Leto IV.. *tev. «7»

iSsisj^l jtectib
BUM m9*etjx> 1MW Ma ■a Oaosiuasrra 14 — , •eutvera«
•*•««< pa tarifa, Urvdn^tve:
■Btfo^Oarr* o«SM IR, 16/1
fMeton M. IX
V Uttbffruit, sobota dne 23. julija <923
Poseim©*«*« fllftv. črtano 1*99 Sin

za gospodarstvo, prosveto in
Upravnf&tvoi Ljubico*. Pr«tan»o«ri al ti bl Telet, IL Mb
Podružnic«!
Maribor, ba-ivamka uL 1, Tel. M. tU Culi*,	«
Ractu» nrt [*>4ca, čoko«,
tzrodn Štev, 11.8H
LJuMJnna, 27. julija.
T SInaJl se Jutri sestane konferenca gastopnlkov Mal« antante.
Diplomatski posli, nuli katerih ae TrB ta sestanek, niso nekaj Izrednega, nenadno U nepričakovano nastopivSo-ra. Sestanek je bil dogovorjen že preje brez ozira na važne dogodke, kl «o 10 vršili od prvega te« tanka v Be-ognt-do. Predstavniki Male antante tu zadnje časo Izrecno naglofadl, da Je »Inaj-tki sestanek pcrijudična piiroditov, kl naj bi m vršila vsako leto.
Navzlic tema posveča onopejtka Javnost sestanku v Stnajl posebno po-lomcot. Ce tudi bodo v razpravi Je tekoče zadeve, vendar so t« vočlgled »aivojn dosodanjili polltičulk dogcd-kor v Evropi velsvalne, kot s« mora I njimi razčistiti razmerja te mednarodno - politične skupine do ujpiilh so-»edov ter do sodobnih mednarodnih problemov.
TekočI poaH so v gotovem p imenu telo važnejši, nego izred/d dogodki. JJJih pomen leži v življenjski zmožnosti, praktični potrebi in učinkovitosti politične zvozo, kakor so se izkazale * teku trajnejšega razvoja.
Po tem morimo tucll jioiuou tn vrtd-Dost Male antante, kl jo -rečno pre-ttala tekom svojega obstanki fazo itlrmacijo tor konsolidacijo ter jionto-Ja v političnih računih Evrope faktor prve vrste, mimo katoroga in proti kateremu a« no morejo režovati vprašanja, kl so v Uvljeuski zvezi s Interesi srednjeevropskih držav.
Madžarska, Bolgarija, Turčija, to »o »snovna vprašanji slnajikc-ga sestanka.
V prri rrstl Madžarska. Ona J« lo političnih Intrig proti obstanku Male antanu. Madžarska dku&i i raznimi sredstvi, da bl zojici pridobila tniiuej-Jf mesto med ev ropat'ml državami. Ko gre lo su posojilo, marvoč zlasti u aglod in sa moč Madžarov v forumu evropsko mednarodne politike. Doa,\j Jo o uspehu madžarskih U.žfnJ v navedeni amorl odločala diplomacija Male In tinte. Madžari s« morajo lepo >[kti-icmoti s Malo antanto, ako s« hočejo rešiti ls ekonomskega Ln političnega •rtlnoa, v katerem plavajo.
Madžarska stremljenja morajo, v kolikor nasprotujejo interesom držav Male antante tudi aanaf.rij ostati brezuspešna. V tem ozira moramo biti BopopustlJIvL Dokler se Malžarskt lojalno m postavi na stališče danažlnjo-ga stanja, in to ae lo v formalnem ozira, marveč tudi dejanski, tako irlgo Se moro biti govora o ip-jrazumu.
Obetajo so dalje razgovori 3 RoI?a-rffl. Da jo sedanji režim v Bolgariji "zavladal revolucionarnim potom, r.i bi-Itveno. Politična spravljivo (t novega režima se bo r praksi izkazala žel« te-laj, ko se pokaže potreba izvedbe Miih določb niškega sporazuma, ki Urejajo zadevo glede kotnitske ukclje. V tom DOgledu smo mi najboij priza-ieti, toda Rumunija ima v Dobrudži Opraviti s četaškhn gibanjem; Bo bolj M čuti to rano na ivolom tele-su Or-Sijs v Južni Makedoniji tn TraklJL To ln pa Izpolnjevanje mirovnih obvezni,-Iti s strani obnovljene stare Bolgarijo lo aktualni politični probl-jmi boigar-Skih sosedov, gledo katerib bo 'reba predvsem popolne jasnosti m sloinosti toed udeleženci sestanka.
