PRIMORSKI dnevnik ie začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 1 7. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni eDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v liskami tSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvoboje-nem Trstu, kjer je izšla za-dnja številka. Bil je edini 1'skani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsjq O'. "0 o c~- > o T' X1 o » r: —X —t** C-4 X “ to c_ Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XLI. št. 19 (12.051) Trst, sreda, 23. januarja 1985 Na povabilo predsednice izvršnega sveta Milke Planinc Predsednik vlade Bettino Craxi prve dni februarja v Jugoslaviji Na obisku ga bo spremljal zunanji minister Andreotti Nova priložnost za potrditev tesnih prijateljskih vezi BOJAN BREZIGAR RIM — Predsednik, vlade Bettino Lra;,d bo prihodnji teden obiskal Ju-Soslavijo. Predsedstvo vlade ie na-?.reč včeraj objavilo uradno sporo Cl‘0. v katerem je rečeno, da bo (. hišk v Petek, 1. in v soboto, 2. februarja pa Povabilo predsednice ZIS Milke tanine. Craxija bo na obisku spre-^Jdal zunanji minister Giulio Andre- ^ daljšem tiskovnem sporočilu, ki je izdalo predsedstvo vlade, je drugim rečeno, da tako rimska Kot beograjska vlada ocenjujeta, da bo ta obisk formalnu priložnost za potrditev tesnih prijateljskih vezi in dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo ter skupne volje, da se taki ounosi ohranijo in ovrednotijo v skupno korist in v interesu krepitve siabiinostj in sodelovanja v svetu. Preosedstvo vlade navaja tudi vsebino bližnjih pogovorov, ki jih bo imel predsednik vlade z Milko Planinc in z drugimi predstavniki jugoslovanskega političnea vodstva: dvostranski odnosi in skrb za njihov »nadaljnji uravnovešeni razvoj«, poživitev mednarodnega dialoga v bistvenih smereh Vzhod - Zahod in Sever - Jug, mednarodna politična krizna vprašanja. Spet pritiski na slovenske starše v zvezi s predvpisi v prve razrede NA 4. STRANI Poleg tega bo verjetno, glede na dejstvo, da v prvem polletju letošnjega leta predseduje Italija Evropski gospodarski skupnosti, tudi sodelovanje med Jugoslavijo in EGS ena pomembnih tem beograjskih pogovorov. Craxijev obisk v Beogradu bo prvi obisk italijanskega predsednika vlade v sosednji republiki po podpisu osimskega sporazuma, od katerega poteka letos že deseto leto. Zadnji in pravzaprav edini predsednik italijanske vlade, ki je obiskal Jugoslavijo, je bil Aldo Moro, ki je bil v Beogradu leta 1965. Pač pa je bila v zadnjih letih zelo živahna izmenjava obiskov šefov diplomacij, saj sta se italijanski in jugoslovanski ' zunanji minister srečevala najmanj enkrat letno: lansko leto sta bili srečanji dve, Andreottijev obisk v Beogradu in v Sarajevu ob priložnosti otvoritve zimskih olirne pijskih iger, in srečanje med Andreottijem in Dizdarevičem oktobra v Gradežu, ob priložnosti zasedanja o plovni poti, ki naj bi povezovala Jadran z Donavo. Več je bilo tudi srečanj na ravni državnih poglavarjev. Predsednik republike Pertini je leta 1979 uradno obiskal Jugoslavijo (v Jugoslaviji je bil nato neuradno še dvakrat), predsednik predsedstva S FR Jugoslavije Mijatovič pa je leta 1980 vrnil obisk. Izjava izvršnega odbora SKGZ POSKUS OŽENJA PRAVIC PREDSTAVLJA KRIVICO Izvršni odbor SKGZ je w. svoji zadnji seji obravnaval dogajanje okrog zakona za globalno zaščito in izrekel globoko nezadovoljstvo T\ad dejstvom, da se neprestano odlaša z nadaljevanjem obravnave predloženih zakonskih osnutkov. Datum prihoda ožje skupine prve senatne komisije v deželo Furlanijo - Julijsko krajino je bil kar večkra,t odložen. Takega postopka ni mogoče opravičevati s prezaposlenostjo senata ali vremenom, marveč dejstvom, da so še močne sile, ki bi hotele vsiliti Slovencem tak zakon, ki bi v bistvu potrdil današnje stanje in za vedno izločil Slovence videmske pokrajine iz slovenske manjšinske skupnosti. „ Tako sklepanje izhaja iz dosedanjega zadržanja teh sil, se bol] pa potrjuje sporočilo, ki ga je pred dnevi izdalo vodstvo deželne Krščanske demokracije, ki sicer izraža željo, da bi se v najkrajšem času razrešil težak problem, ki ga predstavlja zakon v prid slovenski manjšini, a svojo željo takoj zanika s trditvijo, da le njen ztr-konski osnutek omogoča pravično rešitev, ker da je v ostalih osnutkih nehaj prenapetosti. Pri tem je KD naredila celo korak nazaj, saj je v preteklosti svoj zakonski osnutek ocenjevala kot politični predlog, ki je odprt za prispevke drugih, to tudi zato, ker ni v njem upoštevala vseh, temveč izključno jezikovna in šolska vprašanja. Sedaj pa obravnava svoj osnutek kot edino možen in ustrezen. Vsak predlagalec ima pravico zagovarjati svoj osnutek, toda proglašati svojega za edino pravičnega in primernega onemogoča vsako razpravo, ker je po taki sodbi vsako drugačno stališče nepravično in neprimerno, se pravi škodljivo. Mnenja smo, da jc prav osnutek KD v mnogih postavkah nepri-meren in krivičen predvsem v tem, da bistveno zmanjšuje ozemlje,^ na katerem naj bi Slovenci uživali narodnostne pravice in sicer v vsej videmski pokrajini, deloma na Goriškem in po zadnjem predloženem osnutku celo v Miljah. Postopek za poznejšo vključitev drugih občin v zaščitno območje, ki ga vsebuje predlog KD, je zahtevnejši in zato slabši od preštevanja. Krivičen je do mestnega slovenskega prebivalstva, ki mu odmerja manjše pravice kot v okolici, krivičen tudi po tem’ da zanemarja važne komponente življenja manjšine, kot so kultura, gospodarstvo, založništvo in drugo. Predstavniki slovenske manjšine, enotna delegacija m vse njene komponente, so neštetokrat naštele in utemeljile zahteve slovenske manjšine, zato so zanjo primerne. in pravične. Vsak poskus oženja pravic bi predstavljal resnično krivico. POROČILO S SEJE NA 3. STRANI Na Koroškem gonja proti TV pretvorniku v Žitari vasi Avstrijske oblasti oporekajo Slovencem to kar so priskrbele za svoje rojake v Italiji ^URBARA GORIČAR »jJ^ROVEC — Prosvetno društvo je rta« iz Žitare vasi, p Podjuni zij L- nov°letni noči postavilo televi-tie ■ Ì Pretvornik v Žitari vasi, ki od-bejl - 600 gospodinjstev (do Re bu;Ce' Galicije in Dobrle vasi) oskr-in p s signalom ljubljanske televizije pec ■ Programa ORF. Področje pod Kor°-Je namreč eno izmed tistih na seb°H.rn, kjer ljudem tudi s po-U antenami ni uspelo loviti ni-aviiN Ljubljane niti 2. programa ‘Djsfce televizije. Po**. Pretvornik, ki ga je s samo-ma >cjo in z lastnim delom posta-pq . skupina ljudi iz Žitare vasi, gnJe, v teh dneh na Koroškem dvi-lit *e toliko prahu, da bo kaj kma- JM'erastel v državno afero. namreč sodi pristojnost instalacij radijskih in televizijskih oddajnikov, sprejemnikov in relejnih postaj v njihovo območje) skoraj mesec dni ni našla. Tudi posebni avtomobil ORF, opremljen z detektorjem za iskanje televizijskih valov in signalov se je teden dni zaman trudil. No, preteklo soboto — nenazadnje tudi zahvaljujoč se Slovenskemu vestniku, glasilu Zveze slovenskih organizacij iz Celovca, ki je zadevo obr javil — je stvar prišla na dan. V prvi tiskovni izjavi je koroški deželni glavar Leopold Wagner dejal, da je v Avstriji vsakomur znano, da privatna oseba ne more postavljati televizijskih pretvornikov in da bi Franc Kukoviča, glavni iniciator za postavitev te naprave, »ko bi to storil v Jugoslaviji, že bil v zaporu.« Franc Kukoviča, sicer član SPOe, je Izjava Zveze slovenskih organizacij »Slovenska narodnostna skupnost na Koroškem že več desetletij v stikih z deželnimi in zveznimi oblastmi ter z ORF išče rešitve glede sprejema slovenskega televizijskega programa na južnem Koroškem, podobno kot je to urejeno v Južni Tirolski. Vse te vzpodbude so pristojne oblasti do danes ignorirale. Prav zaradi takšnega nezadovoljivega stanja (v Žitari vasi tudi ni možen sprejem drugega avstrijskega TV programa), se je v Žitari vasi oblikovala posebna skupina ljudi, ki so s samopomočjo in z lastnim delom zgradili potreben TV-pretvornik. Gradnja pretvornika je potekala več mesecev in to na očeh javnosti. Zato je poročanje nekaterih koroških časopisov, da gre za tajm slovenski oddajnik, nepravilno. Če deželni glavar Wagner v zvezi z novim pretvornikom govori o kršenju avstrijskih zakonov, je treba koroško javnost opozoriti na to, da koroške deželne stranke pravzaprav že več let kršijo zakone, ker se za strankarsko propagando poslužujejo posebej zato ^ zgrajenih inozemskih radijskih postaj. ZSO podpira iniciativo žitrajskih občanov in odločno zavrača grožnje nekaterih koroških oblasti. Novi TV-pretvornik v Zitan vasi je tudi prispevek k izpolnjevanju člena 7 avstrijske državne pogodbe, ki ga avstrijska vlada že trideset let ne izpolnjuje. y u Li/ CU,U IlAJ IX J c- / . a začetek ga pošta (v Avstriji NADALJEVANJE NA 2. STRANI SP v Seefeldu Italijanu De Zoltu tiijiiaslii odličje Namizni tenis Kras danes v Cagliariju na 10. STRANI Mir v Evropi in Slovenci v Italiji v pogovorili ZKS-KPI v Ljubljani LJUBLJANA — Na povabilo CK ZK Slovenije so včeraj v Slovenijo prispeli: član direkcije in sekretariata KPI Giancarlo Pajetta, poslanec itahjanske republike v evropskem parlamentu Giorgio Rossetti in deželni tajnik KPI za Furlanijo - Julijsko krajino Roberto Viezzi. V Ljubljani je goste sprejel predsednik CK ZKS Andrej Marinc s sodelavci. V razgovoru — sodelovali -so še Miha Ravnik, Jože Smole, Tomaž Beltram in generalni konzul v Trstu Drago Mirošič, so bila v ospredju aktualna vprašanja odnosov med partijama in vpraša-n ja nadaljnjega razvoja sosedskih odnosov med Furlanijo - Julijsko krajino in SR Slovenijo in vprašanje položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Po besedah Giancarla Pajette je _ položaj v Itahji moč označiti kot permanentno politično krizo, katere največje breme nosijo delavci. Poleg tega so soočem s svojevrstnim propagandnim pritiskom pred parlamentarnimi volitvami, zato je ena prvih nalog KPI ohra- njati in krepiti enotnost delavskega gibanja, oziroma e-notnost vseh demokratičnih političnih sil. Vse to seveda na določen način zadeva tudi slovensko narodnostno skupnost v Italiji, ki ima v I urlaniji - Julijski krajini pomembno gospodarsko in kulturno vlogo. KPI v tem pogledu zavrača — posebej v Trstu močan — šovinizem in nacionalno nestrpnost. Giancarlo Pajetta je posebej poudaril, da je treba še nadalje razvijati dobre sosedske odnose med deželama v duhu osimskih sporazumov, predvsem pa okrepiti gospodarsko sodelovanje in politične stike. Andrej Marinc je goste seznanil z aktivnostmi ZKS po 13. seji CK ZKJ, ki so aktivirale ne le članstvo^ ZK, ampak večino delovnih ljudi, in z rezultati uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Spregovoril