90. steomra.
* UNijam, i temen
Leto LUI.
izhaja Titt dan aopoldaa, temam«! aadal|a la praznika.
•nseratl i do 9 petit vrst i I D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserat! peut vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklld pellt vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beaeia 75 a, Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov na) se nriloSi znamka za odgovor.
Oravnlatvo „Slov. Ifaroda' Im »Jfarodaa Hakaraa" Knafl^ra o lica št 5, pritlično. — T al« I on at. 304.
Uradalstra „Mlow. K,
ida* Kaaflova nUea M I, L Tels'on atev. S4. Dopisa spra {ena le po d al sati» ln sadoatao Rokopisov so no vroCo.
JHT Po$amezi3 Številke:
v Jugoslaviji vse dni po Olti t-— Inozemstvu navadne dni Oln 1« nedelje Din 1*25
Poštnine platana v gotovini.
„Slovenski	Narod*	velja:	V Jugoslaviji		V Inozemstvo
			t Ljubljani	po pošti	
12 mesecev 6 . 3 . 1 .	• • a • • • • • * • ■ •	• • • • • ■ • • .	Din 120*— 60 — 30-— . 10-	Din 144 — . 72— „ 36- — . 12—	Din 216 — . 108--. 54-. 18—
Pri morebitnem povišanju se im« daljša naročnina doplačati. Nov! naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici«
Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Prof. Friderik Juvančič:
Usoda Lige narodov.
Prvi in najvažnejši del obsežnega dokumenta,   ki smo za vajeni nazivati »Versajska mirovna pogodba«, nosi ime »Pakt o Ligi narodove. Smoter »Lige« je, kakor beremo takoj v prvih vrsticah pakta, poglobitev sodelovanja narodov pri urejevanju njih medsebojnih odnošajev ter zagotovitev internacionalnega miru in   splošne varnosti Njeni člani se zavezujejo, da se ne bodo zatekali k vojni, da bodo živeli ▼ »odkritih, pravičnih in častnih« mednarodnih odnoŠajih,   da   se bodo strogo držali principov mednarodnega prava in da bodo vestno vpoštevali med »organiziranimi narodi« sklenjene pogodbe. Po prvem Členu pakta so članice Lige narodov one signatame države Versaj-skega miru, ki so imenoma naštete v prvem   odstavku   paktovega aneksa, med njimi Zedlnjene države ameriške. Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska, Belgija, Grška, Poljska, Romunija, Cehoslovaška. Naša kraljevina ]e navedena v tem seznamu   z imenom »Država    srbsko - hrvatsko - slovenska«.   V drugem odstavku aneksa so naštete razne nevtralne države,  ki so »povabljene«, naj vstopijo v Ligo. Imen sovražnih držav — Nemčije, Avstrije, Ogrske, Bolgarske, Turčije   —   ni v aneksu. Tudi Rusije ne najdemo v njem. Za te države velja drugi odstavek prvega člena pakta, ki pravi, da more postati Članica Lige vsaka v aneksu ne imenovana država, če za nje sprejem glasujeta dve tretjini včlanjenih držav in če se zaveže izpolnjevati mednarodne obveznosti sploh in statutarne dolžnosti Lige posebe. Za izstop iz Lige Je predpisana dveletna odpoved ter točno izpolnjevanje prevzetih obveznosti do izstopa.   O sporih mednarodne narave odloča posebno razsodišče. Član, ki se v nasprotju z Liginim statutom zateče k vojni, se ipso facto smatra za sovražnika ostalih članov Lige. Ti pretrgajo v danem slučaju vse stike z njim in določijo mero represalij, ki je z ozi-rom nanj primerna in potrebna, (CL 16 pakta.)
Liga narodov — nazivana v francoskem tekstu mirovnih pogodb »Socićt^ des Nations«, v angleškem pa »League of Nations« — je, kakor že njeno ime kaže. demokratična institucija, ki je predvsem naperjena proti samolastnhn meram tajne diplomacije in iz njih izvi-rajočim vojnim konfliktom, To jasno pove angleški tekst pakta, ki govori o »open, just and honourable relations between nations«, še jasnejše pa francoski, ki predpisuje »d' entretenir a u grand jour des relations intematio-nales fondees sur la justice et Fhon-neur«.
Eden stvariteljev Lige narodov je bivši premier Velike Britanije David
Lloyd George. Po svojem odstopu v oktobru lanskega leta je imel v Leedsu političen govor, ki je vzbudil splošno pozornost. V njem je Llovd George prvič javno naglašal, da je osnovna določila za pakt Lige narodov predložila pariški mirovni konferenci britska delegacija, katere načelnik je bil on, in da spadajo ta določila med najdragocenejše kulturne pridobitve, ki jih pozna zgodovina Človeštva. Z ozi-rom na to izjavo se pač ne oddaljimo preveč od resnice, če smatramo za verjetno, da je pravi oče Lige narodov sam Llovd George.
Tem bolj nas mora zanimati pomemben članek, ki ga je Lloyd George pravkar objavil v »Neue Zflrcher Zei-tung« pod naslovom »Kritik a m VOIkerbun d«. V njem opozarja veliki državnik z njemu lastno zgovornostjo, a tudi z globokim pesimizmom na nevarnost, ki preti Ligi narodov od strani najnovejše politične konstelacije ln posebno od strani poruhrske akcije, v kateri je zavzela po Llovd George-vem mnenju Francija stališče, ki je v očitem protislovju s statutom Lige narodov, katere članica je Francija. Članek Je zanimiv posebno z vidika splošne politike, o kateri more pač malokdo s toliko verodostojnostjo govoriti kakor ravno Llovd George. VePko pozornost posveča pisec problemu reparacij, o katerem pravi, da bo morebiti še desetletja pretresal svetovno atmosfero in morda končal z naigrozovitej-5im klanjem, ki ga je kdaj videl svet.
LIoyd George si stavi — nekako v protislovju s svojim leedskim govorom — najprej vprašanje, jeli ustvaritev Lige narodov sploh uspeh. Res je — pravi — da je odgovor na to vprašanje danes še težko dati. kaiti institucija je sila mlada, njen ustroi pa do nepreglednosti kompliciran. Nekaj lepih uspehov se da vsekako že vknjižiti na aktivni konto Lige. Predvsem umetno oživljenje Avstrije, ki so jo še pred kratkim mnogi imeli za definitivno izgubljeno. Tudi boj proti tifusu, ki ga je Liga zmagonosno izvojevala v vzhod-nji Evropi, je odličen uspeh v blagor človeštva. Brez te zmage bi bilo poginilo najbrž na milijone ljudi ne le v vzhodnji, ampak tudi v srednji in zapadni Evropi. Liga je ustanovila poseben oddelek za posredovanje in omogočanje d e I a v velikem stilu in je dosegla visoke kredite v svrho pomoči zoper lakoto.
Toda vsi ti uspehi leže pravzaprav izven pravega delokroga Lige narodov. Kako je delovalo mirovno razsodišče Lige? Ali se je Ligi posrečilo ustvariti predpogoje za bodoče onemogočanje vojnih konfliktov?    Se li dajo  navesti v tem
oziru že kaki konkretni slučaji?
To so vprašanja, na katera bi bilo treba dati povoljnih odgovorov, da bi dobila javnost primerno sliko o koristnosti mlade institucije.
Zal, da se ravno v tej smeri dajo registrirati doslej ie še zelo skromni začetki. Nevarni spor, ki je pretil nastati med Švedsko in Finsko zaradi Alandskih otokov, je Liga narodov zelo spretno in zadovoljivo poravnala. Zalibog se ji to ni posrečilo v isti meri glede Gornje Šlezije. Namesto da bi bila Liga tudi to vprašanje predložila nepristranskim sodnikom, se je le preveč ozirala na enostranske želje Francije in Poljske in je tako vzbudila v Nemčiji in v Rusiji sum, da ni nepristranska. Ta neuspeh, združen s fijaskom v V i 1 n i, s polomom v Armeniji, s katastrofo v S m i r n 1 in z bojazljivostjo v reševanju reparaclj-skega prolcma, naposled s potekom razoroževalnih konferenc, ki niso odpravile, kakor vsakdo ve", še nobene floti!je in niti ene kompanije, vse to je posledica enega in istega vzroka, ki bi m ogel sčasom zaupanje v Ligo narodov resno izpodko-pati. Kje tiči ta vzrok?
Izvor vseh težkoč leži v tem, da sedi v Ligi narodov samo polovica svetovnih velesil. Dokler druga polovica ne vstopi vanjo, ostane Liga narodov podobna znani Sveti alijansi, ki si je s terorizmom Izsilila pokorščino Evrope in je imenovala to mir. Lfga narodov bi morala obsezati kulturne narod e vesoljnega sveta, potem šele bi mogla vzdrževati na svetu ravnotežje in imeti za to potrebno avtoriteto. Razen tega bi seveda morali imeti ti narodi resno voljo, izpolnjevati brez izjeme prevzete obveznosti.
Sedanji nesrečni položaj je zakrivila predvsem Amerika, katera iz vzrokov, ki so v primeri z njih posledicami malenkostni, ni ratificirala pariških mirovnih pogodb. Ce bi senat Ze-dinjenih držav ne bil dezavuiral prezi-denta VVilsona, ki je te pogodbe podpisal, bi bila Amerika danes članica Lige narodov in marsikaj bi bilo drugače. Razen Amerike v Ligi ni zastopana R u-s i j a, ki je iz nje izključena, in Nemčija, ki vanjo ni bila sprejeta. Tako ostanejo v nji od merodajnih velesil le Anglija, Francija in Italija. Brž ko postanejo te sile v kakem vprašanju ne-složne, kar se često zgodi, ostane vprašanje nerešeno in nezaupanje v Ligo se za stopnjo poveča. Zato se na primer ni predložil Ligi narodov francosko-nemški reparacijski spor, dasi je zelo akutne narave in brezdvomno spada v kompetenco Lige. Versajski mirovni traktat je tako obširen in daleko-sežen, da se skoro v vseh svojih točkah dotika mednarodnih interesov. Kljub
temu se Francozi branijo predlagati sporne točke iz tega traktata Ligi narodov v končno rešitev. Dokler vztrajajo Francozi na tem stališču, je delovanje Lige paralizirano in njeno delovanje v mirovni smeri izključeno. Dasi je ravno reparacijski spor za intervencijo Lige kakor ustvarjen, se Liga ne more ganiti, ker je izjavila Francija, da bi smatrala vsako vmešavanje v tem oziru za »neprijateljski akt«. To je najhujši udarec, ki ga je dobila Liga tekom svojega dosedanjega obstoja, udarec, ki resno ogroža njeno bodočnost sploh. Pravzaprav je svoje delovanje že ustavila, zakaj spričo omalovaževanja temeljnih obveznosti s strani ene vodilinih signa-tarnih velesil bi morale ostale v zmislu statuta izvajati predpisane posledice, česar niso storile.
Ce bi se bila Ligi narodov dala prilika rešiti na racljonalen način repara-
cijski problem, bi se bil njen ugled neizmerno povečal. Nemčija, Rusija, Tur-čjia bi dobile zaupanje v objektivnost Lige kot najvišje varovalke miru. Pakt o Ligi narorov, ki so ca pred tremi leti v dobri veri in v najboljših nadah podpisali zastopnici velikih in mogočnih kulturnih narodov, bi danes ne bil Ie kos papirja, ampak ustava kulturnega sveta. Ta pakt bi lahko nadomestil topove in bajonete ter preprečil v danem slučaju neizmerno gorje, smrt, kugo in lakoto. Z njim bi prišla prava svoboda na svet. Ro li svet to dopustil? Ali se ne bo zcrodilo s paktom kakor z mnogimi drugimi poskusi Človeštva, rešiti samo sebe? Toda če polože v grob ta pakt, bo le/al poleg njega v smrtnem spanju tudi zadnji up, odvzeti narodom breme vojnih grozot in zagotoviti jim trajen mir.
Defile pred frobojnico.
V Trstu, začetkom aprila.
Italijanske šolske oblasti so izdale naredbo, da mora šolska mladina po dvakrat na teden defilirati pred italijansko zastavo...
Naredba ne prihaja v poštev za mesta, temveč za deželo. Dežela pa je skozlnskoz slovenska ali hrvatska. Trst, Pula in Gorica so sama po sebi tako močna, da bodo brez defiliranja pred trikoloro asimilirala neitalijanski živelj. Zato je šolska oblast ostavila mesta na miru in pritisnila na pokrajino.
Šolsko vprašanje je pri nas temeljno vprašanje našega narodnostnega obstoja. Dete, ki čuje v šoli slovensko besedo, se ne bo izneverilo materinemu jeziku, če ima prave vzgojitelje. Italijani to dobro vedo iz lastne izkušnje. Zato posvečajo razvoju in prikrojevanju šolstva velikansko pažnjo. Šola in njena preureditev je vprašanje italijanske bodočnosti v Julijski Benečiji. Na koga se bo Italija naslonila, Če ne na dobre, vdane državljane ob mejah? Ce jih ne bo imela, ne bo imela niti meja? A mej, trdnih mej, si Italija Želi — vsaj tako dolgo, dokler ne pride prilika, da se njena teritorijalna posest razširi še dalje.
Šola je torej Ahilova peta Italije v Julijski Benečiji. Pridobimo otroke — pravijo Italijani, —- in pridobili smo vse! Ko so okupacijske čete zasedle naše kraje, so začeli politiko z otroci uganjati vojaki. Napol sestradani deci so nosili cele kotle hrane, dajali so jim kruha in si kot protiuslugo za to izsilili vstop v šolo. To je bil začetek asimilacijske politike pri deci. Na šolah se je začel pouk v italijanskem jeziku. Službo so najprej opravljali vojaki in častniki, i pozneje učitelji sami, še pozneje pa so
šolske oblasti nastavile posebne učitelje za pouk italijanščine. Polagoma so ti učitelji, deloma priseljenci iz najjužnejših delov italijanskega kraljestva, postali nadziratelji domačih učnih moči. Postali so vohuni fašistovskih oblasti, fn danes gorJ6 mu, ki ponevedoma ali hote* greši proti Italijanskemu »specijalistu«! Italijan ga zatoži, sledi preiskava in suspenzija, v mnogiji slučajih pa kar nagel odpust iz službe brez navedbe vzroka, Čemu in zakaj. Ubogi učitelj zadeni torej culo na ramo in hajdi po svetu kot" berač!
Kdor noče doživeti te sramote narodu in sebi v škodo, mora ravnati drugače. On mora otrokom ukazati, da po dvakrat na teden def Hirajo pred italijansko zastavo. Opisovati mora nedolžni deci lažnjive tradicije trikolore, lagati jim mora o soški slavi m o Kobaridu. Cavour in Mazzini ne zadostujeta več. Fašisti so pohlepnejši. Oni pridružujejo in predpostavljajo velikim Italijanskim možem Mussolinija, kajti on je bil, ki Je rešil Italijo in pokazal pot celemu svetu. Ubogi svet, koliko bridke prevare moraš pogoltniti za prijetno resnico!
Kadar otroci defilira jo pred trikoloro, prepevajo italijanske pesmi. Človeku se trže srce, ko jih čuje. Viva Italia! Viva Savova! vzklikajo mališani in pred njimi stoji s svetlim obrazom učitelj italijanščine — specijalist, ln njegovemu navdušenju mora, lastna čuvstva zatajujoč, preitrjevati tudi slovenski ali hrvatski učitelj in voditelj šole. Kadar je defiliranja konec, se trikolora vrne na svoje mesto, in čez par dni se zopet pokaže, da se ponovi glorifikacija.
Kako vpliva to na otroke? Pač nI treba razkladati, da demoraliznjoče. In sejati dvom v trdnost in svetost materi-
A. E. W. Mason:
61        KLIC NA POMOČ
Roman, »Ali ima dekle ljubimca ?c In celo v tem trenotku se je Helena mirno nasmejala.
V Celijinem mladem srcu je odpor dosegel vrhunec. Ko bi le mogla oprostiti svoja usta! Koraki so prihajali okoli hišnega ogla in zveneli tik pod oknom te sobe. En klic in bila bi rešena. Porinila je glavo nazaj in skušala spraviti bri-salko iz ust. Toda Wethermillova roka ji je pokrila usta in jih držala zaprta. Koraki so se ustavili, za trenotek se je zunaj posvetila luč. Nekdo je potegnil pri vratih za kljuko. Par metrov od nje je bila pomoč — pomoč in življenje! Samo tenka lesena vrata so bila vmes med tem ln med njo. Skušala se je dvigniti. Adela Rossig-nol ji je trdno držala noge. Bila je brez pomoči. Ležala je z brezupno mislijo, da bo oni vdrl, kdorkoli je že biL Ce je bil to drugi morilec, bo imel več usmiljenja kot te divje živine, ki so jo sedaj držale; za njo bi bila to le rešitev. Toda koraki so se oddaljili in ji vzeli tako vse upanje. Ćelija je čula, kako si je za njo Wethermill globoko oddahnil. To se je zdel Celiji najkrutejši del cele žaloigre. Čakali so v tenu dokler se ni
še enkrat čulo škrtanje vrat Nato so spet prižgali luč.
»Iti moramo.« je dejal VVethermill. Vsi trije so se zdrznili. Gledali so drug drugega, vsi so se tresli in bili prepadli. Govorili so šepetaje. Oditi iz sobe, končati vso stvar — to je bila sedaj zanje glavna zadeva.
Adela je vzela ovratni nakit in prstane z mize in jih vtaknila v žep.
»Hipolit bo to izmenjal v denar.« je dejal. »Sedaj bomo pa dekle vzeli s seboj — dokler nam ne pove, kje je skrito ostalo.«
»Da, vzemite jo.« je odvrnila Helena. »Tudi mi bomo prišli v Ženovo v par dneh. kakor hitro bo mocroče. Prepričali jo bomo, da mora povedati.« Temno je pogledala dekle. Cetija se je stresla.
»Da, tako je,« je dejal Wethermil!. ^>Toda ne storite ji ničesar zalega. Rada nam bo še povedala. Boste videli. Saj se nam ne mudi. Pridemo lahko nazaj in spet malo iščemo,«
Govoril je hitro in razburjeno. Adela je prikimala. Želja oditi je potlačila celo njih jezo, da niso ničesar našli. Pozneje se vrnejo, toda sedaj ne marajo iskati, ker so preveč razburjeni.
