizma, toda mladi svet se že deli v dva tabora.)
Naj se nahaja še precejšen del istrskega razumništva takorekoč v labilnem stanju, v stanju umetno vzdrževane indi-ferentnosti, da ne bi trpela sloga, začenja se že doba seccsije, ločitve tudi v hrvaški Istri! Centu tajiti? Prava sloga je mogoča le na istiuitosti načel, te pa ni več v Istri. Katoliško hrvaško istrsko dijaštvo jc lan: na sestanku na Trsatu sklenilo organizirati se na verskem in demokratiškem temelju in je to tudi storilo, združivši se v »Dobrilo«, dočim so nasprotniki osnovali Istro«, O »Dobrili« vemo, da je priredilo že več ljudskih predavanj, Zgodilo se je pač, kar je naznačil dr. Krek v »Hrvaški Straži« (I. V., zv. 6): »Pot, po kateri srno šli mi (Slovenci), je zgled tudi za nalše sosede. Morali bodo po nji, če bodo hoteli ustvariti temelj zdravi narodni politiki, ki more biti edino le načelna in realna. Načela varujejo smer, realna vpošteva dano trenotje in se ravna po tem, kaj se da doseči« . . .
Prvi sad tega pa je ustanovitev prvega hrvaškega katoliškega izobraževalnega društva v Pazinu. Hrvaško duhovni-stvo je uvidelo že zdavna, da ga liberalna »inteligenca«, dočim se mu v obraz do-brika, češ, »to je naše narodno svečen-stvo«, prezira in se mu je v ime »Svobodne Misli« odtujilo. Zlasti v Pazinu je bila katoliško-ljudska reakcija potrebna, kajti malokje tako kakor tu je liberalno meščanstvo tako za ljudsko delo med širšimi sloji nesposobno in nemarno. Zato se je osnovalo krščansko društvo, ki sc imenuje: Hrvatsko pučko sijelo. Ustanovni občni zbor se jc vršil 31. januarja v navzočnosti mnogih kmečkih mož iz bližnjih sel, Skupščini je predsedoval župnik g. I.adavac, Odbor je sledeči: č. g. Lada-vac, župnik, predsednik, č. msgr. Kalae, dekan, podpredsednik, Brajša, jurist, tajnik in knjižničar, namestnik Mate Fcreu-, čič, blagajnik č. g, Stcpan Kropek, nam.
Josip Foškič. Monsignor Kalac je krasno govoril. Odbor sc bo pobrigal za predavanja, zlasti gospodarska.
Početek je tu. Iz središča bo izvalo-i vilo krščansko - demokratiško gibanje po ! vsej Istri. Sic itur ad astra!
Znanost ln ametnost
Catalogus Cleri 1909.
Ravnokar je izšel šematizem ljubljanske škofije za leto 1909. Kakor posnamemo iz lične knjižice, je razdeljena ljubljanska škofija v pet arhidijakonatov, ki obsegajo poleg mesta Ljubljane 21 dekanatov z v celem 296 župnijami. Od lanskega leta se je število župnij pomnožilo za 2, ker sta se na Viču pri Ljubljani in v Domžalah ustanovili samostojni župniji. Prva šteje 3800, druga pa 2300 duš. Izpraznjenih župnij je 28, katere upravljajo deloma upravitelji, deloma tudi soupravitelji. Kanonika-tov je v škofiji 17, častnih kanonikov b. Kapelanskih mest šteje škofija 235, med katerimi je 95 mest praznih; praznih je tudi nekaj ekspozitur itd., tako da je vseli nezasedenih mest v škofiji 154. — Vseli cerkva šteje ljubljanska škofija 1332, med temi je 1000 podružnic in 11 redovnih cerkva, kapel in svetišč pa je 229. Letošnji šematizem ima poleg imenika župnij tudi imenik vseli podružnic. Duhovnikov šteje ljubljanska škofija 722, med temi 134 redovnikov; 51 duhovnikov je vpokojenih. Tujih duhovnikov živi v naši škofiji 14, naših pa živi v drugih škofijah 24; izmed teh jih študira 8 na Dunaju, 2 v Rimu, po 1 v Gradcu, Pragi in Beirutu v Siriji. — Umrlo je v letu 12 duhovnikov, najstarejši star 86 (kanonik Hočevar), najmlajši pa 25 let (kapelan Bizjak). Duhovsko semenišče šteje 62 bogoslovcev; dešk9 semenišče 36, zavod Sv. Stanislava v Št. Vidu pa 190 gojencev. Redovnikov in redovnic je v naši škofiji 759, in sicer: cistercijauov 29, kartuzijanov 60, frančiškanov 98, ka-pucinov 14, usmiljenih bratov 18, jezuitov 10, lazaristov 18, redovnikov nemškega viteškega reda 11, salezijancev 19, ki imajo v Radni 22 klerikov in 33 novicev. Uršulink je 187, karmeličank 16, usmiljenk 284, šolskih sester 68, križark 7. Prebivalci ljubljanske škofije so skoro vsi katoličani; v sodnijskih okrajih Kostanjevica in Metlika prebiva tudi okrog 400 unija-tov, poleg tega živi v škofiji tudi nekaj pravoslavnih, protestantov in Židov.
* Mentor. List za srednješolsko di-j jaštvo. Urejuje Anton Breznik. Izšla je 6. j številka, torej polovica prvega letnika.
Vsebina nove številke: Zorislav: Ne ino-< j rem . . . Josip Logar: Pisma prijatelju | Jos. Lavtižar: V Cičariji. (Konec.) Domen ! Otilijev: Gregorčičev »Job«. Prof. IV j Pengov: Alkohol in duševno delo. A. j 'Breznik: O učenju srbohrvaščine. (Dalje.) Andrej Uršič: Navod za šahovo igro. — Drobiž: Moderna. Šah na srednjih šolali.
Kaj je katoliška Cerkev za človeštvo. Slomškova drobtinica. Popravek.
Zanimiv okvir za slike po slovenskih motivih je razstavila »Katoliška Bukvama« v oknu svoje prodajalnice. Izvršil ga je g. Fr. R o p e r t, učenec podobarja g. c. kr. konservatorja Vurnika v Radovljici in tukajšnje c. kr. uinetno-obrtne strokovne šole. Mladi nadebudni kipar sedaj dela v ateljeju g. konservatorja Vurnika.
Veselo presenečeni smo obstali pred lepim okvirjem: to je slovensko delo, domač, ljub duh veje iz njega. Okvir meri v dolžino I m, v višavo 83 cm. Sestavljen je iz štirih tramov iz trdega lesa, vrhnji tram, ki leži povprek na stranskih, se končuje proti vrhu s plitvim krožnim lokom, spodnji sc ob stiku s stranskima razširi v kvadrat, ki iz njega s primernim natekom vzraste navpična stranica. — Zlato dno stranic krasc v bas-reliefu raznobarveni ornamenti, vzeti iz slovenske (jugoslovanske) narodne umetnosti. Iz dvoročne ma-jolikc sredi spodnjega tramu raste na vsako stran po ena cvetoča lipova vejica, poleg nje izpoljnujejo po trije pšenični klasovi prostor: dulce et utile! Prav v narodnem duhu je poleg majolike urezana na obe strani razdeljena letnica 19 — 09. Na vogalih v kvadratih so urezane menda prerezane stilizirane dvojne naranče s primernimi listnimi ornamenti. Sredi vrhnjega trama pijeta iz skupne pisane sklede, stoječ na cvetočih lipovih vejicah dve »tiči«, ki sta posneti v značaju po onih »ticah«, ki jih naše ljudstvo še izdeluje in obeša v »hišni kot«. Nad njima nas iz lahnega zelenega venca pozdravlja srcc na lepo stilizirancm listu, iz srca pa rastejo trije lipovi lističi. Cela skupina bržkone simbolizira medsebojno bratsko ljubezen na podlagi materinega slovenskega jezika. Od te skupine sc ornament razvije v stili-zirano čebulico, deteljico in koncema menda v pavje pero. seveda primerno prede-
ljeno iu izpolnjeno z raznimi listi. Na stranskih tramovih se iz sedtnerosrčaste-ga pasu, zgoraj in spodaj obdanega z deteljico, spušča navzdol venec, sestavljen iz večjega srca, obdanega s stiliziranimi listi, iz srca navzdol raste nagelček iz na-gelčka, proti dnu pa granatno jabelko, ki se končuje s primernimi listnimi ornamenti. Barve na zlatem valovitem dnu so jako okusne, gorke, pa ne kričeče, atnpak lepo umerjene. Celota dela •.preseneitljiv vtis, zlasti ker je to čisto nov poizkus, kako porabiti bogato slovensko ornamentiko v umetni r e z b a r i j i. Kakor ta lepi okvir kaže, je odprto tudi na to stran obširno polje slovenski umetnosti, ki naj bi se mesto manjvrednih tujih tovarniških izdelkov naselila po stanovanjih naše inteligence. Naj bi okvir kmalu našel kupca v izpodbudo za nadaljni študij v tej, žal, doslej domala pozabljeni stroki! Fr. K.
