Leto IT. V Celju, dne 18. februarja 1909. Št. 7. NARODNI LIST [shaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — 7»e pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati a« naslov: HKapodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „N aro dni List," v Celju. Ponemčevanje slovenske zemlje s strani c. kr. drž. železniškega ravnateljstva v Beljaku. (Interpelacija poslanca Robleka In tovarišev na vodjo železniškega mi-nisterstva.) Državno železniško ravnateljstvo v Beljaku si je postavilo nalogo, da ponemči njemu prideljeno okrožje. Posrečilo se mn je, da je odstranilo iz ravnateljstva samega vse uradnike, ki so bili na sumu, da niso strogo nemško nacijonalnega mišljenja; v političnem in narodnem oziru je že gotovo izpolnilo svojo nalogo. Da tudi pri tem ostane, zato skrbi pošteno; kajti na novo ne sprejme nikogar, ki ni znan kot strogo nemško nacijonalni stran-kar. Uradniki, ki oskrbujejo na progah promet te železnice, streme seveda za istimi cilji. Dovolj so znane razne pritožbe iz slovenskih časnikov, da potniki na slovenska vprašanja ne dobe nikakega odgovora, da se uradniki celo predrznejo na taka vprašanja odgovarjati, češ da ne razumejo slovenski, da se v dotičnem kraju ne govori slovenski temveč, da se mora vsakdo posluževati nemškega jezika. Meseca oktobra 1908. se je obrnil trgovski potnik Makso Armič s slovenskim dopisom na pristojno mesto v Beljaku s prošnjo, da se mu dopošlje nekaj reči, ki jih je bil pozabil v vozu proti povrnitvi vseh stroškov. To vlogo so mu vrnili s pripombo: „V Ljubljano. Nerazumljivo, torej nazaj. Tukaj je službeni jezik nemški. C.kr. obratni urad v Beljaku, 18. okt. 1908." Na vlogi je bil uradni pečat. To je neču-ven škandal. C. kr. obratni urad v Be- ljaku je postavno dolžen sprejemati slovenske vloge in je reševati v istem jeziku. Službeni jezik ni istoveten z občevalnim jezikom s strankami. Dotični uradniki so prelomili svojo uradno dolžnost in svojo službeno prisego na nedopusten način, oni niso hoteli izpolniti svoje uradne dolžnosti in hi v pravni državi zaslužili eksem-plarično kazen. Če bi se to zgodilo kaki nemški stranki, ves nemški narod bi bil iz sebe; vlada bi se morala bati za svojo eksistenco. Tudi slovensko ljudstvo si bo take impertinence prepovedalo. Celo proti službenim in obratnim predpisom, ki jih je izdalo železniško ministerstvo, se vedno in vedno greši. Po imenovanih predpisih se morajo napraviti vsa svarila v deželnih jezikih: n. pr. da se nikd> ne sme nagibati skozi okno, nikdo stopiti na mostič. Pa ljuba politika zahteva tako, da se ne izpolnjujejo niti predpisi, ki jih je izdalo strokovno ministerstvo. Samo zato, da potujoče občinstvo ne začne mogoče razmišljati, da prebiva v pokrajinah, skozi katere se vozi, kaka druga narodnost, so vsa ta svarila nabita samo v nemškem jeziku, sploh vse, kar se razglasi občinstvu v pouk na železniških vozovih. Ravno tako zapostavljanje je opažati pri razglasih na postajah. Kaj je brezvestnim ljudem na tem, če se radi tega zgodi kaka nesreča ali ne, če se kdo, ki ne razume svarila, ponesreči ? Kaj, jim je na tem, če hi prišlo tudi do tožb za odškodnino, ki bi se že zategadelj za erar morale končati nesrečno, ker svarilo ali razglas v nerazumljivem jeziku ne more opravičiti železničnega erarja. Vkljub predpisu, da se morajo iz-klicavati imena postaj v obeh dežel- nih jezikih, se to vendar ne zgodi; mnogo sprevodnikov ne dela tega iz politične mržnje, mnogo zopet iz strahu, da jih njihov postajenačelnik ne denuncira kot Slovencev. V ta koruptni sistem se mora poseči z močno roko, da se spomni uradnike vseh kategorij na njihove dolžnosti in da se vzdrži zapovedana disciplina in red. Sedaj je povsod me-rodajna samo politika: zakon, službeni predpisi, uradne dolžnosti, to se uva-žuje še le v drugi in zadnji vrsti. Podpisani poslanci vprašajo njega ekscelenco vodjo železniškega mini-sterstva: 1. Ali se hoče o vseh teh okol-ščinah najnatančneje informirati? 2. Ali hoče spraviti zakon do veljave v vseh navedenih točkah, skrbeti za to, da se bodo aspiranti vsake naiodnosti sprejemali v službo tudi v področju c. kr. železniškega ravnateljstva v Beljaku, da se bo slovenščina jednako upoštevala v ustmenem občevanju s strankami pri c. kr. železniškem ravnateljstvu v Beljaku, pri blagajnah na postajah, pri izklica-vanju postajnih imen, pri nabitkih v železniških vozovih in postajnih prostorih, sploh povsod? Dunaj, 26. jan. 1909. Roblek in tovariši. Javna šolska narodna knjižnica na Gorici. Šesto letno poročilo. Knjižnica obstoji 6 let. V 1.1908. je imela 60 K 51 vin. dohodkov ter 41 K 87 vin. stroškov. Prebitka je koncem leta 18 K 64 vin. Knjig se je čitalo 600. Otvorjena je bila le v zimskem času. V ostalih 3 letnih časih je bila zatvorjena. Za iz-posojevanje knjig se je plačevalo po 2, 4, 6, 8, 10 in 20 vin. za knjigo po njeni debelosti in velikosti. V proslavo 60 letnega cesarjevega vladanja je občinski odbor kokarski sklenil prispevati zanaprej vsako leto primerni znesek knjižnici; radi tega se izposojujejo v letu 1909. knjige brezplačno, le za zelo drage se bode moral plačevati primerni znesek. Ta izprememba knjižničnega reda je imela za posledico, da se je v samem mesecu prosincu 1909. izposodilo 425 knjig. Knjižnica šteje nad 900 knjig, ki so razdeljene na oddelke, kakor sledi: I. Spisi za mladino. II. Spisi za narod. III. Slovanska knjižnica. IV. Salonska knjižnica. V. Svetovna knjižnica. VI. Jurčičevi spisi. VII. Zabavna knjižnica. VIII. Knezova knjižnica. IX. Slovenske narodne pesmi. X. Talija. XI. Slovenske povesti. XII. Poezije. XIII. Slomškovi spisi. XIV. Pedagoške knjige. XV. Knjige družbe sv. Mohorja. XVI. Zdravstveni spisi. XVII. Čebelarstvo, poljedelstvo, živinoreja, vrtnarstvo, hmeljarstvo, sadjereja, vinogradništvo itd. XVm. Prirodopis. XIX. Zemljepis. XX. Zgodovina XXI. Druge knjige Slovenske Matice. XXII Nabožne knjige. XXIII. Hrvatske knjige in XXIV. Posebni oddelek za šolske učence. V prihodnjih letih se namerava knjižnica izpopolniti z „Narodno biblioteko" »Leposlovno knjižnico", Krs-nikovimi, Trdinovimi, Levstikovimi, Andrejčkovimi in z drugimi zbranimi spisi. Knjižnica ni nobeno društvo, temveč je last šole; upravlja jo njen usta- LISTEK. Zgodbica o grahu v skoraj ih. (Po slovaško-češkem priredil Marulek.) Janko, ubog slovaški hlapec, kateri že nekoliko let služi pri gospodu župniku, postaja zadnji čas zelo nezadovoljen in nepotrpežljiv. Plača mu je premajhna in z delom ni zadovoljen. To vse opazi gospod župnik in, ko celo poštena devica kuharica ponižno javi, da Janko v hlevu delavcem pripoveduje, da gospod župnik lahko pri-digujejo o potrpežljivem prenašanju siromaštva, katerega sami niso nikdar skusili, sklene, da Janka pošteno nauči krščanske potrpežljivosti in ga odvadi očitati mu dobro in brezskrbno življenje. Zjutraj mu reče: „Janko, opravi se, pojdeš z mano k čudežni kapelici!-' Janko vrže v kot coklje, obuje si škornje ter pravi: »Že sem pripravljen, gospod župnik." „Tako ne mislim", odgovori župnik. „Midva pojdeva na božjo pot. In da devico Marijo bolje razveseliva, hodeva radi nje prenašala malo telesne bolečine. Nasipljeva si na to pot malo graha v škornje." Janko na debelo pogleda župnika; kajti zdi se mu čuden takšen način pobožnosti. Ko pa vidi, da gospod župnik iz pripravljene skledice siplje grah v svoje škornje, globoko vzdihne ter vzame drugo skledico ter si tudi nasiplje graha v svoje škornje. Ko se tako pripravita, mahneta jo na božjo pot. Ko imata že kos poti za seboj, začne Janko čelo gubančiti in se grizti v ustnice. Škriplje z zobmi in stiska pest; le župnikova prisotnost ga odvrača, da še ne kolne. Končno se vendar ojunači te pravi: „Ali še niste, gospod župnik, utrujeni ?" „Jaz?" odgovori začudeno župnik. „Kaj misliš? Jaz sem čvrst ko riba." „Ali Vas noge ne bolijo?" „Kaj je meni do-mojih nog? Za devico Marijo rad še večje bolečine trpim." Siromak Janko izpodbujen s takšnim vzgledom krščanske potrpežljivosti, zaškriplje z zobmi, stisne pesti ter si misli, da že nekako to vzdrži. Toda vse zastonj. Grah je pač trd, da se mu v meso zarije. Naredi še par korakov ter zavpije: „Za pet ran božjih, jaz tega več ne vzdržim, moje uboge noge so že vse krvave!" Toda župnik se nasmehne ter reče: „Vidiš, kakršen si ti večnineza-dovoljnež! Ali jaz mrmram? Ali vpijem radi bolečine? Glej. kako pri meni duh premaguje telo; kajti imam trdno vero. Ko se spomnim, da je Kristus za nas grešnike trikrat pod težkim križem padel, sem rad, da moreta na božji poti vsaj malo bolečin prenašati". In obrne se od Janka ter lahno koraka naprej kakor bi bil še mlad človek. Janko pa si leže v grapo ter zavpije: „To ni mogoče, tega niti sam vrag ne vzdrži! Vi si gotovo niste nasipali graha v svoje škornje." „Kaj, ti si drzneš dvomiti o moji pobožnosti," osorno odgovori župnik ter nadaljuje: „Kaj nisi videl, ko sem si sipal grah v škornje? Moje noge niso ranjene, to pa zato, ker imam trdno vero in trpežljivost." „Tega ne verujem," pravi Janko, „pokažite mi svoje noge"! „Ti ne veruješ? Poglej!" In gosp. župnik škorenj sezuje ter pokaže Janku svojo nogo, katera ni bila prav nič zmečkana. „Bes te plentaj!" fzavpije Janko ter zgrabi za župnikov škorenj ter takoj vidi, zakaj gospod župnik tako lahko in brez bolečine hodi; — v svoje škornje si je namreč nasipal na mehko kuhan grah. H kapelici več ne gresta. Vrneta se domov, kjer ju pričakuje poštena devica kuharica. „No, Janko, kaj si se naučil na božji poti?" vpraša radovedna devica kuharica. „Tega sem se naučil," odgovori Janko, »da so revščina in druge nadloge tako trde kakor grah v škornjih; težko in z bolečino se z njimi posveti hodi. Pač pa si ti, kateri nam pripovedujejo, da je potrebno, da vse potrpežljivo prenašamo in proti temu ne godrnjamo, skuhajo v izobilju svoj grah na mehko, da se ž njim na poti skozi življenju lahko hodi. uovitelj nad učitelj R. Knatlič. Ustanovila se je bila pod najneugodnejšimi razmerami ter je vkljub temu prav lepo liapredovala. Javno je treba pohvaliti skrbuost prebivalstva. Vkljub temu. da se je vsako leto čitalo krog 600 knjig, so še vse snažno in jako dobro ohranjene. Izposojevale so se le vezane in v ovoj zavito knjige. Knjiga je postala prebivalstvu v občiui Kokarje v zimskih večerih ljubka družabnica in prijetna zabava. Kako velika iu vzvišena kulturna slika slovenskega naroda, ako bi se pri vsaki šoli uahajala takšna javna knjižnica! Vsi pogoji k temu so dani, treba stopiti le korak naprej ter sedanje neznatne šolske knjižnice primerno razširiti jn pomnožiti. Gospodarski paberki. Odlok zoper razkosevalce posestev. Da se omeji razkosavanje posestev, je finančno ministerstvo izdalo odlok, s katerim se oblasti opozarjajo na narodno-gospodarsko škodljivi upliv razkosavanja posestev, kar tudi škodljivo upliva na davčno mod prebivalstva, in se jim nalaga, naj obračajo temu posebno pozornost. Posebno se opozarjajo pristojbinski uradi, naj pazijo, če niso v takih slučajih delali tudi posredovalci ali če se ne zakriva kaka posredovalna prodaja. Slednjič se ne smejo tudi takim špekulativnim pravnim kupčijam dovoljevati nikakšni pristojbinski popusti. Vse slučaje posredovanja zemljiških prodaj po osebah, ki za to nimajo koncesije, je po min. odredbi od 28. febr. 1963 št. 2306 naznaniti