je tudi o aktualnih vprašanjih mednarodnega gospodarskega sodelovanja in vpliva na notranje gospodarsko stanje. Glede nadaljnjega sodelovanja med NADALJEVANJE NA 2. STRANI Po srečanju s Scalzonejem Minister De Michelis pod udarom RIM — Medtem ko je vladni sklep, da spet postavi vprašanje zaupnice ob glasovanju za Visentinijev davčni dekret ponovno zaostril odnose z opozicijo, se je včeraj v vrstah večine vnel nov spor. Izbruhnila je »zadeva De Michelis«. Socialistični minister za delo je na zatožni klopi zaradi srečanja s pobeglim bivšim voditeljem skrajno levičarske organizacije Potere operaio Orestejem Scalzonejem v Parizu. Parlamentarna skupina KD je v bistvu zato zahtevala ministrov odstop. »Dogodek dokazuje sam po sebi tako lahkomiselnost, da ne rečemo neodgovornost, ki se nam zares zdi nezdružljiva z dolžnostmi ministra,« pravi uradna nota, ki jo objavlja danes glasilo KD. Hkrati KD zahteva od Craxija »dokončno pojasnilo«, ker vodi tudi De Michčlisovo stranko. Minister je bil sicer demantiral verzijo o srečanju s Scalzonejem, ki jo je objavil tednik »Famiglia cristiana«, toda list baje pripravlja objavo dolgega intervjuja z beguncem, ki naj bi potrjevala v podrobnostih neprevidne De Micheli-sove izjave o amnestiji. Ni bržkone naključje, če se spet pojavlja nikdar utišana polemika med KD in PSI o terorizmu. Tudi KPI je takoj reagirala na a-fero s parlamentarno interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila glede srečanja De Michelis - Scalzone in vsebine pogovora ter stališča vlade do izročitve terorističnih beguncev v Franciji. Bo torej De Michelis prisiljen odstopiti? Pariškega srečanja ne more namreč zanikati. Ustvarja se s tem nenavaden položaj v časih »belega semestra«: če bi močen minister, kakršen je De Michelis, odstopil, bi se pač prevesilo ravnotežje v vladni koaliciji. Nihče od PSI ni včeraj spregovoril in je vprašljivo, do kod ga je pripravljen braniti. Po drugi strani mnogi menijo, da je za Craxija De Michelis bolj notranji tekmec kot, morda, minister in tovariš, ki ga je treba braniti. R- G- • Avstrijske NADALJEVANJE S 1. STRANI očitno deželnim oblastem trn v. peti že od tedaj, ko je kot ravnatelj žitrajske šole dal postaviti v ljudski šoli dvojezične napise. Po tej izjavi deželnega glavarja se je oglasil še koroški Heimatdienst, Če se ozremo nazaj, v nedavno zgodovino koroških Slovencev, se moramo ustaviti najprej v letu 1977, ko so v svojem »operacijskem koledarju«, poslanem na urad zveznega kanclerja, napisali vlogo, da se znotraj oddaj avstrijskega radia in televizije upošteva tudi slovenski jezik za Koroško. Kasneje, v oktobru leta 1981 sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev (Narodni svet in Zue-za slovenskih organizacij) uradu zveznega kanclerja predali stališče v zvezi z radiom in televizijo Kot primerjava: O RF (avstrijska radio televizija) je preko neke poluradne družbe na Južnem Tirolskem postavila na stotine pretvornikov, da lahko avstrijska manjšina v Italiji vsepovsod, tudi v najbolj hribovitih predelih, gleda oba programa televizije iz matične države. Prav lanskega oktobra so zaključili vso pretvor-niško mrežo. Uradne oblasti na Koroškem zdaj zahtevajo od obeh organizacij koroških Slovencev, da pretvornik podrejo. Ti pa bodo najprej zaprosili za razgovor pri ministru za promet dr. Ferdinanu Lacini. BARBARA GORIČAR • Mir v Evropi NADALJEVANJE S L STRANI KPI in ZK je menil, da je treba o-hraniti že utečene prijateljske stike, katerih dinamiko in oblike naj določajo konkretni skupni interesi. Obe strani sta podprli osnutek zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji in konkretne pobude, ki so z njim povezane. Osnutek zakona je velik korak naprej, toda nekateri odnosi se še naprej zaostrujejo zaradi tega, ker položaj Slovencev v Itabji še ni zadovoljivo urejen. Prav tako so podprli pobude za vzpostavitev brezatomskega področja ob meji in za krepitev gibanja za mir in sožitje med narodi, ki lahko veliko prispeva k miru v Evropi in še posebej v Sredozemlju. Govor je bil tudi o medsebojnem gospodarskem sodelovanju, o konkretnejših vprašanjih pa se bodo danes pogovarjali s predsednikom IS SRS Dušanom Šinigojem in njegovimi sodelavci. Goste bosta ločeno sprejela tudi predsednik predsedstva SRS France Popit in član predsedstva SFRJ Stane Dolanc, (dd) Se vedno nezaupanje in očitki med velesilama Kritične sovjetske ocene Reaganovega umestitvenega govora v Washingtonu MOSKVA — Predvčerajšnja nastopna slovesnost v Beli hiši, na kateri je ameriški predsednik Ronald Reagan vdrugič zaprisegel in imel tudi priložnostni govor, sovjetskim krogom ni bila posebno všeč. Komentatorji pravijo, da je Reagan preveč govoril o »miroljubni politiki« svoje administracije v preteklih štirih letih, pri tem pa tudi tokrat pozabil povedati, ali nameravajo ZDA na bližnjih pogajanjih zavzeti »konstruktivno stališče v zvezi z demibtarizacijo vesolja«. Sovjetske kritike Reaganove administracije v tem trenutku seveda niso nikogar tukaj posebno presenetile, saj v Kremlju že od vsega začetka, od kar sta se zunanjo ministra Gromiko in Shultz v začetku meseca razšla v Ženevi, opozarjajo, da washingtonski politiki ne želijo dovolj jasno povedati, ali resno nameravajo odstopiti od vesoljskega oboroženega programa ali pa o tem govorijo le toliko, kolikor to zahteva sklenjen ženevski sporazum o novih pogajanjih. Po splošnem mnenju sovjetsko vodstvo skrbi, da so v Washingtonu dogovor o treh pogajalskih področjih (združenih v ena sama pogajanja) razumeli nekoliko »po svoje« in da po njihovem rezultati na enem območju niso nujno povezani z napredkom na drugem. Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je zaradi tega že takoj po svojem povratku iz Ženeve, prav tako pa tudi v svojem televizijskem nastopu odločno opozoril, da daje sovjetska stran največji pomen demilitarizaciji vesolja in da z Američani ne bo nobenega sporazuma na področju oboroževalne tekme, če le ta ne bo vseboval tudi klavzule o prepovedi selitve orožij v vesoljska prostranstva. Dokaj ostro je nastopil tudi sovjetski tisk, ki je obtožil Washington, da nekaterim tamkajšnjim krogom ženevski sporazum o začetku novih pogajanj ni všeč in da ga bi radi že pred uraunih začetkom pogovorov »izigrali«. Sovjetska tiskovna agencija TASS je v zvezi s slovesnostjo v Beh hiši ameriškemu predsedniku tudi očitala, da ne more preprosto »prekrižati« politike svoje administracije v prvem mandatu in da so bila vsa prizadevanja Washingtona v tem obdobju daleč od »miroljubnih ocen« — s katerimi je baje to obdobje označil sam. Vsem naj bi bilo namreč znano, da je bila njegova administracija tista, ki je začela sedanjo oboroževalno tekmo, sprožila široko »propagandno voj- no proti komunizmu« in povsem »nerazumno« p°' večala ameriški vojaški proračun. Da pri tem ne bi bilo nobenega dvoma o militarističnih namenih ameriške politike, je sovjetska agencija včeraj postregla tudi s celo vrsto podatkov, ki naj bi pričali, da gospodarski položaj v ZDA še zdaleč ni tako dober, kot to prikazuje Reaganova administracija, in da račun za oboroževanje plačuje vse širši krog Američanov. Tako naj bi v zadnjih štirih letih na primer nesluteno porasel deficit v državni blagajni, v mnogih pogledih naj bi se zaostrile socialne razmere, pod (uradno priznanim življenjskim) minimumom pa naj bi živelo že več kot 34 milijonov ljudi. Edino pohvalo je sovjetska agencija našla za njegovo priznanje, da so nova pogajanja, o katerih sta se dogovorila Gromiko in Shultz v Ženevi. pomembna in neodložljiva, vendar pa je dala tudi pri tem z neprekrito ironijo vedeti, da ne verjame povsem v iskrenost njegovih besed, češ da se bo Amerika zavzemala tako za omejitev jedrskega orožja kot tudi za njegovo zmanjšanje. DANILO SLIVNIK Junija začetek del za karavanški predor LJUBLJANA — Včerajšnji pogovori avstrijske in jugoslovanske delegacije o gradnji karavanškega predora, ki sta jo vodila dr. Erich Binder, izredni poslanec in pooblaščeni minister zveznega ministrstva za zunanje zadeve Avstrije in Andrej Grahor, namestnik predsednika zveznega komiteja za promet in zveze, so pokazali, da se bo delo na predoru začelo usklajeno. Na jugoslovanski strani bodo junija letos začeli z deli (začetek maja bo licitacija za pridobitev del), Avstrijci, ki imajo sicer daljši del predora (7.900 metrov bo predor dolg, na jugoslovanski strani ga bo 3.300 metrov), pa bodo z deli pričeli leto kasneje. Leta 1990 bo predor končan in opremljen z vsem potrebnim za nemoten promet. Čeprav karavanški predor sodi v sklop izgradnje transjugoslovanske avtoceste (Karavanke - Gevgelija), so se že lani na zveznem nivoju dogovorili, da vsaka republika financira svoj del gradnje te modeme cestne povezave. Slovenija bo tako porabila za izgradnjo predora vod Karavankami 140 milijonov dolarjev. Seveda pa je treba vedeti, da bodo polovico potrebnih sredstev zbrali od tako imenovanega bencinskega dinarja, ostala polovica pa bodo posojila. »Zeleno valuto« posojila bodo uporabili za modernizacijo izvozno usmerjene industrije, ki bo s konkretnimi načrti izvozno usmerjene proizvodnje lahko uporabila in tudi vrnila ta posojila preko Združene banke Ljubljanske banke, (dd) Na procesu proti šesterici v Beogradu Vrtiljak s pravnimi zagovorniki obtožencev BEOGRAD — Na sojenju šesterici v Beogradu se še vedno nihče ne dolgočasi. Včeraj je občinstvo najprej razgibal obtoženec Dragomir Olujič, ki je v petek odpovedal sodelovanje branilcu Nikoli Baroviču, zdaj pa si je premislil in odvetniku vrnil pooblastilo. Sodišče je zdaj že vajeno takšnih in podobnih prebliskov ter se ni zmedlo. Ker so že imenovali uradnega branilca (Branislava šoškiča), ga za vsak primer, če si Olujič spet premisli, niso razrešili in je do nadaljnjega »v rezervi«. Tudi drugoobtoženi Miodrag Milič ima težave z izbiro odvetnika. Najprej je odpustil Slobodana Peroviča, nakar mu je sodišče določilo uradnega branilca, včeraj pa mu je bil najbolj všeč Vladimir šeks, ki sicer brani tudi prvoobtoženega Vladimira Mijanoviča. Da obtoženi Pavluško Imširovič ne bi stal preveč ob strani (je pa še kar zadovoljen z odvetnikom), je sodišču dostavil seznam 145 točk, ki so se mu v dosedanjih postopkih zdele nezakonite. Ko mu je predsednik senata p menil, da se ne strinja z njegovim* pripombami, je Imširovič oznanil O" notedensko gladovno stavko. Glede na to, da se tudi Imširovič brani s po; sti, bo uresničevanje te odločitve boli težko nadzorovati... Po vseh teh oznanilih in. zapletih Je sodišče nadaljevalo delo. Proučilo Je predmete in spise, ki