* Slovensko gledališče v Trstu. Iz Trsta se nam piše: Meškova drama »Mati«, ki so jo vprizorili v nedeljo na našem odru, je iinela popoln uspeh. Nazori, katere razvija pisatelj v tem delu in ki so v prvi vrsti naperjeni proti sedaj razširjenemu Cankarjanstvu, so našli odrnev v dušah poslušalcev in naredili na nje globok utis. Saj pa je bil tudi že čas, da je vstal i nož, ki je povedal, da je naša zemlja res prava mati, ki nas vabi k sebi in nas ljubi, ne pa kakor šentflorjanska dolina, kjer vlada le pregreha in gniloba. Zato pa je navzoče občinstvo, ki sicer ni bilo mnogoštevilno, koncem vsakega dejanja dajalo duška svoji zadovoljnosti in hvaležnosti napram pisatelju z dolgotrajnim ploskom odobravanja ter sledilo izvajanjem in toku igre z nenavadnim zanimanjem in pozornostjo. Tudi igralo se je dobro. Trdil bi skoraj, da je bila ta predstava ena najboljših v tej sezoni. Odlikovala se je zlasti ga. Danilova kot Silva; dobra sta bila gdč. Janova kot Tinka, kateri bi pa priporočal samo več toplote, in pa g. Viktor kot Milan, ki je bil mestoma premalo izrazovit. Župnika, katerega je postavil pisatelj kot širitelja in zagovornika svojih nazorov, je z dobro umerjenostjo podal g. Verovšek. Gdč. Mekindova pa jc za izvrstno pogojeno igro tržanke žela aplavz na odprti sceni. Ostali so po možnosti zadostili svoji nalogi. S to predstavo je naše gledališče zopet stopilo na realna tla, katera je zapustilo v predpustni dobi, v kateri je z nekaterimi predstavami in prireditvami doživelo popolne neuspehe. Upam, da ne zapuste več teh tal in opuste v prihodnje slične poskuse, ki mu samo škodujejo in mu izpodkopujejo ugled. Da bi bilo tako!
Kako Je pravzaprav v Turčiji.
Ustavna Turčija je brezdvoma dandanes v Evropi najzanimivejši problem. Veliko je odvisno od tega, kako se bo Turčija razvijala dalje, in zato je potrebno poznati sedanje politiške strankarske razmere v osmanskem carstvu. O tem pa vladajo pri nas kaj napačni pojmi. Ni čuda. Večina Osmanov sc pač niti sama ne iz-pozna. Zelo dobro in jasno pa je pravkar orisal notranjepolitiški položaj v Turčiji politiški vodja Sircev, Raliid Mutran, ki stoji na čelu sirskega nacionalnega odbora v Parizu, in sicer sledeče:
Organizovani politiški stranki v Turčiji sta samo dve: m I a d o t u r š k a in o s m a n s k a I i b e r a 1 n a,— ki ji nače-Ijuje princ S a b a h e d Din. Največ se sliši o mladoturški. V resnici pa je mlado-turška stranka kaj majhna, v zbornici tvori znatno manjšin o. Da je vplivna, je pripisovati temu, da so njeni politiki od nekdaj imeli določen program, dočim poslanci drugih narodnosti in skupin v turškem parlamentu, razun Srbov, Bolgarov in Grkov, ne zastopajo politiško zrelih strank, saj se te šele tvorijo. Potem pa jc mladoturški odbor vojaško organiziran, boljše rečeno, sloni na častniškem režimu in je tajen, nekako teroristišk. Da ne bi bilo tega, ne bi bili mladoturki vrgli s pomočjo zbornične nezaupnice velikega vezirja Kiamil-paše.
Vendar tiči ravno v tajni, kamarilski organizaciji mladoturkov kal razpada in
kar jc glavno — njihov program je tak, da se ne bo dal nikdar izvesti.
Mladoturški politiški program ie silno podoben m a ž a r s k e m u. Kakor obstoja za Mažare le ogrska državna ideja z mažarskim državnim jezikom in »kulturo«, tako za mladoturke o s m a n s t v o. Njih vzor je fuzija ras, stopljenje vseh različnih narodnosti Turčije v eno samo, osmansko, ki bi seveda tudi en sam jezik govorila. Le takorekoč na tej podlagi sc posameznim narodnostim in verstvom prizna enakopravnost in enakoveljavnost. Mladoturki so odločni c e n t r a I i s t i, jožcfinci. Centralni parlament jim je najvišje. Njihov liberalizem jc čisto po francoskem vzorcu, saj so sc ga tam naučili.
Vse drugače pa osmanska liberalna stranka Sabah ed Dinova. Dasi je marsikaj nejasnega in še nestvorjenega v njenih načelih, je temeljna ideja edino prava: decentralizacija Turčije, fede-r a I i z e m. Absolutizma Sultanovega ne gre zamenjati z absolutizmom osrnansko-nacionalne državne ideje. Tak sistem je v Turčiji čisto nemogoč. Pomislimo! Ce odštejemo vse manjše skupine, jude, cincare, cigane, Albance itd., itd., imamo v osmanskem carstvu 6 milijonov Turkov, 16 milijonov Arabccv, ki so silni separatisti, 6 milijonov Grkov, ki so politiško najbolj zavedna narodnost v Turčiji, 3 milijone Srbov, Bolgarov, Rumunov itd., 3 milijone Kurdov, ki so tako samosvoji, da imajo skozinskoz svojo upravo in državi le davek plačujejo, če pride poni z vojaki, 1VL> milijona Armenccv. Ti narodi imajo vsak svojo zgodovino, prebivajo v pokrajinah, druga od druge kar najbolj se razlikujočih. s čisto drugačnimi potrebami in težnjami. Saj je med njimi še veliko napol nomadov.
Za take in tolike narodnosti ni centralni parlament. Saj sedanji že dolgo zboruje, pa ni še prav nobene postave sprejel. Narodi ne vidijo v njem zaščitnika in poroka za njihove interese in razvoj, ker vidijo, da tega tudi ne zmore. Sedanji turški parlament je le ustavna igra-č a, krinka, pod katero vlada rnladoturško vojaštvo. Dobre volje inladoturkorn nihče ne odreka, toda njihove težnje in podlaga, na kateri slone, je čisto v nasprotju z interesi osmanskih narodnosti in zato v nasprotju tudi z interesi države. Mladoturki so volitve za parlament vodili in, kakor je mladoturk Enver Bcy v znanem inter-vievu v listu »Acropolis« sam priznal, volivni aparat popolnoma zase izrabili. Turški parlament, kakršen je sedaj, nikakor m izraz javnega mnenja in je z ljudstvom kaj malo v stiku.
Sirci, Arabci in Armenci (Grke, Srbe in Bolgare ne štejemo, ker gredo njih težnje v resnici za popolnim odcepljenjem od Carigrada) povdarjajo potrebo osrednjega parlamenta za skupne zadeve, za armado, za finance, trgovinstvo, carinstvo; posamezne provincije, oziroma narodnosti pa naj dobe deželsko avtonomijo in svoje deželne zbore z dalekosežno po-stavodajavno in upravno koinpetenco. Cisto naravno! Kaj naj v Carigradu dela nekaj zastopnikov najrazličnejših narodov postave za Kurdc in Armence?, za provinciji E1 Džesire (Mezopotamija) in Ll Hcdžas (vzhodna Arabija)?, za Bas-soro ob perzijskem zalivu in za Beirut ob sredozemskem morju?, za Makedonijo v Evropi in za Erzerum daleč tam ob vznožju kavkaškem?