»Helena,« je dejal VVethermill. »pojdite spat. Prišel bom gor s kloroformom in vas uspavaL«
Helena Va»uquier je hitela navzgor. Del njenega načrta je bil, da jo pustijo samo v vili in jo kloroformirajo. Samo to bi utegnilo odvrniti sum od nje. Ta čudna ženska se je vdala brez strahu v svojo usodo. VVethermill je pobral dolgo vrv, s katero je bila Celija privezana na steber.
»Slediti ji hočem,« je dejal in ko se je obrnil, se je spotaknil ob telo gospe Dauvray. S hripavim krikom ga je sunil s pota in šel po stopnjicah navzgor. Adela Rossignol je hitro urejevala sobo. Odstranila je stol izpod oboka in ga postavila nazaj na njegovo mesto v vežo. Nataknila je Celiji čevlje na noge in ji zrahljala vrv na gležnjih. Nato se je ogledala po tleh in pobrala tu in tam kosce vrvi. V tišini je u^a na kaminu bila četrt na dvanajst. Zelo oprezno je zamašila steklenico vitrijola in jo vtaknila v v žep. Nato je šla v kuhinjo in vzela ključ od garaže. Vzela je tudi svoje rokavice in jih nataknila, v strabu, bi jih bila skoraj pozabila. Nato je prišel VVethermill nazaj dol. Adela ga je vprašujoč pogledala.
»Vse je v redu,« je dejal in prikimal. »Pripeljal bom avto pred vrata. Nato vas bom peljal v Ženovo in se vrnil z avtom sem.«
Previdno je odprl lesene oknice, poslušal trenotek,   nato   pa   brezslišno hitel po potu.
Adela je spet zaprla vrata, a jih ni zapahnila. Prišla je nazaj in gledala dojgo časa neodločno na Celijo. Nato se je pa v Celijino začudenje, ki je bila že izgubila vse upanje, neodločnost v njenih očeh izpremenila v pomilovanje. Pritekla je k njej in pokleknila pred njo. Mrzlično naglo je odvezala vrv črez kolena.
Najprej se je Celija prestrašila, kajti baTa se je novega trpinčenja. Toda Adelin gl?s je prihajal k njenim ušesom in govoril je v tonu kesanja.
»Tega ne morem trpeti!« je zašepetala. »Tako mladi ste — premladi, da bi vas ubili.«
Solze so tekle Celiji po licih. Njen obraz je bil pomilovanja vreden.
»Za božjo voljo, otrok, ne glej me tako!« je nadaljevala in ji trenotek drgnila gležnje.
»Ali lahko stojite?« je vprašala.
Celija je hvaležno prikimala.
Navsezadnje torej ne bo morala umreti. To se ji tudi ne bi zdelo mogoče. Predno je mogla vstati, se je začul v sobo slab ropot in avto se je počasi pripeljal pred vilo.
»Ne ganite se!« je dejala hitro Adela in je stopila pred Celijo. VVethermill je odprl lesene oknice, med tem ko je Celiji srce divje bilo.
»šel bom naprej in odprl vrata,« je zašepe-taL »Ali ste pripravljeni?«
Stran 2.
-S L O V EN S K i     N A R O D«    dne 19. aprila 1923.
štev. 90
nega jezika In njegovih običajev, to je italijanski cilj. Vse drugo pride samo po sebi. Kadar bo Soli odraslo dete dovolj demoralizirano, takrat pride fašist ter opravi še ostalo izdajalsko delo. Italijani računajo, da bodo t temi metodami popolnoma uspeli.
Narod brez dobrih sol je narod brez bodočnosti Narod brez naraščaja Je na- j
rod preteklosti. Čuvajmo zatorej nale otroke pred nasilnimi kremplji Italijan* stva! Ne zanemarjajmo mladine! Kadar konča obiskovati šolo, pokažimo Ji pot v lzobraževalnice, v knjižnice, v dobra društva! Ne kužimo otrok s pačenjem rodnega jezika! Ne pozabimo nikdar la nikjer, da samo kdor ranlfale M sam podlaga Je tujčevi petit
Inicijativa krone za rešitev krize.
POLITIČNE AVDUENCE. — KRALJ POZVAL NA DVOR DR. LUKINICA tN LJUBO DAVIDOVIČA V SVRHO KONSULTACIJE O POLITIČNEM POLOŽAJU. — KRIZA SE IMA REŠITI V NAJKRAJŠEM ČASU.
— Beograd, 18. aprila, (Izv.) Tekom Včerajšnjega dneva se Je pričela prva akcija za rešitev parlamentarne ln politične krize. Inicijativo za to Je dala krona, ki stremi za tem, da se v narodni skupščini ustvari delazmožna parlamentarna veČina in da se izvede koncentracija vseh nacijonalnln In za državno edmstvo se borečIh elementov. Načelo novi parlamentarni večini bodi uspešno delo. V vseh parlamentarnih krogih pa vlada danes zelo veliko zanimanje za nadaljnl razplet krize. Dejstvo, da so bili pozvani na dvor voditelji demokratske stranke, je zelo značilno, In demokratje sami naglašajo, da se je njih pozicija v parlamentu zelo ojačila. Na drugi strani pa je opažati tudi da skušajo revtzijonisti, tako Korošec kakor tudi Spaho, prt radikalcfli doseči in zavarovati gotove pozicije oziroma koncesije. V gotovem smislu Jim Se Rađlćev nedeljski govor v Zagrebu selo naporu. Korošec Iti Spp' • sta se včeraj trudila na vse pretege. da bi ▼ parlamentu posebno med radikale! zabrisala globoki vtis RadlCeve lillplke, ki Je bila naperjena v žaljivem tonu ne samo proti politikom kot takim, marveč tudi proti izvenpolitične borbe stoječemu in vedno za edinstvo se bo reč emu kralja. Politični dogodki včerajšnjega dneva so se razvijali tako-le:
Dopoldne je dobil začasni predsednik narodne skupščine obvestilo, da Je pozvan na dvor v avdijenco h kralju. Pred odhodom se je dr. P e I e § posvetoval z ministrskim predsednikom Ni-kolo Pašićem. ki mu je dal gotova navodila. Nekateri trde\ da Je bila ta av-dljenca zgolj formalno - oflcljelnega značaja, da se je začasni predsednik samo po parlamentarnih običajih predstavi! NJ. Vel. kralju. DrugI pa zopet pripisujejo tej avdljenci parlamentamo-politično važnost čel da Je začasni Wedsednlk kralju poročal tudi o polo-faju v parlamentu. Komunike veli da Je avdljenca trajala 10 minut In da Je dr. Pelel kralju poročal o parlamentarnih prilikah. Začasni predsednik narodne skupščine fe bil sprejet ob II. dopoldne in je po informacijah vašega dopisnika kralju poročal tudi o razmerah na Hrvatskem. Kakor Je dr. Pele! vašemu dopisniku sam osebno Izjavil, je kroni pojasni! parlamentarno politično situacijo s pripombo, da le treba na vsak veČin omogočiti parlamentarno delo polom močne parlamentarne večine, da se uresničijo najvažnejši zakoni na katerih sta interesirana država In pa državljani predvsem je treba vzeti v pretres zakon o uradniški pragmatik!, invalidski zakon, budget za prihodnje leto in ie druge zakone* Razen parlamentarnega dela pa je treba, da se uvede lojalna In objektivna državna uprava« ki bi bila zmožna spremeniti sedanji politični položaj. Razlagajoč kratko kroni to svoje stališče, je končno začasni predsednik dr. Peleš tudi pripomnil, da bi se s ponovnim apelom na narod, z novimi volitvami nikakor ne moglo doseči po-voljnega Izhoda Iz zapletene situacije. Stanje bi se lahko v državi ie poslabšalo.
Po avdljenci je začasni predsednik dr. Peleš poročal g. PaSlću o svoji avdljenci na dvoru. Sledila Je nato konferenca radikalnih ministrov, ki so razpravljaj o nadaljnl politični taktiki ln o razmerju radikalne stranke napram drugim parlamentarnim skupinam. V radikalnem taboru je vse bolj opažati razpoloženje, da je treba na vsak način omogočiti redno parlamentarno delo in da je zato neobhodno potrebno približanje demokratom in sklenitev sooraz-uma z njimi. Zmerni in nrevdami radikale! skušajo in forsiralo, da čim prej pride do obnovitve stare koalicije. Na drugi strani pa demokratska stranka postopa zelo previdno in strategično,
Telefonska In brzof aona poročila
KOROSCEVE GROŽNJE ZA SLUČAJ OBNOVE KOALICIJE-
Korošec opravičuje Radića,
ker noče, da bi izgubila ves svoj prestiž, marveč hoče, da se njene pozicije v parlamentu Čim bolj okrepe1 in oja-čUo.
2e okoli 13. se je v parlamentu raznesla vest. da je minister dvora Janko vrč pozval za 17. bivšega predsednika narodne skupščine dr. Edo Lukinica na dvor, kjer ga sprejme kralj v avdljenci Demokratski klub je popoldne sklical sejo. Dr. Cdo Lukinica Je kralj v resnici sprejel v avdljenci. ki je trajala nad eno uro. Pravijo, da je bila ta avdienca mestoma oprostilna, ker je sedaj dr. Lukinič izročil posle skupščin* skega predsednika začasnemu predsedniku. Ima ta avdijenca tudi politični značaj, ker je tudi nJega kralj pozval, da mu poroča o parlamentarnih odnošajih In o razmerju parlamentarnih skupin, osobito o razmerju med radikalno !n demokratsko stranko. Po končani avdljenci je dr. Luklntć podal demokratskemu klubu kratko poročilo. Ob 19. je bil pozvan na dvor predsednik demokratske stranke Ljuba D a vidovi ć. Ob 21. je bil ponovno pozvan na dvor dr. Edo Lukinič ter Je ostal v razgovoru s kraljem do 72.
Oba demokratska voditelja danes obširno poročata demokratskemu klubu o mišljenju krone v zadevi rešitve krize. Opažati Je dejstvo, da krona polaga veliko važnost na to. da se kriza v najkrajšem Času reši Za danes dopoldne ob 9. sklicana seja demokratskega kluba Ima v bistvu In načeloma rešiti vprašanje, kako naj demokratska stranka sodeluje v koncentraciji nacijonalnlh strni Po končani seji odide danes dopoldne Ljuba Davldovlč zopet na dvor, kjer poroča kralju o sklepih svojega kluba.
ReviziJonfstične skupine čakajo m forsiralo gotove razgovore z radikali Voditelj slovenskih klerikalcev bo najbrž tekom današnjega dneva povprašan od krone, kakšno stališče glede parlamentarnega dela zavzema klerikalna stranka, ravno tako bo najbrž pozvan na dvor dr. Spaho. Obe struji tudi tekom današnjega dneva delujeta na to, da bi radikalne kroge in beogradsko javnost prepričale o svoji lojalnosti In da se o Radičevfii izbruhih v Zagrebu ne sme tako resno in tragično razmišljati. Značilno je tudi da je prišel v Beograd glavni urednik »Obzora«, skušajoč Beograd potolažiti Prispel pa Je v Beograd tudi pokrajinski namestnik dr. Cimič, da poda vladi točno poročilo o nedeljskih dogodkih v Zagrebu,
Revtzijonisti pa tudi napenjajo vse sile, da razbijejo koalicijo z demokrati Radikali ki so se ogrevali za sporazum z Radićem, danes uvidevajo, da je treba premišljeno razmotriti položaj in skleniti zvezo, ki bi ohranila vidovdansko ustavo in ki bi bila v parlamentu zmožna za zakonodajno delo. Nekateri radikali so se začeli približevati demokratom. Uspehi tega približanja Še niso očl-vidnl, kajti demokratje nastopajo rezervirano In s svojega strankarskega stališča očitajo radikalom mnogo stvari, ki bi jih radikali lahko ne bili zagrešili. Z državnega vidika pa Je treba opustiti vse strankarske malenkosti m je v državnem interesu potrebna obnova koalicije.
Rezultat včerajšnjih posvetovanj In razmotrivanj, glavna točka v razpletu situacije je ta, da je krona prevzela Inicijativo. Včerajšnji dan sicer Se ni prinesel popolne jasnosti Storjen je prvi korak k napredku. Krona Se nI poverila mandata za sestavo vlade nobenemu vodilnemu politiku, v političnih krogih živahno komentirajo dejstvo, da Pašić do danes ni dobil tega mandata, toda stvar Je Jasna: krona pač hoče poprej vedeti za politično mišljenje parlamentarnih skupin ln potem se tele odloči, komu poveri mandat.
— Beograd, is. aprila. (Izv.) V parlamentu je bilo včeraj opažati komično tekmo, kako so revizijonisti s Korošcem in dr. Spahom na čelu tekali za radikali V prvi vrsti so se odlikovali muslimani Slovenski klerikalci so skušali opravičiti Padicev nastop. Nekaterim novinarjem je dr. Korošec dal izjavo o Radićevi politični taktiki Po dr. Koroščevem mnenju se ne sme Radiće-vemu govoru pripisovati take politične važnosti marveč Je treba preko nJega preiti na dnevni red, ker govor ne zasluži take pozornosti Dr. Korošec smatra Radičev ekspoze za agitacijski govor, namenjen masam. Po njegovem bi bilo najbolje, da se to pozabi Korošec je končno o revizljonističnem bloku izjavil novinarjem:
ODLOČILNA BORBA FRANCIJE IN NEMČIJE V REPARA-
CIJSKEM VPRAŠANJU.
»Mi Radič in Spaho smo sklenili samo zvezo za skupno podporo in izvedbo svojih strankarskih programov. Mi nismo prevzeli Radićevega programa, niti on ne našega in tudi revizijoni-stični blok ga ni sprejel. Z Radićem smo se sporazumeli, da se le medsebojno podpiramo.«
Končno Je dr. Korošec glede obnove stare koalicije omenil: Ce radikali obnove" koalicijo s Pribičevičem. bi bila to provokacija za nas, v tem slučaju storimo vse, da jo razbijemo. Vsako koalicijo s Pribičevičem smatramo za provokacijo. Na vprašanje nekega novinarzja »in kaj bo potem?«, je Korošec odgovoril: »Kdo zna? Kakor se dogodki in prilike razvijajo, tako bomo postopali.«
Politične vesti.
FRANCOSKI LISTI O GOVORU NEMŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA,
— Pariz, 17. aprila. (Wo!ff.) O etapni Izpraznitvi Pomrla, ki Jo Je omenil nem§kf ZffRanJl minister. pise *r!eho national«, da vlada med Berlinom In Brusljem glede tega vprašanja velike nasprotje. »Elgaro« pravi, da Je razlaga predlogov zunanjega ministra popolnoma nepotrebna, ker zahtevajo predpogoje, ki jfh Francija ne more »prejeti. 5o-
cijallstični »Populair« meni. da Rosenber-gova Izvajanja ne pomenijo nič novega. Tudi rudarsko glasilo »Le Populaire« men:, da govor in predlogi Rosenberga niso vredni, da bi Jih komentiral. 30euvre« piše: Zavezniki pričakujejo od Nemčije neposredne uradne predloge. Včerajšnji govor tega ne more nadomestiU. Vendar pa dokazuje, da se stalfSče obeh strank čimdalje bolj zbližuje, »Petit Parisien« imenuje govor nepričakovano pomanjkljiv. Niti Belgija, niti Francija ne bo pred nemško kapitulacijo popustila. Njima se nič ne mudi doseči končni cilj. »Petit Journal« meni, da Je za Francijo najbolj zanimivo in novo dejstvo, da se Je Rosenberg vprašal, kaj naj bi ukrenila Nemčija, da se Izmota Iz krize In da Je tudi priznal, da mora poleg odpora storiti še nekaj dragega.
ZNAČILNE IZJAVE ANGLEŠKIM LISTOV.
— London, 17. aprila. (WoIff.) O govoru nemškega zunanjega ministra Piše berlinski poročevalec »TImesa«, da ne kafe nobenih znakov konstruktima politike, niti kakega napredka v tel politični smeri Govor |e pesem Izrazite** zanikanja. »Daily Herald« smatra, da Je govor v smisla produktivnih predlogov ca bodoče preveč nejasen. Diplomattčnl poročevalec »Daily Te-legraph« meni, da le telo škoda, da Je nofl-tjčao čiščenje v Berlina onemogočilo kancelar Jn Cuno ln njegovi vladi predložiti vsoto 40 milijard. Te vsote bi ne bOo treba docela prezirati, slasti pa ne kot podlage sa eventualna pogajanja. To le splošno nasf-raaje v Londonu In tudi nasvet Id ga Je dal menda bres posebnega uspeha London Berlinu. »Mornlngpost« piše, da govor Poinca-reja in Rosenberga ne vzbuja nobenega upanja na skoralšnjo rešitev ruhrskega vprašanja. Nujna potreba fe, da Nemd pridejo do spoznanje, da v svojem odpora napram FrandU ne smejo računati s nakrfne*
Franclja se zadovolji s 40 milijardami*
— Pariz, 17. aprila. (Izv.) V komentarju o ekspozeju nemškega zunanjega ministra pripominja »Newyork Herald« na podlagi informacij Iz francoskega vira. da bi se Francija zadovoljila z vsoto 40 milijard zlatih mark. Novi francosko - belgijski reparacijski načrt bo predložen ameriški vladi takoj, ko se pokale, da je Nemčija kapitulirala.
Zunanja politična debata v nemškem parlamentu.
— Berlin, 17. aprila. (Tzv.) Danes Je bil drugi dan velike zunanjepolitične debate v nemškem parlamentu. K ekspozeju državnega zunanjega ministra se je oglasil tudi voditelj nemške ljudske stranke Streseman. kj le med drugim posebno podčrtava!, da so nemški mdu-strijci ln ekonomi pripravljeni dati vsa svoja sredstva državi na razpolago. Govoreč o obveznostih Nemčije, je priznal, da Jih mora Nemčija izpolniti toda dane H morajo biti garancije, da se njene meje bodo respektirale ln da se bo varovala njena državna suverenost. Raz-motrivatoč predlog Bonar Lawa, je pripravljen, da se da možnost ugotoviti plačilno sposobnost Nemčije in potem šele določiti višino obveznosti.
FRANCIJA JE ZADOVOLJNA Z OKUPACIJO.