pol. oblastim. Vprašanje je, če bo s'to odredbo, ki je v prvi vrsti naperjeni proti mešetarjem, prenehalo razsosavanje posestev. Nekaj o obrtnem svetu. Da se pojasni onim slov. obrtnikom, ki jim namen in ustroj obrtnega sveta ni poznan, to novo uredbo, navajamo tukaj iz drž. zakonika odlomke iz tozadevnega ukaza trgovinskega ministerstva z dne 21. decembra 1908. § 1. Obrtni svet je pridodani svet trgovskega« ministerstva v stvareh, ki spadajo v njegovo področje in se tičejo malega obrta in male trgovine. Obrtni svet naj podaja mnenja na zahtevanje trg. ministerstva ali naj iz svojega nagiba v okvira ustava in opravilnega reda stavi predloge trgovskemu mini-sterstvu. § 4. V obrtnem svetu predseduje trgovinski minister ali namestnik, ki ga določi. Obrtni svet ima 75 udov in je sestavljen tako-le: a) 29 udov vo-lij® tiste zadružne zveze, ki jih ozna-meni trgovinski minister za vsako poslovno dobo in kojih okoliš obsega vsaj okraj trgovske in obrtne zbornice ali vsaj večino njegovih političnih okrajev. Mesta z najmanj 100.000 prebivalci je glede volilne pravice zadruž-' nih zvez značiti okraju trgovske in obrtne zbornice; b) 29 udov volijo., trgovske in obrtne zbornice. Vsaka izmed teh zbornic^ voli za vsakočasno poslovno dobo po enega zastopnika iz stanu malih obrtnikov ali malih trgovcev; c) 17 udov itfienttje trgovski minister za poslovno dobo po ustavu. Vsi udje morajo biti avstrijski državljani, ki imajo vse državljanske in politične pravice, in morajo biti izvršujoči obrtniki ali trgovci (imetniki obrtov, namestniki, poslovodje ali zakupniki). § 5. Poslovna doba obrtnega sveta traja 5 let, računaje od dneva, katerega konštituira. § 8. Sklepa se vobče z absolutno večino. Ako so glasovi enako razdeljeni, velja predlog za odklonjen. § 6. Trgovski minister sklicuje obrtni svet najmanj enkrat v letu na občni zbor. Nadalje pravijo druge določbe, da se lahko obrtni svet v zadevah, ki se tičejo obrtnega in industrijskega sveta, s slednjim skupno posvetuje in sicer po od obeh svetov v to izvoljenem skapnem odborn. § 10. Obitni svet ima pravico, da se obravnavane stvari do dobra pre-.skujejo in pretresajo, s pri voli lom tr-1ovinskega ministra zaslišati posamez- ne izvedence ali trgovinskemu mini-sterstvu predlagati, da se prirede prave enkete. § 12. Seje obrtnega sveta (in njegovih oddelkov) niso javne. § 13. Obrtni svet ne dopisuje na zunaj, ampak oskrbuje to delo departe-ment trgovskega ministerstva, in na obrtni svet poslani dopisi se obravnavajo, kakor vloge trgovinskega ministerstva. § 14. Posel udov obrtnega sveta je častna služba. § 15. Trgovski minister ima pravico razpustiti obrtni svet. Pepel travnim rastlinam dobra lirana. (Vič&nski Škerlec pri Veliki nedelji.) Pepel je pri kmetovalcih tudi zel6 važuo gnojilo. To gnojilo je med vsemi pomožnimi gnojili še najbolj podobno glavnim gnojilom in sicer zaradi kalija, fosforove kisline in apna. Ker naže zimske rastline potrebujejo veliko kalija, apna in fosforove kisline, bi kazalo. da dodamo travniškim rastlinam te tvarine s pomočjo lesnega pepela. Tudi detelja nam je za gnojenje s pepelom zelo hvaležna. Shranjujmo torej pepel pridno skozi celo leto, in na spomlad, ko začne trava nekoliko zeleneti. ga je treba takoj potrositi. Kakor je treba posebne pazljivosti pri trošenjn umetnih gnojil, ravno tako se mora tudi pepel enakomerno trositi. Najboljši čas za trošenje pepela je vlažno vreme. Ako pognojimo travnik s pepelom močno, bo tako gnojenje izdalo tudi za več let. Za en ar ga je vzeti 35—40 litrov. Kakor me uče dosedanje izkušnje, ktere sem napravljal pri Tomaževi žlindri, je po dveletnih poskušnjah (dve košnji vsako leto) dala parcela gnojena s pepelom več krme, ko parcela, na kateri je bila trošena samo Tomaževa žlindra, akoravno sta bili obe parceli enako veliki in v enakem kulturnem stanju. Ako bi imel pepel še dušik v sebi v podobi čilskega solitra ali žvepleno-kislega amonijaka, bi ga morali prištevati glavnim gnojilom. Seveda ga je pri trošenju treba veliko več vzeti, kakor pa umetnih gnojil. Če pa imaš premalo pepela, pa bolje storiš, da pognojiš vsako leto en del travnika. S takim gnojenjem začni tam, kjer je travnik najbolj pust. — Da bodeš s pepelom dobro postregel travniškim raslinam, ti ga je treba v zadostni množini raztrositi. Če pepeliš premalo, ostane ti vse na vrhu; zemlja pridrži vse zgoraj pri vrhu, in korenine dobijo premalo hrane. Na travnikih pripomore pepel, da trave in detelje bujno rastejo. Res čudno, kako ugodno pospešuje pepel rast različnih detelj po travnikih. Ko smo gnojili s pepelom, začne detelja rasti, prej pa ni bilo nobene detelje videti. Ker vpliva pepel tako ugodno na rast detelje, izboljša se travniški pridelek v vsakem oziru. Zaradi primešane detelje je tako seno dosti bolj tečno. Prav dobro se nam pepel obnaša tudi na deteljišču, posebno na večletni detelji. — Bližnja prihodnost nas bo učila, kako dobro in kako po ceni je to gnojilo. Če je trda, pusta trava, Daje malo mleka krava. Gnojenje ječmenu. Da dobiš za eksport pripraven ječmen, je potrebno, da poleg izbire primerne vrste tudi primerno gnojiš. Ker je čas vegetacije pri ječmenu jako kratek, mora imeti gnojilo potrebne redilne snovi v dobro pristopni obliki; najbolj primeren v to je superfosfat, ki ima za nasad ječmena neobhodno potrebno fosforovo kislino v lahko raztopni zvezi. Mlada rastlina najde pri gnojenju s superfosfatom za njo tako važno redilno snov ne samo lahko, ampak tudi v zadostni množini, kar pri uporabi drugih gnojil s fosforovo kislino ni. Poleg fosforove kisline v superfosfatu je priporočiti za ječmen tudi gnojenje s kalijevimi solmi, najbolje 340% kalijevo soljo. Rabi še 200—250 kg superfosfata, 150—200 kg kalijevega gnojila 40%- d Važno za obrtnike. Pri vpisovanju v delavsko knjižico ob pretrgan ju delavskega razmerja delajo obrtniki mnogokrat pogreške, da vpisujejo nebistvene ali celo neresnične podatke v knjižico pomožnega delavca, ki je iz- stopil, nasprotno pa ne vpišejo, kar zahteva postava. Po § 8!. obrtnega reda je vsak imejitelj obrti dolžan dati pomožnemu delavcu na njegovo zahtevo pri rednem izstopu iz delavskega razmerja spričevalo o kakovosti in trajanju (dobi) dela, dalje na zahtevo delavca tudi o njegovem nravnem vedenju in o vrednosti njegovega dela. Vsebino tega spričevala je vpisati na prošnjo delavca v delavsko knjižico. Po § 80 d) je spričevalo le v toliko napisati, v kolikor je za delavca ugodno. Tako je bil nedavno temu od obrtnega sodišča obsojen pekovski mojster Wesiak v Andritzu pri Gradcu, ker je zapisal trem pomočnikom v knjižice le dobo njihovega dela pri njem in pa da so odpuščeni; moral je izpolniti knjižice v smislu postave. Obrtniki, da se obvarujete škode, pozor! Iz političnega sveta. n Novo ministerstvo pod predsedstvom barona Bienertha je sledeče sestavljeno: finančni minister je Poljak B i 1 i n j s k i, poljedelski Čeh dr. B r a f, naučni Nemec grof Stiirgkh, pravosodni Nemec dr. H o ch en b u i ger, za notranje zadeve Nemec baron Haerdtl, trgovinski min. Nemec dr. W e i s s k i r c h n e r, za javna dela Nemec R i 11, za železnice Nemec W r b a. za domobranstvo Nemec G e-orgi; polog teh so ministri še za Poljake dr. A b r ah a m o wi cz, za Čehe dr. Ž a če k in za Nemce dr. Schei-n e r. Jugoslovane so zopet prezrli. Ni čudo, saj so slov. klerikalci nastopili zoper to našo narodno zahtevo, prvi med njimi naš „radikalec" dr. Benko-vič. A ko bi bilo samo to, da so nas prezrli. Nasprotno je novo ministerstvo, v katerem sedita na najvažnejših mestih strastna nemška zagrizenca Ho-chenburger in Stiirgkh, naravnost drzno izzivanje vsega slovenskega naroda. Naši slovenski poslanci morajo stati proti tej vladi v najostrejši opoziciji. u Srbija. Avstro-ogrsko časopisje prinaša danzadnem razburljive vesti, da bo Avstrija zasedla Srbijo itd. Vse to ima edini namen, ustrahovati Srbijo, da bi odstopila od nekaterih svojih zahtev. V očigled temu se oboroževanje v Srbiji z vso naglico nadaljuje. Upati je pa vendar, da pri posredovanju velevlasti pride do mirnega sporazuma med obema državama. Hujskanje je obsojati na obeh straneh. v Vzajemnost med Čehi in Jugoslovani. V skupni seji zastopnikov Zveze čeških poslancev in Slovanskega centra je bil objavljen ta komunikč: parlamentarna komisija Zveze čeških posl. in parlamen. komisija slovanskega centra sta se danes (11. tm.) posvetovali o položaju. Bilo je konstati.ano, da obe zvezi nimata zaupanja v vlado. Bilo je sklenjeno postopati proti njej taktično skupno. V ta namen je bil izvoljen odbor, kateremu je naloženo, naj se posvetuje o potrebnih taktičnih korakih." V ta odbor so bili izvoljeni, za Jugoslovane: dr. Šusteršič, dr. Ploj, dr. Korošec, dr. Laginja, za Čehe: dr. Pacdk, dr. Čalakovsk^, Maštalka, pater Šilinger in Kalina, za Staroruse: dr. Gljobovicki iu dr. Kurilovič. Ta odbor si je izvolil za predsednika dr. Pac&ka, za I. pod-preds. dr. Šusteršiča in za II. podpreds. dr. Ploja. Svojo prvo sejo bo imel ta odbor prih. torek. v Položaj. Vlada namerava predložiti jezikovni zakon za Češko najprej gosposki zbornici v pretres. Nemci vseh strank bi ne imeli nič proti temu načrtu pod tem pogojem, da ostanejo nemški člani gosposke zbornice za časa razprav o tem zakonskem načrtu v kar najožjem stiku z nemškonacional-nimi strankami v parlamentu in še posebno z nemškimi poslanci iz Češkega. Z drugimi besedami, Nemcem je vse prav, kar jim pripomore do njih cilja, naj se to strinja z ustavnimi določbami ali ne. v Finančni minister Bilinjski je 13. tm. prevzel svoj uiad. V svojem nagovoru na uradništvo je dejal, da so bili pred 12 leti, ko je bil zapustil ta urad, blagajniški prebitki ogromno narasli, da so pa danes popolnoma porabljeni. Finančno ministerstvo ima vsled tega zelo težko nalogo, vendar upa, da bode s pomočjo parlamenta rešil, kajti brez parlamenta je vsaka davčna in finančna reforma nemogoča. Prekoračevan j u d olo-čenega in dovoljenega proračuna treba napraviti konec! Končno poziva uradništvo. naj se vrne k starim tradicijam in naj služi s a m o d r ž a v i in prebivalstvu! o Kedaj se snide parlament? Govori se, da v prvi polovici marca; nekateri trde, da bo sklican že 7. marca. Ministerski predsednik si prizadeva doseči med strankami nekako spora-zumljenje in tako omogočiti parlamentarno delovanje. 