Z lausannskim mirom nastaja na Balkanu bistveno nova politična sltu-icija. Turčija ae zopet vrača v Carigrad, v Jedrenje. na Marico. Varnost Grške in Bolgarak e, a tudi naše drž ir Ve bo od sedaj naproj zopet ogrožena, »ko ostanejo Turki pri svoji osvoje-valnl politiki ter pri prijateljstva meh onih, kj so naši sovražniki. Nastopa čas, ko Bi morajo balkanski narodi podati >ložne roke, da se ubranijo grabežljivosti iztoka. Ce kdaj, morajo danes Bali narodi in male države Izpregleda-ti, da Je le v solidarnosti spas, ako nočejo zopet za pa« ti gospodarskemu ln političnemu zasužnjenju begemonlstič-Hib In tmporijalističalh svojih velikih •oeodov.
Narodi, Id »o poslaU na JutraJSnjI lestanek v Sinajo ovoje predstavnike, Ud njih upravičeno pričakujejo, da bo-flo v bodočih dneh ustvarili v velikem Medsebojnem sporazumu vso garanci-I« za svoboden ln miren razvoj malih iržav kakor tudi Jamstvo za mir »srednje Evropo. To jo danes njihova Igodovinska naloga.

Knecunja .jelena in knez
ARZEN NA Bl.EDU.
Beograd, 27. julija, r. Današnja »Politika. javlja z Bleda: Danes sta dospela • slmplon-cksprcsom v Lluhllano kne-thila Jelena In knez Arzen, kl sta se 6ato odpeljala z avtom na Rled, kjer ostaneta dalio časa Icraileva nosta.
Nezadovoljstvo radikalskega kluba z raznimi ministri
DEMISUA TREH MINISTROV. -VEDNO
Beograd, JT. JallJa. t, Veet da sta no- j
tra.iiji minister Vujlilč la miniater pravil. | dr. Markovič sarodi opozicijo, kl u J« pojavila proti njima v radikalnem klubu. podala »starko, m potrjuje. Splošno pa M pričaku>. da miiilstrekl prčdaod-n-Jt 1'iiii o«Uvka aa bo »prtjal, ker so s« pričet« touaj parlamjnUtra* počitnic« in j« ostalo v Beogradu soino malo Število radikalnih posiauoev. VpraAanjo ee bo rešilo tele e priliki rekonatmkelje kabineta.
Beograd, ti. julija, p. Danes Jo ninl-stor pravde dr. Laza Markovič potrdil novinarjem, da jo r resnio4 podal ostavko, ni pa hotel povedati razloga. Polog ministra pravde Jo minister notranjih dol g. Vujičič kategorično zahtoral. da se sprejme njegova ostavka. Tudi minister proavote g. MISa Trifunovii Jo stavil na razpoloženj« svoj porltolj, kar Jo motiviral z boleznijo. Iz njegovo okolic« pa bo j« zvedelo, da j« podal ostavko zaradi tega, kor ni mogel ugoditi profesorjem v njihovih pravičnih zahtoveh, če m ur sta se upirala vlada in radikalni poslanski klub. Ostavko mintatra pronvoto Je povzročil tudi neuspeh v uradniškem zakona, ker ni nsp«l s zaščito učiteljstva. V vladi Je torej nastala pravcata kriza, ki pa jo hočejo nekatori radikali la posebno Pailč prikriti v«o do ta »ep
■ SPOR V RADIKALNEM KLUBU HUJŠI.
tembrih ko so »ertsuo narodna sknp&Slna.