— London, 17. aprisla. CKB.) Pariški dopisnik ReuterJevega urada poroča: V uradnih francoskih krogih se opetovano naglasa, da Frasdji nikakor ni potrebna takojšnja kapitulacija Nemčije. Eksploatacija Poraja, ki sta Jo začeli Francija in Belgija, se razvija ugodno. Francija lahko čaka, doelm Je pritisk sa Nemčijo od dne do dne bolj ob» eetljiv. Ne glede na okupacije Porurja, ki le samo v zvezi z Izplačilom odškodnine, se Francija ae no odrekla nobenemu Jamstva versajske pogodbe. Francija ostane sa časa v pogodbi predvidene okupacije proti vsakemu napada popolnoma zavarovana. Mednarodne garancijska pogodba bo potrebna šele v momentu, Id ca predvideva versajska pogodba.
kofl pomočjo Angleške.
KRIZA MUSSOLINIJEVE VLADE*
»NARODNA LJUDSKA STRANKA«. — MUSSOUNUEV  »AUT - AUT« PO-
POLARSK1M ČLANOM VLADE.
— Rim, 17. aprila. (K. B.) Italijanski ljudski stranki pripadajoči član! vlade so danes v razgovoru ministrskemu predsednfkn Mussoliniju dali na razpolago svoje portfelje. Mussolml je zahteval da mu do 20. t m. pojasnijo stališče napram sklepom rutinskega kongresa. Izjavili so mu, da bodo Se nadalje podpiral! njegovo vlado, za kar se jim je Mussolini zahvalil.
— Rim, 17. aprila. (Izv.) Vsled pritiska fašistovskflt voditeljev je vendar prišlo do odcepitve desničarjev v Italijanski ljudski stranki. Osnuje se »narodna ljudska stranka«, ki je za odločno hi brezpogojno sodelovanje z Mussolirrije-vo vlado. Tako izgublja turinski kongres velik del svojega v svet razbob-nanega sijaja. Predsednik Mussolini je pozval za danes k sebi popolarske člane vlade: Cavazzonija. Vassala, Gron«
j chija In Milanija, da jih vpraša, do ka-! tere mere hočejo slediti resolucijam, ! sprejetim v Tnriim. S fašistovske strani se pritiska na Mussolinija, da se nima zadovoljiti z nikaktmi dvoumnimi Iz-
SPAHO HOČE OSTATI MONARHIST.
— Beograd, 18. aprila. (Izv.) V parlamentu so se tekom včerajšnjega dneva zbirali poslanci ter v klubih in kuloarjih premotrivali nadaljnl razplet parlamentarne situacije. Se vedno je bil v diskusiji Radičev govor v Zagrebu proti radikalom in monarhiji. Kakor je fe včeraj vaš dopisnik javil, je ta govor na revizijoniste, ki so prišli v parlament, napravil zelo mučen vtis. Spahovci potom tiska in osebno odločno demantiralo odstavek Radićevega govora, ki se nanaša na muslimane. Dr. Spaho le včeraj dal v »Novostih« odločno izjavo, na-glašuioč. da je Radičeva izjava, k! se na regubiikaiistvo muslimanov^
netočna, Muslimanski poslanci niso za časa volitev agitirali za republiko. Muslimani so, stoječ na monarhističnem programu svoje organizacije, monarhisti in so vedno, kadar Je bilo potreba, vsklikali kralju: »2ivel kralj!« Dr. Spaho Radića odločno zavrača, pripominjajoč: »Netočna je trditev Radića, da smo ml musliman! prevzeli ideologijo njegove stranke, nasprotno, mi smo se vedno proti tej ideologiji borni«. Dr. Spaho in končno Izjavil, da njegova stranka ostane v parlamentu.
Splošno je opažati, da bi se muslimani kaj radi naslonili na radikale In hI si & tem priborili miniitrska stolčka.
lavami popolarov, kakor se pripravljajo, marveč da Imajo voliti med stranko ln vlado, ali se odrečejo stranki ali pa izstopijo iz vlade, ako jim Je stranka bolj pri srca nego sodelovanje v vladL Vassallo je ta takojšnjo demisijo popolarov, drugI pa so mnenja, da treba najprej razgovora z Mussollnijem, potem naj pride odločitev. Don Sturzo, k! je prispel semkaj, izjavlja, da Je bilo politično glasovanje v Turtnu jasno In odkrito naklonjeno zaupnemu sodelovanju s fašistovsko vlado in Mattel - Gen-tili pravi v »Corrtere d* Italia«, da ne fašisti in ne popolari nimajo pričakovati koristi od ukinjenja sodelovanja. Na ka tero stran se odloči Mussolini? Ofici-jozni »Giomale di Roma« mu piše na uho to-le: Visoke fašistovske sfere so razburiene. Fašistovska mentaliteta se protivi vsakemu kompromisu m ne pripusti, da bi Mussolini samega sebe degradiral na kako koalicijsko ministrstvo Pacta ali Bortomt Popolari naj aH odstopijo od stranke alf od vlade. Aut -aut!
VEČNA AMPUTACIJA«
— Beograd, 18. aprila. (Izv.) Gotovi radikalni krofi ie vedno spravljajo v radikalni tisk vprašanje amputacije. »Novosti« priobčujejo tudi razpravico o amputaciji ali federaciji ter navajajo že meje, ki bi ločile Srbijo od Hrvatske in Slovenije, V Slavoniji bi bile meje potegnjene do Vukovara, tako da bi Vinkovci pripadli SrbijL Za sebe šovinistični radikali zahtevajo Dalmacijo. Zahtevajo pa tudi, da bi prišla na vlado močna roka. Mnogo or»re Ima ta radikalna struja v gotovih oficirskih krogih,
KONSTERNIRANI REVTZIJONISTI,
— Beograd. 1& aprila (Isv.) Med revi-sOenistl Je opažati vznemirjenost ln kon-sternacTo. Obe skupini se ponujate radikalom pod zelo minimalnimi pogoji m ste
VREMENSKO POROČILO.
— Dnaaj, 17. aprila (nradno vremen** sko poročilo) Včerajšnje deževno vreme le povzročilo zlasti v Solnogradu fn gorenji Avstri?! obilne padavine (v liln 40, v Uncu 37 mm). Južno od glavnega alpskega grebena Je dež prenehal. Danes Je le deževalo v zapadnih alpskih deželah. Ob severovzhodnem vznožju Alp so bile padavine neznatne. Opoldanska temperatura Je bila nekoliko nad 5°. Pričakovati ie spremenljivo, deloma Jasno fn hladno vreme; neznaten dež ni Izključen. Severni vetrovi bodo nebo polagoma razčistili
VELIKA TATVINA V ŠVICARSKEM KONZULATU.
~ Varšava, 17 aprila (VVolff) Vlomilci so ugrabi?! v švicarskem konzulata 17 milijonov poljskih mark la 400 Švlcar-
rri Demokrati in politična situacija. Po poročilih iz Beograda se vodijo med radikali in Pribičevićevinii pristaši pogajanja glede obnove radikalno-demokratske koalicije. Dosedaj so bila ta pogajanja zgolj informativna. Za enkrat je večina v demokratskem klubu proti vsaki koaliciji z radikali. Ta večina, ki jo vodi Davidovič. stoji na stalisčn. da sedanja situacija zahteva, da se vladno krmilo izroči izključno demokratom, ki naj izvedejo nove volitve. Prepričani so, da je mogoče pri novih volitvah, ako bo vlada količkaj spretno vodila volilno agitacijo, znatno zmanjšati število RadLčevih mandatov. Optimisti zatrjujejo, da bi bilo v tem slučaju mogoče Radičeve mandate reducirati na 20. To demokratsko vlado bi morali v državnem interesu podpirati tudi radikali Takšna vladna večina bi štela okrog 200 poslancev. Na druci srani so radikali prepričani, da je izhod iz situacije samo in edino v obnovi stare radikalno demokratske koalicije. Ta koalicija bi morala najprvo spraviti pod štreno uradniško pragmatiko in Invalidski zakon, potem pa spremeniti sedaj veljavni volilni red. Na temelju novega voljnega reda bi se naj potem razpisale nove volitve.
= Spahovci v Zemunu, Pred dnevi smo že poročali, da Spahovi muslimani niso izvolili Beograda za svoje bivališče, marveč so se ustavili v Zemunu, od koder prihajajo potem dnevno v beogradsko narodno skupščino. V političnih krogih, osobito v nacionalističnih, so ta afront Spahovcev proti Beogradu različno komentirali. V ponedeljek zvečer so nacionalisti priredili v Zemunu proti Spahovcem demonstracijo in so jih mestoma kamenjali. Ta dogodek izrabljajo sedaj Spahovci In klerikalci ter groze1, da takoj zapuste parlament Če se Hm ne jamči popolna varnost življenja Spaho in Korošec sta zaradi tega Incidenta intervenirala pri za-časnem skupščinskem predsedniku dr. Pelešu, ki je dogodek obžaloval ter o njem obvesti ministra notranjih zadev VuiičSča. Proti Spahu so zelo nejevoljni nacionalisti iz Bosne.
= Kako opravičujejo Radiča? Stjepan Radić je na svoji nedeljski skupščini imenoval enega najodličnejših radikalnih politikov ministra ver L^ubo Jo-vanovica »političnega magarca«, kar je v Beogradu izzvalo vihar ogorčenja. Vsi Radićevi politični prijatelji   s Korošcem na čelu se sedaj trudijo, da bi zabrisali mučni vrisk, ki ga je napravi! na vso Javnost ta nekvalificirani Radičev nastop. Zagrebški  »Pravaš« skuša Radiča opravičiti   in   oprati   tak o-le: »Kako se je mogel tako daleč spozabiti, da je  imenoval   enega najodličnejših srbskih patrijotov in politikov, s katerim se je šele pred dvema dnevoma pogajal, osla!   Res, ta debeli   Izraz Je oslabljen s tem, da Je Ljubo Jovanovica proglasil za pametnega moža. a samo za »političnega magarca«. Mi smo prepričani, da Je Radić mislil to tako, kakor bi Nemec rekel »ein poUtischer Spit?-bube«, ali »Schelm«, breg namena, da bi osebno žalil, še manj pa blatil tega odličnega srbljanskega rodoljuba.  Mi se nadejamo, da g. Ljuba Jovanović ne bo drugače tolmačil ta izraz, saj je gotovo, da Je Radfič to izrekel v šali. Res je. da je to malo predebela šala, ki Jo bo zla sti zapadni svet težko   razumel, ker tam v Evropi se ne dogajajo slučaji, da bi se eden »pregovoratelj« o drugem Izražal v takšnem tonu.   G. Jovanović lahko ostane docela hladen, ker Radič s tem ni oblatil njega, marveč samega sebe.« —   Revizijonistični listi bi radi utajili Radlčevo psovko na Ljubo Jova-novfca. Evo sedaj »Pravaša«, ki v celem obsegu potrjuje, da Je Radie res rabil oni nekvalificirani izraz.
as Sodba o Stjepanu Radite. Na svoji nedeljski skupščini je Radič, kakor Je znano, ostro napadel tudi frankovce, katere Je proglasil »za najgršo gosposko stranko«. Na ta Radičev napad reagira »Pravaš«, frankovsko glasilo in pravi: »Frankovci se niso veselili lani. ko jfh Je Radić hvalil, zato si ne jemljejo k srcu niti danes, ko jih on grdi in psuje. Že lani so namreč vedeli ono, kar je Sto lan Protfč spoznal šele letos: da ie a. Radić človek, ki se ni nikdar odlikoval z doslednostjo in ki ni nikdar držal dano besede. Ostala pa jhn tudi ni neznana sodba grofa Begouena, ki Je pred leti prišel kot odposlanec francoske vlade v Zagreb in se glasi takole: »Oospod Radžč je mož, ki ol gospodar svojih misli.« Ta sodba je precej točna.
=s Slika ftaliianskega krnila v Lenini Soli v Splita. Ako poide dalje tako, kakor zadnje čase, bomo kmalu lahko rekli: pri nas v Jugoslaviji Je vse mogoče I V Legini šoli v Splitu visi slika italijanskega kralja in otroci, ki poseča-jo to šolo, govorijo glasno po ulicah, da so oni pod italijanskim kraljem. Ti otroci se vzgajajo v Jugoslovenski državi, v katero spadajo ln v kateri hočejo živeti, predvsem po italijansko, kakor da Jih nič ne veže na Jugoslavijo, marveč so le nekak Italijan sko narodno srni otok v Dalmaciji, ki Je sakrosank-ten in se ga jugoslovenska oblast ne sme dotakniti na nobeni plati. Dovoljen le Italijanom v Dalmaciji celo
*-m* y 1 j 1-----   ~-   ^ . r?*** ^"■■^S*
štev. 90
—.....— i ■ i
»SLOVENSKI   NAROD« dne 19- aprila
Stran 3
tuje suverenosti Kje smo, kam jadramo z Dalmacijo? Kako more jugoslo-venska oblast to trpeti? Ali nič ne ceni suverenosti jugoslovenske države? Med splitskim prebivalstvom vlada veliko ogorčenje, kjer se dopušča tako poniževanje za naš narod in našo državo. Vsakdo, ki ta čuje, se mora vprašati: ali smo pričeli v Splitu z Legino šolo pripravljati italijansko zavzetje Dalmacije? Slika italijanskega kralja v italijanski šoli v Jugoslaviji isti čas, ko se zapirajo šole Jugoslovanom v Italiji! Srce se nam krči...
= Napad na Slovence izrabljalo Italijani »H Giomale di Roma« je spretno izrabil znani nesramni napad Radi-ćevega »Slobodnega Hrvatskega Borca« na Slovence, ki smo ga nedavno tega zabeležili tudi v našem listu. Temu napada na Slovence je »Giomale di Roma« dodal to-le pripombo: »Kaj mislijo Slovenci o teh ljubeznivih komplimentih svojih bratov Hrvatov? Ali so kdaj
F. J.:
Inicijatorji svetovne vojne.
vm.
Dolga vrsta v tej sumarični razpravi naStetih nepobitnih dokazov za krivdo centralnih držav glede svetovne vojne je le majhen del ogromnega materijala, ki je v tem oziru zgodovinarju že danes na razpolago, dasi gotovo še niso odkriti vsi viri, zaprti v raznih nedostopnih arhivih in privatnih predalih visokih in najvišjih osebnosti, vodečih v onih temnih časih usodo sveta. K sklepu le še par ugotovitev, ki naj podkrepijo v paznem bralcu bržčas že itak nastalo mnenje, da sta glavna krivca nemški cesarski dvor in njemu neposredno podrejeni nemški generalni štab. Preko Dunaja in Budimpešte, preko Carigrada in Sofije vodijo vsi sledovi v Berlin, vse niti se stekajo tam.
Prepričali smo se, da je bil redigi-
čitali takšne nesramnosti v italijanskih I ran zloglasni ultimatum Belgiji dne 26. listih? Ali ima smisla, da se Slovenci v j Julija, odposlan f\ julija — torej vseka-mejah Italije zbirajo v zarotniških dru-   ko po prejemu zadovoljivega srbskega
štvih. naperjenih proti italijanski državi? Mi smo prepričani, da se bo slo-
odgovora na avstroogrsko noto — in izročen belgijski vladi  dne 2. avgusta
venski narod, ki živi v naših mejah, v \ 1914- kennt kein Oebot«, je rekel kratkem dobro preorijentiral in da pride j Bethmann-Hollheg. Angleški poslanik do uverenja. da mu je najbolje živeti v Berlinu, ki je o nemških nakanah, po-pod Italijo.« — No, Italijani bodo še dol- saziti nevtralno Belgijo, pravočasno iz-go čakali, da bi se Slovenci preorijenti- i vedel, je svaril nemško vlado pred tem rali v italijanskem smislu zaradi enega j korakom ter namignil, da bo Velika Bri-nesramnega napada v najzakotnejšem tanija nastopila s skrajnimi merami, če Radičevem listu. i hi Nemčija hotela kršiti svojo pismeno
= Politika sovraštva do sosednih i obveznost glede belgijske nevtralnosti
narodov v madžarskih šolskih knjigah. Madžarsko šolsko ministrstvo je odobrilo ljudskošolsko čitanko, v kateri se mladina uči sovraštva do sosednih narodov. V tej čitanki se čita o Češkoslovaški: »To je država, katero je stvo-
Tega so se Nemci najbolj bali in, kakor se je pozneje izkazalo, po vsej pravici. Vojni z Anglijo se je bilo treba izogniti za vsako ceno.
»Zaradi kosa papirja se najmi državi vendar ne bosta spoprijel!?« — je
rila antanta iz Češke, Moravske, zapad- ( rekeJ Bethmann-Hollveg poslaniku, ne Šlezke in ozemlja, katero je vzela zamerite,   če  si dovolim pri-
naši domovini. To je država, razkosana i Pomniti,   da so angleški  nazori glede
ne le zemljepisno in rodopisno. marveč tudi v vsej svoji gospodarski zgradbi. O Jugoslaviji čitajo madžarski otroci nastopno: »Naš kralj Še vedno nosi naslov kralja ogrskega, hrvatskega, slavonskega in dalmatinskega. Madžari se niso nikdar odrekli svoji pravici do Dalmacije. Sicer pa je v sveti madžarski kroni tudi znak Dalmacije.« Taka je oficijelna vzgoja madžarske mladine.
Razgled po slovanskem svetu.
— Zanimiva posudba franeosko-bel-*ij*ke družbe potisk! vladi. Belgljsko-fran-coska »Societć anonvme dis stations eii-matiaues« se je ponudila poljski vladi, da zgradi v obrežntm mestu Kdini, ki je določeno — kakor znano —* za bodoče polv->ko morsko pristanišče Igralnico po zgleda velikih zapadnoevropskih igralnic. Ako da poljska vlada koncesijo za zgradbo Igralnice In letoviškega poslopja, ponuja družba poljski vladi 100 mflrard poljskih mark za zgradbo poljskega pristanišča v Kdinf. Tudi se hoče družba zavezati, da bo zgradila v mestni okolici delavske kolonije za 50.000 do 100.000 delavcev po zgleda švedskih kolonij. (Kdina. Gdvnva. nem. Gdhigen, je »pristaniško mesto na Poljskem v zalivu gdanskem, severno od Cdanskega.