11. t. m. se je posvetoval z nemškimi poslanci iz Češkega in Moravskega, prihodnji teden se bode pogajal s Čehi in sicer v prvi vrsti s češk. agrarci, ki so najmočnejša češka stranka ter tudi s Slovanskim centrom. Ogrski ministerski svet je soglasno sprejel načrt o osnovanju dveh kar-telnih bank. Wekerle in Kossuth sta izjavila, da sta v tem vprašanju solidarna in da bodeta dala ogrskim referentom točne instrukcije, kako stališče naj zavzemajo v pogajanjih na Dunaju. Madžari hočejo s pomočjo delniške glavnice sedanje skupne banke osnovati dve samostojni kartelni banki na ta način, da se prepusti en del glav: niče Ogrom, avstrijski državni kredit pa naj bi zajamčil njih banki kredit na svetovnem denarnem trgu. 13. t. m. je Wekerle poročal o tem cesarju. Vladar mu seveda ni dal svojega končnega odgovora v tem vprašanju. Jutri bode zopet ministerski sestanek v Budimpešti ter bode Wekerle poročal o svoji avdijenci pri cesarju in o svojih konferencah z avstrijskim ministerskim predsednikom in finančnim ministrom. b V ogrskem parlamentu je bila debata o reformi zemljiškega davka končana. Sprejet je vladni naČrt! na korist fevdalnih veleposestnikov i« na škodo srednjih in malih posestnikov. Madžari stavijo velike nade v to, da postane za Bilinjskim guverner avstro-ogrske banke Madžar Popovics, s pomočjo katerega upajo doseči v kratkem samostojno ogrsko banko. Danes bodo v ministerskem svetu določeni predlogi, katere bode ogrska vlada stavila avstrijski vladi v smislu Wekerlovega in Kossuthovega načrta. v Boj za ustavnost na Hrvatskem. Hrvatska ljudska napredna stranka, srbska nar. samost. str., klub v koaliciji, hrv. str. prava, hrv. ljud. kmetska str., soc. dem. str. in izven strank- stoječi član koalicije posl.Supilo so izdali skupno izjavo, v kateri pozivajo hrvatski narod v boj proti Rauchu in proti njegovemu sistemu, naperjenemu proti državni samostojnosti kraljevine Hrvatske in zdravemu kulturnemu in gespo-darskemu razvoju hrvatskega naroda ter pravijo, da je „boj za politične* državljanske in človeške pravice posameznika, kakor tudi za osnovne ustavne pravice Kraljevine Hrvatske in za njeno demokratizacijo nerazdružljiv od boja proti vladi barona Raucha kot pred* stavitelju in izvrševalcu neustavnosti in brezzakonitosti." To izjavo so v Zagrebu skoro popolnoma zaplenili. Klerikalci Frankove barve seveda niso izjave podpisali, pač pa je Frank izjavil, da je njegova stranka Rauchu nasproti „nepristranska!w j v Bolgarsko sobranje je bilo-* zaključeno. Spomladi bode sklicano na izredno zasedanje, da odobri pričakovano sporazumljenje s Tarčijo in posojilo v Rusiji. Srbija. Vlada je prepovedala protestni shod proti „veleizaajniški pravdi" v Zagrebu, ki je imel biti sklican minulo nedeljo v Belemgradu. Svoj odlok utemeljuje vlada s tem, da bi taki shodi v sedanjih okoliščinah škodovali interesom države. V tej prepovedi vidijo nekateri listi npliv ruskega poslanika v Relemgradu, ki je v imenu Rusije in drugih velesil svaril Srbijo pred nepremišljenim šČuvanjem proti Avstro-Ogrški'. Stranke, ki so shod sklicale, so vzele vladno prepoved tiho na znanje. Bojna stranka s kraljevičem' na čelu nadaljnje 'svojo nesmiselno politiko. Tej odgovarjajo v Avstriji posebno klerikalci vseh narodnosti in barv, ki dosledno sčujejo proti Srbiji in že ne morejo ščakati, kedaj se bo začela vojska. Na Ogrskem opravljajo ta posel koalicijske stranke in včasih se treba v resnici bati, ali bode treznim ljudem v Avstro-Ogrski in v Srbiji mogoče zabraniti nesrečo, ki bi jo ta nesmiselna vojska prinesla obema državama. o Volilna reforma na Švedskem. Obe zbornici sta sprejeli zakon o volilni reformi za parlament in gosposko zbornico. Za poslansko zbornico je uvedena splošna volilna pravica, za gosposko zbornico je določeni cenzus znižan in uveljavljen princip proporcionalnega sistema. d Tuičija. Veliki vezir Kiamil paša je odstopil, na njegovo mesto je stopil Hilmi paša, kateri je tudi takoj sestavil novo ministerstvo. Kriza je s tem rešena. Jutri se predstavi novi načelnik vlade Hilmi paša parlamentu. Ta premena ministerstva ne bode bržkone imela nikakega upliva na vnanjo politiko ter bode Hilmi paša nadaljeval politiko svojega prednika. o Poljski klub in minister Abra-hamowicz. Poljski minister rojak je objavil v Czasu članek, v katerem pravi, da pravico imenovati in od-stavljati ministra ima le krona ne pa klubi deželnih in državnih poslancev. Abrahamowicz se smatra za zaupnika krone in zato ostane na svojem mestu Poljski klub je zato pretrgal vse zveze z ministrom Abrahamowiczem in je poveril fin. ministru Bilinjskemu zastopstvo deželnih koristi. Iz šole. Nekaj iz življenja prvencev! (Poročilo gospe T. B. iz Gotovelj pri učiteljskem zborovanju dne 2. februarja 1909. v Celju.) Ko vstopi otrok v ljudsko šolo, pravijo vzgojeslovci, da stori svoj prvi korak v javno življenje. V nastopnem hočem podati kratko sliko iz življenja teh najmlajših državljanov in državljank. Z mešanimi čustvi prestopijo ti mkdi ljudje prvokrat šolski prag. Tesno je pri srcu temu, da si komaj upa dihati, topo in ravnodušno se vede drugi, veselo priskaklja tretji v Selško sobo, saj misli, da bo tukaj, kjer se zbira toliko vrstnikov in vrstnic, še lepše zabavišče kakor je na demači trati, za kaznilnico smatra sveti kraj prve človeške izomike četrti, ker je poprej tolikokrat že slišal grozeče besede, češ, tam te že bodo! Težavno je učitelju iz tako različnih elementov sestavljeno družbo prav vladati. Pred vsem velja tukaj Bačelo, da se ima v prvem začetku postopati s temi mladimi državljani kolikor mogoče milo in skrajno prizanesljivo. Kdo bi temu oporekal! Saj celo stroga, da ne rečem, kruta vojaška disciplina napram rekrutom v prvih časih malo popnšča napete vajeti.Tem-bolj je to potrebno pri tako malili otrocih, ki so bili dosedaj navajeni, pri vsaki mali nepriliki zatekati se v zavetje materinega krila. Mala šolska „državica" je spočet-koma uravnana nekako tako, kakoršna naj bi bila moderna država po načelih naših socijalistov. Prostost do skrajnih mej! Samo pravice, a nič dolžnosti! Vsak se smč prosto oglasiti k besedi kadar se hoče. dovoljeno je prosto preseljevanje po šolski sobi; gledč na imetje vlada komunizem; kajti namesto svojega kamenčka se lahko vtakne v žep tudi sosedovega, namesto v svoj kos kruha se ravno tako lahko vgrizne v sosedovega; jokati se mora dovoliti vsak čas, ravnotako se smč poljubno zdehati, smejati se ali pa na klopi zaspati; na stran se hodi poljubno in ne da bi se vprašalo za dovoljenje, to pa kakor se hoče, sli brez opombe, ali pa opombo, na katero potrebo se gre; na stranišče se ni treba vezati, saj se ravnotako lahko gre za vogel, v najskrajnejši sili se pa tudi gledč na opravljanje telesne potrebe lahko naredi kratkim potom kar na licu mesta nekaj ..človeškega". O učitelju se smejo brez kazni delati poljubne šaljive opazke itd., itd. V tej svobodni državi se seveda pogostokrat pripeti marsikaj, kar dela učitelju zabavo. Ali ni to za smeh, če mi takle kratek in širok, sicer že sedemletni „pobiček", s hlačkami, pri katerih zadi še „platno prodaja", na moje znamenje, da naj% vstane k molitvi, s svojim „repcem" kakor pe-telinček poskoči na klop ter tako opravi svojo molitev ? Ali se naj ne smejem, če se je tak ,,prosti" sin „proste" take državice med potjo_ v šolo malo zakasnil, potem pa ko vstopi v šolo in ko vidi. da se je precej zamudil, najprvo debelo pogleda, potem pa oblastno stopa na svoje mesto, učitelja pa, ki ga kliče k sebi, da bi povedal, kje je bil, lepo pomiruje: „A nič se ne bojte, n.a!6 sem zamudil, pa ne veliko!" Tako do živi vsak elementarni učitelj marsikaj smešnega in zabavnega. Nekaj takih smešnih pojavov sem rešila pozabljivosti na ta način, da sem si na toplo priporočitev ^našega šefa", sproti zapisovala v dnevnik. Evo, vam nekaj takih za kratek čas! Mala Lizika G. mi je bila koj v začetku kaj vdana. Da bi mi to dejansko pokazala, prinesla mi je že drug popoldan jabolko. Ljubko me pogleda in potisne mi jabolko pod nos z besedo: Na-e! (to je nate!) To vidi robustni J., vulgo C. Naenkrat začne iz napetega hlačnega žepa luščiti debelo kepo, da je od napora kar zaripljen v obraz. Konečno izvali iz žepa dt belo jabolko rekoč; „Kaj mislite, da je jaz nimam za Vas!" Zdaj zopet poskoči mal slaboten fantek k vrču, rekoč: „Morain malo piti. Tako sera žejen, kakor bi „prato" jedel." Šegavi B. mi je le malo preveč glavo vrtel na vse strani. Grem k njemu, sklonim kazalec in sredinec na svoji roki na tak način, kakor se sklonita, kadar se hoče narediti figa ter mu s tako sklonjenima prstoma vzamem nosek narahlo v klešče in ga zasuknem proti šolski tabli. Fant se odreže smeje: „Vi ste pa res Špasn!" Pozneje mu še enkrat nastavim klešče: a on se brž obrne rekoč: *Aha, zdaj me pa niste dubil!" Naročila sem otrokom, da morajo vsakega velikega moža ali ženo pozdraviti; nato jih drugi dan vprašam rekoč: „Ali ste včeraj med potom pozdravljali, meni so en mož povedali, da nekateri pozdravljajo, nekateri pa ne?" Hitro se oglasi ravno isti fantek: „To so pa že menda bli Ožbinov stric!" Na vprašanje, če pustijo kamen e pri miru, se oglasi A. K : ,.Jaz še nobenega kamenja videl nisem!" Mala korajžna deklica mi takoj prvi dan obeta rekoč: ,.Tist Vam pač naprej povem, kadar bo velika voda in dež, da me ne bo v šolo!" Ko sem jim kazala podobe živali in ko jih vprašam, če se jih kaj bojč. odgovori Vaš Andrejček: „Takih se jaz že en d... bojim, saj so iz papirja narete.". Neka boječa, a ljubka deklica L. mi prinese lep šopek pelagonij rekoč: ,.Nate, za Vas sem jih prinesla, te rože so brez korenine zmirom frišne." Pri držanjn kamenčka deček: „0 ti prst, al' ne boš šel notri!" Ko ga vprašam, kako se piše. odgovori: „Le spomnite me, bom že povedal!" Pri pisanju. Jaz: ..Piko na i napravite tako, da če bi padla, prileteti bi morala na prvo črto!" Učenec: ,.Aja. na tist klin!" Drugi učenec zaradi naloge: „Zakaj pa nisi napisal naloge?" Izgovarjal se je to in ono, naposled, ker mu je bilo vže mojega vprašanja zadosti — „oh Marija, 'kaj me tako martrate!" Za zobozdravnika sem že tudi bila! Korajžen fantek poskoči iz klopi, seveda med poukom, k moji mizi rekoč: „Lejte, kakO mi ta-le zob miga!" Jaz: rAli ti ga naj izderem?" „Le dajte ga!" Hitro je bila nit okrog drobnega zobka, in smuk bil je zunaj prvi zob! Seveda, potem so vsem zobki migali. Sedaj pa še nekaj letošnjih spominov na prve dni pouka! Mala L., ki sem jo prvo uro Iju-beznjivo pogledala, mi reče: „Saj so mama rekli, da Vam bodo orehov prinesli!" Lovrin, mal široV deček, bi rad vedno govoril, vse vaške novice mi pripoveduje Ko stopi drngi dan v Šolsko sobo, v eni sapi zafoži rekoč: „Čujto gospa, na ate so pa bli včeraj pijani, plačal je pa P:" Na součence se vedno jezi, ako prav ne odgovarjajo. Nekoč je Ž. rekel: ,.Ti butel ti, pokaži no to pravo roko gospej, ko te vprašajo" in v tej svoji jezi mu potegne desno roko kviško. Ko smo ponavljali od prstov, vprašam drugega učenca, med tem ko mu kažem svoj palec, kako se imenuje ta prst? On: ,.