Mladoturško samovladje je sultanovo samodržtvo brez krvi in bojev odpravilo če bo pa brez krvi in bojev v stanu izvesti svoj v e 1 e t n r š k i program, to — m vprašanje, ampak brezdvomno je, da ne. Prave ustavne dobe v Turčiji še ni, kar so napravili mladoturki, je poizkus, ki se bo v doglednem času ponesrečil. Le v smeri narodne ali vsaj deželne avtonomije je spas velikega osmanskega carstva.
Gospodarstvo.
— Sora. (Živinorejska zadruga.) Letos smo imeli tu dvoje zanimivih predavanj. Koncem januarja je predaval g. kon-zulent o živinoreji in o zadružništvu, začetkom svečana se je predstavil na političnem shodu poslanec in deželni odbornik profesor Evgen Jarc. Prav ta zadnji shod jc bil kaj živahen in je mnogo gospodarjev volivcev posegalo v debato ter želelo raznih pojasnil. Vnel sc je med drugim tudi boj zoper zajca, ki ni dobil v obilnem zboru nobenega zagovornika. Po tem shodu je otvoril g. župnik Finžgar razgovor o živinoreji sploh in posebno o kravo-gojstvu. Nasvet, da bi se izbral odbor mož, ki bi šli gledat v Selca ustroj in razvoj zadruge živinorejske, je bil navdušeno sprejet. 22. t. m. se je peljalo na šestih sankah 14 mož iz Sore v Selca. Sicer je melo prav sibirski — kar pa ni nikogar ustavilo. V Selcih sta nas sprejela župnik in župan ter nam pokazala hleve in živino. Napredek umne živinoreje je zares lep v Selcih. Občudovali srno vzorne hleve, nekaj krasnih komadov govedi, ju-nic in bikov. Po ogledu smo sc zbrali pri I a v čar ju in obedovali. Tam nas je posetil tudi poslanec Demšar. Po obedu so govorili župnik Rožnik, poslanec Demšar, župnik Finžgar in Tavčar. Vsi ti napredni in praktični kravogoji so sprožili mnogo misli, ki so za umni in res napredni razvoj živinoreje velikega pomena. Le par jih navedemo: Ali ni ta panoga narodnega gospodarstva velik kos narodne emancipacije? Danes moramo redno v Nemce po pravo in pristno pasmo, dasi so vsi pogoji dani za isto vzorno živino pri nas. Ali ne bo na jugu — v Bosni, Dalmaciji — potreba izboljšati živinoreje? In kam se bo
obrnil jug? Preko bratov Slovencev bo moral težiti v Tirole med Nemce, če se mi naglo ne ganemo in ne izredimo pasme, ki bo tekmovala z ono v Pincgavu? Naj tisočaki ne teko iz dežele, marvdč naj se zlivajo vanjo! — Koliko se toži danes o draginji mesa! Mesarji so se letos norčevali iz kmeta. Nekaj mož je povedalo zglede: Pri eni govedi so profitirali od 50 do 7ii kron, ker je niso dali mesarju, ampak jo je zaklala zadruga. Pa so še odjemalci jedli meso po kroni! Zadružna mesnica ho regulirala tudi železni mesarski obroč in koristila konsumentu in producentu. V nedeljo se vrši v Sori ustanovni občni zbor, da se izvoli odbor, ki nato naglo za-počrie delovati v smislu pravil, ki se predložijo takoj vladi v odobrenje. — Sicer pa, kakor povsod zima groznozoba mdi v Sori. Zage in mlini stoje, tvorniea v Go-ričanah se komaj giblje. Bojimo se za ozi-minev ki so čez in čez pokrite z ledom. In še ni.'- upanja novi snegovi novi mrazovi!
* Nalezljive otroške bolezni v sliki ia podobi. Nazorno tablo po dr. Tinnppovein plakatu za šolo in dom je priredil dr. D e-meter p 1. B 1 e i w e i s. Izvrstno bo služilo to nazorno učilo za šole in za naša društva, kakor tudi za matere, ki jim je poznavanje nastanka, simptomov in pripomočkov proti sovražnikom otrokovega organizma neobhodno potrebno. Tabla ni prevelika, temveč za porabo zelo ročna, besedilo kratko in precizno, slike (osem) dobre in jasne. Na slikah so predočene ošpice (Rdtelii), škrlatica, davica, norice (Schafblattern) iu koze. Besedilo pa razloži še sledeče: dušljivi (oslovski) kašelj, hripo, trebušni legar in vnetje ušesnih slinavk. Izmed pripomočkov zavzemajo prvo mesto profilaktiška sredstva, osainlje-nje bolezni, prava hrana in hitra zdravniška pomoč. Tablo prav toplo priporočamo starršem, šolskim vodstvom in sploh vsem faktorjem v mestu in zlasti na deželi, ki imajo interes na tem, da se kužne otroške bolezni omejijo, zabranijo epidemije in sploh povzdigne ljudsko zdravstvo. Prav posebno pa opozarjamo krajne šolske svete, naj si omislijo to nazorno prekoristno tablo, ki je namenjena, da se obesi kot izvrstno nazorno učilo v šoli na steni, pa tudi v društvenih prostorih. Cena 4 K, po pošti 4 K 50 h. Naroči se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Nabavijo naj si to na-sf'isko učilo tudi naša društva, da se pouči ljudstvo o simptomih otroških bolezni in si pu.„če pravočasno pomoč.
Slovenska zn^stvena dogmatika: Verouk za višj a* „-de srednjih šol. Druga knjiga: Resnice katoliške vere. Spisal dr. Gregorij Pečjak. Rokopis te knjige, namenjene za 0. gimnazijski razred, leži že več mesecev pri naučnem ministrstvu, a potrjenje še vedno ni došlo. Upati je, da dojde prav kmalu; potem se začne knjiga precej tiskati, da bo do prihodnjega šolskega leta gotova. »Katoliška Bukvama« kot založnica bi rada že sedaj določila število iztisov. Da bo mogla biti cena nizka, moramo računati na to, da knjige ne bodo kupovali samo učenci, ampak, ker ' bo s to knjigo dovršena prva slovenska ! znanstvena dogmatika, tudi mnogi ne- ! učenci, zlasti duhovniki, pa tudi laiki, ka- ! teriin je pri srcu prospeh znanstvenega i slovenskega slovstva v vseh strokah. Ver- 1 ska vprašanja dandanes globoko segajo tudi v javno življenje, in prepričani smo, da bi se mnogo nasprotij ublažilo, ako bi se vsak izobraženec prizadeval, o teh vprašanjih poučiti se iz zanesljivih virov. Da bo Pečjakova knjiga talk vir, za to nam jamči priznana pisateljeva temeljitost. Ker je Pečjakova knjiga nadaljevanje verona- I uka za višje razrede srednjih šol, katerega prvo knjigo »Resničnost katoliške vere« i je spisal dr. Iv. Svetina, računamo tako, 1 da se bo izvun šole druge knjige prodalo primeroma toliko, kolikor prve. Te se je sicer že mnogo, vendar še ne toliko, kakor smo računali. Zato prosimo, da vsi, kateri še mislijo naročiti prvo knjigo, store lo, še preden določimo število iztisov druge knjige. Zlasti pričakujemo naročil od bogoslovcev in duhovnikov nc le ljubljanske. ampak tudi lavantinske, krške, goriške in tržaške škofije. Svetinova knjiga Resničnost katoliške vere«, katero je znanstveno in dnevno časopisje raznih struj jako laskavo kritikovalo, stane vezana 2 K HO h. po pošti K. »Katoliška Hukvarna« v Ljubljani.