— Besedno obsodbe poljskih duhovnikov. Poljski listi, ki se te dni obširno ba-vfjo s procesom proti katoliškim duhovnikom v Rusi!!, so priobčili tekst obsodbe, ki fo le izreklo boliševiško revolucionarno sodišče. Najvišje sodišče je priznalo za krive: 1.) Jana Cieplaka in Konstatina Budkiewicza sa protlrevolucijonarno nevarno delovanje, organiziranje petrogradskih katolfških duhovnikov za nastop proti sovjetski vladi, izpodrivanje diktature proletarijata, vzpostavitev lastninskih .pravic katoliških cerkev in provokacijo vernega ljudstva v svr-ho izgredov proti sovjetski vladi: ta provokacija le radi verskih predsodkov mase privedla do Izgredov. Poleg SiRa sta oba kriva tudi nepokornosti napram sovjetskim zakonom, kar sjpada pod I 62, 119. m 121 kazenskega zakonika. 2j S. P. Ejsmonta, E. S. Ju> niewicza. L. A Chuiedžko, P. W. Chodnie-wlcza In L. I. Eiodorova za sodelovanje v
protirevolucljcnarni organizacij k? sta jo j ^^mog^nega" Obtoževani! "Teških ustanovila Cleplak m Budkiewicz. kar se •
časti drugačni« — se je glasil odgovor poslanikov.
Zanimivo m za nemško vlado obtožimo je dejstvo, da Bethmann-rlofl-weg ob tej priliki ni nJfj z besedico omenil kršitve belgijske nevtralnosti s strani Francije in Anglije, katero je, kakor smo videli, kasneje iz trte izvil, da z njo opraviči svoj lastni greh.
Kako zelo so se Nemci bali angleške intervencije in kako so do zadnjega upali, da se ji izognejo, je razvidno predvsem iz dokumentov, ki Jih je po prevratu na Nemškem našel in objavil publicist Kari Kautskv in ki so posebno za Viljema II. skrajno kompromitu-joči. TI listi skoroda s krvjo pisani, ne dokazujejo samo krivde nemškega česana kot glavnega vojnega hujskača, ampak zavračajo obenem tudi vse poskuse Viljema, opravičiti svoja dejanja pred svetom. Od 838 dokumentov, ki jih je obelodanil Kautskv, jih prečitajmo vsaj par. pisanih od Viljemove lastne roke. da dobimo malo vpogleda v zagonetno mentaJnost človeka, ki je storil največji zločin, kar jih pozna svet, In ki se drzne stopiti pred ljudi ter reči: »Nedolžen sem*.
Napori preprečit! angleško intervencijo so bili seveda — in k sreči — zaman. Nemški generalni štab, v čigar načrtu je odnekdaj in vzlic nasprotujočim mednarodnim obveznostim stala pot preko Belgije, ni mogel več nazaj in za Anglijo je bil napad na Belgijo casus belli. V tem oziru je posebno značilen »generalni raport« nemškega generalnega štaba z dne 2. aprila 1913, iz katerega je razvidno, kako agresivne tendence je gojila nemška soldateska in kako brezobzirno je bila že leta pred vojno pripravljala pot ki Jo je ubrala v prvih dneh avgusta 1914. V tem raportu, ki je bil kasneje objavljen v Rumeni knjigi, čitamo:
»Narodu je treba vcepiti prepričanje, da je ofenzivna vojna z naše strani potrebna, da se izzivanju protivnika stavijo meje... Treba je. da se pod vri-
?e izkazalo v omenjenih dejanjih, m za ne-izvrševanje sovjetskih zakonov, kar spada pod § 62- 119 In 121 kazenskega zakonika. 3.) A. Maleckega, A. Was8ewskega, P. Ja-nukowicza, T. Matujanisa. J. Trojka, D. ?wanova, F. Rutkowskes:a in A Pronskle-rlsa — za podpiranje Cieplaka in Buikie-
žrtev in napete politične situacije ustvari tak splošni položaj, da se bo Undstvu vojaški nastop (das Losschlagen) zdel kakor odrešenje, ki mu bodo sledila desetletja miru in blagostanja, kakor je to bilo po letu 1870... Glede malih držav ob naši severozapadni meji veljaj nače-
wicza v njnnem prestopku, za neizvrševa- j j0< 5e 00 morala izvršiti ofenziva tanje sovjetskih zakonov in za agitacijo proti ; koj v prvih dnefa % veliko prernočja ki
W*^J^J&Ž^l*SfcJ'^ *g ! jih bo prisilila pridružiti se s svojimi
omenenih dejanjih in spada pod § 68. 69, 119 en™i          -i: ~*
m 121 kazenskega zakonika. 4.) J. Szarka- I vojmmi sUami nam ah pa ostati mirne
sa za odpor proti sovjetskim organom v j m kl# J* bo strla. ako bi se nam zoper-
v cerkvi Vnebovzetja ob prilik] pobiranja ! stavile.«
cerkvenih dragocenosti   kar   spada   pod \ O tem kričečem   dokazu nemške
§ 78 kazenskega  zakonika. Zato sodišče j krivde seveda molči Viljem 17. v svojih
obsoa: Cieplaka in Budkiewicza na najvl- j zapiskih. Toda tudi če bf ne molčal, bi
šlo mero kazni — usmrtitev. Ejsmonta. Jn- j se zanj ne čutil odgovornega. Dasi se v
nieoricza, ChwdZko„ Chodniewic^a in M- j nern§kj armadi in mornarici ter v nem-
odorova na lOIctno ječo s popolno izolaci- , pojj^i, posebno zunanji, ni smelo
io In iz;mbo državljanskih nravic na 5 let j nS?e 7ry^H;H «o unl« i« <■* M*i_ glasom § 40 k. z. Ostale na 3 letno ječo s
Strogo izolacijo in izgubo državljanskih pravic glasom § 40 k. z. na 3 leta. Srarkasa na 6 mesečni zapor brer^r izgube državljanskih pravic. Ker so se prestopki vseh obsojenih izvršili po amnestili 7. novembra
nič zgoditi razen po želji, volji in v Najvišjem imenu Njega Veličanstva, bi v slučaju potrebe ta čudni junak prav gotovo tudi dezavuira] svoj lastni generalni štab ne glede na svoj visoki poklic kot »najvišji vojni gospod«. Kar
Juniewicza, Chwiedžka, Chodniewicza in Fidora se zapleni v korist republike.
Zbirajte znamke za gjpslovensko Matico"!
1922 leta, se jih amnestij ne tiče. Vse pre- ! nas namreč v Viljemovih zapiskih naj-moženje Cieplaka, Budkiewicza, Ejsmonta, j fcol] preseneča, je dejstvo, da se Čitajo
kakor nekak zagovor. Iz teh zapiskov dobimo vtis, da je vsa Nemčija polna krivcev, samo eden je nedolžnik: Viljem II. V zgodovini »slavnih« mož težko najdemo človeka* ki bi se s tako j konsekventnostjo skušal odtegniti od-1
govoru os ti za svoja dejanja, kakor on. Dočim smo bili pred in med vojno vajeni misliti, da se v srednji Evropi sploh ne more zgoditi nič brez njega* nas prepričujejo cesarjevi zapiski baš o nasprotnem: Viljem je bil po svog lastni Izjavi prava marijoneta v rokah svojih svetovalcev. Bil je dober samo za sprejemanje, za paradiranje, za potovanje, skratka: njegova vloga je bila teatralna. Vlada je bila napram njemu nema, in Če je hotel z njo govoriti, gluha.
Izvor vsega zla ie bil stari Bls-marek. S svojo brutalnostjo je neštetokrat ranil nežno dušo cesarjevo, ki je iskala utehe »procul negotiis«. Caprivi, BuIow. Hohenlohe in Bethmann-Holl-weg so bili malo ali nič boljši, da ne govorim o neznosnem Maksu Baden-skem, ki je bil Viljemova »bčte noire«. Malo je Viljemovih dejanj, za katera ne bi. zlasti če so bila neuspešna, natovo-ril Imperator — Rez odgovornost komu drugemu.
Na srečo pa se je ohranilo marsikaj, kar je napisal pred in med vojno Viljem s svoj lastno vzvišeno roko. Svojih karakterističnih potez ne more zatajiti, zato o marsičem, kar se ie našlo v skrivnih predalih njegovih kabinetov, rajši molči, tako da bi Človek, ko čita njegove zapiske, skoro mislil, da je cesar po polomu, liki njegov rdečebradi prednik na prestolu, vsa ta nesrečna leta, ki jih je zakrivil sam, prespal. O razkritjih Kautskega malodane nič ne ve in prav nič se ne spominja, da ie pred izbruhom vojne zabrusil v obraz svojemu »civilnemu kancelarju«, naj se ne briga za vojne stvari, ki jih ne razume. Pozabil je tudi, kako je naletel pri njem dunajski poslanik, ko se je drznil poročati mu. da bi bilo dobro svetovati merodajnim krogom avstrijskim, naj bodo zmerni. »V kaj se vmešava ta poslanik?« — je napisal na rob depeše. »To je zadeva Njega Veličanstva cesarja Jožefa!«...
In takih marginalnih opazk je še mnogo. Njih jezik je sirov, mestoma oduren. Le style c'est rhonrme. Vse te opazke jasno pričajo o cesarjevi nasilnosti samoiastnosti in brezobzirnosti Iz njih je razvidno, da Viljem ne le ni ničesar storil, da prepreči izbruh vojne, ampak da je vojno naravnost želel in hotel. Vzemimo par primerov.
Dne 30. junija !914 je brzo javil nemški poslanik na Dunaju v Berlin: »Tu čujem zelo resne ljudi govoriti o tem. da bi bil čas obračunati s Srbi.« — Viljem dostavi: »Sedaj ali nikoli!«
Dne 24. julija 1914 brzo javlja nem-ŠTri poslanik v Londonu v Berlin z o žirom na avstrijski ultimatum Srbiji: »Sir Edward Qrey je mnenja, da bi drŽava* ki bi sprejela slične pogoje, nehala biti neodvisna drŽava.« — Viljem pripomni: »To ni država v evropskem zmislu besede, to je tolovajska tolpa!«
Dne 1. avgusta 1914 brzoiavlja nemški poslanik v Londonu v Berlin glede vprašanja belgijske nevtralnosti, ki jo je Viljem obljubljal varovati, če se Velika Britanija zaveže ostati nevtralna: »Sir Edward Qrey se v tem oziru sicer ne more vezati. Je pa mnenja, da bo to vprašanje igralo veliko vlogo v tukajšnjem javnem mnenju.« — Viljem dostavi: »Zvita kanalja!«
Ko Viljem izprevidi, da AngMja nikakor ne misli pustiti na cedilu Belgije in Francije, mu upade pogum m onemogli togoti da duška z besedami, ki vplivajo danes na bralca skoroda tragikomično: »Tu imamo grozni položaj v vsej njegov! nagoti, položaj, ki ga je počasi a temeljito pripravljal Edward VII., položaj, ki se ie potom zatajevanih dogovorov med Londonom, Parizom in Petrogradom sistematično dalje gradil in ki ga je dogradil George V.... Edward VII. je 5e po svoji smrti močnejši kakor jaz, ki živim!... Naši konzuli v Turčiji in Indiji, naši agentje Itd. morajo zanetiti divjo vstajo vsega mo-hamedanskega sveta proti temu odurnemu narodu kramarjev, fažnikov, brezvestnežev! In če izgubimo zadnjo kapljo krvi, Anglija mora Izgubiti vsaj Indijo!« (Nemški dokument št 401.)
Tako je besnel Viljem IL, zadnji Hohenzollern. In v svojoj jezi je podpisoval vojne napovedi, dal potapljati potne ladije z ženami hi otroci vred« dopuščal, da so se rušile katedrale, tisočletni spomeniki človeške kulture, dokler ga ni zadela roka pravice. Ko pa mu je palo krvavo žezlo iz rok, ie vzel božjo besedo v svoja zločinska usta In Je rekel: »Tega nisem hotel, sam Bog ml Je priča!«
In mnogo jfh je bOo, ki so mu verjeli, in Jih Je. ki mn Se verjamejo.
Gospodarstvo.
SEJA DRUŠTVA NARODOV. — Ženeva, 17. aprila. (KB.) Svet Društva narodov fe Ime! danes dopoldne pod predsednJštvom angleškega zastopnika Woo-da prvo seja Med drugim so bile na dnevnem redu volitve v avstrijsko - belgijsko razsodišče. Prihodnji ponedeljek se sestane v ženevi odbor, ki bo proučava! vprašanje dvojnega obdavčenja in mere, Id so potrebne, da aa prepreči nriiplaeevania davkov*
BILANČNO STANJE NARODNE BANKE, dne & aprila 1923.
Aktiva:
I. Kovinska podloga S. Dana posolila j. Račun za odkup kronskih novčanic
4. Račun začasne izmene
5. Državni dol s & Vrednost   drž. domen
7. Saldo raznih računov
347,866.553.90 D 1.467,483.889.80 »
1.238.216.353.46 > 297 573.863.13 » 2.956.550.000-00 > 2.138,372.163.00 » 102.069.113.73 >
skih in tesarskih mojstrov tUdI vsi obrtniki in podjetja, ki pridejo v postev pri zgradbah stanovanj fn lokalov. To velja za vaa taka podjetja tudf izven Maribora. Nadalje se na zadrugo opozarjajo tudi lastniki stavbišč v Mariboru in drugih mestih, ter lastniki hiš. ki žele obstoječe stavbe adaptirati (prizidava ali nadzidava). Naslov: Kreditna in stavbna zadruga »Mojmir« Maribor. Rotovški tre 1. pritličje.
Skupaj . Pasiva
1. Plačana glavnica
2. Rezervni fond
3. Novčanice v obtoke
4. Državni račun izmene
5. Državne terjatve
6. Razne obveze
7. Državne zahteve
8.548,136.937.02 0
18,522.000.00 d 4.997.630.96 » 5.436.962.695.00 »
297.573.863.13 »
146.253.918.14 > 505 149.666.79 >
2.138.377.163.00 »
Skupaj   .   8.548,136.937.02 D a   «« m
—g Zagrebški trg. Zagreb. 17. aprila. V dinarjih po 100 kg postavljeno na KaSfco odnosno vovodlnsko postalo. Pšenica (76 —77 kg) 455—465, rumena turščica 255— 275, rž (72—74 kg) 350—380, ječmen za pivovarne 325—350. za krmo 300—315, zob 290—300. pisan! fižol 450—650, beli 475— 500, pšenična moka »0« 68-.50—712.50, »2« 662.50—687.50, »4« 637.50—662.50, -a krmo 225—250, ržena 500—550. drobni otr >bl 160 —180, debel! 250. Tendenca: mirna.
_ Žitni trg v Somboru. Sombor. 17.
aprila Ozv.) PovtpraŠevan'e Iz Inozemstva Italije in Avstrije naraSča. Tendenca čvrsta. Cene stalne. Norlrajo: pšenica 450— 460. oves 300—310. koruza 260—275 za takoj, maj—Juni 275—285, moka »0« 675—700 >2« 650—675, >6c 575—600.
—Beogradski blagovni trg 17. aprila. Pšenica po vzorcu, franko beograd. promptno ponudba 440. pšenica 77 kg 5— 6% franko Beograd promptno ponudba 450 psenfca za ultimo maj 4—S% franko Beo-zrad promptno zahteva 420. ponudba 450. rešetan oves franko Iadia Beograd ponudba 305. bel, rešetan fižol franko vagon Beograd promptno zahteva 470. ponudba 485. banatske otrobi franko Beograd ponudba 180. Tendenca nelzpremen'ena.
—g Novosadska blagovna borza 17. aprfla. BaŠka pšenica 77—78 ks 3 vagoni 350, baška 77 kg 2% defektna duplikat kasa m vagon 450, bašk! Ječmen 64—65 kg dupHkat kasa m vagon 310, banatski 65— 67 kg zahteva 307^, ponudba 312 %. Oves baškl 2 vagona 292H. banatski 1 vagon 2835^. baška ttrrščlca promptno 1 vagon 255. baška duplikat kasa 8 vagonov 255, baška za maf 10 vagonov 25754—265, baška za ma? duplikat ponudba 275, baSka bela 3% defektna 2 vagona 310; baška za maj 50% kasa raz Tise 5 vagonov 265; baška 2% dofekrna 2 vagona 255; baSka 25^ kasa, garantirana kakovost 3 vagoni 262 % baška okrogla 3 vagoni 265, baška 3% defektna 2 vagona 257^. baška stara 1 vagon 307M. baška zobčasta 3—4% kasa 2 vagona 260. baška 4*£ defektna 4 vagoni 260: baSka za mai 100% kasa zahteva 26254, baška za hini duplikat kasa 5 vagonov 257fižol bel? baškl zahteva 465» moka baška »00« sipko 2 vagona 680, »0« 1 vagon 670, »2« 1 vagon 637^, baška »Oc sipko 5 vagonov 670—685, banatska »0« 1 vagon 680. Otrobi v jutastih vrečah ponudba 152 K", v papirnatih vrečah ponudba 150. Tendenca prilaznejša.
—g Hmelj. Hmeljarji Č. S. prerokujejo, da bode t 1. >u S i v ow. kar bi aa hmeljske cene vobče dobro vplivalo. Zveza hmeljarskih društev v Žalca pile in objavlja sledeče: Kdor zasleduje hmeljarsko statistiko zadnjih 30 let, najde, da se je leta 1893- 1903. in 1913. prikazala hmeljarska ušica v prav oblli množini m da le zlasti 1903. Jn 1913. povzročila prav pičlo in slabo letino. Potemtakem bi se lahko sklepalo, da je po naravi tako urejeno, da se hmeljska ušica baš vsako deseto leto prikazuje v obilnejši meri ter občutljivo škoduje hmelj« ski rastlini. Tekoče leto bo baje tudi >u5I-vr>« in to tembolj, ker so se na nekaterih vrtnih rastlinah že letos prikazale listne ušice v velikem številu. Na podlagi dejstva, da so se lani med obiranjem hmelja prikazale hmeljske ušice, se lahko sklepa, da bode tekoče leto res »ušiv o«. Toliko našim hmeljarjem v tolažbo. — Hmeljarsko društvo Žalec.
—g Mestni dohodarstveel urad razpisuje javni natečaj za napravo službene obleke za svojih 76 uslužbencev, obstoječe iz suknjiča, hlač In telovnika* ter pelerine. Natančneje podatke daje ravnatiijftvo na Oo-sposvetskl cesti Št. 17. z dostavkom. da sprejema zadevne ponudbe do 20. aprila & opoldne.
