KRATKO SRECANJE ,,Pozdravljam pobudo" TAKO JE IZJAVIL PREDSEDNIK OBCINSKE SKUPŠCINE DANILO SBRIZAJ V PREJŠNJI ŠTEVILKI smo obljubili, da se bomo v zve/.i s pisanjem v naši rubriki »Iz gospodarstva« obrnili na nckatere tova-rišo. Tako smo predsedniku občinske skup-ščinc profesorju Danilu Sbrizaju zastavili naslcdnjc vprašanjc: • Že v dveh številkah »Javne tribune« pi-šemo o gospodarstvu naše občine. To pisanje je po stilu in obdelavi specifično. Je nam-reč obveščanje prek nekakšnega »tekmova-nja«. Kakor vsako drugo ima tudi to svojo dinamiko, svojo privlačnost in kajpada svoj namen, ki se ga da na kratko obeležiti tako-le: informirati vsakogar o delovni organiza-ciji, gospodarstvu, gospodarskih vejah, po-slovanju in uspehih, z eno besedo: navesti vse najznačilnejše o delovni organizaciji in gospodarstvu. Ta cilj je, vsaj po odmevih so-deč, v precejšnji meri dosežen, kajti bralci se za rubriko zelo zanimajo. To zanimanje je kajpada zvezdasto: eni pritrjujejo, drugi kritizirajo, tretji dopolnjujejo, četrti imajo resne pripombe, peti pa tudi pohvale. Kakšno je vaše mnenje o tem? • »Najprej želim poudariti — je dejal na začctku tovariš Sbri/aj — da pozdravljam pobudo urcdništva glasila, da je na tak na čin začclo obravnavati gospodarstvo in go-spodarske organizacije. Čeludi je metoda pre-ccj poenostavljena, čctudi je, kakor pravite že sami, »tekmovalna«, nckakšen »kviz« iz našega gospodarstva, vseeno menim, da je tak način dobcr, saj omogoča vsakemu nase-mu občanu, da sc seznani z gospodarsko or-ganizacijo, vidi, kako vclika je, kako poslu-je, kakšno akumulacijo ima in, kar je naj-pomembnejše, da izvc, kjo je v primerjavi z drugimi, podobnimi. Tak način jc posročen in razumljiv za vsakogar. Ce je bil namen informirati, to pa je očitno, potcm jc ta mctoda zamc zares dobra. Toda če me vprašaie, kakšne dileme imam. potem moram reči, da sta prcd me-noj d\e, izhajata pa \/. encga in istega \pra-šanja: kaj želimo doseči? Ali žolimo s tem tckmovanjem dobiii najbolišo ali najvočio dolovno organi/aciju \ guspodarstvu. Ta ci- lema se mi je porodila v prvi številki, ko ste na tak način začeli obravnavati gospodar-stvo. Ko sem prebral naslov »Klub desete-rice«, sem se vprašal, kaj je to, kaj želimo najti, največjega ali najboljšega. Rekel sem si: »Tu dilerne niti ni.« Vsaj kar zadeva ve-likost. Tedaj sem prišel do naslednjih ugo-tovitcv: prvič, če gre za to, kdo je največji po številu zaposlenih, po dohodku, po skladih, po količnikih na zaposlencga, potem je to v redu in tu je vsekakor mogoče takšno tek-movanjc, četudi s poenostavljenim primer-janjcm. Toda kako najti največjega v gospo-darstvu ali, smešno, recimo v trgovini in proizvodnji? Toda podatki so podatki in to je najvažncjše. Zato sem vse to sprejel kot željo, da se bralcu predstavijo največji, ker so prikazani nekateri podatki, za katere lah-ko rečemo, da so »stalni«, nato pa te podat-ke »točkujcmo« in tako pridemo do — naj-večjega. Mislim, da jc to v rcdu in da vzbu-ja prl bralcu zanimanje, ga spodbuja k raz-pravi in polemiki itd. drugič, toda če gre za iskanje največjega in najboljšcga, potcm se mi zdi, da tako ni mogoče dobfti odgovora na \prašanje, kdo jc najboljši. Za tak^odgovor niso dovolj samo objcktivni podatki, "ne zadoščajo samo te »konslanlc«, ampak še nekaj več. Tisto »več« pa v vašcm pisanju ni očilno. Tcga ni mogo-če s takimi kombinaciiami, kajti »najboljši« ni tisli, ki ima največ zaposlcnih, oziroma ni nujno, da je. Ali iia primcr listi, ki ustvarja največji doliodek in ima največ sredstcv v skladih na zaposlenega. Da je temu tako. lahko navedem tudi nckaj primcrov iz naše občinc, ko dosegajo majhna podjetja z nckaj deset zaposlenimi izrcdne gospodarske in sa moupra\ne rczultate, pa jih po tcj motodo-logiji se\cda nc moremo uvrsliti \" kaicgorij;) »največjih«, četudi bi po vsch drugih mcrilih morala bili v kategoriji »najboljšilK. Toroj ne giv samo za ta merila, ampak ludi za to, kakšni so medscbojni odnosi, kakšna je skrb za človeka itd..« je dojal na koncu predsed-nik občinskc skupščine Danilo Sbri/aj. V. K.