= Trgovski = korešpondenf
popolnoma vešč slovenščini in nemščini ter knjigovodstvu, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe poti „Korešponden(" na upravništvo „Slo-vcnca" do 10. marca 1909. 3-1
548
risa
Za Šport in promet.
Zaloga koles
Puch, (Styrlo), Globus, Rfgent m drugih Malnlb znamk ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
prejem koles za emnjllrnnje, : poniklanje ter popravila :
solidno in oeno.
Karol Čamernlk
Ljubljana, Dunajska c. št. 9.
V Hrastju pri Šmartnem ob ondotni okr. cesti
ae proda dne 7. marca na prostov. dražbi
hiša s kovačijo
h. št. 13. Hiša je v dobrem stanju, poleg hiše vrt, zemljišče in pašnik. Več o tej prodaji pove čevljarski moj. g. Ig. U&akar, na Salu š*. IS. 541 3—1
Prodajam po najnižjih cenah
StelOŽe zn prodornim
v dobrem stanju.
Več se poizve v gostilni ,pri Panju', Vegove ulice.	574 2—1

vinskih sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Rc sner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156-9
Proda se dobro vpeljana
trgovina
z mešanim blagom. Naslov pove uprava »Slovenca".	586 3-1
~~ Veliko zalogo absolutni; zajamčenega
pristnega vina,
1097
priporočano opetovano od knezoškof. ordi narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo
v Vipavi. — lzborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemn« cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko drufttvo v Vipavi.
I hunc>
Ljubljana, Dvorni trg št. 3
priporoča velikansko i$ber Rimskih sušenj, kožuhov (kraljih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., ja gospode in dečke.
$trogo solidna, strokovnjaka postrežba.
Kdor hoče varno, mirno in hitro
v AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika	I63g 3o
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani i
Kalserin Auguste Vlctorla nosi 25.000 (on
Amerika....... 24.000 „
President Lincoln ... „ 20 000 „ President Grant .... , 20.000
Vožnja Ljubi jana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 \ dneva ter Ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej.
Prva slovenska modna : trgovina za gospode:
tm\M Mi

Ljubljano, Mestni trs št. 19
se najtopleje priporoča
Proda se 120 hektolitrov izvrstnega
bizeljskega vina
(Drenovec), rudečega in belega po zelo ugodni ceni, ter se kupci vabijo za četrtek, dne 4. marca 1909, ker se isti dan ob 10. uri predpoldan prične ta razprodaja.
Zapuščina umrlega Ivana Malusa, 5 8 Sušica š«. 2 B'Zfe9jsk0. 3-1
Za razpe6avanje naših
394 2-1
„1DEjlL"-pisalnih strojev
tiče za mesto Lijubljano in okolico zmožen strokovno tfeše in pri strankah znan
mr* zastopnik.
ich.Schott & Donnath,Dunaj IIL, Heumarkt 9.
Podružnice
Spljet, Cclovec ln Trst
- Delniška glavnica • K 3,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2
sprejema vloge na kn|lžlce in na tekočI račun ter je obrestufe po čistih
%%
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.
Podružnice
Spljet, Cclovcc ln Trst
Rezervni tond K S00.000.
sanskili postav v Turčijo izseljevali in se onui smatrali za osmanske podanike. Smeli bodo — kakor tudi oni Bosanci, ki se zdaj v Turčiji nahajajo razpolagati svoi...uiio s svojim nepremičnim imetjem v bosni. Tisti musulmanski Bosanci pa, ki sc podajo v Turčijo, ne da bi imeli namen so v nji naseliti, veljajo za avstroogrske podan,ke.
4.	Bosanski musulniani uživajo popolno versko svobodo in državljansko enakopravnost. Ime sultanovo se, ker je kalif vernikov, tudi nadalje imenuje v javnih molitvah. Vrhovni poglavar bosanskih niusuhnanov jc, kakor dozdaj, carigrajski Sejk-il-lslam, ki sme z njimi v verskih rečeh svobodno občevati.
5.	Avstrija plača Turčiji za njeno drž. posest v Bosni 21- milijona turških funtov v zlatu 15 dni no ratifikaciji tega protokola.
0. V teku dveh let po ratifikaciji sklene Avstrija s Turčijo trgovinsko pogodbo, če jo sklenejo tudi druge vlasti. Medtem Avstrija dovoli, da Turčija 15 dni po ratifikaciji zviša vrednostno carino od 11 na 15'', dalje dovoli, da uvede Turčija nove monopole, • oziroma užitninski davek od petroleja, cigaretnega papirja, žveplenk. alkohola in kart. To vse seveda pod pridržkom, da sc carina in monopoli nanašajo enako tudi na uvoz iz drugih držav. Turška monopolna uprava bo obvezana ;.;otov odstotek monopolskega blaga naročati v Avstro-Ogrski.
7.	Avstrija odpravi svoje poštne urade v Turčiji tam, kjer ni drugih inozemskih drugod jili jc voljna odpraviti, kadar jih odpravijo tudi druge velevlasti.
8.	Isto velja za kapitulacije, sodne predpravice avstrijskih konzulov. V to svrho bo seveda treba konference.
Ratifikaciji protokola na Dunaju in v Carigradu se morata izvršiti največ v teku dveh mesecev. Po ratifikaciji stopijo določbe v veljavo.
Tajna pogodba glede Sandžaka.
Trdi se z vso gotovostjo, da sta Avstrija in Turčija sklenili tudi tajno pogodim glede Sandžaka. Obe velevlasti bodo druga drugo podpirali, da Srbija nc zasede Sandžaka. Veliki vezi.- je izjavil, da sta se Avstrija in Turčija sporazumeli, da se Srbiji ne dovolijo nobene teritorijalne, pač pa gospodarske koncesije.
Dnevni novice.
b Shod S, L. S. v Šinartnem pod Šmarno Goro sc jc vršil včeraj popoldan oh veliki udeležbi zavednega Posavja. Predsedoval je načelnik »Kmečke zveze«, deželni poslanec g. Miha Dimnik. Drž. in dež. poslanca dr. Ivan Šusteršič in P o v š e sta ob navdušenem pritrjevanju poročala o delovanju S. L. S. v državnem in deželnem zboru. Na predlog g. župana Teršana, g. nadučitelja Lavtižarja in g. župnika Lesarja, je shod ob viharnem in gromovitem pritrjevanju vseli zbranih volivcev izrekel soglasno zahvalo in zaupnico poslancem S. L. S. — Bil je lep dan za S. L S., ki je pokazal, da*so se v Šmart-nein in okolici združili vsi možje brez izjeme pod ponosno zmagonosno zastavo S. L. S. Ta lepa edinost utegne roditi še obilo dobrega sadu za one divno-krasne kraje ob vznožju čestitljive Šmarne gore. ; Sijajeu shod ie priredila v nedeljo, m. m., S. L. S. v Podbrezju. Govorili .mi deželni odbornik Fvgen Jarc, državni poslance Demšar in deželni poslanec Piber.
V Križeh pri Tržiču je govoril 28. m. rn. M. Moškerc v izobraževalnem društvu o tisku s posebnim ozirom na katoliški tisk, kakor tudi glede na liberalni in socialnodetnokraški tisk.
f Dr. Krek jc imel 28. m. 111. shod v Sv. Križu pri 'Trstu.
+ Predavanje v Preski. Včeraj se jc vršilo predavanje v delavskem društvu v Preski. Predaval jc Gostinčar o vzrokih bojkota na 'Turškem in o posledicah.
+ Javno predavanje jc imela v nedeljo Blaž-Potočnikova čitainjca« v Št. Vidu nad Ljubljano. Pred prav obilnim občinstvom je predaval g. profesor Petino v o obdelovanju travnikov ter umetnem gnojenju.
4 V Domžalah je bilo včeraj v izobraževalnem društvu predavanje o alkoholizmu. Udeležba ie bila obilna, pazljivost in zanimanje veliko. Zasnoval sc bo absti-iieeni krožek, oziroma organizirale se čete abstinentov.
; Ustanovnih S. K. S. Z. je postal č. prof. Frančišek Pengov z zneskom 20 kron. Hvala! Naj bi ga posnemali vsi premožnejši naši somišljeniki!