—g Novi avtomatski milni v Srbiji. V j
Čačku in KruŠevcu prično skoro obratovati veliki avtomatski mlini s dnevno produkcijo nad sedem vagonov.
—g Ustanovni občni zbor kreditne tu stavbene zadruge »Mojmlr«. Pripravljalni odbor je v zadnji seH potrdil in sprejel pravila, ki se končnovelJavno odobre pri ustanovnem občnem zboru, ki se vrli dne 21. aprila, čas In kraj se določita na prihodnji seji. ko se sestavi dnevni red. Na ustanovni občni zbor imajo dostop samo člani zadružniki, kl sa ozfr. ki bodo med tem časom npIačaH vpisnine In deležL Manj imo-vltim Članom Je dovoljeno, da plačajo delež v mesečnih obrokih, toda prvi obrok 65 Din. mora biti plačan z vpisnino vred. Na dosedaj samo prijavljene člane se ustanovni občni zbor ne bo mogel ozirati, ako med tem ne bodo plačali tudi pristopnine In deleža. Ker naj ustanovni občni zbor položi temelj celemu podjetju, katerega delokrog Je neome'en, torej tudi za zunanje kraje, se mrmo priporoča, da med tem časom vsi ki resno rekflektlrajo na to edino možno od-pomoč stanovanjski bedi, store tudi dc'an- j sko svojo dolžnost. Na ustanovitev zadru- j Sja se opozarjajo poleg stavbenikov zidar- |
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA* LISCA V LJUBLJANL
OPERA.
Sreda, 18. aprila: Janko in Metka Red D
Četrtek. 19. aprila: Seviljski brivec Red A
Petek, 20. aprila: Jenufa Red C
Sobota, 21. aprila: Rigoletto Red B
Nedelja. 22. aprila: Tanko in Metka Izv.
DRAMA.
Sreda. 18- aprila: CreSnjev vrt Red B
Četrtek. 19. aprila ob treh popoldne: Za pravdo in srce. Diaska predstava po znižanih cenah. Izvea
Petek. 20. aprila: Hasanaginlca. Gostovanje g. Mihajla Markoviča iz Zagrabi-   Red D
Sobota, 21. aprila: Hasanaglnice. Gostovs* nje g. Mihajla Markovič.i iz Zagreba-
Nedelja, 22. aprila: ob treh popoldne: Kraljestvo dobrote in ljubezni. Mladinska predstava- Prireditev gojencev >M!adin-skega doma«. Izven Zvečer ob osmih: Revizor. Gostovanje g. Miha'la Markoviča Iz Zagreba. Izveta
Ponedeljek, 23. aprila: Hasanagmlca- Qo«
štovanje g. Mihajla Markoviča is Zagre*
ba Red B
•   • •
Šentjakobski oder v Ljubljani
V petek, 20. aprila: Razvalina življenja.
V soboto, 21. aprila: Razvalina življenja,
v torek, 24. aprila: Razvalina življenja.
— Dlfaška pred sta va. V Četrtek, dne 1$. tm. ob treh popoludne bo v dramskem gledališču dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Vprizort se tragedija An» tona Medveda »Za pravdo in srce« v režh H g- Danila tn z gg. šaričevo, Juvanovo« Danilom, Drenovcem, Med venom tn Skfw binškom v glavnih vlogah.
— Umetno m zgodovinsko vodstvo p& Ljubljani V četrtek dne 19. t m. ob 3M popoldne se vrSi vodstvo po cerkvi tv. Pm tra. po graščini Kodetfavo tn cerkvi pri Božfem grobu. Vodita dr. Fr. Štele In msgr. V. Steska Sestanek pred cerkivjo sv. Petra. Dostop imajo člani Umetno*zgodovinakeg* drujtva. Sprejemajo »o nove prijave.
— Nova izdanja. Knjižara St Kugli ta-' dala je i upet u ovo malo dana lflep broj no- . vlh edlciia. od ko'lh spominjemo: Dr. Oa-' vazzl. Pravopisni rječnik s pravopisnim pravilima, vezan Din 20, Most, Uzgoj I dresura pasa, tlustrovano izdanja. Sveska 9/19 Male športske biblioteke, vezano Din 25. Ivanćan Mara. Uskrsnuće Pavle Millćeve, Pripovijest, kart. Din 12.50. Tolstoj Lav, Tražite svijetlo Din 10. Tagore Rablndra-nat, Vrtlar. U Izvrsnom prijevodu Ise Veli. kanovića kart. Din 10. Knjige sa dobro opremljene. Naručuju se kod gore pome-nute naklade fli u svakoj drugoj knjižari
Glasbeni vesfnik
— Koncert berltontsta Balabana. Pri* ljubljeni bariton naše opere, g. Aleksander Balaban, je imel v dramskem gledališče sinoči svoj že dalj časa naznanjeni koncert. Na klavirja ga je spremljal g. profesor AJe* ksander R u č. Mogočno se je razlegal urnet*; nikov krepki in polni pevski glss po malem' gledilču in je Balabanova umetnost poslu* šalce po vsaki točki navduSila do frenetI6» nega ploskanja In večkrat tudi do želje po ponovitvi BaTsbanov bas*bariton je prikup* ljiv zlasti v srednji in nižji legi; toda tudi visoko lego obvladuje s polno tehtnostjo ta gotovostjo, dasi z nekoliko večjo končen« tracijo volje. Da je enakovredno domač tudi v najvišjih glasovih baritonskega ob* sega, je pokazal vprav zavestno, pevajoč jlk s posebno dinamično vervo n neizogibajoč se njih dolgemu, polnemu izpevanju. Izpo* Četka je bil Balabanov glss, očividno vsied lahkega prehlajenja, nekoliko gost, nepre* zoren. V drugem in tretjem delu koncerta pa se je popolnoma razjasnil. Rubinsteinov »Ne plakaj dete« iz opere »Demon« in Arenskegs »Valček*, skladbo, podobno slfČW no občutenim stvarem Maver* Hellmunda* dasi flnejšo, je moral koncertant na burno zahtevo ponavljati, koncertu pa dodati dve točki, pri katerih prvi se je sam tudi sprenv Ijal na klavirju. Sicer je klavirski part moj* strsko in z energičnim zanosom opravil g. prof. Ruč, ki je bil zato sodeležen ovacif občinstva. Gledališče je bilo obiskano sred* nje dobro, dasi ne ravno slabo. Polovica navzočih je tvorila tukajSnja ruska kolo* nija. Čuditi se moramo temu, ker si je Ba* laban v kratkem Času svojega dosedanjega delovanja na naši operi znal pridobiti veliko in sploSno umetniško priljubljenost, po dru* gi strani pa je bil program koncerta zarea prava naslada Jn nas je seznanil zlasti % mogočnimi skladbami velikih ruskih kom* ponistov, katere mi na svojo sramoto le prav izbiroma poznamo. Za primer bodi omenjen le monolog iz Puškinove dramske pesnitve »Skopi vitez« (enodejanska opera Rahmaninova), veledramatska stvar z glas« bo, polno one globine in pretresujočega du* ševnega slikanja, ki je lastno samo gotovim ruskim skladateljem, nad katerimi začenja »Evropa« šele sedaj odpirati svoja ušesa ia se čuditi. Balaban je to dolgo in naporno točko, ki je edina tvorila II. del koncerta« odpel z dramatično levjo silo in porazitelj« nlm ognjem. Baje bo naša opera to Rah* maninovo delo še letos vprizorila. Prvi del programa je bil mednaroden In je obsegal skladatelje: Verdi (Othello). Wagner (Tan* hauser). Rubinstein (Demon), Mozart (Doa Juan), Thomas (Hamlet). Tretji del je pri* nasal pesmi ruskih skladateljev: RahmamV nov. Čajkovski. Davidov. Arcnskij. Greča* ninov, Kalinnikov tn Lišin. Na hrbtu pro* gramnega lista so bila kratka pojasnila o besedni vsebini skladb, kar je bilo občin* stvu zelo dobrodošlo. — Bil je večer, ki nam ostane trajno v spominu, ker eeg Je umetniško obogatil.
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD« dne 19. aprila 1923.
Štev. 90.
Dnevne vesti.
V Ltublfani. dru 18. aprila 1923.
— Razočarani klerikalci. Naši klerikalci so pretekli teden kar plavali ▼ sladki zavesti,  da dobe morda že ta teden v roke vladno krmilo v Slove« niji. Imeli so Že natančno določene osebe, Id bi naj zasedle razna odlična mesta v uradniški hierarhiji nase po* krajine. Mesto »slovenskega bana«  v palači na Bleiweisovi cesti bi naj zasedel dr. Janko Brejc Takoj po nastopu  vlade so  se nameravali lotiti ureditve selskoga vprašanja, ki se jim zdi najbolj perece. V to avrho so imeli že posebna posvetovanja« pri katerih so sodelovali razni »strokov* njakic Na teh konferencah so pred* vsem sklenili takoj zmanjšati ite* vilo  srednjih  S o L Vse je bilo Že lepo  zasnovano  in  manjkalo je samo  malenkost,   da  zasede banski stolec dr. Brejc Pa je prišla Radićeva nedeljska skupščina, ki je napravila 'debelo Črto preko vseh klerikalnih na* črtov. Razočaranje klerikalcev je bilo nepopisno,  že hujša pa je bila njih jeza na Radića, ki jim je a svojo vihra* vostjo in neprevidnostjo pokvaril vse račune. Sedaj bi klerikalci najraje pre« krnili vse vezi z Radićem, ako bi mogli, samo da bi zlezli z vladno večino. Zato se dr. Korošec na vse načine trudi v Beogradu, da bi prepričal javnost, da nI smeti jemati Radićevih espcktoracij pretragično, Češ da je njegov zaveznik imel srtno namen kmetske množice vzdržati pri dobri volji, da bi mu ne delale neprilik pri končnem zaključe* nju sporazuma« Korošcev trud je brez* uspešen,  ker  je beogradska javnost predvsem pa radikalna stranka pre* dobro spoznala klerikalno politiko, ki bi rada jahala obenem na dveh konjič* kih. Za enkrat so se torej klerikalne nade izjalovile, kar vzbuja silno ne* volji v krogih klerikalnih pristašev, ki so že računali s polnimi koriti Nevolja teh se obrača zlasti proti dr. Brejcu, ki mu očitajo, da je pravi oče nesrečne zveze z Radićem. TI malkontenti mu očitajo, da je spravil klerikalno stran* ko v Radičev objem samo za to, ker je na ta način mislil najlaglje zlesti na vladni stoli ček na Blelwelsovl cesti, ne trvaževajoČ pri tem dejstva, da bi kle* rlkalna stranka veliko slgurneje prišla do svojega cilja, ako bi se ne bila ve* sala v Radićem, ker bi jo v tem slučaju radikali naravnost snubili m bi ji is* polnili prav vse želje, ki jih je imela Slede Slovenije. Po Brejčevi krivdi pa je sedaj klerikalna stranka obsedela med dvema stoloma. Lahko ki je sedaj misliti, kakšno razpoloženje vlada se* daj v klerikalni stranki proti dr. Brej« cu, ki je edino kriv, da so klerikalci naenkrat telebnil! z visokih sfer abeo* hitnih gospodarjev situacije v Sloveniji zopet na realna tla prozaične vsak* dan j osti.
— Kdo bo mestni arhivar? Kakor čujemo, je toliko kakor gotova stvar, da bo za mestnega arhivarja Imenovan Vladimir Pabjančlč, znani vodja komunistične stranke, in sicer v priznanje njegovih zaslug, ki si jih je pridobil s tem, da je skoval klerikalno-so-cljallstlčno-komunlstlčno koalicijo. Kolikor vemo, se je to mesto svoječasno kreiralo zgolj za odlične slovenske književnike, da bi se jim dala prilika, da se lahko popolnoma posvetijo književnemu delovanju. Prvi mestni arhivar fe bil pesnik Anton Aškerc, njegov naslednik pa pesnik Oton Zupančič, ki pa se je tej službi odpovedal, ker je bil imenovan za dramaturga pri Narodnem gledališču. Javnost Je pričakovala, da se bo podelilo to mesto znova kakšnemu odličnemu in potrebnemu literatu, ne pa — politiku.
— Kako je mržnja zastinpifa Še vsa naša čustva. V »Balkanu« Čitamo tole beležko: »Slovenski listi tožijo, kako Italijani zatvarjajo te dni slovenske Sole po Istri In v Trstu In zabranjujemo slovenskim duhovnikom oznanjevatl besedo božjo v svojem Jeziku. Niti najmanje nas ne ganejo In ne bole te tožbe iz LJubljane! Naučili ste nas, ko ste glasovali za Korošca, ki zahteva razpad naše države, da se desinteresujemo za vaše gorje. Naj vam pomaga pop Korošec!« Strast na eni strani vzbuja strast na drugI strani! Kaj poreko naši podjarmljeni bratje, ko vidijo, da je medsebojna mržnja dosegla že tak višek, da v tem strastnem razpoloženju pozabljamo rudi na svoje rodne brate, ki ječe pod tujim Jarmom?!
— Učiteljska skupščina bo letos v Ljubljani. Dne 7. maja se aestanejo v Beogradu delegatje učiteljskih udruženj fz vse države. Na tem sestanku se ima določiti kraj, kjer se bo letoa vršila velika učiteljska skupščina. Učiteljski kongres je bil lani v Sarajevu. Kakor vse kaže, bo letos Izbrana Ljubljana za kraj, kjer se sestane velika učiteljska skupščina.
— V Pragi je v torek zjutraj umrl stranke Stresemann, ki je med drugim akademije umetnosti. Pokojnik, ki Je bfl tast atašeja pri tukajšnjem češkoslovaškem konzulatu g. dr. Zahorskega, je užival velik ugled v čeških znanstvenih Jta umetniških krogih. Bil je. ustanovi-
telj moderne šole za arhitekturo. Z našim odličnim rojakom profesorjem Plečnikom, ki je, kako znano, prej deloval v Pragi, so ga vezale vezi intimnega prijateljstva. Kakor vsi Cehi, je bil tudi meje bodo respektirale bi da te bo va-nas Jugoslovenov. Blag mu spomin!
— Ruski umetnik v LJubljani. Pred kratkim je prispel k nam znani ruski slikar Peter Grlm, ki namerava ostati neka) časa v LJubljani. P. Orim Ja dovršil petrograd-sko akademijo umetnosti, bfl Je v Rusiji Član društva upodabljajočih umetnikov »Mir Iskustva« In njegova dela so ruski Javnosti dobro znana. S krasnim portretom je zastopan kot moderen slikar v moskovski galeriji Tretjakova, ki se odlikuje kot slikarska razstava po svojih prvovrstnih umetniških delih. V naš! državi Je ruski umetnik naslikal že več zelo lepih portretov, ki so vzbudili splošno pozornost. V uredništvu našega Usta se nahaja n'egov najnovejši nmotvor-portret ge. Rude*, ki ga je dovršil slikar v Ribnici Mlademu umetniku želimo tudi pri nas čim več uspeha.
— Stritarjeve razglednic*. Tvrdka Pelikan v Celju je Izdala krasno napele razglednice s sliko pesnika Josipa Stritarja. Razglednice so prav okusno izdelane. V tem se prijetno razločujejo od večine naših razglednic ki so ponajveč tako brezokusno izdelane, da Je prava sramota. Priporočamo te razglednice prav toplo našemu občinstvu. Dobivajo se v »Narodni knjigarni« v Ljubljani v Prešernovi ulici.
— Društva, pozor! Kakor smo že opetovano obfavtll po časopisja, da priredi nepreklicno društvo •Gosposvetskl Zvon* tombolo v prid res potrebnim našim za-snfnfenfm bratom Korošcem dne S., oziroma tO. tonila t. I, smo vitle tema dozneB. da prirede Isti mesec tudi nekatero draga društva tombolo; tato ponovno prosimo, da preneso svote prireditve na potnefšl ban. S tem bi koristni res nafni akciji ta Koro-Šee, kl bi Hm Ma v veliko gmotno m duševno korist. Prosimo, not se vendar uvažale ta objava. — »OosposvetsM Zvon«.
— Ljubljanski vetesejem. Po poroOTu fs Beograda Je irrmfster saobraćala dovolil 50% znlžan'e vožnje osebam, ki posetflo nT. ljubljanski veleseJem v dneh od 1. do 10. septembra ti.
— Smrtna kosa. TJrrni le v torek dne iT. tm. g. Prane Mole, tehnični uradnik stavbene tvrdke V. Treo. B!t Je rad! svojega mfrnega značaja splošno prflhibflen m spoštovan. S svojo odkritosrčnostjo si Je pridobil mnogo prijateljev. Vzfiubfl ga le vsakdo, kf ga Je spoznal. Kal bolezni, ki Jo fe prfdobfl v petletnem ujetništvu v Sibiriji, ae Je razvila hitro v zavratno bolezen, kateri fe podlegel V nallep5*h fantovskih letih. Kruta usoda ga Je Iztrgala Iz srede njegovih prtfatel'ev, s katerfml fe snovil In delal. Težko občutfjo tj to veliko zgubo: saj tako zvestega druga sf nf mogoče dobiti Nal počiva v miru v domač! zemlji, H )o le tako ljubil. Blag mu spomin.
— Smrtna kosa. V Zagorju Je včeraj trmria ga. Barbara Cibenšteiner. Pogreb bo Jutri v četrtek ob 15. na pokopališče v Zagorju. — V Kredu (Itattja) Je umrla gospa Marija Pratina. N. v ra. p.!
— Vodovod v flradeckega vasi. Pišejo nam: Z veseljem smo pozdravili Podgo-lovčanf sklep bivšega občinske** sveta, da se tudi nam napelje vodovod. Ta sklep se te dnf v Isttn! rzvršuJe, a na našo žalost la deloma, ker se ne namerava dogradit! vodovoda tako, kot Je bilo prvotno sklenjeno, da bi namreč bfl zvezan z vodovodom fnrf mostu v Steparro vtas m z ontm prt dolenjskem mostu tn bi tako vedno sveža veda krožila (po ceveh, temveč *e napeUan le do zadnje hiše pred železniškim prehodom. Voda, k! bo posta'ala po teh ceveh, bo zlasti poleti, komaj porabna za pranje m kuho, nikakor pa ne bo sveža m zato ne dobra za pfrje. Prosimo g. župana In občinski svet, naj ukreneta vse potrebno, da se Izgradi prvotni projekt.