Beograd, £7. Jult,V» p. Neiadorol>tvo med radikalnimi .prvaki Jo vedno cnstroj-še. Zadnja iaao se opažajo resni spopadi. »Pravda, poroča, da bo to dni Mlhaj-k> Rankorlč, podpredsednik narodne skupščine obelodanil Izjav«, kl bo baj« prava politična senzacija lo bo pokazala pravo sliko v radikalni stranki, v kateri obstojajo tri grupe. Prvo predstavljata Rarkovič In Orgič, drugo Laza Mar kovič bi Vujičič. tretjo Uiunorlč. Zad-nja grupa Jo posetlla Pašiča ter zahtevala. da prid« nuneota Vajičiča r kabinet Bzunovič.
STALNOST SODNIKOV OGROŽENA?
Beograd, 27. julija, r. Kakor poroča •Pravda. Je vlada začela pripravljati materljal za zakonodajno delo v skupščini v Jesenskem zasedanju. Poleg bnd-žota In davčnega zakona hoče donestl tudi kot nujue zakon o sodnikih In tiskovni zakon. Radikali hočejo v novem zakona ukiniti nopremestljlvost In stalnost sodnikov, da Jih moro potem vlada poljubno premeščati. Tiskovni zakon pa hoče vlada sestaviti tako, da bo opozlcl-cljl onemogočena vsaka kritika notom časopisja.
Francija zahteva konec pasivnega odpora v Poruhrju
POPOLN SPORAZUM MED BELOI.JO IN FRANCIJO. — PESIMt-
MED BELGIJO IN FRANCIJO. ZEM V ANGLIJI.
Siiska Nemčife
v nervoznem pričakovanju nedeljskih dooodkov.
Berlin, 27. julija, s. Položi v meetu Jo vsak dan obupnejšL Navil k trgovinam z živili Je vodno večlt V raznih okra|Ih mesta Je mnogo trgovin vsled pomanjkanja živil zaprtih, vsled česar I« oaval k odprtim trgovinam ie večll. Masti primanjkuje po vvm mesta Cona premogu se Je zopet povišala za 52 odstotkov. Živila ao dosegla 71S tlsoč-kraUko oeno Iz nitrne dobe. Značilno sa propadajočo razmer« Jo dejstvo, da Je btlo društvo založnikov nemških listov prisiljeno, uvesti prosto skakajočo na-ročulr.o za listo, ker )o vsaka kalkulacija izključena.
Bližajoča m »edella povzroča VindI rellke skrbi, vendar i>a npa, da bo kos sltuacIlL V pruskem notranjem ministrstvu In na berlinskem policijskem predsedstva so se vršila dolga povetovanja rlede ukrepov ob priliki protlfašlstov-skega dneva. Oblasti »o sklenile nastopati i vso strogostjo proti rnšllcem miru ln bo varnostna policija ves čas v strogi pripravljenosti. Toda tudi komunisti nt mlrujeio ta pripravljajo kljub prepovedi za nedeljo svoj — protllašl-stovskl dan. DomonstracIJa se bo vršila predvsem v Potsdamo, kjer ti skušalo zagotoviti komunisti vso dvorane. Ako pa to no bi bilo mogoče, potetu prlrede komunisti prihodnji teden velik« demonstracije po vseh berlinskih vcloobra tih. L« na Saškem, k)er le na krmilu radikalno-soclaitstlčna vlada, dosedaj komunistični protllašlstovskl dan še ni bil prepovedan In prebivalstvo večjih mest radi te-
ga s strahom pričakuj« nedeljskih dogodkov.
Berlinski občinski svet M Je včeraj dolgo basil s kočljivim položajem. Socijalisti so naglašali, da Je spravila nesrečna gospodarska tn finančna politika vlade narod v skrajno stisko. Na deset-tlsoče Hudi postopa brez posla po berlinskih ulicah, trgovino to deloma zaprte, deloma pa razprodane. Ako hoče vlada preprečiti polom In obnovitev dogodkov, kakor so bili v Prunkturtu In Dreslan, potem mora nemudoma poseči po energičnih odredbah. Kajti ako poči v Berlinu, potem nastopi v resnici težki ura. Od iraod* Borilna Je namreč odvisna *uxla Nemčijo.
nezadovoljstvo 8 cunovo vlado.