so jih med preiskavo našli v stanovanjih obtoženih in ko je že vse kazalo, da bodo razpravo vendarle nadaljevali, je branilec Šeks sporočil, da mu je slabo-Ker drugih Mijanovičevih odvetniki ni bilo v dvorani, je sodišče obupam in se razprava nadaljuje danes, (doi Zasliševanja v Torunu Na procesu zaradi umora duhovnika Popieluszka so včeraj zaslišali polkovnika Lulinskega, polkovnika Glowackega, generala Plateka in njegovo tajnico Storyjevo ter torunskega župnika Nowakowskega. Po vsem sodeč se bo proces zavlekel še nekaj dni, ni pa izključeno, da bodo zahtevali dodatno preiskavo (Telefoto AP) Novi razpleti v Indiji glede špijonske mreže NEW DELHI — Vsa indijska protivohunska služba je na nogah spričo nezaslišane afere, ki je konec prejšnjega tedna razburkala tamkajšnje politično življenje. Kot znano so indijske oblasti razkrile vohunsko mrežo in že dale aretirati ducat vidnih državnih funkcionarjev in tri zasebnike, ki naj bi bili vohunili za neko tujo državo. Včeraj so indijska javna občila prinesla presenetljivo vest, da je glavni osumljenec, neki francoski poslovnež, že zapustil državo. Dosedanji glavni obtoženec, francoski podpolkovnik Alain Bolley, je bil oproščen pripisane mu krivde, francoska vlada pa ga je poklicala v Pariz »na posvet«. Že omenjeni, a še neimenovani poslovnež pa je iz Indije odpotoval brž za njim. Agenti varnostne službe so včeraj in predvčerajšnjim aretirali še pet oseb, osemdeset drugih pa nadzirajo: med njimi so indijski diplomati, visoki državni funkcionarji, vojaški častniki in celo neki bivši član vodstva stranke. Dokončna sodba o vsej zadevi še ni mogoča, zelo verjetno pa se bodo indijski diplomatski odnosi s Francijo in drugimi zahodnimi državami ohladili. Države vzhodnega bloka s SZ na čelu pa medtem o aferi trdovratno molče. Brezcarinske prodajalne na mejnih prehodih SFRJ BEOGRAD — Jugoslovanski zvezni organi pripravljajo nove spremembe carinskega zakona. Tokrat naj bi uvedli večje olajšave za uvoz'opreme, ki je nadomestilo za tisto, ki je bila poškodovana v kakršnikoli nesreči. Pogoj pa seveda je, da opreme, za katero bi uveljavljali uvozne olajšave, ne proizvaja nihče v Jugoslaviji. Druga novost v carinskem zakonu bodo prostoca-rinske prodajalne na cestnih mejnih prehodih (do zdaj so bile možne le na letališčih in v lukah). Predlog za uvedbo takih prodajaln tudi na cestnih mejnih prehodih je že star, kaže pa, da bodo sedaj motivi (večji devizni priliv, interes ljudi ob meji) le zmagali. Navsezadnje je številka 831.176 milijonov dinarjev, za kolikor so v devizah prodali blaga »duty free« trgovine na letališčih v letu 1983, dovolj velika spodbuda za širjenje tovrstne prodaje. Za zdaj takšnih trgovin ne bi odpirali na železniških postajah, ker bi bil menda carinski nadzor na preveliki preizkušnji...(dd) BONN — Zvezni kancler Kohl in zunanji minister Genscher sta se včeraj v Bonnu pogovarjala z namestnikom predsednika ministrskega sveta SZ Aleksejem K. Antonovom, ki je predsednik sovjetskega dela mešane sovjetsko - zahodnonemške gospodarske komisije. V središču političnih pogovorov so bili odnosi med Vzhodom in Zahodom, razorožitvena pogajanja med supersilama in revanši-stični očitki, ki prihajajo z Vzhoda na račun določenih vladajočih krogov v ZRN. Že predsinočnjim, po prvem dnevu zasedanja gospodarske komisije, je zvezni gospodarski minister Martin Bangemann na banketu, prirejenem na čast sovjetski delegaciji, dejal, da ne razume, zakaj vzhodnoevropske države že mesece in mesece u-prizarjajo gonjo o zahodncmemškem revanšizmu. Tudi iz Sovjetske zveze prihajajo takšni očitki, je dejal Bangemann, vendar so ti očitki popolnoma neutemeljeni in so v nasprotju z miroljubno politiko zvezne vlade. Sovjetsko - zahodnonemška gospodarska komisija bi bila morala za- Zasedanje sovjetsko-zahodnonemške mešane komisije SZ si želi tesnejše sodelovanje sedati že lani jeseni, vendar so zaradi nepričakovane smrti predsednika sovjetskega dela komisije Leonida Kostandova zasedanje odložili. Toda takoj po prihodu v Bonn je sovjetska stran sporočila, da želi, da bi bili sestanki komisije spet jeseni. Že na predvčerajšnjem zasedanju komisije so bile v ospredju možnosti gospodarskega sodelovanja med državama, ki jih prinaša novi petletni plan v SZ. Začel se bo prihodnje leto. Sovjetska stran je nakazala, da želi doseči sodelovanje z nemško industrijo pri manjših in srednjih projektih in ne samo pri velikih. Zato so se sovjetski predstavniki zanimali za navezovanje stikov z manjšimi in srednjimi zahodnonemškimi podjetji. Zlasti pa bi bilo treba v trgovinsko in gospodarsko sodelovanje med državama vključiti kmetijstvo. Tudi kemija jp bila pomemben predmet pogovorov. Na sovjetsko željo so obravnavali možnosti za varčevanje s surovinami in pri tem so se sovjetski člani komisije predvsem zanimali za nemške izkušnje na tem področju. Aleksej Antonov je zahod-nonemškim sobesednikom pojasnil težišča. nove sovjetske petletke, toda kakih konkretnih sklepov -na tem zasedanju komisije ni pričakovati. Člani komisije bodo v naslednjih dneh obiskali nekaj velikih podjetij v ZRN in se tam konkretneje dogovarjali o morebitnih velikih, srednjih in malih poslih. Zahodnonemška podjetja se pogovarjajo s sovjetskimi predstavniki za projekte v skupni vrednosti 18 milijard mark, ki bi jih uresničili v letih novega petletnega plana od 1986 do 1990. Medtem ko je zahodnonemška stran načela kompenzacijske posle s Sovjetsko zvezo, so se sovjetski predstavniki pritoževali nad seznamom COCOM, to je nad seznamom izdelkov visoke tehnologije z Zahoda, ki bi jih Sovjetska zveza najrajši kupovala, a jih ne more, ker se 'Zahod boji, da bi jih Vzhod izkoristil za krepitev svoje vojaške moči. Sovjetska zveza — so dejali sovjetski predstavniki — bi rada kupovala na Zahodu »jutrišnjo tehnologijo«, ne pa današnje ali včerajšnje. Toda nemška stran meni, da je seznam COCOM zahodna »družinska zadeva«, o kateri se s sovjetskimi predstavniki ne morejo pogajati. Predsednik zahodnonemške industrijske in trgovinske zbornice Otto Wolff von Amerongen, ki se je tudi uueiezu zaseaanja Komisije, je j tisk izjavil, da zaostreni odnosi 7,10 supersilama v letu 1984 niso nič ovirali gospodarskega sodel°v nja in blagovne menjave s Sov] sko zvezo. V zadnjih letih se J zlasti povečala prodaja kemičnih 1 delkov. Zahodnonemške pošiljke K , mičnih izdelkov so se od leta 13 do 1983 povečale od 550 milU0110^ mark na 1,2 milijarde mark, ^ je največji vzhodnoevropski part71 ZRN z 31 odstotki vsega trgovinsk0 ga obsega trgovine z vzhodnoevr V skimi državami, ki znaša 23 mark. Toda kljub temu je delez j pri zahodnonemškem izvozu santo odstotke, kar ustreza približno Pol-e žaju Švedske. Od trgovine s SZ 1, odvisnih približno 120.000 deloV L mest v ZRN, zlasti v kemiji *n 7 klarstvu (jeklene cevi). ■ Na jesenskem zasedanju v M°s,a se bo mešana komisija ukvarja predvsem s kmetijstvom, Pre^:ra^-beno industrijo in storitvenimi javnostmi. 0 BOŽIDAR PAHOR Na ponedeljkovi seji v Trstu 10 SKGZ o naporih za dosego globalne zaščite Razpravljal tudi o proslavljanju 40-letnice osvoboditve, o posvetu »Slovenski narod in slovenska kultura« in o drugih vprašanjih , Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarje zveze je sinoči v Trstu predvsem razpravljal p naporih za dosego globalne zakonske zaščite, pozitivno je ocenil napovedani obisk predsedni-vlade Craxija v Beogradu, na katerem se bo 0a raznih drugih vprašanjih prav gotovo obravnavalo tudi zaščito slovenske narodnostne skup>-n°sti v Italiji, kot izhaja iz obvez sprejetih v asunskem sporazumu. Dejstvo je namreč, da Je zaščita Slovencev skoro edino iz osimskih sPorazumov še vedno nerešeno vprašanje. , Odbor je obravnaval napovedani obisk ožje komisije senata, ki bo v Trstu v ponedeljek, 28. 'n v Gorici in Vidmu v torek, 29. januarja. Sena-m se tokrat ne bodo srečah s predstavniki kvenslje manjšine, ker je bila izražena želja, do takega poglobljenega razgovora pride v z®111, zato se bodo sestab izključno s tremi Pokrajinami in deželno upravo. Izvršni odbor je izrazil nezadovoljstvo, ker ^.s Pričetkom razprave o globalni zakonski za-ClU toliko časa odlaša, zelo ostro je ocenil zad-"'■i stališča deželnega vodstva KD, ki pomenijo elo nezadovanje od stališč, ki jih je Krščanska OKnokracija sprejela pred časom. Trmasto ^trajanje na teh stališčih bi onemogočilo vsako azpravo in zato je treba ostro obsoditi vsak 9°skus oženja naših pravic. Zaradi važnosti te-Problema je izvršni odbor po daljši razpra-’ v katero so posegli razni člani, odobril izja-ki jo v celoti objavljamo na prvi strani. . Izvršni odbor je nato obravnaval razne pobu-e -m dostojno proslavljanje štiridesete obletnice osvoboditve. Ugodno je ocenil izredno prizadevnost in interes raznih organizacij in ustanov, ki že pripravljajo različne proslave, vendar pa je bil mnenja, dia je treba organizirati Osrednji proslavi v Trstu in v Gorici in primerne proslave v videmski pokrajini. V ta namen so že bili razni stiki zlasti s športniki in kulturnimi delav ci. Izvršni odbor je podčrtal važnost čim širšega značaja teh proslav v smislu, da zajemajo širok enotni krog Slovencev v Italiji in da se jih aktivno udeleže demokratični predstavniki italijanskega prebivalstva še posebej, pa da se narede vsi napori za sodelovanje borčevskih organizacij, organizacij političnih preganjancev, aktivistov, pripornikov in drugih. Ustvariti je treba ozračje sodelovanja in enotnosti, ki bo v največji meri odražalo razpoloženje, kot je bilo 1. maja 1945, težiti je treba za čim večjo in aktivno pritegnitev mladine. Izvršni odbor je nato razpravljal o dvodnevnem posvetovanju slovenskih pisateljev na temo Slovenski narod in slovenska kultura, ki je bilo 9. in 10. januarja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Posvet je vzbudil mnogo razprav v tisku in drugače. Na zasedanju slovenskih pisateljev v Ljubljani je Boris Pahor govoril o usodi slovenske manjšine v Italiji, o njeni politiki, o odnosu matice do manjšin in izrekel kritiko na račun SKGZ. Treba je ugotoviti, da ni povedal nič novega. Ponovil svoja znana stališča o tem, kako bi se morala slovenska manjšina politično organizirati, pri čemer demonizira vlogo mati- ce in tako poniževalno zreducira politične opre-delitve večine slovenske narodnostne skupnosti v golo kimanje in ne kot odločitev, ki si jo sleherni pripadnik manjšine svobodno (v pluralizmu) izbere. Očitki SKGZ, ki jih Pahor našteva, so pavšalni, brez sleherne analize, zgodovinsko netočni in brez upoštevanja objektivnih razmer v raznih povojnih obdobjih, zato so sad bolestnega