— Paketni promet s Turčijo le odslej odprt razen s Carigradom tudi z nekaterimi drugimi tnrškhni mesti v Evropi In AzQI.
— Nove poštne predelne fcaffge. Te dni so fzSle nove poštne predahie knjige, kf so dvome velikosti. Cena večK knjig! le 16, manjif pa S dinarjev.
— Razpisana pošta. Razpisana Je služba poštarja v Kamniku.
— Telefonski promet Maribor-WTener Neustadt Je za sedaj odprt samo v nočnem času, t J. od 18. do 8. ure.
— Privatne službe Išče. PoStnf usl.i2-benec, k! se nahaja v težkem gmotnem položaju, želi kakršnekoli privatne službe, ki bi mu omogočila preživljati številno družino. S prostim časom razpolaga vsak dan In sicer enkrat dopoldne, drugič pa popoldne. Poleg tega Ima vsak četrti dan nočno službo, naslednjih 36 ur pa Je prost. V skrajni bedi trka na usmiljena srca in prosi omogočiti mu, da z delom preskrbi svojim otrokom vsakdan*! kruh. Ponudbe na! se pošiljajo na uredništvo našega usta.
— Dražba košnje ob aieslala pouk hi stradonlh, se vrši: 1.) V nedeljo, dne 22. aprila 1923. ob 3. url popoldne pri soli aa Ižanski cesti za košnjo ob mestnih potih in stradofrfh v Kartovškem predmestju. 2.) V torek, aa sv. Jurja dan, dne 24. aprila ob pol 10. url dopoldne pri mosta cez Mali graben na koncu Opekarske ceste za kosalo ob mestnih potili In stradonlh Trnovskega predmestja. — (Taksne objave spadajo med oglase. V bodoče Jra ne bomo več objavljan brezplačno. To velja tudi ga obhistva. Uredništvo i
— Ptetnčna koatrota — tprejea cev. Oblastni Inspektorat finančne kontrole v Ljubljani opozarja, da se rešitev prošenj za sprejem v službo finančne kontrole če-
I aio na aeDotrabaea zavladala, kar aa la ta
vložene na neprava mesta ali drugače pomanjkljivo sestavljene. Prošnje naj se na-slovliajo izključno le na Oblastni Inspektorat finančne kontrole v Ljubljani, kako naj bodo sestavljene in opremljene, pa prejmejo prosilci pojasnila pri vsakem oddelka finančne kontrole.
— Poročila sta se dne 17. tm. g. Pra-ajo Cekal, asistent juž. Žel z gosp. Amallo Schoss. Poročil jih je stric g. Dr. Cekal stolni kanonik v frančiškanski cerkvi.
— Društvo za otroške varstvo ta mladinsko skrb v osdnem okraja Ljubljana razglaša, da se vrši redni letošnji občni zbor dne 30. aprila 1923 ob 18. url v sodni dvorani Št. 15 (sodnijsko poslopje, pritličje aa levo) s tem-Je dnevnim sporedom: 1. Poročilo odbora fn računskih preglednikov.
2. Volitev 7 odbornikov la namestnikov.
3. Volitev računskih preglednikov In 4. Slučajnosti — Ako ta društveni zbor ne bf bfl sklepčen, vrši se pot ure drugI >bcni zbor, ki pa je sklepčen ob vsakem števila navzočih dništvenfkov.
— Mariborske vesti. Zanimiva občinska seja. V petek se vrši v Mariboru po daljšem odmoru zopet občinska seja o kateri se v gotovih kroirlh pričakuje, da bo zadnja seja pod sedanjim režimom. Na dnevnem redu so predlogi fn tn-terpelaclie ter poročila odsekov. Rad! neznosne draginje fn čfmdalje hujše stanovanjske bede obupano prebivalstvo pričakuje, da se bodo merodajnl gospodje še v zadnjem trenotku dobro premislili, predno prevzamejo nase odgovornost posledic, ki morejo nastati ravno v najbolj kritični dobi, ako bi se mestni občinski svet res mora! razpustiti ter bi prebivalstvo moralo Čakati na nove volitve, ki v glavnem ne bodo mogle dosti spremeniti sedanjega stani a. — Strašna ljnblmska tragedija v Bresternlci. V Bresternid ob Dravi, okolica Maribor se Je izvršila v nedeljo in ponedeljek strašna ljubimska tragedija, ki Je zahtevala dosedaj 2 ženski žrtvi. V nasprotju s prvimi poročili, ki so prišla v ponedeljek zvečer v Maribor, smo zvedeli o tem dogodku te-le podrobnosti: 27 letni Anton Handl, tSo\scs\A pomočnik. Je bil ženin ia bi se imela poroka že v kratkem vršiti Brat nTegove neveste Marije Zalkove Je prfpravn že pohištvo za ta dogodek. Is dosedaj še ne popolnoma po» Jasnenfh razlogov pa se le srečni ženin v nedeljo najbrže v pijanost! spolno spozabil nad neko 12 letno deklico, kateri Je po dejaniu tudi še na doslej nepojasnen način zlomil nogo. Prva vest, da Je to žrtev tudi trmorfl, se ne potrjuje. Ko so drugi dan našU to nesrečno žrtev m Je njen oče prišel k Handlu. kf fe tisto dopoldan delal, ter za stavil aa odgovor, fe Hanđl odšel v Maribor. Tu v mestu si Je najbrže kupil ali sicer preskrbe! revolver, ter se vrnil popoldne nazaj. Prišel je na dom svoje neveste, k| se le nahajala v hiši pri bratu. Nesrečnež Je potegnil revolver, ustrelil najprvo nanjo, nato še proti sebi m fteer v smeri srca. Oddal Je tri strele. Prvi stre! Je takoj smrtno zadel nesrečno nevesto. Oba druga strela sta zadela tudi nJega. Vendar Je nesrečnež ostal še Prt žMJenfa. Od tukaj poklicani rešilni oddelek Je pod vodstvom šef zdravnika dr. Ipavca odšel na lice mesta, ter pripeljal smrtno nevarno poškodovanega v bolnico. Hanđl strašno trpi na bolečinah In želi, da ga ustrele. Strašen dogodek je napravi! še v poznih urah mučen ntfs po cel! okolici — Na eestl ponesreči!. V torek popoldne se Je v Mariboru na Trgu Svobode ponesrečil Pran Pivec, posestnik iz Zg. PoIJskave. Padel Je z voza tako nesrečno, da si Je razbil zadaj čreplnjo. Za prvo silo so ga obvezali v neki lekarni. Hoteč na kolodvor, mu Je krt vnovič Izbruhnila. Varnostna stražnica št 2 mu Je preskrbela pomoč po rešilnem oddelku, k! ga Je prepeljal v bolnico. V Stražnici mu le kri kar bruhala.
— Celjske vesti. SelaobčInsEega s veta, V ponedeljek 16\ aprila se le vršila seja celjskega občinskega sveta. Zupan dr. Hrašovec Je poročal o preureditvi uradniških prostorov« Id so praktično razdeljen! na posamne referente. Vzorno se Je uredila tudi rezi s trat ura mestnega urada. Svoječasno so bili pri namestnlštvu v Gradcu deponirani zgodovinsko In arheološko važni akt! celjskega magistrata. Te akte Je sedaj dobila mestna občina. — Redukcija mestnega uredništva se zaenkrat opusti, ker le v svrho brezhibnega urađovanla potreben sedanji stalež uredništva. Mestnim uslužbencem se a 1. marcem povišalo celokupni mesečni prejemki za 40%, upokojencem za 25%, trem pogodbenim uradnikom za 50%. V posebni seji se bo sklepalo glede povišanja Plač nameščencev pri mestnih podjetjih In ostalim uslužbencem. — Ciril - Metodova ženska podružnica v Celju priredi cme 10. mala, v slučaju slabega vremena pa 13. maja koncert v mestnem vrtu in obenem cvetlični dan. — Mleka Je zadnje dni pričelo primanjkovati na celjskem trgu. Tudi z mesom Je trg slabo založen. Primanjkuje posebno mesa boljših vrst — Celjska požarna hramba Je od tvrdke »Ekspresc v Zagrebu prejela v komisijo ognjegasne ročne aparate. Aparati so moderni in prekašalo vse dozdaj tozadevne iznajdbe. V slučaju naročil prevzame preizkus aparatov gasilsko društva
_ Smrtna nesreča na železnici. V soboto 14. tm. se Je na kolodvoru drž. železnice v Spodnji Šiški pripetila smrtna nesreča, katere žrtev Je postal svetUnlčar Ivan Pleve«. Zvečer ob 20.30 ga Je povozil tovorni vlak. Zdravnik Je konstatiral takojšnjo smrt. Ponesrečencu so bila strta prsa la fJesnliea krti. Zapušča ženo la pet otrok.
— Tovariša okradei. Leon Afrfkov is Rusije je ▼ Mariboru okradei svojega de-lavskeza tovariša —» vrtnarja Džaveojo. Vzel aa Je 1500 Din.
— TJbegll kaznjenec. Na 14 mesecev obsojeni Jože Suštersič Je v soboto v kazenski obleki pobegnfl od dela na glavnem kolodvoru v Ljubljani
— Velika tatvina neaja. Iz Potočnikov« tovarne usnja v Sloveajgradcu Je bilo akra-deaib 36 ko* v, vrednosti 6000 Dfa,
— Velika tatvina v DobovL V okolici Brežic, tako v Dobovi in drugod so bile pretekli teden izvršene drzne tatvine in vlomi Vlomilci so raznim posestnikom in trgovcem odnesli velike množine raznega blaga. Oškodovanci trpe škodo v znesku 140.000 K. Vlome Izvršujoča družba je štela osem oseb, med temi je bila ena ženščina. Vlomilci so pri vlomih bili vedno bosi.
— Kino »Matica« predvaja od 18.—21. aprila nad vse zanimivo dramo v 5 dejanjih Purislma »Vražje mesto«. V glavni ulo-gj znana Edith Roberts. Pred dramo se predvaja zabavna In vesela predigra »Joe Martin-opica kot junak«. Od 22.—25. tm. »Junak pustinje«. — Odbor.
— Telesno zaprtje. Spričevalo bolnice usmiljenih bratov na Dunaju svedoči, da se grenčica »Franc-Josei« tudi pri najbolj trdovratnih slučajih rabi z uspešnim uspehom.
— Slepa n bo žica brez vseh sredstev prosi usmiljena srca za pomoč v blagu ali denarju. Darove sprejema uprava lista pod »1. Sprohar.«
Sokelstvo.
MURNIKOV VEČER priredimo s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora j. a. društva Triglav ter vojaške godbe Drav. divizije v soboto dne 28. aprila ob 20. zvečer v dvorani Kazine (L nadstropje) v proslavo 30-letnega delovanja našega starosta brata
dr. Viktorja Murnlka
v našem društva.
Vabimo na ta večer vse brale in sestre ljubljanskih sokolskih društev ter Sokolstvo sploh, posebno pa še Sokole-veteranef — Pridite, da skupno proslavimo SOletnl jubilej reformatorja jngo-slovenskega Sokolstva!
Zdravo!
— Sokol L'ubflona n. Tombola se vrši v nede!:o 22. aprila ob treh popoldne na Kongresnem trgu. Interesente opozarjamo na sledeče: Vsakdo naj prinese svinčnik s seboj, da prekriža ■povlečene številke. Najprvo se zadene s kvatemo (4 Izkllcane številke v vodoravni vrsti), zatem prldefo črnki (5 številk). Glavnih dobitkov (tombol) pa je sedem: prvi je elegantna masivna spalnica za 2 osebi, ostal! so prfmemi za vsakogar In so vredni lepega denarla. Igralci se prosijo v njihovem lastnem interesu, da ne povzročajo gn'eče, posebno pri dohodih m v oblfžm odra. Redftelisktm organom naj se vsakdo pokorava. Prireditev bo traiala nekako podrugo uro. Se ste lahko srečni, zato kupite tablice brez odloga.
SKLEPNI PRFOLPD  ŠPANSKE TURNEJE GRADJANSKEGA. 19. marca A C. Bllbao-Orađlanskl 3:0.
22. marca A. C. Bnbao-Grad»ansk1 1:2.
23. marca Peal UnTon Trun-Ornd'anskf V2. 28. marca F. C. SanrandeT-Gradjanski 5.2.
1. aprila Real Sport ing Gfion Oradlanskf 2:1
2. aprila Peal Sportfng Gron-OradlansM 2:2 7. aprila F. C. Barcelona-Oradfanskl 3:0. 9. aprfla P. C. Barcelona-GTad'anskl 0:1.
14. aprila P. C. MartlnenzrGradTanskl 1:1.
15. aprila P. C. Martlnenz-Gradlanskl 5:2. Iz tega sledi, da le moštvo Oradjan-
skega zabilo v celem 15 golov, prejelo f a 23. Med temi se nahaja 10 golov Iz enajstmetrovk, štir'e regularni goli Oradjanske-ga se niso priznali. Za Gradianskega so scortaH: M?ntler 7, Paslnek 4, Babic 2, Vragovič m Per*ka po 1.
— mrlja : Celje. Na prostoru IIIrije se vrši v nedeljo 22. t. m. ob no! 16. trd nogometna tekma med SK. Celjem Iz Celja In nirilo.
— Sefa upravnega odbora Ljubljanskega nogometnega podsaveza se vr?I v Četrtek 19. t. m. ob 20. url v lokalu Športne zveze. — Tajnik.
— S*ian*e sarajevskega prvenstva. Te dni se zakliučPo Jesenske prvenstvene tekme v Saraievu. glasom katerih Ta tamošnje prvenstveno stnnie sledeče: T. S^šk 8 bodo, IT. Hajduk 5, ITT. SlavCa 3, IV. Tro'a 2, V. SSK 1. SlavFa Igra se eno tekmo s SSK slMggBHgBfBPna?«!^^
— KiibeHkov koncert v Opatiji. Knbelik (ki biva v Opatiji že dalje časa In Je sedaj popolnoma zdrav) priredi 28. t m. koncert v dobrodelne svrhe. Potem odide v Pariz.
—GTnntova Igra s tržasTchu vprašanjem se nadaljuje. Pretekli mesec je bil onorevole Giunta pri Mussoliniiu radi tržaškega vprašanja. Dogovorila sta se, da pride podtajnik min. predsedstva Acerbo koncem aprila v Jtilijsko Benečijo In prinese s seboj rešitev tržaškega problema. Mnssolinl je svečano obljubil, da se prouče natančno vse glede Trsta predložene stvari in da poskrbi za tako rešitev, ki vrne Trstu staro pro-cvitanje. Giunta se je ponosno gibal po Trstu in njegovi zvesti pristaši so polni veselja pričakovali april. In — »april« je res prišel! Acerba ni in ga tudi še ne bo. »Piccolo« poroča, da je Acerbo preložil svoj prihod v Trst na konec maja. Morda pride, da bo vse bolj svečano, dne 24. maja, to je dan obletnice italijanskega vstopa v vojno. Ako pride, se utegne ta dan zelo lepo proslaviti in odvrniti paznost od rešitve tržaškega važnega vprašanja na vojno in nad vse slavno italijansko zmago. Acerbo odide sredi pouličnega navdušenja, tržaško vprašanje bo pa čakalo še nadalje na svojo rešitev, pa čeprav se ie sam Giunta zaklel, da Acerbo ne sme priti v Trst s praznimi rokami. Kaj pa, ako ga sploh ne bo? Kako bo blamiran ^veliki fašist Giunta!
UMflVFKJ
ANGLEŠKI PRORAČUN AKTIVEN.
— London, 17. aprila. (R :uter.) Zakladni kancelar Balduin ie predlo;.I včeraj popoldne spodnji zbornici k pi račun. Izdatki v nastopnem Hnančnei tu znašajo 816 milijonov iimiov sterlkigDv, dohodki pa 852 milijonov, tako da ostane prebitek v znesku 36 milijonov f. £t. Kancelar pa je omenil, da bi bilo dobro nekoliko znižati davke. Na ta način bi se zmanjšali d ihodkJ za 34 milijonov tako, da bi v končnem proračunu znašali izdatki 815 milijon d kod-ki pa 818 milijonov. Razlika bi bila v tem slučaju samo v 2 milijonih f.
PROTEST  ANGLEŠKIH PROTESTANTOV. — KRALJ NE SME OBISKATI PAPEŽA.
— London, 17. april?.. 0z\O Danes je bil fn protestni shod. ki se ga le i
10.000 oseb an^ličanske vei [»vesti. Shod je odločno protestiral proti temu. da bi angleški kralj povodom svojega potovanja v Rim v Vatikanu cblskal p la rimsko-
katoliške cerkve. Shod r rjel brzojavko
na kralja, ki naglasa, da bi ta obisk ^alil njih verski čut.
PRVI MAJNIK T' ITALIJI ODPRAVLJEN.
— Rim, 17. aprila. (KB.) Ministrski predsednik Je potom okrožnice odredil, da se naj odslej praznuje mesto 1. maja kot naciionnlni prazr,!^ 'fela 21. a^rll. ki je ustanovni dan mesta Rima.
RAZGOVOR O TR?A§KEM VPRAŠANJU.
— Rim, 17. aprila (Izv.) Včeraj se je vršil v palači Chicr! sestnnek, katerega so se udeležili: Miissr-ini. Oi^nta, Banelll, De Stef?n; la Clano. Na razgovoru so hHe gospodarske In politične zadeve Trsta. Sestanek Je trajal n?.d dve ur!, rn rc f«i hnd boj, ker se ?e Itnančn! mV^ter ed^čno upiral razn'm zahtevam. Danes Imata Ofunta In Banelll še poseben razgovor s finančnim ministrom.
VOJAŠKA OBVEZNOST NA PO' tc;keM.
— Varšava. 17. aprila fWo!ff) Parlamentarni odbor za vojaške zadeve je raz-ipravlja! danes o zakonu, kl se tiče vo:a5ke obveznosti In sprejel predlog, po katerem se določa službena doba na 1K *eto. Vsi državllanl v starosti od 26—40 let pa tvorijo rezervo.
NOVI AVSTRITSKI KABINET.