Berlin, 17. Julija, a. Vodilno ftnstlo nemškega centrtana »Oermanla. prinaša
splošno pozornost vzbujajoč avodnl članek proti državni vladi, v katerem Izvaja, da lo zaupanjo v vlado popolnoma omajano. No samo pri levici je doseglo to nezaupanje nevarno stvf.njo, temveč tudi centrum obsoja z vso strogostjo postopanje Cunovo vlade. Jasno le, da lo državna vlada sama povzročila sedanjo bedo v državi, ker le posebno pod-cenjovals pomen okupacije Poruhrja. List zaključuje, da bo moral državni zbor Izvajati posicdice proti Cunoverau kabinetu.
Berlin, 27. Julija, s. Kolikor se da presoditi, se sestane državni zbor med 9. la 17. avgustom.
IZ MADŽARSKE SKUPŠČINE.
BudlmpoSta, 27. julija v Narodna skupščina Je končala danes generalno debato o proračunskem provizorlju. Koncem debate je Izjavfl ministrski predsednik Bethlen glede vprašanja zunanjega posojila, da * opažati v splošnem zboljšanj« ln Ima danos posojilo več Izglodov kot pred enim mesecem. Ako pa »o akcija ponesreči potem niti on, niti finančni minister ne bosta mogla voditi iHjslov na flnancllelnl podlagi. Pot madžarske vlada kl Jo j« Izbrala za dosego zunanjega posollia, Je brezpogojno pravilna. Zunanjo posojilo bo mogoče doseči le s podpiranjem velesil, kl |lm J« tudi ležeč« na tem, da ne postano Madžarska plen Male antanto, s katero pa je mora na vsak način najti modus vi-vendl. Nato Je poročal finančni minister dr. Kallay o finančni politiki vlade hi izlavil, da so s« zunanje obveznosti po sklepu pogodb z Bclgllo In Francijo zmanjšale. Z Italijo, Češkoslovaško In Avstrijo »o pogajanja v teku. Pogajanja z Avstrijo obetalo za Jesen uspešnih sklepov.
NA OR9KEM MIR.
Rim, SI Julija, j. Na tukajšnjem grškem poslaništvu demontirajo energično vse vesti o kakem rovoluoijonarnem gibanju oa Gr&kem ln Jih označujejo kot borzne monevre. ki jih vršijo v Parizu za oslabšanie (trške valuta.
VOJAŠKE KONFERENCE V PARIZU.
Berlin. 27. julija, r. Is Pariza poročajo, da eo se v francoskem genoralnem štabu rršllo konference, katerih sta »o adeleži-la tudi šef češkoslovaškega generalnega štaba Mittelhauser In poljski gencralštab. nl Sof Sikorski 0 rezultatu teh konfo-rene so nI v Javnosti »vedelo ničeaar, govori pa so, da >o s« vršila posvetovanja o ožjih vojaških stikih Fnmotje z Malo antanto.
daskalov - novinar.
Praga, 27. lullja. L Bivii bolgarski poslanik Daskalov Jo odpotoval na Dunaj, kier namerava Izdajati Irancosko-namški list proti tedanji bolgarski vladi
CIONISTICNI KONGRES
Praga, 27. julija. J. Dne 6. avgusta te prične v Karlovih Varih tretji clonl-stlčnl kongres. Prijavljeno Je ogromno število udeležencev Iz vseh delov sveta In nad sto zastopnikov svetovnega časopisja.
KEMAL PASA PRIDE V BUDIM.
PESTO.
Budimpešta, 27. Julija, s. Kakor Jav« ljajo, namerava Kemal paša v januarju posctlti Budimpešto. Bivši minister Ste> fan Friedrich. kl ie pogaja t vlado gle> do njegovega obiska, zastopa atališče, da ae take politične demonatraclje ne amejo vršiti, predno nI rešeno vpraša« nie madžarskega zunanjeca cosoiila-
Parhfc 87. julija, a. «Agen,-.e Havaa. poročal Franciji In Gslglja ata dokončali posvetovanja glcJ« odgovor* Angliji in prišil do popolnega sporazuma, da to pred aklnjenjeni pasivnega odpora pogajanja t Nemčijo Izključena. Portihrje bo Izpraznjeno šolo tedaj, ko ko Nemčija zadovoljivo vršila tvoja plačila. Francoska ln belgijska vlada ita to todinlll tudi v tem. kako Je treba v nad&ljnjuui postopati glode angleških prvdlogov, pri če mer s« Je Francija priključila bolgijakiin Argumentom. PolncarS J« rodigiral frsui-ooski. Jasper pa belgijski odgovor, ki bo v nedeljo dokončan la IzTOČea.