iskanja slabosti, v mnogih stvareh pa celo bolestnega iskanja slabega v dobrem. Pri vsem tem izpadejo tisti, ki so resnični krivci za naše težave, kot nevtralni opazovalci slovenskih zdrah, saj naj bi bili celoi manj nevarni od matice. Praksa je najbolj objektiven, a tudi strog ocenjevalec sleherne politične pobude, če še tako na videz dobra zamisel, posebno še, če je vabljivo stilizirana, take preizkušnje ne prenese, je za v ropotarnico. In o tem, o njegovih propadbh političnih poskusih bi nas Boris Pahor iz svojih grenkih izkušenj lahko kaj poučil. In končno še vprašanje prirediteljem in drugim pisateljem iz zamejstva: kako je mogoče, da se je na omenjenem zboru oglasil le en predstavnik? Končno je izvršni odbor še razpravljal o tematskih sejah glavnega odbora oziroma o širših posvetih o nekaterih važnih problemih, ki jih bo organiziral letos. Sklenjeno je bilo, da bo posvet o Primorskem dnevniku in o agenciji Alpe - Adria marca, junija bo predvidoma širši posvet o kulturni in novembra posvet o mladini, ob koncu leta pa bo redni občni zbor SKGZ, S temi posveti se skuša širše in globlje preučiti razna vprašanja, posveti so v preteklem delu zveze dokazali učinkovitost v iskanju rešitev in ustvarjanju širših perspektiv za reševanje nekaterih kritičnih vprašanj zveze in celotne slovenske narodnostne skupnosti. Danes seja načelnikov skupin videmskega pokrajinskega sveta VIDEM — Pred napovedano avdicijo senatne komisije za ustavna vprašanja je predsednik videmske pokrajine Giancarlo Englaro sklical sestanek načelnikov svetovalskih skupin. Sestanek bo danes ob 11. uri. V ponedeljek je Englaro sprejel delegacijo Slovencev videmske pokrajine, sedaj pa bo tekla razprava o vprašanju zakonske zaščite Slovencev med načelniki svetovalskih skupin. Posamezne skupine se bodo tako izrekle o vprašanju in stališču, ki naj ga ima videmska pokrajina v zvezi s prihodom že omenjene senatne komisije. Svetovalci bodo lahko preverili če je možno priti do skupnega stališča o problemu, čeprav je povsem jasno, da posvetovanje, predvsem pa sprejem skupnega stališča ne bo lahek. Prostorska stiska knjižnice v Sežani SEŽANA — Kosovelovo knjižnico v s pesti huda prostorska stiska,, imajo za 40 tisoč knjig na razpo-, g? le 230 kvadratnih metrov, ali po-l.VICo manj kot zahtevajo predpisi, Predvidevajo 15 kv. metrov za ti-D>c knjig. Poleg tega bi morala knjiž-ca letno povečati nakup novih knjig, bi se lahko približala minimalnim orihativom, ki zahtevajo najmanj dve .,^'gi na prebivalca, kar bi za sežan-l^o občino pomenilo okoli 47 tisoč ti Sposoja knjig poteka v sežanski ma-tip1^ knjižnici, Id je odprta vse delovnih i..**3 7- do 18- n1-6 in v krajev-^ knjižnicah v Divači, Komnu in Du-j^ritah (ta je trenutno zaprta), ki svo-j, vrata odprejo dvakrat na teden. Vsa*yni knjižnici bi morali odpreti datl..®e v Senožečah in Kozini, ven-ve J'JTI Pomanjkanje denarja in teža-t0 s Pridobitvijo ustreznih prostorov s^j.^mogočajo. Na območju Brkinov hira -a izposojo knjig osrednja knjiž-kra- irečko Vilhar iz Kopra, ki te ^1° obišče z bibbobusom. 1^ svojo dejavnostjo je Kosovelova g0 . 'ca že zdavnaj presegla le vlo-pri^P^sojevalnice knjig, kjer letno s ivjavijo vse več razstav in srečanj čja JjUrnimi ustvarjalci tako s podro-^osti tarature kot tudi likovne umet-Eojd' Zaradi obmejne lege pa ima tacj. Ve|0Va knjižnica pomembno vlogo kulti ^ utrjevanju vezi s slovenskimi dQS..,.rnimi ustvarjalci in kulturnimi že jl^ji v sosednji Itabji. Vse ka-ncH./' Je še daleč do začetka gradnje °b k knjižnice, ki naj bi jo postavib 51^ .urnem domu. V tem šestčlan-iz D kolektivu vidijo začasni izhod pj, ostorsióh težav v pridobitvi dveh Prw*r(>v v pritličju in stanovanja v sovt i nadstropju stavbe v kateri Ko-°Va knjižnica posluje. IZTOK UMER V nadaljnjem razvoju srečanja gledališč Alpe-Jadran Prireditev naj postane most med narodi Evrope NOVA GORICA, GORICA — Žal zaradi zadržanosti vseh štirih referentov, ki bi bili morali govoriti o repertoarju gledališč, je včerajšnja okrogla miza na to temo odpadla in zato smo se morali zadovoljiti »samo« s pogovorom o nadaljnjem razvoju srečanja gledališč Alpe Jadran. Razgovor je bil dokaj poglobljen in je nakazal precej sugestij za prihodnje delo, ki čaka organizatorje, da bi festival zares uspeval in postal tisto, kar predvidevajo osnovna izhodišča. Goste iz Slovenije, Avstrije in Italije (prisotna sta bila predsednik deželne gledališke ustanove Agati in ravnatelj SSG Košuta) je najprej pozdravil programski vodja srečanj E-mil Aberšek, ki je obrazložil zasnovo prireditve. Ta naj bi spodbujala celotno sodelovanje na kulturnem pod- ročju v delovni skupnosti Alpe Jadran. Skratka, prireditev naj postane most med narodi Evrope, povezovalni člen med Zahodom in Vzhodom. Aberšek je tudi ugotovil, da je že prva polovica festivala pokazala, da je prostor za delo dober, pokazala pa je tudi na nekatere zagate, ki bi jih bilo treba rešiti. Tu je govornik mislil predvsem na izbor predstav in strokovno delo okrog tega. Že letos pa je prišlo do uresničitve nekaterih temeljnih postavk, kot je na primer izmenjava posameznih dramsKih del (nato sta pokazala PDG in Teater iz Benetk). Razmisliti bo treba tudi o u-streznejšetn terminu prireditve in organizatorji menijo, da bi se srečanje odvijalo marca meseca vsakega leta. Predstavnik kulturne delovne komisije Alpe Jadran Meschnig iz Celovca se je vprašal, kaj naj bo ta festival, za koga? Glede tega moramo imeti jasne koncepte in tudi točno opredeliti, ali naj bodo predstave tako imenovanih malih odrov, ali pa »male oblike« velikih odrov. Predvsem pa naj bo trajanje prireditve krajše, kajti osnovni namen festivala je prav srečevanje med gledališkimi ljudmi. Za zagrebškega kritika Foretiča je srečanje izjemen sklep mednarodnega sodelovanja, vendar, da bo tako tudi naprej, je treba zadostiti nekaterim pogojem. Prvič gre za sodelovanje med obema Goricama in to ne na principu meddržavnega sodelovanja, ampak predvsem preko kulturnih stikov, kajti obe mesti morata biti enakopravno angažirani tudi glede organizacijske plati. Tudi v kulturni komisiji Alpe Jadran bi bilo potrebno ustanoviti visoko telo, ki bi jamčilo, da je to zares festival skup- nosti. Predvsem gre za kvaliteto predstav, ki jih posamezne dežele določijo za srečanje. Kazalo pa bi tudi izhodišče razširiti, da bi imelo občinstvo vpogled še v dogajanje v drugih kulturnih središčih tega območja in izven njega. Skratka, točno definirati vse, kar spada na tako srečanje, pri tem pa seveda paziti predvsem na vsebino, kot je poudaril še samostojni svetovalec slovenskega republiškega komiteja za kulturo Dušan Tomše. Včerajšnji dan je bil torej nekako' poseben. Vendar ne samo zaradi tega, kar se je dogajalo v jutranjih urah, predvsem, moramo poudariti, zaradi večerne prireditve v goriškem Kultur-■iiem domu. Primorsko dramsko gledališče je najbrž prvič v svoji zgodovini imelo v Gorici kako svojo premiero. Šlo je za uprizoritev Kroetzo-vega dela »Ne krop, ne voda«, o katerem bomo seveda pisali na drugih straneh v prihodnjih dneh, ko bomo zbrali misli za kritično razmišljanje. DOGAJANJE NA SGAJ DANES ob 18.30 in 20.30: dvorec Zemono, »Hamlet« L. Bunuela JUTRI ob 11. uri: Hotel Park, Sestanek medfestivalnega odbora Jugoslavije in koordinacijskega odbora interesnih skupnosti republik in pokrajin SFRJ; ob 17.30: Gledališka dvorana Solkan, »Vodna kura« S. I. Witkie-wicza; ob 20.30: Kulturni dom Gorica, »Dundo Maroje« M. Držica. Zato nam ne preostane drugega, kot da se na kratko zaustavimo ob obeh 'predstavah, ki smo ju gledali v ponedeljek. »Okupacija« Laze Kostiča v izvedbi sarajevskega Gledališča mladih daje vpogled v mahj znano delo tega vrhunskega pesnika. Pravzaprav gre za adaptacijo, kakršno si je zamislil režiser Miloš Lazin, ki je hotel izpostaviti predvsem sledeči problem: kako se je moral genialni pisatelj ponižati, ko je pisal manj vredni tekst, da bi z njim kaj zaslužil, prav ti psihološki momenti so jedro predstave, ki govori dovolj sveže in očitno tudi o nekaterih političnih argumentih, tipičnih za dogajanje v Bosni in Hercegovini v drugi polovici prejšnjega stoletja. Vsa predstava je grajena na nekakšnem mozaiku, kjer se scene kar naprej menjavajo. Tudi zaključni prizor je konsegventno izpeljan, saj se pokaže tisto nerazumevanje do umetnika, ki je gonilna sila celotne uprizoritve. Ta je bila zelo dobro izpeljana in zasnovana, najbrž pa je le res, da je vsebina nadgradila nizanj s sceno. Večerni »Biljard« skupine Theater Caf è iz Gradca je zvabil v goriški Avditorij vsekakor več občinstva od prve predstave v tej dvorani. Gre za grotesko, kjer igralca biljarda, stara prijatelja, razgalita dvojnost značaja, ki je v slehernem izmed nas, posebno tisti, ki so doživeli študentska gibanja po letu 1968. Celotna postavitev sloni na kavarniškem vzdušju, v katerem lahko nastajajo vse mogoči pogovori, tudi taki o spremembi družbe, pa taki, v katerih je želja kupiti si nov avto... Dokaj dobra predstava, v kateri sta se oba igralca izkazala. MARIJ ČUK TONE SVETINA Mecf nebom in peklom _______ 350.___________ kleti je bil vhod v bunker, zavetišče z majhno 2gr ?° hrane, ki ga niso nikoli uporabljali in je bilo skj-J6?1? zato, da bi odvrnilo raziskovalce od pravega gajn ahšča. V njem je bila tudi železna vojaška bla-a- Mezgec se je je razveselil in se je lotil. XXII. ča,p ■ Soinik in njegov devetletni sin Janko, stari Be-h\jjjln Lojze Maslo so med požigom preživljali naj-žagier)tr®nutke svojega življenja. Ko so navsezgodaj že^ daL Nemce, jih je Osojnik mislil počakati. Kakor žgan- aikrat bi jim pokazal medalje in jih napojil z Ne a16/11'. Tokrat pa mu je nekaj v dnu duše reklo: Cefti ^Taj Rh! Njihov obisk je bil povezan z neznan-z LÒi 1 ga i® hil ujel pes. Prepozno je bilo, da bi šel kar 2eI°m in Bečanom iz hiše. Sinček pa se jim je arn pridružil, ko so se umaknili v skrivališče, hov ,lsali 80 vik in krik, potem pa buhtanje plame-Sesipanje zidov in mukanje živine. Tudi če vse zgori, bomo že postavili novo, samo da se ženskam ne bi kaj pripetilo, so si dejali. Njihova tesnoba se je stopnjevala, dim pa je dišal po ožganem mesu. Osojnik je bil bled, potil se je. Obnašal se je, kot bi sedel na žerjavici. Bečan ga je miril in prosil, naj počakajo. Tudi Lojze je silil ven. Mislil je na Tinko. Slutil je nesrečo. Bil je razbolen in nemočen. Vse prejšnje rane so ga skelele in v duši mu je bilo, kot bi ga položili na mravljišče. »Pojdimo gledat, pojdimo!« je silil Osojnik. Bečan pa ni pustil. »Počakaj, saj veš, da radi puste zasedo!