Zaupni shod katoliško - poetičnega b ustva na Koroškem je postavil dne 25. t. "i. za deželnozborske kandidate, in sicer ■ kmečki skupini I. V c I i k o v e c - D o -r I a ves: grebinjski župan Fiorijan El-.c r s d o r f e r v Rn vžu; 2. P I i b e r k -' e 1 e z n a Kaplja: Franc G r a f c n -111 e r, državni poslanec in posestnik na
Brdu, morebitni kandidat monsignor Valentin P o d g or c v Celovcu; d. B c I j a k-P a t e r n i o 11 - R o ž e k : Janez V o -š p črni k, pos. v Zgornjih Jezercih pri Vrbi; 4. T r b i ž - P o d k 1 o š t e r : Josip Š k r b i 11 a , p. d. Kazin, posestnik in živinozdravnik v Hudih Dolih pri Vratih. V splošni skupini C e 1 o v e c - V e I i k o -v e c - I) o b r I a v e s - P I i b e r k - Z e -1 c z n a Kaplja: Franc G r a f e n a u e r, : državni poslanec in posestnik na Brdu.
Pustni torek v škofjeloških zaporih. Velik halo je bil na pustni torek v škofjeloških zaporih. Pusten dan je, si je mislilo šest kaznencev, kaj bomo v zaporih sa-movali, ko je tako luštno v Zabnici. Hajd, pcbegnimo! Pa so zapustili zapore in hitel, pusta praznovat v Zabnico. Ko so za junaški čin izvedeli orožniki, hajd za njimi, pa so se peljali v Zabnico, kjer so dobili begunce; 4 so ubogali orožnike iu šli nazaj z orožniki v škofjeloške zapore, dva sta pa pognala pusta do konca in sc povrnila .-prostovoljno* na pepelnico nazaj v škofjeloško deželo ričeta in neprostovoljne pokore.
—	Umrl je primarij tržaške deželne j bolnišnice dr. V. Liebmann.
—	Sneg v Pulju. Iz Pulja javljajo: T11-! di tukaj je bil zadnje dni hud mraz. V pe-i tek zjutraj je začelo močno snežiti in sne-; žilo je ves dan. Obenem je razsajala burja. ; Toplomer jc večkrat pod ničlo. Tudi na | morju je bilo zelo slabo vreme.
—	Vpokojen je na lastno prošnjo Peter Gilly, c. kr. poštni oficijal v Višnji gori.
—	Prcmeščenje, Okrajni komisar v ; 'Tolminu Jožef Mosettig je premeščen v
; Gorico; konceptni praktikant Bogomil | Berbuč je premeščen iz 'Trsta v Tolmin.
Gospod Ivan Žnidarič, nadučitelj : v Brusnicah, je umrl v nedeljo popoldne v bolnišnici v Kandiji. Pogreb bode v to-! rek, dne 2. marca, ob pol 3. uri popoldne.
—	Uinrl je v Radovljici znani posest-| nik in barvar J. Tome poleg kolodvora.
Nezgoda. Ko sta se vozili h pogrebu svojega- svaka g. Bezeka, učitelja na Gočah pri Vipavi gospe Mici Ditrili in ; in Josipina Žakotnik iz Postojne, jima je i pri cestarski hiši v »Rebcrnicah« pred Vipavo huda burja, ki je znana le onemu, ki : je kedaj potoval v hudi zimi po Notranj-, skem, prevrnila voz tako. cla so se obedve 1 gospe in kočijaž močno poškodovali. Ven-! dar so poškodbe take, da je upati, da ne j bode zle h posledic.
Konjski semenj v Pazinu. Dne 20. j februarja je bil v Pazinu prvi konjski se-j inenj, ki ga ie priredila vlada, da nakupi I kone za vojsko. Prignali so iz vseh krajev 1 Istre lepih živali, a častniki so kupili za erar le dva konja.
Nova slovenska kolonijalna trgovina v Gorici sc odpre v kratkem v hiši »Centralne posojilnice«. Otvorita jo Ljubljančana brata Ande r \v a I d.
Bavarsko - nemška pivovarna v Lescah prične menda z delom to spomlad.
Z južne železnice. Južna železnica je zelo »postrežljiva« svojim potnikom, to jc že znano Na vlakih, ki vozijo med Reko in Ljubljano na je uvedla sedaj še vagone, v katere ob sedanjem sneženem času ria-letava prav pošteno sneg, kakor zunaj na ravani. In 'tke vagone ima južna železnica za II razred.
—V Rim se odpeljejo hrvatski romarji iz Zagreba 23. aprila t. I. Potovali bodo čez Peko v Ancono, od koder obiščejo Loreto. V Rim prispejo 25. aprila okrog polnoči. V Rimu ostanejo štiri dni. 28. anrila se vrnejo no isti poti domov. Stroški za vožnjo in vso preskrbo od An-cone naprej in tjc nazaj znašajo za prvi razred 125 kron, za drugi 104 krone, za tretji 89 kron. To velja, če se oglasi 300 romarjev. Ce bi jih bilo samo 100, znašajo stroški 137, 112-50 oziroma 94-50 kron. Prijave z aro 10 kron do 15. marca uredništvu »Hrvatstva« v Zagrebu.
—	V Iki se zdravi letos 99 duhovnikov iz raznih škofij, med temi vrli solčavski župnik gospod Miloš Šmid in hajdinski župnik gospod Janez Toman.
Nevarno je obolel č. g. kura' Jos. Golob v Podgori.
Mlinarji ob Bistrici. Piše nam mlinar: Skoraj vsi mlinarji ob Bistrici v kamniškem okraju trnimo žc devet mesecev ogromno škodo, ker sedem mesecev ni bilo vode zaradi suše in žc dva meseca zaradi hude zime. Mi smo v obupnem položaju, posebno ker vidimo, kako lepo se dela v tukajšnjih namili mlinih, in mi mali mlinarji na čakamo brezuspešno boljših časov. Ko delajo lastniki velikih mlinov, naši mlini stoje in poslušajo, 'l ega pa slavna davkarija v Kamniku ne upošteva, temveč nam pošilja plačilne onomine ter preti z rubežnijo. Človek res nc ve, kaj bi storil, ali plačal davek ali pa kupil potrebni živež druižui. Zato nam ne kaže drugega v tem obupnem položaju, kakor cla se zdramimo vsi mlinarji ter vložimo skupno prošnjo na c. kr. oblast, naj nam predpisane davke od mlinov za leto 1909 popolnoma ali pa vsaj deloma odpiše.
Stalerske noulce.
š Socialnega tečaja v Braslovčah se
udeležuje, kakor se nam brzojavno poroča. nad 200 oseb.
š Pozlvnlce pod orož\e so dobili tudi nekateri srbski visokošolci v Gradcu. Odpeljali so se že v domovino.
Ljubljanske noulce.
JAVNO PREDAVANJE
v ve'lki dvorani »Uniona«
bo jutri, v t o r e k , točno ob pol 8. uri zvečer.
Predava dr. V. Rožič
O KRAJIH AVSTRIJSKO - SRBSKEGA SPORA
Krasne skioptiške slike bodo kazale kraje, na katerih se bodo morda razvili zanimivi dogodki.
Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.
Vstop za vsakega brezplačen.
Vsi k temu predavanju!
Ij S. K. S. Z. ima danes zvečer ob navadni uri sejo.
Ij Občni zbor »Ljub jane« bo. kakor žc poročano, danes ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih (hiša stavbinske družbe »Union«, Frančiškanske ulice).