Pariz. n. julija. J. Vesti o »korajšnjem sc tanka ministrskih predsednikov Fran-oljo, Belgijo ln Anglijo v Parlio, so i» Qual d'Orsayn ne potrjujojo. l>o tedaj nI znano niti o potovanja Thcunden niti Cunona v Pariz.
Proga, 27. julija. J. Pariikl dopisnik »Pragor Presse. poroča, da Puincar« ni Izpremenll tvojega ttališča. Londonski francoski potlanik J« v Londonu obšir. no poročal • ukrepih FranclJ« ta tlu* čaj, da bl Nemčija hotela ukiniti pasiv> no rezistenco. Tudi Bolgija je pokazala svojo naklonjenost napram Angliji k tem, da Jo Izdelala popoln načrt bodočo akcij« v sasedenem ozemlja.
S&ilonska afera
Skrivnostni dokumenti.
Beograd, 27. julija, i. Po Informacijah, ki jih Je dobil val dopisnik na kou>pe> tetnem mestu, t« vodi preiskava o vo> hunatvu v Zagrtbu na podlagi 12 doku. mentov, ki odkrivajo vio sadova Tri dokument« «0 našli, a devet Je ie skil« tih na neznanem kraju. Prvi govori o desetorid Imenoma označenih Ku-.ov, kl to vpleteni v ttvar, drugI o nekih ono. bah RadlC.v« ttranko, i M • Radiču laroetu, tretji o cucbth U Makedonija, četrti o ooebah la Inozemstvo, t katerimi »o bil« v prvih treh dokumentih Imenovano osebe v rvozi, peti o in» itrukcijoh tuupalkoa aa zbiranja Ifl. Jonakeg* materijala, ostali itirj« pa o noklh manj važnih itvarch. Teh dovst dokumentov I« nlao našli, vendar J« znana njih vsebina Iz Izpovedi Artdro« ličeve. V treh znanih dokumentih se govori • bivših av»trijsklh oficirjih, ki ao vpleteni v afero, In o nekem pismu, kl ga n«ka žena odnesla v Rim. Poleg teh dokumentov to uf.lli pri obtožencih štiri mapo naše kraljevine. Zanimivo jo, da to M poedlnl ipijonl lu kurirji mod teboj spoznavali šele po lotograftjah. Sami to označeni s številkami. Tako tta se s pomočjo tvojih tilk sestala ln ipo< znala v Narodtd kavarni Abdaglč iu Androličeva. Svrha cel« tarot« Jc bila, da t« Izolira Srbija od ostalih krajov državo ln ae jo zato namoravala Izve« stl revolucija v Hrvatski, Slavoniji, Voj< vodlnl ln Makedoniji V trenutka, ko bi Izbruhnila revolucija, bi posegla vmes Italija, na katero račun to delali vohuni, ki to v stalni zvezi t Rimom ln dobivajo plače v lirah. Po Izjavah An. drollčeve o špljonskem delovanju Ma« kedonlje to oficirji puščali vojne be« gunce v Bolgarsko In Albanijo. Ti bo« guncl to se testajaii z Arnavtl in Itall« janl v Elbasann. Vsi kompromitirani oficirji to bili v zveri z arnavtsklm pol« kovnlkom v Italijanski službi, Ghilar« dtjem. Sedaj J« najvažnejše, da to naj« dejo lo oatali dokumenti in ključi, t ka« tcriml bl te mogli dešifrirati.
NOVA AFERA V BEOORADU.