Čakajte, da svojega pogledam!"1 Prosim gospa, al' smem nesti atn kamenček ušpičt, ta hndik tako grdo piše", se oglasi med poukom L, Brata Ivan in Fric M. se vedno glasno prepirata. vZakaj pa nisi sam naloge napisal?" Oglasi se pa brat Ivan: ^Saj jo je imel, potem je pa eden pljunil na tablo, jo je pa zbrisal, sem mu pa jaz napisal." Frici se hitro oglasi, predno je še Ivan zgotovil re koč: ,.Butel, saj le voda je špricnila gor", Ivan: ^Butel persmojen, saj sem videl pljunek na sredi table." Friči; „Ti si bn tel j butast, ko ne veš!" Istotako se prepira K. sč svojo slaboumno sestro: N. pr. rAnča vstan' Anča povej, da je 1 + 1 = 2." „Anča, Anča sk ij roke" je kričal, ko sem obljubila, da dobi vsak po roki, če jih ne bode imel vzadej navskriž. V. je prav ljubek in miren fantek, a pri sliki kač se pa le oglasi: , Jezus na, veste gospa, našem Francu je pa takale kača enkrat pod r.. zlezla". „Kje?" „V vinogradu!" No tega prostega življenja mora biti tndi v šolski državici polagoma konec! Težko je ukrotiti te proste sinove in hčere proste narave. Struna se mora polagoma napeti in nekdanja socijalistično-komunistična šolska državica se spremeni v parlamentarno. Najtežje se ta preobiat izvrši tam, kjer prvenci zapore- oma Vstopajo v šolo. Grozna muka je z onimi otroci, ki jih stariši še le po cele tedne po rednem začetku šolskega leta vpošljejo v šolo. Ko bi Vedeli, koliko truda s tem po nepotrebnem nalagajo učitelju in kako lahko pri vsem tem taki otroci ravno radi zakasnelega vstopa ZHOStanejo za drugimi, ne bi storili tega. Prvo, kar mora učitelj pri prvencih dušeči, je, da jih privadi na red. Hujše nego to je pa, navaditi jih pazljivosti. Otrok sedi mirno, kakor bi pazijiVo poslušal, kar se v šoli govori in gleda, na predmet, ki se nazoruje a v resnici pa ne posluša nič in ne vidi nič. Čisto umevno! Saj je bil do zdaj vajen le takrat poslušati, če se je kdo samo ž njim pečal, če mu je gledal v obraz ali ga celo zmezil, če je hotel ž njimi govoriti. A zdaj naj bi učitelj vsem naenkrat govoril in vsi naenkrat naj bi poslušali in gledali vsi naenkrat na komando! Tega jih je težko privaditi. Ko pa še pridejo zaporedoma na vrsto šolski predmeti, takrat postane mali razposajenček resnejšega obraza, kajti odprle so se mn oči: zdaj še-le vidi. da šola ni igrača, ampak, n.....da pola ttžav je in brit- kosti, že sam začetek učenosti. Ljudsko šolstvo v Evropi Država: Število ljudskih šol: Od 1000 prebivalcev gre v Solo otrok: Nizozemsko . 4.800 . . ... 160 Švica . . , . 5 230 . . . . .154 Norveško . . 6.200 . . . . .153 Vel. Britansko . 32.180 . . . . 150 Nemčija . . . 60.000 . .147 Švedsko . . . 12.780 . .146 Francosko . . 85.230 . ... 141 Avstro-Ogrsko . . . 39 880 . .140 Dansko . . . 2.940 . . .120 Belgija . . . 7 090 . .114 Špansko . . . 31.840 . .107 Grško . . . . 3.260 . . , . 96 Bolgarsko . . 4.710 . . . . .89 Rnmunsko . . 4130 . . . . . 50 Portugalsko . 5.680 . . . . . 46 . 86 640 . ! \ . 42 Srbija..... . 1.12.0 . • ! 39 Ena ljud. šola Od. K)00 prahivalceir Država: odpade na je bilo analfabetov prebivalcev: (Mpisatenib): Norveška . . . . 360 . . . .' ? Švedska . . . . 400 .... 0 Francoska . '. -i 4fi0 . ',.' • • 40 Italija . . . . 630. . . 307 Španska . . Švica,". . . v • 570. . , 640 . 4 Grško • . . 690 . . . 300 Bolgarsko . .. . 850 . . . . . ? Dansko . . .890 . W . . . 2 Portugalsko . . 950 . . . ? Belgija . . , . 890 . J,y'i-''.*. 83 Nemčija ... .1010, . . / . o Nizozemsko .1 . 1180 . ... . 21 Avstro-Ogrsko : . 1180 . . . .220 Vel. Britanija . 1300 . .10 Rusija . . , ,1300. , . . . 620 j Rnmunsko . .1440 . > 690 Srbija . . ... . 2400 ; . . . . 796 ,.Trnjeva pot". I. pismo iz občine Kokarje. Gospod urednik ! Govoreč o sklepu občine Svetine in Dola, ki ste pred kratkim sklenili izključno slovensko uradovanje, ste trdili, da bodete ti dve občini bodili tisto „trnjevo pot," katero hodi baje občina Kokarje. Ta trditev je velika zmota, ki deluje na one občinske odbornike, župane in tajnike, ki v svoji zavednosti še niso dovolj odločni, zelč odvračljivo. Ker so to trditev posneli tudi drngi slovenski listi, se je ta zmota razširila po vseh slovenskih pokrajinah kot neko strašilo pred izključno slovenskim urado-vanjem. Vi seveda niste imeli tega namena, temveč ste le hoteli namigniti, naj se ti dve občini ne strašite zaprek in neprilik, kakor se jih ni ustrašila občina Kokarje, toda iz Vašega lepega namena je proti Vaši volji izletelo v svet v podobi zmote — strašilo! Da se to popravi in se rojakom vlije v srce okrepčiloi pogum, Vas prosim, da priobčite ta le popravek: Ni res, da bi občina Kokarje hodila v svojem izključno slovenskem uradovanju „trnjevo pot",temveč jedino res je, da hodi ona po vsej črti zmagujoča po veseli poti lepih uspehov, prijetnega zadoščenja in zmage. > Naj blagovolijo ta popravek priobčiti tudi vsi oni slovenski listi, ki so omenjeno zmoto posneli. V dokaz istinitosti svojega popravka pa Vara hočem pisati od tedna do tedna, oziroma kakor mi bode čas dovolil, primerna pisma. Srčne pozdrave Vam in vsem rojakom, ki imajo resno voljo uveljaviti našemu milemu jeziku vse v zakonu zajamčene pravice. Pravicoljub. Dopisi. Maribor.(Rešitelji obmejnih Slovencev). Bjl sem v neki tukajšnji trgovini in doživel sem nekaj pri nas sicer navadnega, a žalostnega. Duhovnik slovenske škofije se je pogajal tam za neko reč v službenem jeziku slovenske škofije: v nemškem, jaz pa kot civilist sem govoril samo slovenski. Večkrat sem se skoraj zadri po slovensko na način, da bi me bil vsak glupec moral razumeti, kaj sem hotel. Že nekolikokrat sem slišal duhovnike slovenske škofije na ulici govoriti v službeuem jeziku slovenske škofije: v nemškem. Vesela izjema se mi je zgodila enkrat; slišal sem dva frančiškana na ulici govoriti slovenski. Ne vem, ali so se duhovniki zavezali Nemcem uničiti slovenski jezik, ali pa je to strah pred škofom Napotnikom, ki zavednega slovenskega duhovnika ne trpi. Evo: Neki slovenski župnik ni hotel sprejemati nemških dopisov, kakor tudi po nemških škofijah ne sprejemajo slovenskih dopisov. Škof je tega župnika odstavil. Kako plemenita duša je bil ta župnik, se vidi iz tega, da je hodil, ko je bil kaplan pri Veliki Nedelji, sam po župniji od kmeta do kmeta pobirat, ne morda za sebe, ampak za dijaško kuhinjo v Ptuju, in da je iz svojega žepa plačal voznika, ki je vozil naprošene jestvine v Ptuj. Odrasli možki in ženske se še dandanes spominjajo, kako so se zares od srca jokali, ko je rekel, da odide; potolažil jih je, da samo za kratek čas odide. „Pri drugih" — tako pravijo — »smo se jokali, ker je taka navada in zavoljo lepšega, a pri tem gospodu smo zares bili vsi žalostni, tako smo ga radi imeli. Tega župnika je škof slovenske škofije odstavil, ker je bil »razžaljen" nemški jezik; ko pa je neki slovenski župnik prinesel k davkariji slovensko pobotnico in mu je uradnik nanjo pljunil, ni smatral škof slovenske škofije za svojo dolžnost, da brani župnika in slovenski jezik; saj bi se s tem zameril svojim zaveznikom Nemcem. Pa še drug slučaj: naj omenim. — Neka ženska od Velike Nedelje ima v Mariboru eno hčer omoženo in enega sina oženjenega. V obeh rodbinah se občuje po večini nemško, se vzgaja deca nemško, dasi je prav v bližini še en brat — župnik, ki se tudi rad bije na svoja narodna prsa, a nima toliko upliva na svoje sorodnike, da bi iztrebil to renegatstvo. In taki ljudje hočejo reševati obmejne Slovence?! Vidi se, kako pred svojim nosom rešujejo Slovenstvo! Iz Št. Jurja ob juž. žel. Dodatek k zadnjemu poročilu o ustanovitvi odseka celjskega Sokola v Št. Jurju). Na občnem zboru za ustanovitev Sokola v Št. Jurju dne 31. jan. 1909. se je zbralo okoli 60 zboroval-cev, od katerih jih je takoj pristopilo 39 članov in pozneje še 5, tako da šteje danes odsek celjskega Sokola 44 članov. Ker je bil predsednik v pripr. odboru brat dr. Josip Ipavic po svojem poklicu zadržan, je prevzel pred-sestvo brat Čulek in pozdravil vse navzoče, posebno pa Celjske Sokole, kateri so nas počastili v tako lepem številu. Nato je podal brat Fran Frlež tajniško poročilo, iz katerega smo raz-videli, da je marljivo deloval pripr. odbor vkljub vsem oviram; brat Al. Recelj nam je podal blagajniško poročilo, iz katerega smo razvideli, da so se pri zbiranju denarnih sredstev posebno odlikovali Ivan Kristan, Andrej Oset, Fran Frlež, in tudi nekatere narodne gospodične. Prečital se je br-zojav, katerega nam je poslal vrl so-trudnik Sokola g. Turin, kateri službuje pri pošti v Sežani. V prav krasnih besedah nam je predaval brat Smertnik o sokolstvu. Po sprejemanju udov se je z vslikom izvolil odbor, od katerega je upati, da bode vodil vse najuzornejše. Predsednik brat Josip Čulek, podpredsednik brat dr. Josip Ipavic, tajnik brat Fran Frlež, tain. nam. brat Ivan Šoster, blagajnik brat Al. Recelj, blag. namestnik brat Urleb Fran, načelnik brat Ivan Kuster, podnačelnik brat Viktor Puncer, brat Andrej Oset, zapisnikar in orodjar, namest. bratje Ivan Ferlež, Mastnak Karol, Vuga Edvard, pregled, računov Jože Drofe-nig in Martin Oto. Po zborovanju se je storil marsikateri "Sklep za uspešno delo. Veselo smo se razšli, v svesti si, da nas čaka zopet več dela, vsak na svoj dom. Šoštanj. Po naključju dobim računski zaključek »Obrtnegahranilnega in posojilnega društva v Šoštanju" v roke; iz tega razvidim, da se je zadruga lepo razvila, vkljub temu, da so se mu delale ob ustanovitvi razne težkoče od vseh strani; nemški listi, ptujski „Štajerc" in mariborski »Slov. Gospodar" so imeli enako strupene članke v svojih predalih zoper to društvo in njega člane, zato je le pozdraviti, da je društvo sploh oživelo. Kdor pa pozna domače razmere, ve, kako so razni denarni zavodi (cerkvena rajfajzenovka in nemški Schalltaler Kreditverein) lovili hranilne vloge drugih zavodov. Nova zadruga je mirno in premišljeno pustila vso gonjo zoper sebe ter ni skušala na noben način loviti vlog, ampak si je opomogla iz lastne moči obrtništva. Čuditi se je. da je v par mesecih mogla napraviti 35.731 K 92 v denarnega prometa. Društvo ima v tem kratkem času 243 K 71 v rezervnega zaklada. Posojila se je dalo: na osebni kredit 497 K 64 v, na poroštvo 3749 K 98 v, na zastavo 2365 K 55 v. Računov članov proti nečlanom je izplačala 1473 K 06 v. Korist zadruge za obrtništvo je vestno dokazana. S tem, da društvo opravlja takorekoč posel eksekutorja za člane, imajo člani zadruge manj sitnega tirjanja svojih računov in dobijo potreben denar, da v izvršbi obrti niso moteni. Ta zadruga ni nastala kot konkurenčni denarni zavod, ampak iz gole potrebe za obrtništvo, katero leži itak skoraj na smrtni postelji. Obrtniki, oprimite se svoje zadruge, v kateri najdete zavetje. Delokrog zadruge ni omejen in je pristop vsakemu mogoč; premožnejše tovariše pa opozarjamo, naj pristopijo z vlogami na pomoč zadrugi, da se okrepi in postane močen jez v obrambo teptanega in zanemarjenega obrtnega stanu. Naše geslo bodi: v združitvi je moč! Iz Št. Petra pod sv. gorami. Občinske volitve v naši občini so izpadle za narodno stranko — kakor je Vaš list brzojavno že poročal — sijajno. Boj je bil hud, vdeležba pri volitvi naravnost velikanska. Nasprotni agitatorji, posebno g. kaplan, uporabili so vsako sredstvo in priliko, napeli so vse jim dane moči, da bi našo že od nekdaj napredno občino podjarmili in si priborili zmago. A naši možje so stali kakor močan, nepremagljiv zid, v kterega se je zastonj streljalo z debelimi krogljarai. Po zmagi se je polastilo naših mož nepo- pisljiv o veselje in nav dušenje, ljudj so se med seboj iz radosti objemali in poljubovali ter si navdušeno stiskali prijateljsko roke. Mogočni streli in večerna bakljada so še povekšali svečanost dneva in pomen zmage. Marsikatero doerodbico iz zapiskov o tej volilni borbi bi Vam lahko pripovedovali, ki bi hudo obsojala sredstva, kterih se je v tej borbi posluževala stranka, ki bi morala pridigovati mir in ljubezen do bližnjega. Natolcevanju v »Slov. Gospodarju" Vam ne sledimo, ker se nam studi nizkotno in prostaško osebno napadanje. Mi nočemo razdora in nesloge med brati, mi kot zmagovalci ponudimo Vam z veseljem roko v spravo z iskreno željo, da delujemo vsi v naprednem smislu za blagor našega ljudstva in za boljšo oodočnost našega naroda. Vam pa, vrli somišljeniki, ki ste tako možato in ponosno šli v boj za naš napredek in neodvisnost, Vam iz dna duše in srca iskrena zahvala in slava! Za zdaj orožje na stran! In kadar napoči dan, da se moramo zopet boriti za procvit in svobodo našega ljudstva, potem zopet meče iz nožnic in skupno v boj za naše pravice! Izvoljeni so sledeči: Jože Černelč, veletrgovec; Raj-mund Ga bron, gostilničar; Franc Kune j (Markez), pos.; dr. Ferdinand Kune j, zdravnik; Franc Kraner, gostilničar, vsi v Št. Petru; Janez Ho d i na, pos. v Zagaju; Franc Božiček, pos. v Zagaju 17; Anton Av-gustinčič, pos. v Kunšperku; Janez O mer z o, pos. v Zg. Trebčah 26; Janez Kramar, pos. v Zagaju 13; Janez K u n e j (Babič), pos. v Kunšperku 27; Matevž Š tuše j, pos. v Križanvrhu 6; Anton Kral, pos. v Bistrici; Franc Gubi na, pos. v Plesu 12; Miha Ur-š i č, pos. v Križanvrhu, Franc N a r a t, pos. v Dekmarci 5. Ponikva ob juž. žel. Zadnje občinske volitve so napravile pri nas veliko prahu. Kike ovajajo pristaše Narodne stranke, češ da so goljufali. Ker se bavi z volitvami politična in sodna oblast, upamo, da se dožene, kdo je nepošteno postopal. Vprašamo glavnega kričača Jakoba Vrečkota, kako imenuje svoje postopanje pri volilcu Bosarju, kteremu je natvezel, da ima od okrajnega glavarstva dovoljenje, toraj uradno pooblastilo, če ne celo nalog, na onih glasovnicah, ki niso bile popisane s klerikalnimi kandidati, prečrtati napredne kandidate in jih nadomestiti s svojimi pristaši. S to kaznivo lažjo je imel Vrečko pri Boserju vspeh. Kako naj se imenuje postopanje Janeza Brgleza iz Tičevega? Obljubil je Antonu Lebarju pd. Coklarju, voz drv in kotel za kuhanje žganja, ako voli njega. Ta-le slučaja bo treba pojasniti. Kadar bodo klerikalci nam kaj podobnega dokazali, bomo utihnili. Sv. Križ nad Mariborom. Ko je dne 6. decembra 1. 