Ij Izvanredni občni zbor k. s. izobraževalnega društva v Vodmatu sc je izvršil včeraj dopoldne ob prav obilni udeležbi, (i. kaplan Petrič je povdarjal nujno potrebo izpremembe pravil, da bo društvo obsegalo vso šentpetersko župnijo v mestu Ljubljana. Izpremeni se tudi naslov društva in se sedaj društvo imenuje »Šentpetersko prosvetno društvo«. Izprememba pravil je bila enoglasno sprejeta.
lj Občni zbor »Rafaelove družbe« sc vrši v četrtek, dne -I. marca 1909, ob t), uri zvečer v prostorih krščansko-so-cialne zveze (hotel »Union«, vhod iz Frančiškanskih ulic) po sledečem sporedu: I. Splošna poročila. 2. Blagajniško poročilo. 3. Volitev 15 članov odbora in 5 namestnikov. 4. Volitev dveh delegatov v osrednje društvo. 5. Volitev dveh pregledoval-cev računov. 6. Razni nasveti. Vsi p. n. člani in sploh vsi, ki se zanimajo za družbo ter ji hočejo pristopiti, se uljudno vabijo k mnogobrojni udeležbi. Zlasti pa se uljudno vabijo zunanji gg. člani odbora.
Ii Zanimivo predavanje. V sredo, dne 3. sušca, bo predaval pri mesečnem sestanku »Društva slovenskih katehetov < profesor dr. Demšar o s a rn o d e I a v -nos t i učencev. Pri slučajnostih bo razgovor o bibličnih stenskih slikali, ki bi jih oskrbelo katehetsko društvo. Lokal: Dvorana »Katoliške Tiskarne«, II. nadstr. Začetek ob petih popoldne. Odbor D. S. K. opozarja, naprošen od upravništva »Slov. Učitelja«, p. 11. naročnike, ki so nri drugi številki dobili položnice z računom za več let, naj bi ne prezrli svoje obveznosti. Upravništvo bi bilo drugače prisiljeno, s prihodnjo številko list ustaviti.
lj Meščanski klub ima jutri (torek) po dokončanem predavanju o Bosni in Hercegovini svoj redni večer v »Unionu« v mali dvorani. Nanj opozarjamo vse člane, njih rodbine in prijatelje.
Ij Pevska šola v moškem zborovem petju bo v slovenskem glasbenem društvu »Ljubljana« vsak četrtek točno ob 8. uri zvečer. Skušnje moškega zbora so vsako sredo in vsak petek ob 8. uri zvečer.
Ij Vseh volivnih upravičencev v Ljubljani za bližnje dopolnilne občinske volitve je 5048, torej 56 manj, kakor lani. V prvem razredu je 798 volivcev, v drugem 1499 iti v tretjem 2751, med tem ko jih je bilo lani v prvem 789, v drugem 1554 in v tretjem razredu 2761 volivcev. Volivni imeniki so od danes nalje skozi 14 dni vsakomur na vpogled ob navadnih uradnih urah v mestni posvetovalnici.
Ij Na stopnjicah se ubila. Ko je prišla danes ponoči domov žena bivšega posestnika v Škofeljci, sedaj stanujoča na Mar-t!novi ccsti št. 19, Marija Anžičcva, je na stopnjicah padla in se ubila. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Pokojnica jc hči znane gostilničarkc iz Brezovice, Debele Lize«. Ko sta z možem na Škofeljci prodala posestvo, sta kupila drugo v Domžalah in se v Ljubljani Ic začasno nastanila.
Ij Umrli so: Udova gosna Marija I. 11 c k 111 a 11 n v Jožcfinišču, stara 88 let: ti r o gori n Neža. kuharica, stara 72 let, NorijanSke ulice štev. 7; Ferdinand Sini o 11 e 11 i , zlatar. Mestni trg št. 6; Niko-laj W a g u c r, Jenkove ulice štev. 0.
Ij Prememba posesti. Hišo občinskega svetnika g. Jos. Kozaka na sv. Petra cesti št. 56 jc kupil g. Josip Grošelj pri iipravništvu Slovenca« za 11.000 K.
Ii Velik ogen'i. Včeraj v iutro, 27. febr., obveščeno je bilo gasilno društvo telefo-n:čno o nekem noža rit in Bleiueisovi ccsti. Gasilni treti odpeljal se je takoi na
lice mesta, kjer je bila že streha hiše Barona Sciivvegcl-a vsa v ognju. Gasilno društvo, videč, da preti velika nevarnost za razširjenje ognja, je dalo z dvema streloma zbrati vse gasilce. Med tem so pa gasilci že vložili prvo cev po stopnjišču ter so vzlic hudemu in težkemu dimu prišli do podstrešnih stanovanj. Gorela je že cela streha, stanovanja in shrambe. Težko stališče so imeli gasilci. Vročina jc bila tako intenzivna, da so se morali menjavati. Nekaj oprave so rešili. Pri njihovem delu so pomagali prav pohvalno vojaki polka št. 17. Med tem pride velika lestva z načelnikom g. Striceljem ter se takoj postavi nad streho z eno cevjo in tretjo zopet po stopnicah. Tako sc je začelo uspešno dciovati. Bati sc je bilo. da ogenj pride tudi v sosednjo hišo, a se je to srečno preprečilo. Za vse slučaje je bila napeljana četrta cev po stopnicah sosedove hiše dr. Leskovica. Po preteku treh ur jc bila vsaka nevarnost odstranejna, a gorelo je še vsevprek. Ob 10. uri odšlo je društvo in pustilo stražo do danes 9. ure zjutraj. Vzrok požara .ie baje goreč pepel, shranjen poleg drv pod streho. Vzrok je bil pa tudi v zidavi. Stanovanjski, posebno poševni zidovi, so pribiti skoraj direktno na špirovce strehe, potem z obojim obiti in malo z malto obnietani. Ni čuda, ako začne tako podstrešno stanovanje goreti, ako se vname tudi streha, ker je v direktni zvezi s streho. Taka zidava jc seve po stavbenem redu nezakonita. Škodo cenijo na tisoče. Lastnik je bil zavarovan pri »Assicurazioni Generali«. Posebno občutno škodo ima rezbar Ivan Novak, kateremu sta zgorela dva šivalna stroja poleg pohištva iu perila. 'Tudi ietničarskemu pazniku Franu Karblu iu zastopniku Filipu Kancu ie zgorelo mnogo perila in pohištva.
Ij Poštne vesti. Absolvirani srednješolec J. Oblak je imenovan za poštnega praktikanta v Ljubljani. Prestavljen je stavbinski adjunkt Alfred Dejak iz Trsta v Ljubljano.
Ij Slovensko gledališče. Operi *Ca-valleria rusticana« in »Pagliacci« sta pokazali na vrhuncu g. pl. Vuiakoviča. glo-bokoumnega igravca in mojstra glasu. V Cavalleriji« je ustvaril tip Sicilijanca par evcellencc neko veličastno divjost, lepoto naturnc iu izvirne strasti. V »Paglia-ccili« jc g. Vulakovič bil zopet središče vsemu; v vlogi zlobnega pohabljenca si ne moremo želeti boPšega interpreta. Krasen venec, ki ga je dobil, je bil več kot žasl;, " žen. Za njim seveda gdč. Nordgart/v/ji ' potem g. Fiala gdč. Haderbolčeva pa ie popolnoma pogrešila^vojo'nalogo; tako glede na vnanjost, teJKr;; vfa igro. Saj se ni igral kabaret, ampak »Cavalleria . Tudi orkester pri »Cavalleriji« ni bil čisto na višini.
Ij Iz pisarne slovenskega gledališča.
Jutri, v torek, se poje tretjič francoska opereta » M a s c o 11 e - (angel sreče) z gdč. Hadrbolčevo, g. Povhetom in g. Boluislavoui. V petek, dne 5. t. 111., se pojeta operi »Cavalleria rusticana in »Pagliacci«.
Ii Dober žid — nemški gledališki ravnatelj. Nemški gledališki ravnatelj Wolt vedno bolj kaže svojo židovsko nrav. Radi zadnjih sklepov deželnega odbora, ki jc dal »Dramatičnemu društvu« v dežel iem gledališču večji delokrog, zahteva sedaj Wolf, da 11111 nemški »Thcatcrvereiii". dosedanjo subvencijo 24.000 kron zviša na 44.000 kron. češ, da pod drugim pogojeni nemškega gledališča v Ljubljani nc more prevzeti. Tako sc počasi, a gotovo praznijo mošnjički ljubljanskemu nemštvu.