— Dunaj, 18. aprila- (Izv.) Včeraj se Je vrHta pod predsedstvom dr. Dlntrhnferja seja glavnega odseka, ki Je sklenila na predlog poslanca Mlklasa znova deslgniratl dr. Selpla za zveznega kancelarja in mu poveriti sestavo kabineta. Zvezni kancler aV. Selpel Je sprejel nalog In stavil za sestavo novega pablneta sledeči predlog: Kancler dr. Selpel, namestnik dr. Frank, socijalna uprava Schmltz, finance Klenbock\ poljedelstvo Buchlnger, vojska Vaugoln, poulč Schnelder, zunanje dr. Grflnberger. Predlog Je bil sprejet z večino. Predlog le nato odobril socijalni svet, na kar se Je izvršila zaprisega vlade po zveznem predsedniku.
SANACIJA AVSTRIJSKIH FINANC.
— 2eneva, 17. aprila. OCB.) Generalni tajnik DruStva narodov je izdal nastopno uradno poročilo: Kontrolni odbor garantl-rujočlh drŽav, ki ga le ustanovilo Društvo narodov na temelju ženevskih protokolov v svrho finančne vzpostavitve Avstriie, je završll 15. t m. pod predsedstvom g. Panta-leonija (Italija) proučevanje pogojev, pod katerimi misli avstrijska vlada spreleti dolgotrajno posojila Po poročilu zastopnikov avstrijske vlade Frankensteina, Barka in Niksona, ki so pooblaščeni za pogajanja glede tega kredita, je kontrolni odbor sklenil odobriti besedilo posojilnega načrta, Dolgotrajno posojilo, ki mora biti amortizirano v 20 letih, bo z ene strani zavarovano z gotovino avstrijske aktive, z druge pa v celoti (100%) potom garancije mnogih držav, ki se udeleže te garancije v različni meri. Nova pogodba vsebuje odločbe glede ustanovitve trustov, ki Imajo namen ščititi zlasti interese lastnikov čekov. Odbor Je poleg tega sklepal tudi o drugih* vprašanjih, ki jih predloži Društvo narodov na prcdstoJeČI sejL
POLJAKI  ZA  IZGON RUSKIH ŽIDOV.
— Varšava, 17. aprila (Izv.) V sejmu
se je razvila obširna debata o predlr-gu, da se Židje. ruski podrmfk! rnkoi Izženeio iz Poljske. Hkraru je bHa tud! razprava o razlastitvi nemšMri kolonistov, ki Jih je na Poljskem naselilo društvo hakatlstov. Med govorom nekega nemškega poslanca *e prišlo do velikega hrušča ln vlhana in končno do ostre Ta pretepa med Židi in naetjo-nalnrmi demokrati.
DVOREZNA   MADŽARSKA  POLITIKA IN MALA ANTANTA.
— Praga, 18. aprila. (Izv.) ^Narodni Politika« komentira obmejne incidente pri Ko-šlcah ter pristavlja, da Je madžarska politika dvorezna, ker ona napram inozemstvu zahteva red In mir, a tega se sama ne drži. Sedaj fe dan moment, da stori mala antnnta v Budimpešti odločno skupno Intervencijo.
Borzna porodila.
— Zagreb, 18. aprila (Izv.) Zaključek ob 13.30. Devize: Pariz 6.55, 6.60, Curlh 18.05, 18.10, London 467.50f 469.50, Berlin 44.—, 45.—, Dunaj 14.—, 14.15. Praga 298.50 29930, Trst 492.—, 494.—, Newyork 99.50, 100.50, Budimpešta 215.—, 222.50, Amsterdam 39.10, 39.30. Valute: ital. lira 487.—, 489.—, dolar 98.—, 98*/*.
— Curlh, IS. aprila (Izv.) Današnja predborza. Devize: Berlin 2.42, Amsterdam 217.—, New York 554.—, London 257.8, Pariz 36.60. Milan 27.15, Praga 16.50, Budimpešta 1.2, Beograd 5.60, Varšava 1.30, Dunaj 0.77, Sofija 4.17,
Stev. 90.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 19. aprfla 1923.
stran. 5.
Skavfizem.
V zadnjem časa so se zaceli pojavljat! aa naših ulicah mladi ljudje v rjavkasti strajci in z značilnim amerikanskim klobukom na slavi.
Kdo so to m kal hočejo?
To so skavtu mladi vitezi 20. stoletja, član; skavtsko organizacije. Ta organizacija ima namen zgojatf mladino v smislu gesla »nazaj k naravi« »Dopolnjevati rodbinsko in šolsko vzgojo ter nuditi mladini, kakor tudi odraslim zdravo la romantično Uvijanje v prosti naravi
Skavtska organizacija prireja v svrho utrjevanja mestne mladine tabore v prosti naravi In počitniške kolonije aa podlagi minimalnih življenskih potrebščin, goji turistl-ko po ravnem in v gorah v svrho spoznavanja domovine, goH vse primerne In dostojne športe In Igre, goji vse gimnastične sisteme v svrho izpopolnjevanja telesne vzgole
Savtizem veiba mladino v spretnostih, ki so za življenje w naravi potrebne la koristne, kot je postavljanje šotorov, kuhanje aa prostem, prva pomoč pri nezgodah, plavanje, smučkanle. čitanje specialnih map, signaliziranja* čitanje štedov, vezanje vozlov itd.
Skavtlzem navaja mladino k spoštovanju ročnega dela. goji smisel za vzajemnost in skupnost, za red la disciplino, za bratstvo med liudml m mir med narodi, ter smisel za prirodne krasote In zdravo romantiko.
Skavtska organizacija odvaja mladino od slabe druščine fn slabe okolice s tem, da se Jo zaposli v prostem času v skavtsklh družabnih prostorih, taborih In počitniških kolonijah, odvaja od škodljivih la grdih navad, posebno pa od uživanja alkoholnih pijač in pušenja.
Oeslo skavtov Je: Bodi pripravljeni Geslo pomeni« da mora biti skavt vedno pripravljen vršiti svoje dolžnosti napram bližnjemu, napram naroda la človeški druž-
bi v smisla skavtsklh zakonov, ki so sledeči:
1. skavt je pošten, resnicoljuben in pravičen;
2. skavt spoštuje vse, k| delajo za blagor ljudstva;
i. skavt ie koristen član družbe;
4. skavt je prijatelj vsem dobrim ljudem
5. skavt |e napram vsakemu prijazen In vljuden;
6. skavt Je prijatelj narave i
7. skavt Je  poslušen napram
predpostavljenim;
8. skavt je vedno dobre volja;
9. skavt ]e varčen;
10. skavt se Izogiblje škodljivih trebaih in grdih besed in dejanj, ne pQe alkohola in ne puši.
Vsak skat mora pred končnovelJavnim sprejemom položiti obljubo, da bo stremel vedno za tem, da ostane zvest svo:emu narodu m dober član človeške družbe, da bo vedno m povsod pripravljen pomagati bližnjemu la da bo vestno izpolnjeval skavtske zakone.
Ustanovitelj skavtizma je v prvi vrsti aagleško-amerikanskl prirodopisee fn živalski slikar Ernest Thompson Se ton. ki je vstanovil leta 1902 v Ameriki (Kanadi) organizacijo »gozdovniškth Indijancev« (Wo» oderaft Indlans) in leta 1916 »ameriško go-zdovlniško Hgo« (The Woodcraf Leaguc of America). V Evropi pa Je ustanovil v letih 1903 do 1908 bivši angleški general Badea Powel po vojaškem vzoru prikrojeno organizacijo pod Imenom »IzvidnlŠkl Dečakl« (The scout Bovs). Temu drugemu zoru le sledila veČina narodov v Evropi Danes Ima skavtska armada celega sveta fe nad dva milijona članov. Največ Jih Je v Zje-dlnlenih državah Amerike, kjer jih Je čez pol milijona. Izmed slovanskih narodov jih Ima največ Poljska in sicer okoli 35.000 Češkoslovaška, kjer obstoja kakih šest različnih skavtsklh   organizacij.   Jih Ima
vseh skupaj okoli 20.000, v Jugoslaviji jih je danes okoli 3000. Omenimo še posebej, da jih Ima Ogrska nad 15.000.
Prvi, ki je opozoril slovensko javnost na to novo vzgojno metodo Je bil H. Pajer ki je priobčil v »Naših zapiskih« v prvi in drugi številki letnika 1913 članek pod naslovom »Scout«. Med Slovenci se Je porodila skavtska organizacija lansko poletje, med Srbi pa že leta l°ll. Ustanovil se je v Ljubljani pripravljalni odbor, ki Je izdelal pravila in jih predložil oblasti v odobrenje. Zasnovana skavtska organizacija bo obsegala celo Slovenijo In bo t oziroma na svetovni nazor In politično prepričanje članov strogo nepristranska. Na podlagi odloka mlnlst za prosveto štev. 222S2 od 22. decembra 1921 je dovoljeno vsem šolam sodelovanje v skavtski organizaciji. Vse prijatelje skavtske Ideje. !n vse, ki se strinjajo s skavtskim! načeli, vabimo na sodelovanje ali pa podpiranje. Prlglase za pristop spreiema ta daje podrobnejše podatke v začasnem društvenem prostoru v vojvoda Mišica (bivši belgijski) vojašnici, vhod s severnega konca Vojaške ulice in sicer vsako soboto od 15. do 17. ure.
Društvene vesli.
— Akcijski odbor železničarjev ln drž. nameščencev ima prihodnjo sejo jutri, v četrtek 19. t m. ob 19JO v prostorih Zveze jugoslovenskfh železničarjev. Gradišče 7. Vabljeni so kot običajno zastopniki vseh organizacij.
—- Osrednje društvo poštnih ■ brzojavnih nižjih uslužbencev za Slovenijo podružnica Celja priredi v prid sirotam po umrlih članih in bolnim članom dne 6. mala L 1. ob 15. uri na Dečkovem trgu pred Narodnim domom Javno tombolo z dragocenimi dobitki. Tablice se dobe pri vseh pis. monošah. v knjigarni Janko Bovha in toba-karni gospe Kovačeve po 3 Din komad. —
Po končanj tomboli se prične v vseh gornjih prostorih Narodnega d^ma velika ljudska veselica z bogatim s^jredem, med drugim je na programi'* šaljivi slikar, eJck-trizacija. šaljiva telei. govorilnica in 5e več drugih šaljivih predmetov. Za vsakovrstno okrepčilo bo v popolno zadovoljnost ct>i-skovalcev preskrbljeno. Vstopnina na ve* sellco Je Din 5 za osebo. Ker Je čisti dobiček namenjen za dobrodelne namene, sc preplačila hvaležno sprejemajo.
— Klub ljubiteljev ptičarjev v LJubljani priredi v nedeljo dne 22. t. m. ob vsakem vremenu mladinsko preizkušnjo ptl-čarjev. Preizkušajo se psi, poteženi v letu 1922, ki pa morajo biti vpisani v Jugoslovanski rodovnik ptičarjev. Zbirališče ie < b 7. url zjutraj na vrtu restavracije južnega kolodvora. Najprej se vr?i smotra psov, nato pa prelzkuSnja na polju od artiljerijske vojašnice nimo pokopališča pri Sv. Križu proti Mosium. V Mostah Je obed v gostilni št 7. Pc obedu se nadaliuJe preizkušnja v smeri pr~*f D. M. v Poliu. LetoSnJa mladinska prelzkuSnja bo daleko nadkriljevala one Iz preJSnjih let po številu in kakovosti psov. Prijavljenih Je 18 psov. Ce hI se tekma ne končala v nedeljo, se nadaljuje v ponedeljek. Preizkušnje se udeleži kot gledalec lahko vsakdo. Pričakujemo zlasti one, ki se zanimajo za razvoj In delo ptičarjev. V nedeljo zvečer |e sestanek udeležencev na verandi hotela Union.
— Občni zbor Kluba ljubiteljev ptičarjev se vrši v soboto dne 21. t. m. ob 8. url zvečer na verandi hotela Union. Spored Je običajen. Odbor vabi vse člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
Darila.
Uprava našega lista le prejela za: •Revne ruske djake«. Neimenovana darujeta Din 10 ln Lit- I. Srčna hvala!
— Tajništvo Narodno • napredne stranke se nahaja začczr.o v Knah Ijevi ulici št. 5/1. Tam se sprejemalo vse pismene in ust mene prijave. — Uradne ure so v ponedeljek, torek in sredo od 3. do 6. ure popoldne, v četrtek, petek in soboto pa od 9. do 12. ure dopoldne,
_ Čevlje kupujte od domač h tovoren
tvrdke Peter Kozina 5t Ko. z zr-mko »Peko«, ker so Isti priznano na boliš! In na -cenejši Glavna zaloga na debelo In d ob* no Ljubljana. Breg 20, ter Aleksandrova cesta St 1.
Poizvedbe.
— Izgubil se le pes pasme »doberman«. bBŠ| na me Rolf. Odda naj se proti nagradi Bleiwefsova cesta 32.
— Pes. Zatekla se Je ovčarska psfca s svetloravimi lisami na nosrch ln glr.vl; Ima ovratnik z znamko 1921 št. 772. Odda naj se proti dobri nagradi na Karlovškl cesti 18, I. nadstr.
— Zgubila le revna udova na Kongresnem trgu St. 3 na dvorišču štiri listke od mestne zastavljalnice. Naj se odda v upravi »SI. Naroda«.
Cilavni arednfkf RAST O PUSTOSLEMŠEK
Od zavorni arrdnik: VALENTIN KO P iT AR.
»UD0HA« I t
n
JUDDHJP-Ii
no
TRAPE MARK C
PA L 1*1 A
Kaučuk potpe toiKe i rt- po tpl ate
Prazno sobo
v predmestju — ISCE GOSPOD. — Ponudbe pod »Prazno/3902« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se posestvo
t vinogradi v najlepšem kraju Dolenjske, ob železniški posta ji Cena 162.000 Din. — Pojasnila: Joso ZORMAN, anončno in reklamno podjetja) Ljubljana (nasproti opere). 3832
Oddaste se takoj
DVE VELIKI MEBLOVANI SOBI — tudi za pisarno — s posebnim vhodom v neposred* ni bližini glavne pošte. Elek* tri črt« razsvetljava in telefon. — Posudbe pod Dve sobi/4028 na upravo »Slov. Naroda«.
Izredno visoke cene
PLAČAMO sa BOROVE KRLJE (hlode) v množinah najmanj en vagon, vsaka
postaja, in dajemo posredo« valeem provizijo. — Ponud* be na: »AGRUMARIA«, Maribor, Aleksandrova 51. Tele« fon 174. 4005
Za manufakturno trgovino v večjem trgu SE IŠČE mlaj* ši POMOČNIK.
dober manufaktttrisf.
Ponudbe na upravo »Slov. Na* roda pod »Trg. sotrudnik/3977«.
Prvorazredno sladko i polu* sladko SIJENO, pšeničnu i to* beno slamo, zob I kukume, sva zajamčeno suho t zdravo, PRO* DAJEM us znatno snižene ci* Jene u kompletnim vagonima
JOSIP WEJSS, Export sije. na i slame, ZAGREB, Ilica br. 82. Telefon 645. 3837
Elekirotehnično podjetje.
Izvršuje po zmernih cenah vse naprave za električno luč, pogon, telefone, elek* trična zvonila, naprave stre* lovodov, popravila itd.
IVAN MIHELČIČ, Lepi pot št. 12, Ljubljana. 3792
Smrekovo skorjo«
prima, vsako množino. KUPI
PRAZNIK & NOVAK. Celje.
3973
Izurjena šivilja
GRE ŠIVAT NA DOM: gre tudi na deželo. — Po« nudbe pod »Šivilja/4000« na upravo »Slov. Naroda«.
Kompanjona
9 primerno vsoto kapitala SPREJME TRGOVEC m po* sestnik v večjem trgovakem me* s tu na Gorenjskem. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 3928
PRODA SE
skoro nov lovski drek
foredvojno delo) fn istotaka DVOVPREZNA POLPO. KRITA KOČIJA v Mengšu pri Milanu JENČICU. 3969
Vinograd z vilo,
moderno investira«, oddal len T5 minut od kolodvora Semič v Belokrajini, v najboljšem s+amt. nrvovrstni pridelek do 70 M. krasna len«, vodovod itd. SE TAKOJ PRODA Cena 300.000 dinar iev. — Naslov pove upra* v a »Slov. Naroda«. 3881
3gralne karte
HI. Tlčar Ljubljana
Stroj za sladoled
SE TAKOJ PRODA. — Dopisi: C. Pichler, kavarna .Evropa«, Ptuj. 4032
VTSOKOSOLKA
išče skromno sobico
ZA TAKOJ. — Ponudbe pod » Visokošolka /4020« na upravo »Slov. Naroda«.
Gostilna ali restavracija
SE VZAME V NAJEM takoj ali pozneje. — Ponudbe pod »Gostilna«, poštno ležeče Litija.
3956
Motorno kolo
znamke »Pueh«, IH HP, v dobrem stanju, PRODAM. Naslov pove uprava »Slo* venskega Naroda«. 4025
Klavir,
dobro obran ten. močan ton. SE PO UGODNI CENI (12 tiso« dinarjev) PRODA. — Kongresni trg 14, pritličje, levo, od 8.—10. te 14.—15. ure. 3880
Išče se
Kopi se vinska posoda
(dobra fn zdrava) aa belo dolenjsko vino od 70 do 80 bektolitrov. Sodi naj vsebu* jejo po 4, 5, in 6 hI. — Po* nudbe (pismene ali ustme* na: Iv i Sušnik, Ljubljana, ka* vama »Slon«. 4017
Prvovrstni laneni firnež
avitiormanen la avftlarujav, aajaaa-ceno eiat v Bodla in ročkah«
torpontinsko olj*, Dekalla
olfa nudimo pa sumjalsjlh
Hrovat &Comp., LJubljana*
Telefon lnferorsa.fi SOI. 2939
I»kea
M papif ¥ kaselab in mapah
priporoča
NARODNA KNJIGARNA
LJUBLJANA. Prešernovo nI. 7
DOBRA ODGOJITELJICA starejša oseba z znanjem nem* Iflcega jezika k otrokoma od 9 let in 2 In pol leta, ki je zrno i* na popolnoma svojega posla. Nastop 1. maja. Reflekrantinje naj se obrnejo z označbo svo* irh zabtev pismeno na: Vflim Piek. Zagreb, Duga al. 6. 3972
Vasnitačica za decu.