« Ko se jim je zdelo, da se je vse umirilo in se je domačija spremenila v pepel, so pripravili orožje in dvignili prvi, potem drugi in končno tretji pokrov zasilnega izhoda. Osojnik je ob pogledu na ruševine zaihtel. Pogledal je svoje žuljave roke. Spomnil se je na preliti znoj davnih rodov, ki so skrčili gozd za to domačijo in jo nekaj stoletij obnavljali. Zmotil jih je šum. Prihajal je iz hiše. Slišalo se je, kot da je nekdo kopal pri rezervnem skrivališču. Sezul se je in se z avtomatom v rokah po mačje bližal hiši. Uzrl je neznanca, ki je privlekel iz luknje železen zaboj, staro vojaško blagajno. Mož je bil tako zaverovan v to stvar, da je ob klicu »roke gor«, takoj ubogal. Osojnik ga je razorožil in ga prignal k Bečanu in Lojzetu, ki sta vsak s svoje strani oprezala izza ruševin. »Ga poznaš, Bečan, ali pa ti, Lojze?« Lojze je malo bolje pogledal in zazijal od začudenja. Mezgec! Spomnil se je, da so ga pred dvema letoma obsodili na smrt ter sta ga šla Sulc in Peter ustrelit. Mezgec se je zarežal, kot bi bil slaboumen. Izdavil je: »Bečan in njegov sin Lojze... Kakšna škoda, da nista zgorela.« Osojnik ga je s plosko roko udaril za vrat, da se je pri priči zvalil v travo. Pokleknil je nanj, Lojze pa mu je zvezal roke na hrbtu. »Si jih ti pripeljal?« »Ja, jaz sem jih.« »Kje pa so žena in hčerke?« »Zgorele so, ker niso hotele povedati, kje imate bolnišnico.« »Zgorele!« je v bolečini zarjul Osojnik. Bil je tako globoko prizadet, da se je prijel ruševin, da ne bi padel. Tudi sinček je začel jokati in tuliti. Mezgec pa je izzivalno gledal naravnost v Osojnika, kot bi želel, da ga na mestu ubije. »Po krivdi Bečanovih so zgorele. Ti so me zavoljo enih nogavic in škatlice cigaret obsodili na smrt. Od takrat se maščujem, nor sem. Nisem hotel ugonobiti vas, Osojnik, samo še Bečana bi bil rad, potem bi pa nehal.«. Pozivi italijanskega ravnateljstva slovenskim staršem Ponavlja se grob pritisk na starše v zvezi s predvpisom v prvi razred S tiskovne konference na Trgovinski zbornici Zamisel o ustanovitvi agencije pristaniških operaterjev V petek, 25. januarja, se zaključi predvpis otrok v otroške vrtce ter v osnovne, nižje in višje srednje šole. To bo trenutek, ko bomo delali prve obračune o porastu (ali upadu, česar ne želimo) števila otrok na slovenskih šolah v prihodnjem šolskem letu. Neštetokrat smo zapisali, da je v takšnih trenutkih, ko se starši odločajo, kam bodo napotili svoje malčke, nadvse potrebna čimvečja pozornost vse naše javnosti, naših organizacij in ustanov, ki se mora izkazati predvsem s konkretnimi pobudami usmerjanja slovenskih otrok v slovenske šole. V tem pogledu verjetno tudi letos niso bili storjeni vsi možni koraki. Pozornost pa je še toliko bolj potrebna, ko se nevarnosti naravnega osipa ali malomarnosti ter narodnostne neobčutljivosti nekaterih staršev pridružuje še določen pritisk italijanskih didaktičnih oblasti. Čeprav smo lani opozorili ne nekorektno ravnanje nekaterih italijanskih didaktičnih ravnateljstev in to ravnanje tudi odločno obsodili, se primeri pošiljanja poziv-nic slovenskim staršem, da se za vpis svojih otrok zglasijo na italijanskih didaktičnih ravnateljstvih, žal ponavljajo tudi letos. Včeraj so nas namreč ravno pri Sv. Jakobu seznanili s takšnimi primeri. Ravnateljstvo 9. didaktičnega okrožja, ki ima svoj sedež v Ul. della Bastia 2 (to je pri Sv. Jakobu) je razposlalo takšne pozivnice tudi slovenskim staršem. Menimo, da to presega vsakršno mejo, še zlasti, če upoštevamo, da takšno ravnanje krši določila posebne okrožnice tržaškega šolskega skrbništva in da smo na to kršitev opozorili že lani. Ne bo odveč, če še enkrat ponovimo, kaj piše v omenjeni okrožnici, ki nosi štev. 240 (prot. štev. 14.640) in ki jo je podpisal nekdanji tržaški šolski skrbnik Giuliano Angioletti. »Da bi se izognili pošiljanju pozivov družinam otrok, za katere bi se nato izkazalo, da so že vpisani v slovenski šoli namesto v italijanski in obratno, se odloča, da se ne pošljejo družinam pozivi pred zaključkom vpisovanj«. Okrožnica pravi dalje: »Po zaključku vpisovanj bodo didaktična ravnateljstva obojestransko pregledala vpise otrok, ki prebivajo na območju didaktičnega ravnateljstva. šele po tem pregledu bodo ravnateljstva morebiti poslala poziv, vendar le tistim staršem, ki niso še vpisali otroka v šolo«. Kaj naj na vse to rečemo? Kako naj si tolmačimo neposlušnost nekaterih ravnateljstev? Ali okrožnica sploh kaj velja? Pričakujemo ustrezna pojasnila šolskega skrbništva. Na sedežu Tržaške trgovinske zbor niče je bila včeraj dopoldne tiskov na konferenca, na kateri so predstavili novo pobudo za ustanovitev agencije, ki naj bi zastopala interese tržaških industrijcev, trgovcev in špediterjev. Nova agencija bi imela uradni naslov »Agenzia imprenditoriale operatori marittimi ATOM — Friuli - Venezia Giulia« ter bi torej zastopala interese omenjenih kategorij operaterjev za celotno deželo. O novi agenciji sta spregovorila, v imenu Tržaške trgovinske zbornice njen predsednik dr. Giorgio Tombe-si, v imenu Združenja industrijcev pa dr. Federico Pacorini. Oba sta poudarila pomen ustanovitve omenjene agencije, ki naj bi zagotovila predvsem tržaškemu, pa tudi drugim pristaniščem v deželi, ugodne pogoje dela in razvoj na področju špedicije, ki predstavlja, sta poudarila govornika, pomembno postavko pri gospodarskem razvoju Trsta. Statut, ki so ga na omenjeni tiskovni konferenci predložili navzočim novinarjem, poudarja v drugem členu naloge nove agencije. Agencija, je med drugim poudarjeno, nima političnega značaja ter želi predvsem ščititi interese vseh operaterjev na področju pristaniškega prometa in krepitve pomorskih zvez ter skrbeti za čim smotrnejšo uporabo tržaškega in drugih pristanišč v deželi. Agencija naj bi skrbela za preus- merjanje pristaniškega prometa sko' zi tržaško pristanišče, predvsem tistih dežel, oziroma držav, ki mejijo na deželo Furlanijo - Julijsko krajino, kot tudi za okrepitev pomorskih zvez, katerih glavno pristanišče bi bilo prav Trst. Statut nove agencije se tudi obvezuje,' da bo svojim članom nudil čim boljše pogoje za njihovo delovanje, kot tudi za splošno okrepitev pristaniškega prometa, predvsem na področju špedicije. Tiskovni konferenci so med drugim prisostvovali še Girolamo Variola za Trgovinsko zbornico iz Vidma, ing-Bruno Baldi, direktor Deželnega združenja industrijcev, dr. Amerigo Gbersina, predstavnik Združenja malih in srednjih industrijskih podjetij, Giuseppe Dei Rossi za Zvezo trgovcev, advokat Vittorio Menichin-cheri, direktor Deželne federacije obdelovalcev zemlje, dr. Renato Lau-zana za Trgovinsko zbornico iz Pordenona in dr. Umberto Pabricci za Združenje trgovcev s kavo. • Problemi in perspektive glasbenega gledališča v deželi bodo predmet javne razprave, ki bo 5. februarja v Krožku za kulturo in umetnost. Govorili bodo deželna odbornika Barnaba in Rinaldi, tržaški župan Richetti ter prof. D Ferra in De Banfield za gledališče Verdi. Vladni komisar Marrosu sprejel odv. Štoko Vladni komisar dr. Marrosu je včeraj sprejel deželnega svetovalca Slovenske skupnosti odv. Draga Štoko, s katerim se je dalj časa razgovarjal o aktualnih problemih, ki zadevajo celotno prebivalstvo dežele Furlanije-Julijske krajine. Posebna pozornost je bila namenjene problemom slovenske manjšine v Italiji: poudarjena je bila potreba po odobritvi normative, ki naj zaščiti in dokončno uredi pravice slovenske manjšine, govor pa je bil tudi o problemu razlastitev na tržaškem Krasu, o mladinski brezposelnosti in o družbeno gospodarskih problemih Trsta in celotne dežele. Končno sta Marrosu in Štoka poudarila velik pomen miroljubnega in konstruktivnega sožitja med tu živečima narodnostima v interesu boljše bodočnosti celotnega prebivalstva naše dežele. CGIL prireja jutri celodnevni posvet o zdravstvu v deželi Sekcija SSk Devin-Nabrežina v zvezi z razširitvijo župnije sv. Mavra Goriški nadškof naj upošteva potrebe slovenskega prebivalstva CGIL prireja jutri v konferenčni dvorani glavne bolnišnice celodnevni posvet o zdravstveni politiki v naši deželi. Problem je izredno aktualen in pereč, saj je prav zdravstvo (poleg socialnega skrbstva) eden od prvih sektorjev, Id ga prizadene gospodarska kriza. Res je tudi, da je bilo v preteklosti to področje izključno v pristojnosti bolnišnic, kjer so se zdravniki ukvarjali predvsem z boleznijo, o prevenciji pa ni bilo ne duha ne sluha. To napačno gledanje na zdravstvene storitve, ki med drugim zahteva ogromno investicij in izdatkov, se posebno pozna v naši deželi, kjer je na tisoč prebivalcev na razpolago skoraj 12 bolnišniških postelj, medtem ko je po načelih Svetovne organizacije za zdravstvo optimalno razmerje 6 postelj na tisoč prebivalcev. V duhu zdravstvene reforme je na vsedržavni ravni sedaj težnja, da bi število postelj skrčili. Za našo deželo so odgovorni vsedržavnega zdravstvenega sklada že odločili, da bo za tekoče leto prejela okrog 40 milijard manj kot lani. K temu je treba še dodati, da so z izjemo katinarske bolnišnice vse druge zdravstvene strukture v velikih težavah zaradi pomanjkanja osebja, teritorialnih sliižb pa praktično ni. Kaj se torej napoveduje za prihodnost? Bolniške storitve bodo za- radi pomanjkanja sredstev in osebja vedno bolj propadale, ob pomanjkanju alternative pa bodo široke plasti prebivalstva (ostareli, narkomam' itd.) ostali brez zdravstvene pomoči. Namen jutrišnjega posveta je prav v preverjanju sedanjih razpoložljivo sti in njihovemu vsklajevanju s potrebami ljudi. Prav v teh dneh je v deželnem svetu namreč v razpravi zakonski osnutek deželnega odbornika za zdravstvo Renzullija, ki vnaša nove smernice na področju zdravstvenega načrtovanja, tesno povezanega z bodočim zdravstvenim načrtom v deželi. Izgubiti ta vlak, pravi CGIL, pomeni velik korak nazaj v reševanju enega bistvenih problemov celotnega prebivalstva. S 1. januarjem je postal veljaven odlok gordškega nadškofa p. Antona Vitala Bommarca s katerim so bili deh mavhinjske, devinske in nabrežin-ske župnije priključeni župniji sv. Mavra v istoimenskem naselju pri Ses-Ijanu. Ustvarila se je tako župnija, ki obsega vse ozemlje pod železniško progo Trst - Tržič od naselja »pri Kraljevih« na severu (se pravi naselja o-krog križišča, pri katerem se od državne ceste 14 odcepi pot k: Sesljan-skemu zalivu) do meje s tržaško škofijo na jugu. Razširitev župnije sv. Mavra je dejanje, ki ne posega le na versko, ampak tudi na narodnostno področje. Prav s slednjega vidika devinsko-na-brežinska sekcija Slovenske skupnosti čuti dolžnost, da izrazi svojo globoko zaskrbljenost bodisi nad načinom, kako je bil omenjeni nadškofov odlok sprejet, bodisi