Ij Čedne športne razmere. Včeraj jc bilo napovedano sankanje v Bohinju. Došlo je mnogo tujcev. Sankališče pa jc bilo bdkidano Ic v dolžini kakih 50 metrov. Gostje so morali sami kidati sneg s san-kališča. Šele ob 12. uri je prišel plug za odmetavanje snega. Posebno Nemci so se nad takim redom ogorčeno pritoževali. To je presneto slaba reklama za sankaii-šče, zato naj sc v bodoče preskrbi za red.
Jako primitivne razmere so tudi na ljubljanskem mestnem drsališču. Predvčerajšnjim so drsalci morali z ledu sami odstranjevati sneg, ker ni bilo nikogar drugega, ki bi to opravil. Na nemškem drsališču je seve preskrbljeno za boljši red. Tam je nastavljen delavec, ki skrbi, cla sc led očisti. Ko so drsalci hoteli včeraj na mestnem drsališču zopet sami očistiti led, jim jc tam nastavljeni Korošec to prepovedal, češ, da ima od gospodov zapoved, da sc za vsako stvar mora prej vprašati gospode. Tako je urejen šport cclo v moderni Ljubljani. Ko pride južno vreme, bo pa prenehal spor. kdo spravi sneg z ledu. In na to merodajni gospodje pri mestnem drsališču menda čakajo.
Ij Umrl je v 'Trnovem Janez 'Tome. Bil jc vojak ob času laške vojske pod maršalom Radeckijeiti ter je bil takrat vsled slabe vojaške informacije za mrtvega proglašen. Došlo je poročilo njegovim stari-šem: Vaš sin Janez Tome je bil ta in ta
dan v bitki na Laškem ubit. Po prestani vojski jo pa Janez srečno domu prironia na začudenje in veselje svojcev ter še živi dolgo dobo let do visoke starosti 85 let. Večni mir njegovi duši, sorodnikom pa naše sožalje!
Ij Kap zadela. Ko je v soboto prinesel pismonoša v izseljevalno pisarno gospoda Ii. Tavčarja v Kolodvorskih ulicah pisma, je opazil, da leži pisarniški uradnik gospod Hinko M a y 11 e , sin c. kr. davkarjc-ve vdove, za pisalno mizo na tleh mrtev ii; o tem takoj obvestil hišnega gospodarja. Na lice mesta došla zdravnika sta kon-statovaia, da je Hayneja zadela kap in odredila, da se je truplo prepeljalo v mrtvašnico k sv. Krištofu. Pokojnik je bil vdovec ter rojen 10. decembra 1873 v 'Trebnjem in onstojen v Metliko.
IZPRED TUKAJŠNJEGA POROTNEGA SODIŠČA.
Požigalec. Jožef Zupan, 27 let star, pristojen v Senčurje, dninar, brez stalnega bivališča, je znan, da nerad dela in .se okolu klati, ljubi žganje, živi pa od tega, kar niti ljudje po hišah prostovoljno poda-re. Dne 19. decembra m. I. se jc zopet /. žganjem opijanil, vendar je, kakor sam priznava, bil še toliko trezen, da je dobro vedel, kaj da dela, ter se jc vedel tudi na posamezne podrobnosti dobro spominjati. Okolu II. ure ponoči je šel iz Cešnjevka v Praprotno polico. Ko je prišel do hiše Marije Maček, podtaknil je dve goreči užigalki v slamnato streho poda. Slučajno je pa mimo prišel Gašper Murnik in videl obdolženčevo početje. Ko jc Murnik zakričal, zbežal jc zažigalec proti Trati. Ker jc bila tema in zaradi oddaljenosti ni mogel storilca spoznati, je Murnik takoj poklical soseda Blaža, katerima se je posrečilo ogenj pogasiti. Ko bi ta dva ne bila pravočasno pri rokah, zgorela bi ne bila samo Mačkova hiša, temveč tudi 20 korakov oddaljena hiša soseda Blaža ali pa še cela vas. Ker je v hiši poleg poda spala Marijana Maček, jc skoro gotovo, da- bi bila tudi ta zgorela, da ui Murnik pravo-, časno ognja zapazil. Orožnikom se je posrečilo kmalu Župana aretovati. Prvotno je hudodelec dejanje tajil, konečno pa vse pripoznal. Obdolženec pravi, da sam ne ve, zakaj ie zažgal, in trdi, da je imel neko jezo, kateri je dal s tem duška, da je hotel katerokoli poslopje zažgati. A temu ni tako. To posestvo je bilo nekdaj last njegovega brata in tu je preživel Zupan svoja prejšnja leta. Potem je kupila Marija Maček to domačijo od brata, kar je gotovo Zupana jezilo, da se je hotel na ta načia maščevati. Obsojenec je bil obsojen na sedem let težke ječe ter je kazen takoj nastopil,
TMnskn In brzojavna poroči.
POLOŽAJ POSLABŠAN ? — RUSKI GENERALNI ŠTAB PROTI VOJSKI?
SRBIJA NOČE GOSPODARSKIH KOMPENZACIJ ?
(Glej politiški pregled.)
Belgrad, L marca. Tudi tisti krogi, ki so dozdaj upali, da se spor med Srbijo in Črno goro na eni ter Avstrijo na drugi strani poravna mirnim potom, sodijo zdaj o položaju pesimistično. Krogi, ki stoje ministru Novakoviču blizu, pravijo, da Srbija odklanja gospodarske koncesije in hoče teritorijalne.
Berolin, I. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Cetinja, da je črnogorski ministrski predsednik Tomanovič izjavil, da je razmerje med Črno goro in Srbijo bolj kot kedaj prisrčno in da bo Črna gca na strani Srbije z vsemi sredstvi branila svoje interese, dokler se ne bo vsaj minimum srbsko-črnogorskih zahtev izpolnil.
Magdeburg, I. marca. »Magd. Ztg.« poroča iz Peterburga, da jc ruski generalni štab izročil carju spomenico, v kateri izvaja, da je Rusija neoborožena in se zato ne more spuščati v pustolovstva. Vest o obisku kneza Nikolaja črnogorskega v Pcterburgu, je neosnovana.
RUSIJA OEICIELNO IZJAVLJA SRBIJI, DA NI ZA TERITORIJALNE KONCESIJE.
Peterburg, I. marca. Ruski brzojavni urad poroča: Odgovarjajoč na sporočilo srbske vlade, v katerem slednja zagotavlja, da je resnično miroljubna, nima nobenih agresivnih namenov, 'e trdno sklenila, da se vzdrži vsakega provokatoričnega dejanja in prepušča posvetovanje o potrebah in interesih Srblie veievlastem, je ruska vlada po svojem belgradskem poslaniku srbski vladi nasvetovala, naj kategorično Izjavi, da se odpove teritorialnim kompenzacijam in se popolnoma v vseh, na dnevnem redu stoječih vprašanjih podvrže velesilam.
IZJAVA KRALJA PETRA.
Belgrad, 1. marca. Dopisniku »Mati-na« ie izjavil kralj Peter: Mi nismo izvr-
S 3	Čaa opa-aovan|a	Stanje barometra v mm	Temperatura po Ccliljn	Vetrovi	Nebo	«JO C O p 5 = 1
27	9 zveč.	737 8	— 2-4	brezvetr.	oblačno	
28	7. zjutr.	33-9	-26	sl. ssvzh.	sneg	8-3
	2. pop	32-4	— 0-4	sl. jvzh.	oblačno	
28	9. zveč.	33 3	- 12	brezvetr.	.	
1	7. zjutr.	32 4	— 40	•	megla	63
	2. pop.	281	-03	i	sneg	
šili nobenih vznemirjajoči)! priprav. Vse, kar želimo, je nekoliko prostora na soinui in nekaj zraka, da se ne zadušimo.
BREZ TERITORIJALNE ODŠKODNINE SRBIJI VOJSKA?