TRA2I SE VASPITACICA ZA DVOJE ŽENSKE DE* CE od 9 i 10 godina, aa znanjem njemačkog jezika. — Pismene ponude stati na adresu: M. Mi tro vi ć, Beograd, Dositejeva ul. br. 30.
3959
Vinižar,
oženjen, srednje starosti, priden, pošten in zanesljiv SE SPREJME s boljšo ne. sočno plačo v trajno službo ns večjo vinogradno posest na Dolenjskem. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »VhdearfJTO**.
Banalsko moko,
koruzo* pšenico, ovsa* ofro* be, prvovrstno blago od 5 kg daljo, ns vreče hi ns vagone razprodaja po ns> ntM JI dnevni ceni prmvkar otvor Jena trgovina. — PO« MORSKA TRG. AGENCIJA M. BIELTC, Dunajska e. 53 (pri »Bajka***). 4018
Potnik išče službe«
Plača po dogovoru. — Po* nudbe pod Marljivost/4022 na upravo »Slov. Naroda«.
Prazna soba
s posebnim vhodom ▼ sre*
dini mesta, pripravna za pi* samo. SE ODDA. — Na* slov pove uprava lista.
Seno in slamo,
zdravo, prešano v balah, nudi proti takojšnji dobavi po
na f nižjih dnevnih cenah tvrdka PUKL & VERCE, ŠOŠTANJ. 3851
Trgovci, domačini in Primorcil
PRODA SE dobro idoča velika TRGOVINA na prometnem in« duatrijskem kraju a krasnim banovanjem za 400.000 Din — TAKOJ. — Ponudbe pod »Sreč* na bodočnost /3493« na upravo »Slov. Naroda«.
Korrtoristinja,
zmožna samostojnega knjigo* vodstva in korespondence, s znanjem nemškega insrbo* hrvatskega jezika. SE SPREJME a 1. majem t. L Stanovanje in hrana v hiši. — Ponudbe na Šampanjske klet! Frane Cucek & Cie„ Ptuj. 3816
Orožniški sfražnrešter
upokojen, 45 let star. oženjen, s 4 otroci, zmožen slovenskega m nemškega jezika v govoru in pisavi, obvlada tudi arbohrva* Ud in italijanski jesJk. 1SĆE PRIMERNE SLUŽBE. — Gre tudi kot oskrbnik aa kako večje posestvo. — Naslov po« ve oprava »Slov. Nar.«. 5758
seeiaceg, fdrsvog I suhog, veću fcolidnu prodaje as povoljne sejete
Iran Hssoeo,
SISAK. 3887
E
Odda se soba
z zajtrkom DVEMA GO* SPODOMA s 1. majem. — Tržaška cesta 43'II, desno. Ogleda se lahko vsak dan 1.—6. ure. 4016
Kupim alt vzamem v najem
majhno kmefsko hišo
z vrtom na Gorenjskem v bližini kolodvora. — Ponudba pod »Letovišče /3986« na upravo »Slov. Naroda«.
Gospodična
z dveletno prakso, znanjem slovenske ln nemške korespon* dence, strojepisja, knjigo vod* stva In stenografije, ZELI PREMENITI MESTO. — Zeli mesta kot kontoristinja ali bla« gajniSarka. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4050
Sobo s separatnim vhodom
ali ne ISCE SOLIDEN GO* SPOD, kateri se nahaja večjidel ns potovanju. Pla* ča dobro in šest mesecev naprej. Da tidi nagrado. — Ponudbe pod »Lesni trgovec 4044* na upravo »SI. Naroda«.
loseriralle v »Slovenskem Narodu".
Vsem onim, kl bi lih mogoče zanimalo, vljudno naznanjam v svojem kakor v imenu svojih bratov, da ml je umrla doc 14. aprila L L ob 15 uri preblaga mati
Marija Fratina
Pogreb se je vršil dne 16. aprila t 1. ob 8. dopoldne iz hiše žalosti v Kicdu Italija; na pokopališče k Sv. Nikolaju.
Ka-ocf-LjablJanaip t& aprila 1923.
Lndoiik Frstina.
Stanovanje,
po možnosti v sredini Ljub* Ijanc, obstoječe iz dveh do treh sob z vsemi pritklina* ml, SE ISCE proti dobri na* jemnini in cvent. nagradi. Resne ponudbe pod »Svetle sobe/4039« na upravo lista.
Pozor!
KONMPANJONA (.KO) SPREJME dobro vpeljan lesni trgovec s primernim kapitalom; tudi brez sode* lovanja. — Ponudbe pod »Dober zaslužek/4040« na upravo »Slov. Naroda«.
Zahvala.
Za številne izraze sočustvovanja povodom prerane smrti naše nepozabne sestre, tete in svakinje, gospodične
Josipina Pavšlar
se naprisrčnejše zahvaljujemo ter izrekamo svojo izkreno zahvalo zlasti vsem onim, ki so ji s tolažilnimi obiski lajšali trpljenje v mukapolnih urah bolezni in jo spiemili na njeni zadnji poti.
KRANJ, 18. aprila 1923.
Žalujoče rodbine: PavSIar, Hubad, Gona.
■
+
Stavbena tvrdka Viljem Treo, mestni stavbenik In srbitekt v Ljubljani, naznanja tužno vest, da je umrl njen zvesti in marljivi sotrudnik, gospod
Franc Mole
tehnični uradnik.
Pogreb te vrli 19. i m. ob treh popoldne iz tukajšnje deželne bolnice.
V ljubljen!, dne 17. aprila 1923.
32
Stran 6.
•SLOVEkSKI   NAROD« dne 19 aprila 1928.
Stev 90.
Dve volčji psici
dobri čuvaj ki, čiste pasme in ŠTIRJE MLADI PSIČKI, po šest tednov stari — SE ODDAJO. — Ivan Zaff, Pobrežje pri Mariboru. 4063
Seno,      I    Konjski Mev
_»_ JI____•_____ fr>    /M>T\ A     V T    ». T m *~r->
Kot p o lir,
event kot podpoUr z daljšo prakso in z dovršenima dve* ina tečajema stavbne roko* delske šole ŽELIM VSTO* PITI TAKOJ v mestu ali okolici. — Ponudbe pod »Pri* morec/4046« na upravo lista.
garantirano sladko, prima, vsa« ko množino po K 8 franko vsa* ko postajo in prizna JEDILNI KROMPIR po K 6 zrn kg. fran,
ko vagon, DOBAVLJA PRAZNIK ck NOVAK. Celje.
3974
Proda se na periferiji mesta
enodružinska vila
s Štirimi sobami In pritiktinami, električno razsvetljavo m vodo* vodom. Na razpolago takoj dve sobi, ostalo pa v jeseni. — Več se poizve: Trnovski pristan 14, Ljubljana. 4038
Tužnim srcem javljamo, da je nai najboljši *m, brat, svak, stric, gospod
Franc M0I6
tehnični
islnlk
danes po kratki močni bolezni, v starosti 36 let,
preminul.
Pogreb bo Iz mrtvašnice javne bolnice v četrtek, dne 19. t. m. ob 3 od popoldne.
Mala zadušnica se bo darovala pri Sv. Ani v Žalarju pri Vrhniki.
Bedi mu ohranjen blag spomni I LJUBLJANA, dne 17. aprila 1028.
Žalujoči rodbini
in
Uradnlitvo stavbene tvrtfko Viljem Trso v LJubljani naznanja vsem prijateljem žalostno vest, da je preminul po dolgotrajni, za vratni bolezni njihov obče priljubljeni, zvesti tovariš, gospod
Franc Inolć
smradnih tehničnega oddelka
Na njega zadnji poti ga spremimo dne 19. t m. popoldne ob 3. Iz deželne bolnice k Sv. Krilu.
Vsi, ki ste ga poznali« ohranite ga v dobrem spomina I
LJUBLJANA, dne 17. aprila 1023.
t
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša mamica, stara mamica, gospa
dne 17. L m. ob pol 9. dopoldne po dolgi bolezni mirno preminila.
Pogreb se vrši v četrtek ob 3. popoldne iz hiše žalosti v Zagorju ob SavL
Zagorje ob Savi, dne 18. aprila 1923.
Leopoldlna, Fantka, hčeri Alojzij Aale, Anton Kooutaa, zeta.
Namesto vttfceza uOiesttis.
SE ODDA V NAJEM. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4036
Lepa meblovana soba
se odda samo boljšemu so* lidnemu gospodu. — Naslov pove uprava lista. 4054
CENO SE PRODA MODER« NT, FINO IZDELANI
nov otroški voziček
(ročno delo). — Poizve se vsak dan: Gosposka ul. 2. R. V. 4055
VDOVA
dečkom
z 91etnim (nečak)
išče službo kot gospodinja
k samostojnemu gospodu ali vdovcu. Gre tudi na deželo. — Pismene ponudbe pod »Trst 473/4047« na upravo lista.
Vešč železninar,
izučen pri eni prvih tvrdk. ZELI PREMENITI SEDA* NJE MESTO k isti stroki v Ljubljani. — Ponudbe pod »Marljfv/4048« na upravo lista.
PRODA SE KOVA masivna
črešnjeva oprava
svetlo politi rana. Se predvojni materijal, pri Ivanu MRHAR* JU, mizarju, Stanežiče 21, Sent
Vid pri Ljubljani. — Kupec bo zadovoljen. 4052
V HOTELU »JU2NI KO* LODVOR«, Kolodvorska ulica št. 43, pri Mikliču, SE TOČI če* ulico DOBRO SEMI5KO RDEČE
vino po 28 kron liter.
4037
Družabnike
SPREJME dobičkonosno rti sprejme dobičkonosna ru* dokupna družbo s primer* nim kapitalom. Natančni pogoji se izvedo pri poga* janjih družabnikov. — Po* nudbe z navedbo kapitala je poslati na upravo »Slov. Naroda c pod »Ruda/4041«.
E 78—23
Dražba
za dan 10. aprila ▼ Slovenfcrraden
se preklice.
Okr. sodišče v Slovenj građen
odd. L, dne 15. apri'a IP2-.
Gospodična se sprejme
NA STANOVANJE z zaj* trkom. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 4045
PRODA SE
majhno damsko kolo.
Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4049
Boljši gospod Išče mesečno
meblovano sobo
v bližini Južnega kolodvora. — Ponudbe pod Kolodvor/4064 na upravo »Slov. Naroda«.
Čebulček
NAM PREOSTAJA ter ga nudimo po znatno znižani ceni.
Trgovina s semeni SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 12. 4072
Posodim 150.000 kron
na prvo sigurno mesto. — Ponudbe pod: »Tajnost« na Anončni zavod Drago Be* seljak in drug, LJubljana, Sodna ulica 5. 4073
Prodajalka
z večletno prakso mešane stroke, 2ELI PREMENITI SLU2BO. Gre najraje v kak večji kraj. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 4057
Naprodaj
vtte, hiše, aiavbne parcele, posestva, graščine, tovarne,
mlini, vodna sila Itd. Pojasnila daje Franc Schan* tel, konces. posredovalec z nepremičninami. Mestni trp; it 18, I. nadstropje. 4053
Potnik
ISCE PROVIZUSKEGA ZASTOPSTVA: je 2P let star. zmožen slovenskega, nemškega In deloma tudi hrvatskega jezika z večletno trgovsko prakso. Nastop takoj ali pozneje. — Ponudbe pod: Trgovski potnik, poštni predal it, 156, Ljubljana. 4060
Ženttna ponudba.
Mlad industrijski podjetnik prijetne zunanjosti ilče znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo, tudi z enim otrokom, v starosti od 20 do 30 let s mirnim dobrodušnim značajem in nekoliko premoženja.
Vpošteva se samo resna iskrenost. Tajnost strogo zajamčena.
Ponudbe   pod   »Srečna vi*
fred«, poštno ležeče Št. 1000. jubljana. 4035
Zahvala.
Vsem, kateri so kakorkoli izkazali pokojnici svojo naklonjenost in ljubezen, ter za vse došle izraze iskrenega sočutja naj-prisrčnejša zahvala.
Posebno se pa zahvaljujemo darovalcem cvetja, pevskemu društvu .Slavec* za ganljive žalostinke ter mnogobrojnemu ča-ščečemu spremstvu na zadnji poti pokojnice.
LJubljana, dne 17. aprila 1923. Žalujoče rodbine:
Bogataj, Prosenc, Spitzko in Potočnik.
„Color",
najboljša, neškodljiva BARVA ZA LASE.
Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Razpošilja tudi po pošti. 2922
STEZNIKE
(moderce)
po životni meri priporoča
Ana Hntter
Dunajska cesta 6-11
poleg lekarne Piccoli.
odne mline
za   srajce v najnovejših vzorcin priporoča
A. de E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10.
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino.
Dražba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra tr* 8.
Telefon 220. 2243
enca
ZA ZLATARSKO OBRT iz poštene rodbine — SE SPREJME. — Kajo DELIČ, K-Serjeva 4. 4024
Meblovano sobo
ISCE MLAD SAMOSTOJEN OBRTNIK, najraje v bližini šole na Ledini, event. v »redini mesta, za takoj ali pa a 1. majem. — Ponudbe na upravo lista pod »Samostojen obrtnik na Lcdini/3524c
Z a ti vala.
Vsem. Id so nas ob prebridki izgubi našega dobrega nenadomestljivega soproga, očeta, biata in svaka
Jalte Marta
tolažili, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo sostanovalcem, vsem tovarišem železničarjem, zlasti g. Pelaumu za ganljive besede v slovo, za darovano cvetje in vence, godbi Zveze jugoslovanskih železničarjev ter pevskemu zbora srn ganljive žalostinke, ter vsem dragim za sočutje in naklonjenost kakor vsesa, ki so spremili preblagega nepozabnega pokojnika aa njegovi zadnji poti.
17. aprila 1923.
Kupim polnoiarmenik
IN PRIMERNO U O K O* MOBILO (novo ali rabljeno) v dobrem stanju. — Ponudbe z opisom na upravo »Slov. Nar.« pod »Parna žaga/3944«.
PortlanJccmcnt
(dalmatinski)
lepenko, šamot
dobavlja najceneje
r. Hočevar
Žirovnica-Moste.
VELIKA ZALOGA
raznovrstnih otroških vozičkov, lesenih vozičkov n.. 4 kolesih, dvokolesa najnovejšega tipa, matih najnovejših motorčkov, šivalnih strojev in vsakovrstnih delov. Pnevmatike* na debelo na drobno po ceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila. .TRIBUNA*, tovarna dv oko les in otroških vozičkov in delov. LJUBLJANA, Kar lovska cesta 4.
Jumperji
pletene jopice
vedno zadnja novost!
MTDH snonc BUL n soss
LJUBLJANA« Mestni trg 19.
6683
3898
Trsovci, porfumeristl, &tmm\!
Veliko zalogo brivnega mila, kolonjske vode, pudrov, Odols, zobnlb past, mila Spa!ck, glicerin, Eau da Cologno glicerin« lipov cvet, Batti sosp itd. priporoča za odjem na debelo po ugodnih cenah
parfum eri] a U RAMi
LJUBLJANA, mestni trg 11.
verziran v špedicijski stroki, perfekten korespodent, zmožen knigovodstva ter srbohrvatskega in nemškega jezika, se sprejme. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe na upravo lista pod SnedicMa 3990.
P. L Kielisch, Ptuj,
Ljutomerska cesta 4,
kupuje
vsako množino jjajjc
po najvišji dnevni ceni. Brzojav:   KLEFI8CH, PTUJ.
Izkušeno mo
dobro in zanesljivo iščem za svojo novo urejeno in povečano manufakturno trgovino na drobno. Prednost imajo ponudniki z dolgoletnimi spričevali in prima referenenmi. Frano Ksav. Souvan, Ljnbljana, ustanovljeno 1835.
Javna zahvala.
Okrevat po teški in nevarni operaciji smatram svoji dolžnosti se gg. prim. dr. Dergancu, dr. Minam in as is. dr. Kuharju za njih požrtvovalnost\ kateri imam svoje okrevanje zahvaliti, izreči javno zahvalo. V Ljubljani, dne /7. aprila 1923.
Franc Grum posestnik v Slapah pri Dev. Mar. v polja.
LJUBLJANA
Dunajska cesta 45
IVAN ZAKOTHIK
Telefon 379        m G S tli I teSoTSki mOJSter       Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za pa-lače, hl§e, vile, tovarne, cerkve in zvonike;   stroH,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga« Tovarna furnirja.
Kot sodelujoči
družabnik
bi se udeležil s 100.000 Din pri tegovskem ali industrijskem podjetju agilen, vsestransko trgovsko izobražen gospod srednje starosti. Cenjene ponudbe na upravo Slov. Naroda pod { Marko* 37/3835.
Smodnik
(proti dovoljenja županstva), dinamon ter vZigalne vrvice in drugo vedno na zalogi pri tvrd ki
Fr. Stupica
¥ Ljubllant, Ootpoavetaka cesta 1,
trgovina s poljedelskimi stroji in železnlno. Nakup starega J^eza
in kovin.
VELIKA ZALOGA
plugov, brin, mlatiinlc, gepeljnov čistilnic, slamoreznic L t. d.
It J
LIUBUANA. Nirie 4.
„čeho]u$
II d. z
0. z-
Ljubljana,
Palača kreditne banke, telefon 339, priporoča obrtnikom, industrijcem in trgovcem iz svoje tov. zaloge WeJss & sy-
juto
nove Dvorkralove vsake vrste in
vreče
za moko, oglje, cement Ltd. vseh kvalitet in velikosti jntine rjuhe in alamnloo ter preproge (Laufer) po originalnih tovarniških cenah. 3673
Posestniki novih stavb
se vljudno opozarjajo na naio veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in sicer
lote, kokosovega
mm kose
...... ........    gi -. m?-J— J-----
Velika Izbira preprog osek oral Iz
ta ftaokla ta netatfko IzaMnoani
tn dtoanoo.
Motao za rolete ta oerande. RazlICno posteBao perilo, kakor
r|Hke kroz ftea, oradl za Itanrice ta blazine, pernice, flanelaste ta ootacne odefe, ttaonr odefe Iz klala, srretoaa, oolne ta soOe.
Cene primerne! Postrežba solidna!
A. & L SKsHerne, Ijip, Mestni
ir
ti
76
63