1. naznanil domač rojak, da daruje večji znesek za javno knjižnico, poudarjajoč da knjižnica tukajšnjega bralnega društva ne zadostuje, je nastal celi vihar; v »SI. G.," na prižnici, v društvu samem je kar treskalo proti novi knjižnici. A čudo, 12. t. m. pa se društvo samo obrača v »SI. G." nav se strani z nujno prošnjo za prispevke v izpopolnitev svoje knjižnice! Torej Vi sami priznavate, da je treba povzdigniti knjižnico, posebno ob jezikovni meji; ako pa hočemo mi isto in iz istega prepričanja, se zaletavate v nas, podtikajoč nam hudobne namene. Hudobno je, knjižnici, ki jo je rodilo čisto rodoljubje, pred-bacivati brezverstvo, češ pomagala je zraven »Prosveta." To odlično narodno društvo je osnovalo že mnogo knjižnic, zlasti blizu jezikovne meje, a likjer ga niso — v zahvalo napadali Tudi našim poštenim, trezno mislečim Križevčanom bi kaj takega ne bilo prišlo na misel, napadi so se le uprizorili iz župnišča, kjer ima sedaj sedež bralno društvo. To društvo smo 1.1886. s težavo ustanovili; bilo je ledino orati in le s složnim delovanjem domačih izobražencev in tedanjih duhovnikov se je počasi probujalo naše ljudstvo. V društvu so se zdaj pa zdaj vršila poučna predavanja v gospodarskih strokah in poskrbelo se je, da so začeli k nam prihajati deželni potovalni učitelji. V tej prvi društveni dobi ni bilo govora o liberalcih in klerikalcih, delalo se je le za probujauje narodna zavednosti. Sad tega mirnega dela je očiten; vzbudilo je smisel za združevanje sploh in tako je bilo mogoče že pred leti ustanoviti posojilnico, nato živinorejsko in lani tudi sadjarsko zadrugo. Prihod sedanjega župnika je prinesel drugo sapo. Ta je naenkrat našel v bralnem društvu »liberalce" in prvo njegovo delo je bilo, da je spravil društvo pod svoj klobuk ter ga prekrstil v »katoliško izobraževalno." V njem je sedaj zavetje klerikalizma. Tako je razrušil pri nas slogo oni, čigar naloga bi imela biti mir in sprava. Da si bolj utrdi tla, je treba uničiti ugled učiteljstva. Iz tega izvira napad na nadučitelja zaradi nekega plota pri cesti, kar pa je le črvivim orgijam za nekaj časa zaprlo sapo, temu sledi še hujši napad na učitelja, katerega obdolže naravnost hudodelstva, kar je prišlo pred sodnijo. Peščica sicer poštenih kmetov, ki pa preveč mislijo z župnikovo glavo, se je dalo zapeljati k tem napadom. Njih dobiček je bil. da so obekrati pogoreli ter si nakopali sramoto in s plačevanjem sodnijskih stroškov tudi škodo. Vse to bi se bilo lahko preprečilo! Kaj ne g. župnik Kocbek? Najnovejši napad se vrši sedaj proti novi knjižnici, ki ima sicer biti javna, a ji še strehe ne p rivoščijo-Križevski kmetje lahko sami presodijo, na kateri strani se je nesebično delalo v njih korist in kakšen sad je pri nas rodil klerikalizem. Nadjamo se, da se ne bodo uklonili klerikalni gonji. Iz Zdol pri Brežicah. V »Slov. Gospodarju" se je obregnil znani zvezar nad zdolskimi naprednimi Slovenci, katere imenuje posilinemce, ako-ravno ni tukaj nobenega posilinemca, ampak lepo število slovenskih naprednih kmetov, ki se nočejo uklanjati kakemu zvezarskemu napihnjencu. Ko smo dotični članek čitali, smo takoj spoznali Pajdaševo pisarijo. Pajdaš se pač boji za svoj županski stol in njegov prijatelj Drenovec za svoje svetovalsko mesto. Pri nas bomo imeli letos občinske volitve, ki bi že morale meseca prosinca biti, a ker Pajdaš in njegov prvi svetovalec Drenovec ne znata posebno dobro računati, zavlekel se je občinski račun do 6. svečana t. 1., potrebovala sta torej več ko en mesec, predno sta račune skupaj spravila. Ker se bo prihodnja občinska volitev tajno vršila, se boji Pajdaš, da bi se mu znal županski stol podreti in to tem bolj, ker se je od nasprotne strani vložila prošnja na okrajno glavarstvo, naj so občinska volitev z ozirom na pred tremi leti od Pajdaša proti nasprotni stranki povzročene dogodke, ne vrši več v Pajdaševi gostilni, ampak v občinski pisarni na Zdolah. Že večkrat smo slišali od tukajšnjih občanov in sicer od veliko Pajdaševih prijateljev, naj bi se vendar enkrat pri občini spremenilo, ker so pač ljudje že čez glavo siti Pajdaševanja. Pajdaš je ovadil že več tukajšnjih posestnikov in tudi drugih oseb pri raznih oblastih, a propadel je s svojimi ovadbami na celi črti. Otresite se, volilci, konečno Pajdaševega paševanja in volite si može, ki so po vaši pameti zato bolj sposobni, kot 30 Pajdaš in njegovi prijatelji. Takih vrlih mož je na Zdolah dovolj. Kakor lisica za kokoši, tako so lazili pred 3. leti Pajdašev adjutant Drenovec in še drngi Pajdaševi podrepniki po vseh vaseh od hiše do hiše ter so beračili pri volilcih glasove za Pajdaša in njegove kimovce, zato so pa potem pri Pajdašu zastonj jedli in pili ter smodke kadili. Ker bo pa zanaprej občinska volitev ravnotako tajna, kakor je volitev za deželnega in državnega poslanca in si vsak volilec svojo glasovnico lahko doma izpolni, torej ne bo nihče vedel, koga boste volili; zato opozorimo vse tiste, ki imajo občinsko volilno pravico, naj se nikar ne dajo od Pajdaševih priganjačev pregovoriti, posebno pa ne smejo glasovnic tem ljudem v roke dati; pokažite vsakemu Pajdaševemu priganjaču vrata! Štajerske novice. ^metij&ka podružnica žalska priredi v četrtek dne 25. svečana demonstracije o rezi trt in sicer ob 9. uri predpoldan v Brdnici v vinogradu g. dr. Šribarja, popoldan ob 2. uri pa pri Sv. Jederti v vinogradu državnega poslanca g. Franca Robleka. K obilni udeležbi vabi vse vinogradnike odbor. a Sad ptujskega »Štajerca" ter njegovi pristaši! V vseh naših slovenskih listih smo čitali kakšen čuden možak je trgovec Ploj na Polenšaku pri Ptuju. Mož se je imenoval trgovca, dasi se na trgovino razume kakor zajec na boben. Ali zastopnik ptujskega »Štajerca" je bil, katerega je čital in razširjal. Lani 7. prosinca je raznesel vest, da je bil okraden. Seveda tega nihče ni verjel. Na lice mesta so prišli g. orožniki od sv. Lovrenca v. slov. gor., ki pa so takoj spoznali, kaj je in so šli s Plojem pod ključ na Ptuj. A pozneje sta prišla dr. Neubaaer iz Maribora in ključavničar Kukovec iz Ptnja. Kukovec je razkazoval, kako so tatje kradli, in dr. Neubaner mu je potrdil. Ploj je bil »uedolžen" in izpuščen iz zapora. Ko je prišel Ploj iz zapora, je tožil vsakega, ki je le črhnil besedico proti njemu. Tako je na primer tožil našo spoštovano in zavedno gostilničarko Marijo Šori, češ da mu je skrunila čast; sirota, ki je bila v drugem stanu, je morala najeti voznika, da se je peljala v Ptuj, ker peš ni bilo mogoče. Seveda ni bila sojena, in še danes ni sklepa. Ali naši orožniki, ki so v vseh zabavah nepristranski, so zasledovali zadevo skozi celo leto ter se jim je posrečilo dognati, da Ploj ni bil okraden, ampak si je pokral sam ter skril blago pri Marinu, kovaču v Brstju; ker je imel blago zavarovano proti tatvini pri dunajski zavarovalni družbi (Internationale Versich. Gesselschaft), je mislil tako družbo za par tisoč ki on ogoljufati. Dne 24. prosinca t. 1. pa so odvedli orožniki Ploja, da bode vžival sad »Štajercev". Vsa čast vrlim gg. orožnikom! Kaj pa rečejo k temu »Štajerc", Slavič, Linhart in drUgi? Ptujskega Slaviča opozorimo, naj pride in razdeli »Štajerce", ki so še v trgovini, ali jih osoli in obesi v dim, ker smrad je prevelik. v »Kmetijska podružnica za Za-drečko dolino" ima občni zbor v nedeljo dne 21. febr. t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni gospe Marije Mikuš v Gornjem gradu. Vspored: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4, Volitev odposlancev za občni zbor glavne družbe. 5. Predavanje g. M. Jelovšekao živinoreji. 6. Predavanje g. Fr. Goričana o kmetijstvu. 7. Predlogi. K obilni udeležbi vabi uljndno odbor. d Štajerska deželnozb. volilna reforma bo v prihodnjih dnevih sank- cionirana. Zmiraj bolj je gotovo, da bodemo imeli deželnozborske volitve meseca maja. d Redne pevske vaje se zopet vršijo v »Slov. delavskem podp. društvu v Celju" vsako sredo in petek ob 8. uri zvečer. Vodstvo je radevolje prevzel g. Jug, kateremu se za to odbor omenjenega društva že sedaj zahvaljuje, ker je prepričan, da bode njegovo požrtvovalno delo izdatno ter da se bode ž njim društveno življenje povzdignilo. Zato' je tudi pričakovati, da se vsak, ki se količkaj zanima za naše društvo in ki ima količkaj srca za slovansko pesem, katera se v Celju še edino v tem društvu goji in ki edina nas more še tesneje združevati in privesti do zaželjenega cilja, pridno udeležuje teh pevskih vaj. — Na vprašanja nekaterih članov pojasnjujemo, da se k tambu-raškemu zboru še vnaprej sprejemajo tudi začetniki. Odbor »Slov. del. podp. dr." d Ustanovitev osrednje mlekarne v Celju. V danes dne 18. februarja t. 1. se vrši v celjskem Nar. domu ob 10. dop. uri posvetovanje zaradi osrednje mlekarne v Celju, katero snuje naša domača »Zadružna Zveza" v Celju. Interesenti so prisrčno povabljeni. d Zabaven večer prirede vozniki celjskih pivovarn, zalog v pondeljek, dne 22. jan. zvečer v gostilni »mesto Gradec". d Umrla je 16. t. m. na Bregu pri Celju gospa Marija Radej. Porodila je pred kratkim dvojčke in je umrla v otroški postelji. Naše iskreno sožalje g. Radeju! d Umrl je v Vuzenici minulo soboto veleposestnik Bruderman, star 43 let. d Roki za letošnje nabore še doslej niso znani. Kakor hitro se razglasijo, jih bodemo objavili. Mora pa biti v drž. zboru poprej dovoljeno število rekrntov. Toliko v odgovor na več tozadevnih vprašanj. d Virantov hotel v Žalcu je kupila včeraj na sodoijski dražbi neka nemška hmelj, tvrdka v Žatcu na Češkem. d Rdečica pri svinjah se je dognala v občinah Žalec in Braslovče, garje pa pri nekem konju v Migoj-nicah, obč. Griže. o Iz Št. Petra v Savinski dolini se nam v zadevi g. Šribarja poroča, da so pač zasledili hlapca, ki je bil