nad negativnimi posledicami, ki bi jih le-ta utegnil imeti za krajevno slovensko prebivalstvo in splošneje za prijateljsko sožitje med tu živečima narodoma. Devin-sko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti namreč ugotavlja: 1. da so bili deli mavhinjske, devinske in nabrežinske župnije priključeni župniji sv. Mavra proti volji slovenskih duhovnikov; 2. da je zadevni nadškofov odlok vzbudil nezadovoljstvo med prizadetim slovenskim prebivalstvom, ki poleg tega ni bilo ob tem kakorkoli zaslišano, kot sicer tudi ni bilo zaslišano prizadeto italijansko prebivalstvo; 3. da na ozemlju razširjene župnije živi več sto prebivalcev slovenske narodnosti, za katere ni bilo poskrbljeno dušno pastirstvo v njihovem jeziku. Devinsko-nabrežinska sekcija Slo; venske skupnosti je zaskrbljena tudi zato, ker se razširitev župnije sv. Ma" var včljenjuje v vrsto dejanj in nastopov sedanjega goriškega nadškofa, kot sta npr. ukinitev enotnega Pa" storalnega področja za vse Slovenc® in pogojevanje ustanovitve slovenske župnije v Gorici s predhodnim Pr_e' števanjem slovenskega življa, ki ž® kar odprto govore o nenaklonjenosti do slovenskega prebivalstva goriške nadškofije. Od Cerkve, ki si na osnovi evangelijskih vrednot prizadeva za spoštovanje človeka v vseh njegov»1 razsežnostih in za bratstvo ter mir' no sožitje med narodi, da bi res ne čakali takega ravnanja, katerega kratkovidnost je sicer zgodovina večkrat izpričala tudi v naših kivi j»1, Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti zatorej izraža upanje, da bo nadškof p. Anton Vital BoO' marco ob dokončni ureditvi pastoralnega območja okrog Sesljana upošteval tudi upravičene potrebe in zahtev6 krajevnega slovenskega prebivalstva’ kakor tudi stališča njegovih dušnih pastirjev. Občina zaprla javno kopališče v Križu Na svoji zadnji seji je tržaški občinski odbor razpravljal o številnih vprašanjih in sprejel nekatere sklepe, ki pobliže zanimajo tudi naše prebivalstvo. Odbor je tako sprejel sklep za izplačilo dela, ki ga je izvršila komisija za proučevanje predlogov o novem sistemu predelave in uničenja trdnih odpadkov, katere član je bil tudi slovenski strokovnjak prof. Piščanc. Odbor je tudi sprejel sklep za izplačilo najemnine zemljišča, ki ga občina uporablja v Bazovici za odpravo tekočih odplak. Obenem pa je tudi odbor sprejel sklep o zaprtju občinskega kopališča v Križu, kot je svojčas predlagal zahodnokraški rajonski svet. Kopahšče ni že zdavnaj več služilo svojemu namenu, zato je prav, da se ti prostori sedaj dodelijo tamkajšnjim stanovalcem za njihove potrebe. S ponedeljkove razprave o zbirki dovtipov na račun Istranov Tudi humor je lahko pokazatelj tržaških odnosov Drobna zbirka dovtipov in šaljivk na račun Istranov, ki je izšla pred kratkim izpod peresa dveh publicistov istrskega porekla, je vzbudila v tržaški javnosti veliko pozornost ter doživela zelo nasprotujoče si ocene in kritike, tako da je eden izmed nekdanjih voditeljev istrskih beguncev celo nameraval prijaviti sodišču avtorja knjižice, ki je trenutno razprodana. Mimo ocen, če imajo ti dovtipi v sebi res humoristični prizvok ali pa pomenijo čisto enostavno neokusno izživljanje na račun Istranov in njihove sodobne zgodovine, se nam zdi veliko koristnejša debata o vlogi Istranov v pisani tržaški stvarnosti in o odnosih med tukajšnjima različnima komponentama, ki jo je verjetno nehote ta knjiga originalno odprla. V ta okvir se uvršča tudi ponedeljkova okrogla miza v Časnikarskem krožku, ki je v posegih sociologov in psihologov razgrnila kopico vprašanj in tudi dilem, ki so prisotne v našem vsakdanjem življenju, o katerih pa se nerad govori in piše. Annamaria Boileau z goriškega inštituta za mednarodno sociologijo, sociologa Marcello Cherini in Darko Bratina ter psiholog Riccardo Luccio so iz različnih zornih kotov izpričali svoje občutke ob branju dovtipov in zbadljivk ter obenem skušali dopovedati. zakaj se je prav okrog Istranov v Trstu v zadhih letih razvila taka »humoristična« publicistika, zelo podobna tisti o karabinjerjih, ki je še danes tako v modi. Marcello Cherini je bil mnenja, da odkrivajo te šaljivke v bistvu zelo negotovo kulturno in narodno identiteto tržaških Istranov, ki niso iz tega ali onega razloga in ne vedno po lastni krivdi znali ustvariti pravih pogojev za kolikor toliko strpno sožitje z ostalimi krajevnimi komponentami. Annamaria Boileau je svoj poseg v glavnem osredotočila na raziskavo o etničnih in narodnih predsodkih v našem mestu, ki jo je izdelal goriški sociološki inštitut v sodelovanju s tržaških vseučiliščem. Iz raziskave izhaja, da v Trstu ni mogoče govoriti o rasističnih stališčih v odnosih npr. med Italijani in med Slovenci, pač pa je med raznimi skupnostmi zelo prisoten in občuten neke vrste egocentrizem, po katerem se vsi smatrajo, da so najboljši. Boileauova je mnenja, da so še šaljivke rahlo agresivne, a ne do Istranov, ampak do drugih komponent, niso pa kdovekako originalne. Iste teme, treba je samo spremeniti nekatera imena, najdemo pri Furlanih in celo pri Škotih, povsod tam, kjer niso še popolnoma razčiščeni odnosi med mestom in nje- govim zaledjem ter med urbano in med mestno kulturo. V Trstu ima vsaka skupnost navado, da najbolje govori o sebi, manj dobro pa o vseh drugih. Ko govorimo o nas ima npr. beseda varčevalec pozitiven pomen (je sinonim skrbnosti in dobrega gospodarjenja), ko govorimo o drugih pa pooseblja ista beseda skoraj vedno izključno negativne značilnosti (skopuštvo itd.). Psiholog Riccardo Luccio je začel svoj poseg s trditvijo, da čistokrvnih Tržačanov enostavno ni, saj ima vsakdo od tukaj živečih v sebi nekaj slovenske, hrvaške, jurlanske ali istrske krvi. To je po njegovem osnovna značilnost našega mesta, čeprav ne gre zgodovinsko in kulturno primerjati npr. Slovence in Istrane, kot skušajo delati nekateri. Dovtipi o Istranih pomenijo neke vrste samoobrambo, čeprav bi bilo zanimivo zvedeti, zakaj pri nas ni slišati zbadljivk na razun Slovencev, ra.ze,g znane psovke »s’ciavo«. Luccio si U razlaga s tem, da določeni tržas* sloji sovražijo Slovence in ko K vmes sovraštvo je zelo težko ali P nemogoče tudi ironizirati. Tudi Z° čni odnosi določenih tržaških d®5” čarskih krogov do naše narodnost skupnosti skrivajo neke vrste sa7n,e. obrambo oziroma zaničevanje Prečfl. Mosti in svojih korenin, kot doK;0 zuje dejstvo, da so imeli ali skoraj vsi najbolj znani tržaški c o škvadristi priimke slovenskega slovanskega izvora. ^ Darko Bratina je podčrtal, da g šaljivke na račun Istranov niso V njegovem nič posebnega in da J konec koncev Trst mesto brez P ^ vega smisla za humor. Iste dovdP^ treba je spremeniti samo kraje imena, sem že slišal na Triden skem in v Sloveniji, je bil mne ■ Bratina, ki je dodal, da tukaj P^ nas Slovenci in Italijani večkrat komuniciramo niti na ravni zdra :ei ga humorja. To še enkrat dokaz J da je Trst mesto ločenih s^uPn.0teio ki bo našlo svojo pravo identi samo takrat, ko se bodo te sKglj-nosti približale in predvsem sPoZgjo le, seveda upoštevajoč vsaka sV kulturno in etnično značilnost, (s*-) ,e ».T .-----J k, JO 1 Na sliki: med debato, priredil krožek Istria. Rajonski sveti v teh dneh obnavljajo svoje delovanje Svet za. Rojan, Greto in Barkovlje bo jutri izvolil novega predsednika - Danes sestanek zahodnokraškega sveta Od danes do konca tedna bo na sporedu vrsta rednih sej rajonskih sve-ov. Danes ob 19.30 se v prostorih občinske izpostave na Stari istrski cesti “ sestane rajonski svet za območje Vaimaure in Naselja sv. Sergija, ob * ■ uri pa bo v Ul. Colautti 6 zasedal rajonski svet za Sv. Vid in Staro ■uesto, ki bo ob prisotnosti občinskega odbornika za šolstvo obravnaval pro lem hudega vandalističnega dejanja na šolskem zavodu Galvani. Posebno pomembna pa bo današnja seja zahodnokraškega rajonskega veta, ki se bo sdstal ob 18.30 na Proseku. Eden od problemov na dnevnem ec*u je prav promet skozi Prosek, ki je postal v zadnjem času, tudi zaradi znanih težav na državni cesti 202, še posebno kaotičen. Jutri pa bo najvažnejša seja rajonskega sveta za Rojan, Greto in Bar-, uvije, kjer b,odo po odstopu predsednika morali voliti njegovega nasledni-„-1: Pa tudi novega podpredsednika ter globalno obnoviti delovne komisije. ^Ja bo ob 18.15 v Ul. S. Ermacora. Istega dne se bosta sestala tudi rajon-. Ka_ sveta za Kjadin in Rocol (v Ul. dei Mille 16 ob 19. uri) in za Kolonjo n Skorkljo (prav tako ob 19. uri v Ul. Cologna 30). V potek pa se bosta sestala še rajonska sveta za Sv. Ivan ob 19.30 in a Skedenj in Čarbolo ob 20. uri. Jutri posvet o pristaniščih v deželi , Na pomorski postaji bo jutri deželni posvet o pristaniščih. Poleg pred-„i3 v111 ko v dežele, pristaniških ustanov, sindikalnih organizacij in Zveze indu-rilcev, se ga bo po napovedih udeležil tudi minister za trgovinsko morna-lik° ^ar*a- Za vse, ki se ukvarjajo s pristaniško dejavnostjo, je srečanje ve-, ega pomena, ker bodo prav iz te razprave izšle smernice za bodoči razvoj rjzaskega in tržiškega pristanišča. Poseb,no pozornost bo prav gotovo priteg-j a Rudija, ki jo je o razvoju pristaniške dejavnosti v letih 1985-95 izvedla eela ob sodelovanju družbe Elettro Consult iz Milana. V njej je predvide-krit lnvesticija 600 milijard lir (Trst, Tržič in Porto Nogaro), od katerih je r/’.a le tretjina. Tudi od jutrišnjega posveta je odvisno, kako se bo lahko ta ; ,crh ki ga sicer mora še odobriti deželni svet, razvil, in kje bi kazalo kuti potrebna finančna sredstva. Ob predstavitvi dveh del prof. Fedore Ferluge-Petronio Prof. Merku: med Slovenci premalo posluha za znanstveno publiciranje V Društvu slovenskih izobražencev je bila v ponedeljek predstavitev dveh znanstvenih publikacij, ki ju je izdala prof. Federa Ferluga - Petronio. Deli je predstavil prof. Pavle Merku. Predvsem je poudaril dejstvo, da so znanstvene publikacije pri nas Slovencih v zamejstvu prava redkost, saj se malokdo odloči za delo, ki prinaša malo »ugodja«, obenem pa zahteva veliko dela, potrpežljivosti pa tudi stroškov. Pomembno je, je nadaljeval prof. Merku, da sta obe knjigi pisani v italijanščini (ena je izšla pri padovanski, druga pa pri tržaški založbi), saj Slovenci nedvomno potrebujemo dela, ki bi nas kvalificirala pred italijansko večino in jo seznanila z našo zgodovino. Prva publikacija nosi naslov »Ivan Trinko - pesnik in pisatelj v Beneški Sloveniji«. Trinko je izredno kompleksna osebnost, ki je ni še nihče temeljito obdelal. Nedvomno je težko obravnavati človeka, ki je bil pomemben kot pesnik, pisatelj, pa tudi kot zgodovinar, filozof, politik, glasbeni kritik itd., saj je pri tem