Belgrad, 1. marca. Vojni minister je poslal zunanjim tvrdkam plačilo za naročeno strelivo, da izvršitev naročil pospešijo. Vojno ministrstvo je določilo, da se meja trdnejše zastraži. IS. in 7. polk, ki sta bila razvrščena po raznih srbskih mestih, sta danes odšla na mejo. Belgrad bodo več ali manj vojaki zapustili ter se bo srbska armada koncentrirala v notranjosti dežele na močno utrjenih stališčih. Glavna koncentracijska točka bo baje Mladeno-vac, odkoder sc bodo čete tret;c divizije opirale na Dunavo, Drino (in Šumadijo. Detajli mobilizacije so strogo tajni. Danes jc zapustil en bataljon infanterije Belgrad. Sklenjeno' je, da večino mest ob bregovih Donave iu Save Srbi zapuste brez vsakega odpora.
Belgrad, I. marca. Vsi listi izjavljajo, da brez teritorijalne odškodnine Srbiji ne preostane druzega kot vojska. »Politika« pravi, da se razvije vojska na življenje in smrt: Obnašanje Rusije bo za nas: krvava skušnja, katere ue bomo nikdar pozabili. Poročevalcem pariških listov je izjavil Milovanovič, da oficielno srbska vlada še nima v rokah sveta velesil, naj opusti vsako zahtevo na teritorijalno odškodnino, domneva pa in se boji, da tak sklep obstoji. Avstro-Ogrska bi, ako bi dovolila Srbiji ozek košček zemlje med Črno goro in Srbijo, spravila se z 10 milijoni Srbov.
NOVI PREDSEDNIK DRŽAVNE ZBORNICE.
Dunaj, 1. marca. Gotovo je, da bo izvoljen za predsednika državnemu zboru dr. Pat ta i.
DEMONSTRACIJE V PRAGI.
Praga, I. marca. Na Vaclavovem trgu so bile včeraj radi provokacij nemških buršev zopet velike demonstracije. Burši so bili natepeni. Policijo so demonstranti obmetavali s kamni in metali pod konje ■policistov pokalice. Policija na konjih je naskočila demonstrante in jih pregnala. Nekaj oseb je bilo aretiranih.
Meteorotogično poročilo.
Vlilna n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
Srednja predvčerajšnja temp. — 2-50, norm. 10°. Srednja včerajšnja temp. — 1'4°, norm. 1*2°.
SM. „E uodin"
Specialiteta za kadilce.
3265	Glavna zaloga:	(11
Lekarna Ub. pl.Trnkozcy r Ljubljani. J«"«- iJ»-o€i«i i«-
vila z vrtom
v jako lepem kraju v Ljubljani, oddaljena od glavne poste 15 minut, pripravna za kakega vpokojenega gospoda. Cena jako nizka. Poizve se pri upravništvu „Slovenca".
____306 (7)
Cujte! ==
573 2-1
2J1 Karbidi
franko kolodvor prejemnika za IOO kilogramov le 27 kron.
305. ftrRe t^SS* » Ribnici.
Jliša šf. 58 shicv°m
podom,
v Vižmarjih sk~,
njive, travniki, gojzdl (zemljišča je 5 oralov 1200 kvad. sežnjev) se iz proste roke
E== za 14.000 K proda.
577 4-1
Slouencp, mmi toKoj v priletno in mitji Mcito tlsKorno J. Krojne nas!. Noto mesto
589 i
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti ljubljene soproge, svakinje in tete, gospe
Morile Rlhtar roj. Vlndli
soproge zavarovalnega uradnika
izrekam tem potom vsem prijateljem in znancem najtoplejše zahvalo.
Zahvaljujemo se takisto prečastiti šempeterski duhovščini, posebno pa preblagorodnemu gospodu Ivanu Hribarju, ravnatelju banke „Slavije" in županu ljubljanskemu ter gg. uradnikom in gdč. uradnicam banke „Sla-vije" slavni čitalnici šišenski, vsem ostalim številnim udeležnikoni pogreba in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali poslednjo čast nepozabni pokoj-nici In nas preostale tolažili ob težki izgubi.
Ljubljana, 27. februarja 1909.
Žalujoča rodbino.
«c3r Pozor l
kavarna Jlirija'
Kolodvorske ulice št. 22, 3 minute od južnega kolodvora. 495 4 — 1 je vsak dan
vso noč odprfč).
V posebni sobi kavarne je na razpolago
nov moderni električni pianino.


Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoozy zrave* rotevža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
3257 52-


Vinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po nizki ceni. Dobe se tudi sodi od 15 do 20 hektolitrov.	66 12
FRAN CASCIO
Šelenburgove ulice št. 6.
Namesto vsakega posebnega obvestila
t
595
Ema Simorietti naznanja v lastnem ter v imenu svoje svakinje Karoline Kozmuth roj. Simonetti in svojega svaka Dr. Juliana Kozmutha, c. kr.
okrajnega sodnika, vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem pre- j| tužno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga ozir. brata in svaka, blagorodnega gospoda
Ferdinanda Simonetti=ja
Juvellrja In hiinega posestnika,
ki je danes ob 10. uri dopoldne po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek dne 2. marca 1909 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št. 6 na pokopališče k sv. Kržu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah. Ljubljana 28. februarja 1909.
Zahvala. 594
Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in strica, gospoda
Frana Peršla
c. kr. evldeninega vii. zemljemerca v p.
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nam izkazano sočutje ob času bolezni in smrti, ter mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu najsrčnejšo zahvalo.
Priporočamo rajnkega v blag spomin in molitev.
Sp. Šiška-Ljubljana, 1. marca 1909.
Žalujoča rodbina Peršlota.
- 50.000 PAROV ČEVLJEV! -
4 pore čevljev zd samo R T-.
Vsled plačilnega zastanka nekaterih velikih tovarn sem bil poverjen prodajati večje zaloge čevljev globoko pod lastno ceno. Prodajam torej dva para moških In dva para ženskih čevljev na zadrgo Iz rjavega ali črnega galoširanega usnja z močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša oblika. Velikost po oblikah.	540 (3-1)
Vsi iiirje pari stanejo samo K 7'—.
Pošilja se po povzetju. — Zamena dovol|en» ali denar naza|.
P. LUST, izvoz čevljev, Krakov 51.

ZAHVALA.
590 1-1
Ob priliki bolezni in smrti našega soproga, oziroma očeta, brata, strica, tasta in deda, gospoda
Valentina Tre ven-a
trgovca ln posestnika
nam je došlo toliko dokazov srčnega sočutja, da nam je nemogoče se vsakemu posebej dostojno zahvaliti. Izrekamo zato tem potoni najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nas tolažili ob času bolezni in smrti dragega pokojnika, zlasti zahvaljujemo čast. g. mestnega kaplana Franca Omišiča, ki je pogosto obiskaval ranjkega ob času njegove bolezni ter ga previdel s sv. zakramenti za umirajoče, častito duhovščino idrijsko, posebno pa še čč. gg. duhovnike iz okolice, ki so prostovoljno blagovolili na zadnji poti spremiti nepozabnega umrlega ter mu s tem izkazali svoje posebno spoštovanje, dalje zahvaljujemo vse darovatelje krasnih vencev, slavno »Katoliško de avsko družbo" in njen telovadni odsek, ki se je žalnega sprevoda udeležila s svojo zastavo, slavni moški pevski zbor te družbe, ki nam je lajšal tugo s tolažlji-vimi žalostinkami, kakor tudi zastopnike društev slavnega »Gasilnega društva", »Prijateljev Srca Jezusovega", ^Podružnice Slomškove zveze", .Dekliške Marijine družbe", kakor tudi vseh drugih društev; končno zahvaljujemo g. gerenta idrijskega mesta Jos. Zazula, slavno c. kr. uradništvo, gg. profesorje, učiteljstvo in meščanstvo, zastopnike raznih trgovskih tvrdk, kakor tudi vse druge mnogoštevilne udeležence pogreba, ki so od blizu in daleč prihiteli, da izkažejo zadnjo čast blagemu pokojniku. Vsem skupaj in vsakemu posebej: Bog plačaj I
Idrija, dne 26. svečana 1909.
Žalujoči ostali.
Natančneje se izve pri Jožefu Jakošu, posestniku v Viž-ir.arjin, b. 51.58, pošta Št.Vid nad Ljubljano.



____V