drugače delaven, pri kradežu, a da mu gospodar ni ničesar storil, temveč ga je le mislil odsloviti. Potem je hlapec za nekaj dni zginil in ko je prišel naslednik, ga je našel na podstrešju pri senu viseti. Hlapec je pred smrtjo še sam izpolnil svojo vojaško prehod-nico s prošnjo, naj mu g. Š. odpusti in da mu je žal, da je kradel. Obešenca je pregledal zdravnik in orožništvo. Novico, da je g. Šribar hlapca do smrti udaril, so si zmislili razni zavidni ljudje, katere pa s; ali se je dotični akt zgubil? In komu V prid? Seje tega odbora bodo pomenljive, ravno tako volitev predsednika, ker 'se nijedna druga korporacija ni »zmotila", je to vsekako umljivo. Kake druge pripombe men la ni treba. b Zaročil se je g. dr. Adolf Lenart, c. kr. avskultant v Gradcu z gospico Zofiko Senica iz Žalca. Iskreno čestitamo! b Bolj nemški hoče postati prof. Križ na realki v Knittelfeldu. Naniest-niia mu je na prošnjo dovolila spremembo imena v Krisch. b Častno medaljo za 40 letno zvesto službovanje je dobil nižji poštni uradnik A a t. Mlakar v Mariboru. b Iz Staregore pri Sv. Jurju oh Ščavnici. — Dne 12. t. m. ob 8. uri zjutraj je izdihnil pri svoji materi g. Janez Magdič, p. d. Krznarjev, bivši organist v Vitanju, po mučni iu dolgi •bolezni (sušici), star šele okoli 24 let. Zapušča troje nepreskrbljenih otrok in ženo. Bodi mu žemljica lahka. — Novic drugih ni kakor da je zapadel nov sneg, stari je prej ves zginil, Ljudje se pridno ženijo in možijo. b Iz Trbovelj. Na občnem zboru Posojilnice v Trbovljah se je izvolilo sledeče načelstvo: predsednik g, Peter Erjavec, župnik; podpredsednik g. Fran Kallan, posestnik; udje načelstva gg.: trgovec Josip Moli, gostilničar Josip Goropevšelc. župan Gustav Vodušek, kaplan Josip Šribar in učitelj Anton Kuhar, vsi v Trbovljah. Obrestna mera hranilnih vlog se je določila od 4% na 41/2°/o počenši s 1. januaijem 1909. Občnemu zborovanju je prisostvoval tudi ravnatelj »Zadružne Zveze" gosp. Franjo Jošt, ker je občni zbor spremenil tudi času primerno vže zastarela pravila. Občni zbor je med drugimi obilnimi podporami dovolil trboveljskemu »Sokolu" 70 K, Ciril in Metodovi družbi 50 K iu kot začetni fond za otroški vrtec v Trbovljah 40 K. o Strašna smrt. Minnl četrtek je padel posestnik Jezerničnik pri Spod. Dravogradu pri razsekavanju ledu pri svojem mlinu na mlinsko kolo, Katero je ravno teklo, ga potegnilo za seboj in strašno razmesarilo. Domači so ga našli mrtvega pod kolesom. Bil je star 55 let in zapušča 7 otrok. o Ptujski obč. svet je zvišal štojnine na ptujskem sejmišču. Ta odredba je seveda v prvi vrsti naperjena proti slov. kmetom. Stojuine znašajo sedaj: za konja 20 vin., za domače govedo 20 vin., za hrvaško 30 vin., za svinjo 10 vin., pujska 4 vin, kozo 10 vin., za živ. potne liste 10 in 20 vin., pristojbina na tehtnici za težo pod 100 kg 6 vin, nad 100 kg 10 vin., za rabo svinjskega hleva s steljo za vsakih 24 nr 1 krono. »Siidmarki" je dovolil obč. svet v isti seji — 100 kron podpore, v zasmeh slov. davkoplačevalcev. Dr. Plachki je predlagal, da se napravi na davkariji nov napis, a ta da ne sme biti dvojezičen, temveč nemški kakor doslej. Slovenskih davčnih krone seveda viada ne zameta. Se bodemo pobrigali za to zadevo! o Proti slovenskim okoliškim fantom pri Ptuju hujska teta »mar-burgerica", zato, ker nosijo slov. trake na klobuku. Hujska ptujske barabe, da bi fante pretepli. Ne vemo, kdo bo na slabšem! v Dva rjava hrošča je prinesel minule dui učenec slov. deške šole v Celju g. učitelju Kranjcu. Sta se nekoliko prezgodaj upala na dan! v Zmrznjenega so našli 77 let starega prevžitkarja Matevža Vodika iz Straškegahriba na poti med Širjem in Straškimhribom občine Sv. Krištof. Ker je bil dober prijatelj žganja, navlekel se ga je najbrž pošteno in potem domov grede obležal. Pri sebi je še imel V4 'ltra žganja. v V Slovenjgradcn se je naseli nemškutarski trgovec Škoflek kateri podpira »Sti lmarko" in je zvest pristaš tistih turnerjev, ki so šli v Ptuj iu Celje Slovencev pretepat. v Iz Mozirja. Na Svečnico sem videl, da so se na velik lojtarski voz naložili naši klerikalci pod vodstvom podobarja Cesarja. Težko mi je bilo pri srcu, ker se mi je zdelo, da se dragi naši sotržani mislijo izseliti, da odbajo od nas. Pa potolažil me je prijatelj, ki mi je povedal, kam nameravajo iti naši klerikalci. V Gornji grad se peljejo na veselico tamošnjega klerikalnega bralnega društva. A tako! To je lepo, sem si mislil. Zakaj bi pa ne šli naši klerikalci na klerikalne veselice v sosednih krajih, saj tudi mi ki se štejemo med naprednjake, radi obiskujemo veselice in prireditve, katere prirejajo naši somišljeniki v našem okraju. Ali morda ne? v Ponesrečil se je 10. tm. gosp. Jože Košan, župan Šoštajnske okolice. Podiral je drevje za drva, ko se je hotel padajočemu drevesu izogniti, je padel in drevo mu je zdrobilo desno nogo nad kolenom ter ga na glavi nevarno ranilo. Vrlemu narodnjaku želimo v kratkem ozdravljenje. v >krlati«a razsaja epidemično v občini Loka pri Zidanem mostu, posebno v kiajih Račka in Lokave. Do-zdaj je zbolelo v celem 145 oseb (8 inožkih, 10 žensk in 127 otrok), umrlo je 23 otrok. Pri volitvi v obč. odbor na Fran-kolovem dne 4. tm. so bili izvoljeni Blaž Goršek za župana, Tomaž Medved, Janez Bezenšek in Matevž Esih za občin-ke svetovalce. v Veliko pomanjkanje dela v mesecu januarju (in še sedaj) konstatira graška posredovalnica za delo. Prijav je bilo več ko lani — dela pa manj, in to deloma radi velikega mraza, deloma radi pomanjkanja vode, vsled česar so ustavili mnogi mlini, žage in enaka podjetja, ki so navezana na vodo, svoje delo, v Sv. Anton v Slov. gor. V ponedeljek, 15 tm. se je poročil naš naroden trgovec Jožek Tušak z gospico Jožico Pernat iz Št. Lovrenca nad Mariborom. Čestitamo! v Iz Trbovelj. Delavec Jug, kateri spravlja splave 1 z Save, je našel bi. cementne tovarne vrečo s 6000 kron., katero je zgubil pisraonoša od postaje na Vode, ker je pozabil zapeti poštni v02. To bi bil kmalu že drugi slučaj zgube poštnega denarja v Trbovljah. v Za »stare" šolske počitnice je prosil obč. odbor pri Sv. Lovrencu na Dr. p deželni šolski svet. v Na pošti v Velenju nočejo znati slovensko, kakor poroča »SI. G." Zberite posamezne slučaje in se pritožite na poštno ravnateljstvo v Gradcu I v Umor. Minul teden — v petek — je udaril Franc Pernat pri sekanju leda na Križnem vrhu bi. Laporja svojega 22 letnega brata Ant Pernata s hlodom tako nesrečno po sencih, da je na mestu nezavesten obležal in kmalo na to umrl. Franc Pernat se je sam naznanil sodniji, ker je to storil v silobranu proti pijanemu brata, kateri ga je z nožem napadel. o Proti starostnemu zavarovanju za kmete so se izrekli po poročilu »SI. G." kmetje v Slivnici pri Celju na nekem zaupnem shodu. o V Rihtarovcih pri Žg. Rad goni, kjer so nedavno tega zmagali Slovenci pri obč. volitvah, je izvoljen za župana g. Fr. Štrakl, za občinska svetovalca pa gg. Jakob Bratkovič iu Ferdinand Jnrjovič. o Kmetijska podružnica Šmarje je imela svoj občni zbor dne 7. t. m. Po običajnih poročilih in odobritvah pogovorila se je akcija v podporo od lanske suše prizadetih živinorejcev in način, kako se vrše poizvedbe glede uim v svrho odpisa zemliarine. Pr6-značilno za ponnžno akcijo je, da je za 2 vagona slame, ki je dospela v Šmarje, trebalo same prevoznine plačati nad 1147 K. Prišla je z Nizd- zemskega. — To je draga slama. Koliko dobre krme bi se že za ta denar med nami od posestnika, ki 89 ue peča 7, živinorejo, kupilo! Koliko večjo podporo bi dobili domači posamezniki na ta način in pa, ker se je dotična krma v isti namen v druge kraje prevozila, torej zopet s prevoznino podporni fond zadela! Tudi se je kritiziral odlok okr. glavarstva, ki obeta kmetijska semena »p o znižani ceni. Resnično so pa cene taka, kakor jih imajo semenarji v Erfurtu za semenske novosti. Domači trgovci dado 100 kg semenskega ovsa z m 21 K, take koruze za 18 K, takega krompirja za 7 K; a na-mestnija je nastavila tem semeuom cene po 30. oz. 30, oz. 15 K. Vspričo tega pa tudi ne veruje nikdo, da se bo dobilo travno, deteljno seme glasom istega odloka za 18 K 50 h stot, (Vse te cene so nastavili birokratje pri štajerski namestniji ter se z njimi nesmrtno blamirali. O stvari se bo še srovorilo. Op. uredn.) Podružnici je nanovo pristopilo 14 članov. Kot delegata za letošnje glavno zborovanje družbe sta bila izvoljena podružnični načelnik Miha Skale in notar Veko-slav Krajnc. d Boj za pravice slov. jezika v občini Dol pri Hrastniku. Občinski odbor v Dolu pri Hrastniku je sklenil v seji dne 15. nov. 1908, da bode sprejemal od državnih in samoupravnih oblasti izključno le slovenski pisane dopise, nemške dopise bo pa nerešene vračal. Celjsko okrajno glavarstvo je seveda iz istih vzrokov, kakor smo zadnjič poročali o svetinskem slučaju,, izvrševanje tega sklepa prepovedalo. Stvar se bo sedaj nadaljevala do na-mestnije, potem do ministerstva in nazadnje do upravnega sodišča, ki bo konečno izreklo, da ima občina prav. Kdor ne pozna naših nemških birokratov in naše ,nemške državne ideje'T se mora smejati ali pa jeziti, kako mnogostranska je pri nas pravica svobodnih in davek plačujočih državljanov. Slov. občine, oglasite se vse po vagledu vrle narodne občine Dol i enakimi sklepi! b Dr. Korošec in dr. Benkovlft sta izprosila »cenejše" setrine! celjski »Narodni list" je priobčil v zadnji svoji Številki drastičen izrek dr. Korošca meseca maja v državnem zboru, da gre osel samo enkrat na led . . . Pribil je, da so šli poslanci »Kmečke zveze" s starostnim zavarovanjem zopet na led. A cc. vodji »Kmečke zveze" gg. dr. Korošec in dr. Benkovič sta te dni šla tretjič na led,— in to nevednim uradnikom pri graški namestniji zaradi »cenejših" setvin. Dr. Korošec in dr. Benkovič razpošiljata namreč županstvom svojih volilnih okrajev pole, katere bi naj župani takoj izpolnili, da se bodo dobile »cenejše" setvine V dotičnem dopisu dostavljata, da sta to dobroto dr. Korošec in dr. Benkovič izprosila »samo svojima volilnima okrajema" 24. jan. t L Oglejmo si najprej to »dobroto". 