nujno, da tega človeka osvetlimo z vseh vidikov, to pa predpostavlja veliko natančno dolgotrajno truda ter raziskavo. Ker je Trinko živel v provinci, ga je raba knjižnega jezika nedvomno zavirala. V svojih delih je bralcem predstavil Beneško Slovenijo kot realnost, vendar je bilo pri tem nujno, da se sposlužuje knjižnega jezika, C pismo uredništvu uF>rto pismo Predsedstvu SKGZ što^ š.e prevečkrat doživljamo nespo-''anje in zapostavljanje našega je-tud' VenSOrjl' Id slovenščine ne obvla-raitvifm to tudi tam, kjer bi bili na ènen? u° slovenski pedagogi). Na ob-Prohi Z°0ru s« mi zagotovili, da bodo kratktrn Proučili, ko sem se pa pred stV0 ^ °hrnil glede tega na ravnalj-je šfa®’ ^ ie ravnatelj odvrnil, da Po- 'ulij slovenščine stvar vsakega po^umeznika. če je tako, zakaj so Ji 1. P°trebne »naše« ustanove? (a- ^unčn ^ tahko opravičimo fi-Ustar?0 ^reme za vzdrževanje naših Vklii,*v h Ker je Glasbena matica H^tvonsKrlKGZ' Tm' tia tofPr?d' do zavzelo svoje stalisce ki Problema z istim pogumom, poštn- Je Pokazalo v protestu tržaški ni upravi. £ °dličnim spoštovanjem Miloš Pahor Vap Surelos Albertini je bil imeno- Se _____________~ -_________ v zastopnika tržaške pokrajine htri.jr)' umski Panevropski zvezi. Al-°db(>r^ le tudi predsednik deželnega u te zveze. Ob včerajšnji predstavitvi nove izdaje Vivantejevcga dela »Irredentismo adriatico«: knjiga ki je za Trst še vedno aktualna Na pobudo krožka »Che Guevara«, tržaške založniške hiše »Italo Svevo« in Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja so v Časnikarskem krožku predstavili včeraj novo izdajo knjige tržaškega zgodovinarja Angela Vivanteja — »Irredentismo adriatico«. Kot je poudaril prof. Elio Apih, je za Trst nova izdaja Vivante-jevega dela pomemben kulturni dogodek, saj je knjiga temeljni kamen za objektivno poznavanje zgodovine Trsta, obenem (in žal) pa je njena vsebina še vedno tako aktualna, da lahko služi za prispevek k boljšemu reševanju sožitja med Italijani in Slovenci in gospodarskega preporoda tržaškega mesta. V imenu krožka »Che Guevara« je Franco Del Campo uvodoma orisal značilnosti knjige, ki je bila prvič tiskana leta 1912 v Firencah. V italijanskih krogih je bila Vivantejeva kritična analiza tržaškega iredentizma zelo hladno sprejeta, saj je bil avtor dosleden in znanstveno pošten, tako da ni zapiral oči pred stvarnostjo. Kot Italijan in socialist je o- Z včerajšnje predstavitve Vivantcjeve knjige: z leve Del Campo, Negrelli, Apih, Agnelli in Pirjevec bjektivno pisal o Slovencih na tej zemlji, o povezavi, ki jo Trst mora imeti s svojim zaledjem in o lažnem iredentizmu tržaške buržoazije. Prof. Arduino Agnelli je poudaril včeraj predvsem pozitivizem, ki preveva njegovo delo in pa polemičen, čeprav vedno konstruktiven odnos, ki ga je Vivan-te imel s tržaškim pisateljem Sla-taperjem in zgodovinarjem Salvemini jem. Profesor Giorgio Negrelli se je zaustavil nato ob pojmovanju, ki ga je Vivante imel o državi in narodnosti in ki je tudi danes lahko zelo zanimi-vo, saj je Vivante podpiral tezo, da se o narodu lahko govori, ko sta prisotni »zavest in volja po zgodovinskem razvoju«. Negrelli se je tudi zaustavil pri podrobnejši analizi nekaterih Vivantejevih pisem italijanskim izobražencem. »Če se italijanski svet ni zanimal za njegovo delo, je bilo čisto obratno za slovenske in hrvaške kroge,« je začel svoj poseg prof. Jože Pirjevec, ki je spomnil na Vivantejev ploden odnos s Henrikom Tumo in na veliko pozornost, ki so jo predstavniki OF in pozneje jugoslovanski zgodovinarji posvetili knjigi. Kot zadnji je spregovoril še prof. Elio Apih, ki je novo izdajo opremil z izredno popolno študijo o genezi Vivantejevega dela in z zbirko njegovih še neobjavljenih pisem. RULADA HRASTOVE GORE« V CAPPELLI UNDERGROUND ° zanimivi japonski film na sporedu samo jutri utifcpa Underground nikakor ni friov cePrav ne predvaja več fil- atici »zgodovinskem« sedežu v se 2r1fra članom »e zen,- anca- Po daljšem premoru u1 nečl ponovno predstavlja članom kjer b0aIl07n. v kinodvorani Ariston, jiitn z Ljubiteljem filmske umetnosti re£VrteLa Izreden film japonske-^UVainJ8?!'30 Shoheia Imamure, Na- .-a p Kushi-ko. Poetični naslov fil-^°d »balada hrastove gore«, finija; asl0Vo goro« se v pozni zimi [ienjaj0 Poslednji dnevi bogatega živ-t^krj jj seo?rndesetletne vdove. Orin, na %re nrie' se Pripravlja na vzpon To,I(i.VriihJari10' kjer naj bi se po sta-a ji dru~- trodicijah pustila umreti, h« (jj Zlnske razmere ne dopuščajo, f fuiru stopila v prostovoljno (l’a s.j- 26 zasluženi počitek. Njena ??oc, ^ ^ se potrebujeta njeno po-?IHjeniP Sl dokončno uredita zakonsko 2? «e '^ičaji in verska prepriča-j^azrJT^tctajo v tem realističnem i?>lariurjanjU- fcponskega duha, ki je bramisci enega izmed najti Pal™'1^ lUniskih priznanj, zla-? 7° na festivalu v Cannesu *ve>eobo«, ki je že r »Eol? Ja tepcev. valca pf-n'lzšla izpod peresa odraža f bPa Brianda in v g Jadrnice r:.ln<;Oski koncept po in ie . . Jadranje ni torej z; jetije nalašč za družinsko trna <, eiranja razporeditev j esnednJ16111?* težišči, in sicer k°nčuiei? ^e'u Podkrovja, dvE Spa|nica7LPOd kokPitom. Med štor, i,., na. Je torej ves osredi smo’tm-,r ,Je vsekakor posreč ki Ka , ,’fdira. V dnevnem pi ga i.J, u v onevnem ; K]atn,, , e potrebi sprem pri trai; spaln-ito, a si s tem k‘vem him(); je v osrednjem ca. v f UKSna navigacij jadrnic ■SVÌarÌO ~ B°r Prelož' ?otn ;nnl? mladincev med Ferrovia- in Bi um. ši cjgj" štorom so preložili na poznej- •n K ICA: Libertas 16; Scoglietto rjo 1q. p el El. Shop B 12; Ferrovia-Pontovn, *n Barcoiana 6; Polet 2; 1 El. Shop A 0. naraščajniki Jor. p. fi0p uon Bosco 29:122 (7:65)‘ nJ^evič^gliapietra, Lippolis 2 (0:4), 12:i(n L 6, Turk 5 (1:5), Cecco 6 PM-’ n a 8 (0:3), Rustja 2. Tudi B°r 3:22- f°vl nara-^^ntnem srečanju so Bo-[nočnem, ^irùki visoko klonih proti *ala enn U°n Boscu. Tekma je pote-pl že Vp1.Iinern°, kajti za »plave« je fklini, r,- VsPeh, ko so dosegli koš. "•ark0 p Se je nekoliko izkazal, je bil SGT eCC°' (Va»ia -lugau) aK0m^Kontovel 87:52 (40:32) m'k Sebm , L: Compare, Šik 4, Gru-Sngerta^ak 1 (1:2), čebulec 13 (1:3), “US) V’ Luthar 3 (1:2), Sterni 20 Proti 1SSa 7 (1:2)-^untoveii^uuvrščeni Ginnastici so Tun; 'uoživeli četrti zaporedni po-l^eli, tokrat so Kontovelci odlično 18:6. k;,.50 v 6. minuti igre vodih te^ineom S0 domačini z odličnim nr v 15 * nadoknadili zamujeno >t vodih s 27:25. Pred- icali vaCani d° konca polčasa še nadaljevanju pa so Kon- tovelcem pošle moči, ker že več kot mesec dni nimajo rednih treningov. Domačini so seveda to izkoristili in začeh z odlično razpoloženim Cavaz-zonom zadevati Kontovelov koš kot za stavo. V 31. minuti je bilo stanje že 66:39 v korist Tržačanov, v 38. minuti pa 87:44. Šele v zadnjem delu srečanja je uspelo Kontovelcem neko-hko znižati rezultat. (M. 'Rupel) IZIDA: Servolana - Santos 86:87; Libertas - Intermuggia 72:58. LESTVICA: SGT 20; Santos in Don Bosco 18; Ricreatori 14; Libertas, Kontovel in Servolana 10; Ferroviario 8; Intermuggia 4; Polet 2, Bor 0. DEČKI Bor — Sokol 72:52 (37:31) BOR: Acerbi 4, Race 2, Krasna 21 (1:2), Bole (0:1), Gašperini 9 (1:4), Pertot 14 (2:4), Cupin 14 (2:8), Bajc 8 (2:5). SOKOL: Motta, Sossi 8 (0:2), Stanissa 8, Grilanc (1:2), Bogateč 5 (1:2), Šuligoj 10 (2:4), Zicca 4 (0:4), Paulina 12, Pizziga. Slovenski derbi med Borom in Sokolom se je končal z zmago domačinov. Tekma je bila skozi ves prvi polčas Izenačena. V drugem polčasu pa so borovci igrah mnogo bolje ter z u-spešnim »pressingom« dokončno strli odjM>r gostov. Tekma je bila zanimiva,čeprav je bilo igrišče precej spolzko. Tokrat se je najbolje izkazal Krasna, tako v obrambi kot v napadu. (I. Bajc) IZIDI: Libertas - Don Bosco 80:75; Santos - Servolana 44:87; Alabarda -Ricreatori 67:82. LESTVICA: Ricreatori 20; Don Bosco 16; Ferroviario, Servolana in Libertas 12; Alabarda in Bor 8; Santos 4; Ancifap 2; Sokol 0. PROPAGANDA SKUPINA B CUS — Bor 9:104 (2:60) BOR: Oberdan 14, Arena 15, Pregare 20, Pavlica 12, Ažman 18, Bajc 12, Legiša 6, Stubelj, Jelerčič 2, Milo-ne, Prelec 6. V 2. kolu tega prvenstva so se borovci spoprijeli z najmlajšo ekipo v tej ligi in tudi zelo visoko zmagah. Za naše predstavnike to srečanje ,ii bilo niti dober trening, saj so morali celo pomagati nasprotniku, da je lahko dosegel nekaj košev. (Luka Furlan) IZIDA: Servolana - Libertas 90:40; Don Bosco B - Ferroviario 30:53. LESTVICA: Servolana 4; Ferroviario, Bor, Libertas 2; Sokol, Don Bosco B, Intermuggia in CUS 0. LOKOSTRELSTVO V MESTRAH Vesna Lutman na osmem mestu Lokostrelci Našega prapora z vnož-ja Brd so se v soboto udeležili v Me-strah meddeželnega turnirja »indoor« na razdalji 25 metrov, ki ga je organiziralo tamkajšnje društvo Conte di Carmagnola. Prireditve, ki je veljala za prvenstvo dežele Veneto, se je udeležilo kar 126 tekmovalcev iz Veneta, Furlanije - Juhjske krajine in Tridentinske - Gornjega Poadižja in med temi tudi trije državni prvaki. Slovenski lokostrelci so se v tako kakovostni konkurenci kar dobro odrezali in to se posebej, če pomislimo, da so se prvič udeležili dvoranskega tekmovanja. Lanskoletna državna prvakinja mladinskih iger, Vesna Lutman, je med začetnicami zasedla 8. mesto s 408 točkami. V isti kategoriji, med 'anti, pa je David Coceani dosegel 14. (289 točk), Aleksander Coceani 16. (250) ter Boris Lutman 17. mesto (186). 1. in 2. februarja v Standrežu Odbojkarski turnir Po uspehu lanskega mednarodnega mladinskega odbojkarskega turnirja bo goriška pokrajinska uprava ob sodelovanju Goriške letoviščarske ustanove, pripravila 1. in 2. februarja odbojkarski turnir, na katerem bodo sodelovale šesterke Olympie Terpin, Vala iz Štandreža, vojaške brigade »Gorizia« in postava Slovana iz Slavonskega Broda. 1. februarja, ob 20. uri bo v štan-dreški telovadnici slovenski derbi med Olympio Terpin in Valom, ob 21.30 pa se bosta srečali šesterki »Gorizia« in Slovana. Zmagovalca obeh srečanj se bosta naslednjega dne pomerila za 1. mesto, poraženca pa za tretje. MOŠKA D LIGA Intrepida — Sloga 3:0 (15:5, 18:16, 15:5) 1 RAJANJE SETOV: 20, 30 in 12 minut. SLOGA: Sgubin, Krpan, Hrovatin, Simonič, A. in M. Komar, Ipavec, Kralj. Kljub temu, da nasprotniki niso bili najmočnejši, slogasi niso znali izkoristiti priložnosti in priti do zmage. Na začetku vsakega seta so se borili in bih vsakič v vodstvu, vendar ko so pridobih nekaj točk prednosti, niso znali teh obdržati. Zaigrali so zmedeno in brez koncentracije in si tako ponovno zapravili zmago. (Sijoonič) obvestila PRIMOTOR KLUB obvešča, da bo srečanje članov jutri, 24. t. m., pri Rumeni hiši v Barkovljah. ŠD POLET vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah v ponedeljek, 28. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ŠPORTNI KROŽEK KRAS vabi člane in prijatelje v petek, 25. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na 21. redni občni zbor, ki bo v prostorih osnovne šole »1. maj 1945« v Zgoniku. S P D T obvešča, da bo jutri, 24. januarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20 prikaz diapozitivov in predavanje dr. Majde Mazovec z na- slovom »Rio La Paz preko Zelenega kontinenta«. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 24. januarja, ob 20. uri v Ulici sv. Frančiška 20. SPOROČILO DOPISNIKOM Vse naše dopisnike in tudi predstavnike posameznih društev naprošamo, da nas pravočasno obvestijo o morebitnih spremembah urnikov raznih prvenstvenih ali drugih srečanj, da se izognemo neljubim pomotam v rubriki »Domači šport«. 1. MOŠKA DIVIZIJA Bor - DLFAC Opicina 3:ì) (15:6, 15:1, 15:5) BOR: Kalc, Krebel, Gombač, Bi-zežnik, Starc, Jablanšček, Meton, I-taliano. Kralj in Germani. Trajanje setov: 14’, 12’ in 10,. Odbojkarji Bora so v drugem prvenstvenem nastopu izbojevali prvo prepričljivo zmago, lahko bi rekli v rekordno kratkem času. Na drugi strani mreže so imeli dokaj skromnega nasprotnika, toda ne glede na to so igrah zbrano in pokazah nekaj lepih akcij, še posebej pa moramo pohvaliti mlade igralce, ki napredujejo iz nastopa do nastopa. (G. F.) OK Val — Mossa 1:3 (9:15; 15:4; 12:15; 6:15) OK VAL: Cej, Mučič, Boschin, Devetak, Butkovič, Bastiani, Prinčič, Paulin. Igralci OK Val so doživeh prvi poraz v tem prvenstvu. Proti Mossi so si zapravili zmago v tretjem setu, ko so že vodih z 12:4. Odtlej zaradi podcenjevanja jih je Mossa dobesedno nadigrala. (Zip) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Volley 80 — Breg 0:3 (3:15, 0:15, 2:15) TRAJANJE SETOV: 8’, 8’ in 9’. BREG: Elena in Elizabet Žerjal, M. in C. Vehkonja, Maranzina, Tavčar, Možina, Malmenvall, Komar, Zobec. Komentar o tekmi ni potreben, saj izid pove vse. (R. Gruden) Kontovel - Le Volpi B 3:1 (10:15, 15:11, 15:3, 16:14) KONTOVEL: R. Daneu, M. Štoka, A. Rupel, K. Ukmar, S. Danieli, M. Brischia, L. Perini, T. Perini, M. Starc, K. Gardini. V drugem kolu prve divizije je Kontovel Electronic Shop slavil zmago. V tej tekmi so Kontovelke pokazale napredek, saj so si srčno želele zmago. Opaziti pa je tudi, da se igralke zmedejo prav v ključnih trenutkih, ko je treba zaključiti set v svojo korist. Za zmago gre pohvaliti vse igralke. (Maja Štoka) Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in po-dietja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 s!., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa l/daja L JziT m tiskaF' 'ITrst Članka*«»** rvaza Eaaopian* založnikov FlEC 23. januarja 1985 Janez Pavel II. bo 26. januarja odletel v Venezuelo Armada 40.000 oseb za papeževo varnost CARACAS — Poglavar rimskokatoliške cerkve Janez Pavel II. bo 26. januarja odletel v Južno Ameriko, kjer bo do 6. jebruarja obiskal Venezuelo, Ekvador in Peru. Na tem potovanju ga bo spremljala armada časnikarjev. V njej pa tokrat ne bo strokovnjaka za vatikanske zadeve Domenica Del Ria, ki ga je v zadnjem trenutku tiskovni urad Svete stolice črtal s seznama zaradi njegovih v dnevniku ha Repubblica objavljenih nadaljevanj, med katerimi je tudi članek z naslovom: »Verski poglavar, ki 'dela’ spektakel in dodobra zna uporabljati sredstva množičnega obveščanja — Toda koliko potuje ta papež — In veliki igralec kriči: Mir na svetu.« Toda kaj je tako pregrešnega vatikanist Domenico Del Rio zapisal v svojem članku, da si je nakopal jezo tiskovnega urada? Ali si je kaj izmislil, ali pa je napisal, kar so mu povedali drugi? Svoje članke je Del Rio naslonil na izjave predstavnikov rimske kurije, ki je od nekdaj nasprotna vsem papežem in torej tudi sedanjemu. Na njegov račun kroži v Vatikanu cela vrsta krilatic, med katerimi tudi ena na račun njegovih pogostih potovanj po svetu. Tako se sprašujejo, kakšna je razlika med Bogom in Wojtylo? In odgovarjajo: »Bog je vsepovsod, Wojtyla pa je tam že bil.« še bolj zanimiva pa je v tem članku zapisana trditev zagrebškega profesorja na teološki fakulteti, češ da papež ukrepa na podlagi poljskih izkušenj, ki pa jih v Jugoslaviji ni mogoče izvajati, kajti Jugoslavija je večnarodna in večverska država, kjer izigravanje te danosti zaostruje družbene odnose in krepi stalinizem. Po vsem tem Domenico Del Rio ne bo videl impozantnih varnostnih ukrepov, ki jih je vlada v Caracasu zaupala generalu italijanskega porekla 46-letnemu Simonu Tagliaferru in 40.000 policajem in vojakom, ki bodo udeleženi v varnostnih ukrepih imenovanih »Nadangel 1 — 85«. Med tridnevnim papeževim bivanjem v Venezueli bodo apostolsko nunciado spremenili v pravi bunker. Po vseh oknih bodo namestili neprebojna stekla in poslopje zastražili en teden pred prihodom uglednega gosta. K mašam na prostem bodo verniki (in tudi ministri) lahko prišli samo z javnimi prevoznimi sredstvi in obvezno brez dežnika. Zaradi slabe izkušnje z Alijem Agco bodo 71 ur, kolikor časa bo Janez Pavel 2 preživel v Venezueli, zastražili vsa letališča, ki jih bo papež uporabil za pet poletov, in papežev blindirani avtomobil in limuzino, s katerima se bo peljal 17-krat. Nasprotniki socialdemokratske vlade imajo pripombe na račun njene prizanesljivosti do kriminalcev in očitajo notranjemu ministru Octaviu Le-pagu, da to počenja zaradi predsedniških popadkov. Neki visoki cerkveni dostojanstvenik pa je zadovoljen z varnostnimi ukrepi in pravi, da previdnosti ni nikoli prečeč, kajti dejanj blaznežev ni mogoče nikoli predvidevati. »Sicer pa je pri opravljanju svojega poslanstva papež pripravljen tudi na takšno tveganje«, je izjavil v zasebnem pogovoru. Kritika slabosti sovjetske družbe MOSKVA — V sovjetskih kinematografih predvajajo enega izmed najbolj strupenih filmov proti birokraciji. Čeprav je izdelan v humorističnem stilu, ljudje trumoma derejo v kinematografe, ker vidijo v filmu kritiko ene izmed največjih slabosti sovjetske družbe. Film so izdelali v Tblilisiju, glavnem mestu Georgije, tiste sovjetske republike, ki je bila od nekdaj sila kritična do Moskve in kjer imajo dokajšnjo mero avtonomije in tudi razmeroma visoko življenjsko raven. V filmu »Sinje gore« Aldar Čenguelaia kritizira neodgovornost na vseh ravneh, sestankovanje zaradi sestankovanja, nedelavnost uradnikov in odsotnost na delovnem mestu. Nina Hagen v akciji RIO DE JANEIRO — Zahodnonemška rock-zvezda Nina Hagen se je takole spakovala na zaključnem koncertu rock glasbe v Riu, največji glasbeni prireditvi vseh časov. Zaslužki italijanskih javnih upraviteljev RIM — Predsedstvo ministrskega sveta je v teh dneh izdalo prvi zbornik o letnih dohodkih italijanskih javnih upraviteljev, ki so jih le-ti prijavili v 1. 1982. Gre za seznam nekaj stotin uglednih oseb, ki upravljajo javne izdatke: preostale njihove kolege bo obravnaval drugi zbornik, ki ga že pripravljajo. Javnost bo tako izvedela za dohodke okrog dva tisoč javnih upraviteljev ter za vrednost njihovih (prijavljenih) nepremičnin in morebitnih delnic. S svojimi dohodki v 1. 1982 je bil najbrž še posebej zadovoljen podpredsednik Državnega združenja za razvoj konjskih pasem (UNIRE) Carlo D’Alessio, saj mu je ta služba navrgla 314 milijonov Mr, leto poprej pa le 53 milijonov. Podpredsednik družbe Mantelli SpA v Milanu Piero Verruchi je istega leta prejel 265 milijonov (leto prej 104 milijone). Predsednik denarnega zavoda Banca Emiliana, Emilio Greci, je prav tako uspel podvojiti svoje letne dohodke: 1. 1982 je prejel 191 milijonov (leto prej 92 milijonov). Predsednik denarnega zavoda Banca Commerciale Italiana, Antonio Monti, je tedaj prejel 176 milijonov (157 milijonov), predsednik zavoda INPS Ruggero Ravenna pa nad sto milijonov (58 milijonov). Predsednik državne radiotelevizijske družbe RAI Sergio Zavoli je v 1. 1982 prijavil 152 milijonov lir (147 milijonov). Seznam se nadaljuje, zanimivo pa je, da gre, po besedah davkoplačevalcev, pri tem predvsem za dohodke od tkim. odvisnega dela. Ubil lastno sestro zaradi »zapadnjaške« mode KAIRO — Mladenič v kraju Qena v zgornjem EgiPtu je ubil svojo 18-letno sestro, ker je snela »hegab« in se Je torej začela oblačiti »zapadnjaško«. Po pisanju kairskih časnikov je mladenič Fibri A*’ večkrat nagovarjal svojo sestro Šadio, naj si ponovno Pf' kriva lase in vrat in s tem pokaže svojo »čistost« ,I1 »ugled«, vendar ga sestra ni hotela ubogati. Zaradi teg* jo je z nožem zabodel v vrat. Pokrivalo hegab pod katerega ženske skrijejo lase >n vrat, Egipčani ne poznajo, vendar se je pod vplive® fundamentalistične verske struje pričelo uveljavljati h®’ v tej državi. Z buldožerjem nad ženo MANCHESTER (Velika Britanija) — Zavržen mož j® z buldožerjem skušal podreti svojo hišo v tem mestu 1,1 s tem povzročil kakšnih 15.000 funtov šterlingov škod6’ približno 34 milijonov lir. »Žena mi je prepovedala celo to, da bi videl svoj® otroke«, je dejal jezni mož Donald Niblett, ko je opra)"’’ čeval svoje dejanje. Pred sodniki se je obvezal, dn 60 z ženo vzdrževal premirje vsaj dve leti. Krvavo nasilje perujskih vladnih sil LONDON — Nad tisoč oseb, med njimi žensk in otrok, je v zadnjih dveh letih izginilo brez sledu na tkim. »obsednem območju« v Peruju, v pokrajinah Huan-cavelica, Avacucho in Apurimac, ki so jih 1. 1982 zastražile vladne sile. Tako poroča organizacija Amnesty International in še dodaja, da je bilo v tem predelu države v ječah umorjenih na stotine oseb. Po podatkih, ki jih je zbrala Amnesty International, so se množični poboji pričeli že pred tremi leti v sklopu vojaške ofenzive proti pripadnikom osvobodilnega gibanja »Sendero luminoso« (Svetla pot), ki so tudi sami trpinčili in usmrtili na desetine civilistov. Odkar pa je nadzorstvo nad položajem v teh pokrajinah prevzelo vojaštvo, se je število žrtev, ki so padle pod streli vladnih sil, tako povišalo, da so pričeli svojci pobitih njihova trupla iskati kar v obcestnih jarkih, kamor so jih vojaki odmetavali. Trupla pobitih so zvečine gola, iznakažena, rane na glavi pa kažejo, da jih je nepopisnih muk otela krogla. Amnesty International je mnenja, da tako krvavih kršitev človečanskih pravi6 v Peruju še niso zabeležili. Vojaštvo se v svoji zaslepljenosti znaša nad kmetb predstavniki krajevnih oblasti in celo nila' dino. Glavni pravdnih v Peruju in mnog* sodniki kajpada vedo za te zločine, vendar je vojaška oblast njihove pritožb6 gladko zavrnila. V takem morečem vzdušju se je v Peruju prejšnji teden pričel® volilna kampanja za aprilske politične v® litve. Miki Muster RAZBOJNIKI AMICI — aaustcr