100 kg semenskega ovsa bi stalo 30, reci trideset kron, koruze tudi 3 0 kron, jare rži 3 0 kron, jare pšenice 3.2 kron, krompirja 1,5 kron! Pri trgovcih, ki kakor znano, s temi rečmi niso najcenejši, se dobi 100 kg semenskega ovsa za 21 K, koruze 18 K, krompirja 7 K, ponekod morda nekoliko dražje, ponekod med sosedi tudi ceneje. Cene, katere je >astavila namestnija in sta jih izprosila »kmečka" poslanca, so tako visoke kakor jih imajo kakšni nemški ali budimpeštanski semenarji za svoje špecijalitete. Povejta sedaj javno gg. dr. Korošec in dr! Benkovič: ali res prav nič ne poznata k m e c k i h. r a z m e r, dasi sta kmečka poslanca, ali pa hočeta imeti naše posestnike za norca, trdeč, da so to »cenejše" setvine iu da sta se vidva po- trudila pridobiti to »dobrot o'' samo svojima volilnima okrajema? Ako bi mogli naši kmetje tako ,.ceno" prodajati svoje pridelke, kjer imajo zrnja dovolj, prodajo vse, kar le morejo iu ne bo niti treba, da bodo zopet po dr. Koroščevi in Benkovičevi zaslugi židje napravili ogromen dobiček. Tako „ kmečko" politiko delati, se pravi, kmete guliti in za nos voditi. Ta dva „kaiečka" poslanca sta zakrivila, da ne moremo vina prodati, sedaj se pa še upata svoja ubožna volilna okraja tako zasmehovati. Toda plačilo pride! Kmetje, tovariši, vsi na krov, da se znebimo „Kmečkih" poslancev, ki nam vedno in vedno in povsod le škodo delajo. Župan iz rogaškega okraja. .b Za vinarsko zadrugo v Celju jts imel potovalni učitelj ..Zadružne Zveze" v Celju g. Miloš Stibler v soboto in nedeljo poučne shode v Vidmu in Pišecah, ki so se jako lepo obnesli. Kakor čajeino, bode zadruga pričela v kratkem poslovati. b Iz Šmartnega v Rožni dolini. Za župana je zopet izvoljen (že za tretjo dobo) občespoštovani posestnik g. Ivan Videnšek iz Loč. Svetovalci so: Janez Apoteker, Matija Brežnik in Matija Ku^ler. — Za načelnika kraj-nega šolskega sveta je že drugič soglasno izvoljen g. Jožef Podgoršek, vrl prijatelj šole iu učiteljstva. Novoizvoljenemu občinskemu odborn in krajnemu šolskemu svetu želimo mnogo uspehov v prid Rožne doline! b Za narodni sklad je daroval g. Fr. Ks. Schneider. nadučitelj v Ce-zaajevcih 5 K kot odgovor na napad v „Si Gosp." b V Mozirju ia okolici traja še vedno živahna kupčija z jabolki. o.Y Zimiei niže Maribora je ob priliki gostije mladi gospodar Janez Polko r prepirn s Francem Jannšem, tega z revolverjem obstrelil. Krogla mu je Sla skozi usta in pri spodnji čeljusti spet ven. Bil je sicer spovedan, pa umrl ne bo. Gospodar so je sam nasnanil orožnikom. o Iz Ormoža se nam piše: Dne 31, januarja t. 1. je priredila požarna bramba za ormoško okolico v prostorih gospe Ralchbrenner veselico s tombolo, ki je bila jako obiskana. Prostori so bili vsi natlačeno polni in so se morale celo na odprtem hodniku mize postavljati. Kazalo se je, da ormoški Slovenci nimajo za kakršnekoli zabave primernih prostorov. Čujemo pa, da namerava okrajna posojilnica v ogradu nekdaj Windischovega hrama letos dvorano graditi. Pozdravljamo to idejo. Jednaka vest prihaja tudi iz Središča. Tam bode baje gosp. Zidarič dvorano gradil, ki bode tudi ondotnim potrebščinam zadostovala. Urno na delo! o Padla je v Slovenjgradcu soproga učitelja Trobeja tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. o Nemške rodbine naseljuje sistematično v Leitersbergu pri Mariboru tovarnar opeke in zidarski mojster v Mariboru Derwuschek. b Nezgoda. Zlomil si je minuli Četrtek na lo^u roko A. Skrbinšek, dninar iz Vel. Boča blizu Lučan. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. b Zrakoplov, katerega so videli li. t. m. na Posavju, je bil zrakoplov ..Berlin", ki se je vrnil iz Benetk v Szeplak na Ogrsko. Sedeli so v njem trije Nemci iz Berlina, člani berlinskega društva za zrakoplovstvo. Zrakoplov je preplaval iz St. Moritza, kjer se je vzdignil v navzočnosti avstrijskega prestolonaslednika, Alpe in sedel v Benetkah, od tam pa je veter zanesel zrakoplov na Ogrsko. b Iz Sazbora pri Zidanem mostu Dne 23. januarja t 1. smo izročili materi zemlji uglednega in najstarejšega moža tukajšnje krajine, Martina Jurka, očeta znane rodovine. Dočakal je 89. leto. Blag mu spomin. a Domišljavi celjski mestni urad. Konjederec Joras je ujel v strogo kontumacirani občini Št. Jur-okolica psa Danijela Rakuscha v Celju brez nagobčnika. Postavno je pes zapadel konjedercu. Pa kaj si ne ztnisli mestni urad celjski z glasovitim juristom dr. Ambrožičem na čelu? Kratkomalo zaukaže Jorasu psa izpustiti in Danijelu Rakuscliu vrniti, dasi nima prav nobene pravice do tega. Radovedni smo, kaj poreče celjsko okr. glavarstvo in štaj. namestnija? Ali ima Ambrožič patent do vsake svojevoljnosti? — Zanimivo je tudi, da imamo kroginkrog Celja pasjo kontumaco, v Celju pa ne. Za Celje veljajo pač zmiraj izjemne postave; saj vlada nima poguma, da bi tem par nemškim petelinom odrezala grebene. Novice iz drugih slov. krajev. d Odvetniška zbornica za Bosno in Hercegovino se je ustanovila 14. t. m. v Sarajevu. Predsednikom je izvoljen dr. Julij Fischer. (Žid). d Pico de Colima, ognjenik v ameriški državi Mexiko, je 14. t. ines. začel bljuvati. Daleč na okoli je vse nničeno. d Veliko medvedko je ustrelil okr. gozdar Peter Bambulovič v Bugojncih na Hrvatskem v planini Semišnica. V votlini je našel 3 mladiče v Volkovi so se vsled strašne zime začeli v velikih množinah pojavljati v nekaterih vaseh in celo nekaterih mestih na Sedmograškem. b Koliko se porabi mleka? L. 1906. se je porabilo na Dunaju 148 milj., v Pragi 40 milj., v Trstu 11 milj., v Ljubljani 2 milj., v Zagrebu 3 milj. litrov mleka. b Kmetsko gledališče. Na Norveškem se pridno skrbi za napredek kmetijstva. Sedaj se osnuje tamkaj kmetsko gledališče, ki bo potovalo po celi deželi. v Portugalski kralj Mannelse, kakor poročajo listi, v kratkem poroči s princezinjo Beatrico, hčerko vojvode edinburškega. v Miljonska ustanova. V Krakovem umrli veleposestnik E. Jecmanovski, zapustil je v svoji oporoki 1,200 000 K kot ustanovno glavnico, od katere obresti ima pravico poljska akademija znanosti podeliti letno enemu Poljaku ali Poljakinji kot nagrado za najboljša literarno znanstvena dela. v Zanimiva operacija na psu. V Berlinu je nedavno izvršil zdravnik dr. Uriger sledečo zanimivo operacijo na nekem psu: Vzel mu je iz trupla ledvice in mu dal ledvice od nekega drugega psa. Pes je operacijo srečno prestal in je zdrav. Ce se posreči ista operacija pri ljudeh, se bo ohranilo marsikatero življenje. • o Gospodinjsko šolo priredi dež. odbor kranjski na Vrhniki pri Ljubljani za vzgojo kmetskih deklet v gospodinjstvu, šivanju, likanju, vrtnarstvu, reji male živine itd. Tečaj se prične s 15. marcem. Sprejemajo se kmetska dekleta od 16. leta naprej. Prošnje je vložiti do 1. marca pri županstvu na Vrhniki. Pouk bo brezplačen, le za hrano bo plačevati po 50 vin. na dan. o V Kandiji pri Novem mestu je umrl 14. t. m. sin kranjskega deželnega glavarja Šukljeta, eksportni akademik Lujo pl. Šuklje, v starosti 20 let. Pobegnil je iz Gorice dragonec Alojz Tošapovec kar na konju čez ita-Ijansko mejo, kjer pa se je sam prijavil pri laških karabinijerih. v Razveljavljene volitve. Namest-ništvo v Trstu je razveljavilo volitve v VI. kategoriji zavarovalnice proti nezgodam, kjer so zmagali Slovenci, zaradi nekih nepravilnosti, ki jih pa niso zakrivili Slovenci. d Tri nove madžarske šole so se otvorile te dni v garešničkem okraju na Hrvatskem. Tako se godi pod vlado barona Raucha in — Franka! d 150 oralov boste je uničil požar v Sv. Lovrečem v Dajli, Materado in Selom (Petrinje) v Istri. v Zaradi volitev v trgovsko in obrtno zbornico v Gorici, pri katerih so Italjaci sleparili, se bo vršila vsled ovadbe od slovenske strani kazenska preiskava. b Uničevanje goseničjih zaleg po šolskih otrocih je upeljano v Besni in Hercegovini. Leta 1908. se je uničilo tako 6,630.898 goseničjih gnezd ter je vlada dala za to nagrade 5000 K. v Jadranska banka v Trstu izkazuje za 1. 1908 K 200.340"90 čistega dobička, t. j. 10% obrestovanja delniške glavnice. Izplačalo se bo 6°/o di-vidende. o Poroka. G. Josip Bežan, pc-stajenačeloik v Prestranku, se je poročil z gco Dragico Bukove, hčerko posestnika v Toplicah pri Zagorju ob Savi. o Na kmetijski šoli na Gram se je poverilo poučevanje v gozdarstvu g. gozdnemu komisarju Ivanu Urbasu iz Novega mesta. v Češki narodni dom na Dunaju združen s češkim gledališčem se vedno bolj bliža uresničenju. Od proračunanih 700.000. kron je doslej nabranih 400.000. Ostanek upajo češke organizacije v kratkem nabrati. v Deželnozborske volitvo na Koroškem se vrše: 24. marca v splošni skupini, 27. marca v kmečki skupini, 1. aprila v mestni skupini in trg.-obrtni zbornici, 5. aprila v veleposestniški skupini. Slovenci postavijo najbrž v 8 okrajih svoje kandidate. v 50.000 kron. „Mir" odgovarja celovškim štimcam na njihovo očitanje, češ da slovenska stranka slepari, če trdi, da je posl. Grafenauer izposlo-val za po suši oškodovane 50.000 kron. „Mir" konštatira v odgovor samo suho dejstvo, da je nemški posl. Nagele. kateremu štimce in „Štajerc" pripisujeta to zaslugo, vložil svoj tozadevni predlog več mesecev pozneje nego poslanec Grafenauer in sicer samo za velikovško okolico. Vlada je pa dala 50.000 kron za vse po suši oškodovane kmete in ne samo za velikovško okolico, torej je očividno, da je vpoštevala Grafe-naurjev in ne Nageletov predlog. b Celovške „Freie Stimm«n" se silno jeze nad interpelacijo poslanca R o b 1 e k a glede ponemčevalnega postopanja c. kr. ravnateljstva drž. železnic v Beljaku pri nastavljanju uradnikov, napravi napisov, razglasov itd. Jeza nemškega lističa kaže, da je g. poslanec zadel v sršenovo gnezdo. Trebalo bode kajpak še večkrat po-dregati. o Dvorni svetnik Palla* bivši dež. šolski nadzornik za Koroško je dne 13. t. m. umrl v 69. leta starosti. Pred 6 tedni je stopil v pokoj po dolgoletnem službovanju. Mož je bil strasten nemški nacijonalec, neumorni ponemčevalec koroškega šolstva. o V Žrelcu na Koroškem je umrl v 79. letu starosti graščinski mlinar Matjaž Dobernig. d V Račici pri Bnzetn (Istra) je umrl 10. t. m. grof Peter Walderstein v 71. letu starosti. Dasi vzgojen v italjanskem duhu, je bil tudi Slovanom pravičen. Njegova tretja žena je bila zavedna Slovenka iz Ljubljane. o 12.947 smrtnih obsodb se je izvršilo na Ruskem od 1. jan. do 31. dec. 1908; samo v moskovski guber-niji 2150. 1733 jih je bilo usmrčenih v dobi pod 15 let. Pa se še dvomi o dobrotah ruske države! b Prva slovenska knjigarna v ameriških Združenih državah se je ustanovila v Clevelaudu. b „Narodni dom" v Clevelandu v Ameriki si mislijo zgraditi tamošnji Slovenci. o Novo mesto Jama" sezida neko društvo, kojega sedež je v Budimpešti, na otoku Krku. lma narodnih društev. Podružnica družbe sv. Cir. in Met. za Dramlje priredi v nedeljo 21. t. m. ob 3. uri pop. veselico z dvema gledališkima predstavama, godbo in petjem. Sv. Vid - Grobelno: Veseloigra „Ne kliči vraga", ki se je dne 14. t. m. vršila v splošno zadovoljnost cenj. gostov in občinstva, se ponovi den 21. t. m. v prostorih g. Ivana Žnider. Začetek ob 3. uri. Po igri prosta zabava in ples. o ,.Murski Sokol" v Ljutomeru priredi v soboto 20. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih g. Seršena plesni venček z godbo na lok. Vstopnina za osebo 1 K. Maske dobrodošle. Vstopnice bodo kolkovane z narodnim kolkom. Cirn več bo torej razprodanih vstopnic, tem večjo korist ima tudi narodna družba. Narodnjaki, na noge! Na zdar! o Pazniško in delavsko podporno društvo v Trbovljah si je izvolilo dne 7. t. m. sledeče gg. v odbor: Pleskovič Ivan, uradnik, predsednik. Dolinšek Jernej, premogar, njeg, namestnik. Fe-štajn Fran, poduradnik, tajnik, Kovče Nikolaj, premogar, nj. namestnik, Šent-jurc Jože, paznik v pok., blagajnik, Kresse Lud., trg. pomočnik, nj. namestnik, Paulič Fran, paznik, godbovodja, Čehovin Lovrenc, paznik, njega namestnik, Verhovnik Franc, poduradnik in Boltin Jože, rudar, pregled, računov. Odborniki so: Gerčar Matija, nadpaz-nik, Medvejšek Leopold, paznik, Kos Franc, paznik, Dolinšek Blaž, paznik, Jesih Alojzij, paznik, Hodej Franc, rudar, Ban Pavel, rudar, Pfeifer Franc, rudar, Odlasek Jakob, rudar. Na pttstni torel; zftccr domača zabaVa V ..Stalni Kleti". Vstopnina prosta. Razne novosti. u Iz ljubosumnosti je ustrelil njen mož v Belgradu zelo priljubljeno igralko gospo Popovič, nato pa , je ustrelil še sebe. o 25 000 kron za zlomljen nohet. Sloviti virtuoz-pijanist Paderevski je nedavno koncertiral v Njujorku. Ko je izvajal eno Beethovenovih sonat, si; je zlomil nohet na palcu desne roke. Vendar je igral do konca in niti najmanj ni izdal bolečine, ki jo je čutil v prstu. Rana je sicer neznatna, vendar občutna. Kot odškodnino je dobil od raznih zavarovalnih družb lepo svotico 25.000 kron. i v«Veljaven zakon katoliškega duhovnika. Okrožno sodišče v Olomucn je razsodilo, da je zakon bivšega katoliškega duhovnika POcksteinerja veljaven. POcksteiner je 1. 1908 prestopil k pro-testantizmu in se poročil z Olgo Jordan. Na ovadbo nadškofijskega kopsi-storija se je nvedlo postopanje radi neveljavnosti zakona. To postopanje se je sedaj končalo s proglasitvijo veljavnosti POcksteinerovega zakona. v Ciganski primaš Nyari — vdovec. Dne 8. tm. ie umrla v Šopronju grofica Vilma Festetich, ki se je pred 2 leti vkljub prošnjam rodbine poročila s ciganskim primašem Rud. Nyarijem. Ž njo vred je umrlo tudi dete, ki seje pred par dnevi rodilo. Zakonska sta živela dve leti srečno in mirno zakonsko življenje. v Siromašni ribič — milijonar. V San Sebastianu živi 18 letni ribič Le-jabertija. Pred nekaj časom sta prišla k njemu dva gospoda ter sta mu sporočila, da ima izvršiti oporoko neke amerikanske dame, ki je lani umrla v Munderi, in mu zapustila 3 miljOne frankov. Izkazalo se je, da je bila to njegova mati. d Ali se na Slovenskem ne najde požrtvovalne občine? Nedavno smo poročali, da je zastop revne nemške občine na Češkem sklenil narodni davek za „Schulverein". Za vsakega prebivalca bo plačevala občina v ta namen po 2 h na leto. Na vsem Slovenskem se dosedaj ni dobila občina, ki bi bila sklenila isto. Tak davek bi občin ne obremenil, naši šolski družbi pa bi bil v veliko pomoč in tolažbo. o Čebelarska razstava se priredi v Rumi (Slavonija) od 29. avg. do 5. sept. t. 1. d Zaradi veri sovražne pesmi, objavljene v socialističnem listu „Nep-szava" je bil obsojen ogrski žnrnalist Kiss na 6 mescev zapora. o Oddaljenost mesca od zemlje. Po najnovejših raziskavanjih je oddaljen mesec od zemlje 384.000 km. o Nove uniforme avstr. vojske. — Vojno ministerstvo je zankazalo, da mora biti večjidel avstro-ogrske vojske do konca prih. meseca popolnoma nanovo uniformiran. Uniforma bo siva z modro-sivimi in svetlo-sivimi plašči in gamašami. Posebno velja ta odredba za obmejne in še nekatere kore, ki bi prišli v slučaju vojske vpoštev. v ledno milijardo kron bo stalo znano potovanje 16 amerikanskih bojnih ladij okrog sveta. Dočim se za vojaško parado da imenovana ogromna vsota, nimajo Zvezne države v Sev. Ameriki za stotisoče brezposelnih delavcev, ki poginjajo v mrazu in lakoti, niti jednega vinarja! v Brezposelnost v Berlinu. Soc. dem. stranka je napravila Statistiko brezposelnih, kateri je v Berlinu 101.000, v predmestjih pa 34 000. v Dve ladji sta se potopili minoli petek blizu Gibraltarja. Belgijski parnik „Avstralija" je trčil v neko drugo ladjo in obe sta se potopili; utonilo je 30 ljudi. 10 mož posadke na „Avstraliji" se je rešilo. b Veliko poneverjenje se je razkrilo pri poštnem uradu v Moskvi. Do-zdaj se pogreša 100.000 rubljev. a Zaradi ženine smrti. Delavcu James Jorku v Ma.ukattu Minn. je umrla nedavna žena To ga je tako, razžalostilo, da je vsem svojim štirim otrokom, ki so bili stari 6—14 let. prerezal vratove, nato se pa obesil. d Čudna reklama. Nedavno so prejesli v Ameriki reklamo tudi na — grobove. Na nekem nagrobnem kamnu njujorškega pokopališča stoji: „Tu bo nek.č počival James Bolton; sedaj pa je še uslužben v poznani trgovini za čevlje J. Bolton in drug XV. Avenne broj 57". — Nedaleč proč stoji na nekem kamnu: „Tukaj počiva John Smith . . . Ustrelil se je s „Colt"-revolverjem. Revolver „Colt" je naj boljše orožje za vsakogar, ki se hoče ubiti." — Res iznajdljivi so Amerikanci! v V ljubljanski topnlčarski vojašnici se je prepovedalo čitanje slovenskih časopisov. v Na Vrhniki se osnuje občinska hranilnica. v Radi trpinčenja vojaških novincev je bil obsojen pri vojaškem sodišču v Celovcu neki četovodja 7. peš-polka v 4 mesečno ječo in izgubo šarže. b Nemškega šolskega nadzornika za Istro namerava baje nastaviti vlada. Ginljiva je vladna skrb za Nemce! b Na Ruskem je zapadel visok sneg. Promet je skoro popolnoma ustavljen. Sebastopol je takorekoč odrezan od sveta. Sneer je 2 m visok. b Na Dunaju je umrl Anton Be-berič, doma iz Spod. Štajerske, ustanovitelj društva kršč. socijalnih železničarjev „Prometna zveza". Književnost. o Domače ognjišče, 3. letn., 1. št. Predvsem nam je poročati veselo dejstvo, da sta se lista „Dom. ognjišče" in rNaša bodočnost" sedaj ločila; vsak bo izhajal za se in bo stal po 2 50 K na leto. Z obema listoma smo se na tem mestu še nedavno tega ukvarjali in ju danes le znova priporočamo. — 1. številka ,.Dom. ognjišča" („Naša bodočnost" šele izide v kratkem kot samostojen list) ima sledečo vsebino: O domači kazni. Govoril pri rodit, sestanku na I, mestni šoli v Ljubljani prof. dr. J. Bezjak. Hiperpla-zija žrelne bezgavke. Napisal dr. Demeter Bleiweis-Trste-niški. (Ta lep in podučen sestavek o zelo navadni otroški bolezni izpolnjuje rubriko ,.Domači zdravnik"). V „slikah iz vzgoje'1 je začel list prinašati glasovit spis Okor-Blum-Burger-steina: Pri stricu zdravniku na deželi. V njem se razpravlja o racijonalio vzgoji mladine glede seksualnih pn- javov. Spis najtopleje priporočamo za vestno čitanje. Nadaljne rubrike so: „Listek", ki prinaša lepo predavanje g. dr. P. Grošlja o potresu v Italiji, „Dopisi" in „Drobtine". Listu je želeti kar najlepši razvoj. Naj bi tudi razširjal na Štajerskem misel roditeljskih večerov, katera je šele v povojih, a je vendar za medsebojno umevanje in zbliževanje starišev ter učiteljev nujno potrebna. Pazimo, da nam ne bodo vzgojevali mladine nepoklicani in nezmožni ljudje, ki otrok in nalog vzgoje ne poznajo! Loterijske številke. Trst 13. febr. 1909. 89, 16, 68, 37, 56. Line „ „ „ 37, 40, 63, 25, 73. Listnica uredništva. Kapele: Brez podpisa — v koš! Ker mi ni bilo mogoče, da bi se osebno poslovil od vseh znancev in prijateljev ob priliki mojega odhoda iz LaSKega trga na Češko, se poslavljam tem potom in zahvaljujem vse za izkazano ml zaupanje in prijaznost, posebno g, Elsbacherja in g. tetina, — Srčen „Nazdar"! Oton Košul. Nova zidana hiša četrt ure iz Celja, tik okrajne ceste obsegajoča eno veliko in dve srednji sobi, kuhinjo, klet in gospodarsko poslopje, se proda prostovoljno. — Tik hiše je trta (brajda) z letnim pridelkom 500 1 in njiva v obsegn četrt orala. Pojasnila daje lastnik hiše v Čretu pri Celju h. št. 27. flnton flrčan Ij mlinov in m v Šl. Jnrjn ob j. i se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih mlinov in žag najboljšega sistema — tudi za male vode. — Delo izdelujem solidno in po ceni. Na zahtevanje so spričevala na razpolago. 9 25-2 Proda se devet starih, dobro ohranjenih kompletnih raoi prezidave hiše po nizki ceni. — Več pove Fr. Papst, Celje, Ringova ulica štev. 7. 104 2-2 Pristna haloška vina 1908, izvrstne kakovosti od ?2 — 40 vinarjev franko postaje Ptnj ali Rogatec pri Maks Berlisgu, trgovec, Že-tale pri Rogatcu. — Vzorci na zahtevanje! 83 10-2 Grablje dobro izdelane, lesene, razpošilja vsako množino (samo trgovcem) 100 komadov za 50 kron franko, postaja^ Ptuj al> Rogatec Maks Berlisg, Žetale pri Rogatcu. 82 10 3 Proda se dobro ohranjen biljardpo nizki ceni. - -~ Natančneje se pozve pri g. A. Koželj, gtai trg št. 18. 5000 kron zaslužka plačam vsakomur, ki mi dokaže, da moja čudežna zbirka 300 komadov za samo gld. 250 ni priložnosti kup in sicer: 1 pristna švicarska patent žepna ura, sistem Roskopf. natančno idoča in točno regul. z pismeno 3 letno to-varnsko garancijo. 1 amerikanska zlata-double verižica, 2 amer. zlata-double prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlač. garnitura roanšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nožič 5 delni. 1 eleg. svilnata kravata, barva po želji, najnovejša fazona, 1 krasna kravatna igla z simili-brilantom, 1 divna damska broža, zadnja novost, 1 koristna potovalna toaletna garnitura, 1 eleg. pristni poitemone iz usnja, 1 par amerik. bontonov z imit. dragulji, 1 pat. angl. vremenski barometer, 1 salonski album z 36 umetniškimi in najlepšimi razglednicami sveta, 1 krasni ovratni ali lasni kolir i z pristnih orijentalskih biserov, 5 indijskih prerokovalnih hudičkov zabava vsako družbo in še 250 komadov raznih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in nenadomestni, so gratis. Vse skupaj z eleg. sist. roskopf-patent žepno uro, ki je sama vredna dvakrat toliko, stane sama gld. 2-50. — Dobi se proti povzetju ali proti vnaprej plačilu (tudi v znamkah) pri S. llrbachu, svetovna razpošiljalnica, Krakov 16. NB. Pri naročilih 2 paketov se priloži gratis 1 prima angl. britva ali 6 finih lanenih robcev. Za neodgovarjajoče se vrne denar brez odloga, torej vsak riziko izključen. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, pulj£ nega 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10h; lkg velefinega, „ inežnobelega, pulje-u & w u; o n; x kg Pnha- sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzameJS kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga. 116 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch, Deschenitz, St. 773, Šumava, Češko. 8 25-2 (jpini: - Ženitev ali možitev ne sine zmotiti nobene slovenske neveste in nobenga ženina, da bi šla kam drngam balo kupovat, kakor v narodno trgovsko hišo na debelo in drobno R. Stermecki, Celje, kjer je velikanska zaloga finega volnenega blaga za nevestine obleke, snkna in kam gara a za moške obleke, svilnenih robcev, belega platna za perilo in rjuhe in različnega drn-gtgamannfaktnrnega blaga. Velikanska zaloga. Čudovito nizke cene. 2 52-7 IlEIG Sprejme se i Zmožna mora biti slovenščine in nemščine, ter položiti kavcijo najmanj 600 do 800 K. Ako ima večje premoženje, ženitev pozneje ni izključena. Ponudbe pod „Natakarica" na upravo Narodnega Lista. m 3-1 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>CXX>< <3 A "1 Vi ■ V V v isce starejši, pošten, trezen, izobražeD in zanesljiv prodajalec, kateri služi že 27 let v trgovinah mešane stroke, — kot poslovodja pri kaki podružnici na deželi ali trgn; sprejme tudi mesto skladiščarja (magacinerja) ali pismonoše. Vešč je slovenščine in nemščine, korespondence ter knjigovodstva. Nastopi lahko takoj, ali po dogovoru. Več pove: M. Javornik, Št. Juri ob južni železnici. Občni zbor „Posojilniee v Brežicah4' se vrši v nedeljo, dne 28. svečana 1909 ob 2. uri pop. v lastni pisarni. Dnevni rede 1. Poročilo načelstva. 2. Čitanje revizijskega poročila Zveze ter ukrepi vsled istega. 3. Potrjenje letnega računa. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Izvolitev načelstva. 6. Izvolitev računskih preglednikov. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob 2. uri ne bil sklepčen, vrši se isti dan in v istem prostoru ob 3. uri drugi občni zbor, ki sklepa takrat pri vsakem številu zadružnikov. Načelstvo. Največja in najcenejša Izbep in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. Pn^fHV* T Predno si knpite uro, • oglejte si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih ziii-tili, srebrnih, nikelnnstili in stenskih ur. budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike; katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Rafael Salmič v Celju, ,Narodni dom'. jj 6 52—7