Beograd, 27. julija, i. V ministrstvu trgovin« ln Industrijo Je odkrita sen ta« cljonelna afera. Nedavno, ko Je mini« atra trgovine zastopal minister Janko« vid, Jo predložil šef oddelka Istega mini« atrstvi Mllojo Stojanovič Jankovlču v podplt oel Bup aktov, med -Jtmi tudi akt, kl nakazuje ienl Miloja Stojanovl« ča lz fonda ministrstva ' -govine in ln. dustrije pomoč — pol milijona dinar« jov. Minister Jankovič podpisal akt, ao da bi ga poprej prtfgledal ln Stoja, novičeva žena je še Istega dno dvignila denar pri blagajni uprave fondov trgo« vinskega ministrstva.
DIPLOMATSKA IMENOVANJ Al
Beograd, 27. |uli|a. p. Za našega vol-nega atašela v Budimpešti |e Imenovan konlenlškl polkovnik Volln Colak Antlč, dosedanll predsednik komlslie za razme-iltev z Madžarsko, za volnega atašeja v Tirani pa podpolkovnik Svetislav Dl-ntA.
London, 27. julijo, s. Diploma taki po« ročeraltc «Daily Telegraph«. plin, da 30 bili angleški predlogi v NVoahlngtona dobro sprejeti, o Iraneoiko.helglJskiH pogajanjih pa meni dopbnlk, do jo do« bil v Londonu Ttla, kako« bl Frondll Ia Belgiji n. l'o u končnoveljavno re> šltev roparacijikoga vpraSanJa, temveč la ra provizorično deino roiitev.
BALO\V IN O TB2K0ČAH ANGLIJE.
London, TI. julija, t V tukaj&njlh vladnih krorpli vlada glode lzglodov za sporazum a Francijo tploion jieslmizam. V; svojem govora v 01asgo«m omenil mlnintniki preds«dnik BaMwin ramo tt»!-koč«, ki Jih bo trj>i>la Anglija gledo to-aanje trgovino. Kot notranjepolitična fredstvo u tanaeljo tsli namer smatra B.aldv/in smotrono Izaeliterv mladih Iti zdravih delavcev v Monljn, kar pa na seve<ia ns da Izvostl od dane* na Jutri. 7ji»edba Poruhrja Je Imela za svetovno trprovlno aoodno poiledice, pod katerimi Anglija za enkrat flner S" ne trpi, vendar pa se bo ta škoda poznala kmalu, ker ?rodnja Evropa ne bo mojla več plačevati surovin. Polom celokupnega gosp<xInrskej* mehanizma se bo po,-_Di! najliolj na Izvoza, kl bo čutila poseb no Anglija. Parno izvoz predmetov mora
Nemčiji omogočiti plačilo reparacij.
--- ' ---*-
VfsraSania Sla^Cevo
airefaci/'©
Zagreb, t7. julija, r. fodiAJ« dooedaj Ju ni prejelo sklepa narodno tknpAcine glede liročltve Stjepana Rndiča tn njegovih tovaritev. Zasliševanje bo moglo pričeti Selo	ko prlupo spi«, nakar »o bo
n» pinllagi obto>n«ga materijala odločilo, ali bo za obtotcnco odrejen preiskovalni lajior, aH pa to jim dovoli, da s« zagovarjajo svubodnL
IUd rmliV nJsklml posteMl v Beograda
!jo Oživela Ideja, da »n naj H Stjepeo* Itadlfa b njeijore <lnJfT« izročilo beograjski policiji. To trotu uk.-onitl. trd« radikali. Mto, kor Javnost n« zaupa va-ifrebikl policiji, šo aasnj pa larrtbško-mu sodiAča. Zato bi to moralo tudi Ra-dičevo in nje.iorih d.v;'OT »odero Izročiti boogTa>kcinu sodili. To vprašanj a Js bilo stavljen;, tudi te Paflčo. kl Je, kakor M Suje, proti aretaciji Radiča po beograjski poilcljl, nI pn. ma »oalm-patlčno misel, da sa Jih »di v Usoffrwla.
Inozemske borze
27. Jallja.
CURML Boriln 0.0007, Newyork 558.50, Londoa 25.68, Pariz33.22, Milan 24.55, Prttfa 16.6S, UudirnpeiU 0.03, Bu« karešta 2.85, Reotfrad 5.85. Soilja 5J0i Varšava 0.0028, Dunaj 0.0078(575, avttf. žig. krono 0.0079.
TRST. Pariz I35.25-IJ5.75, London 104.80—105.05, N*wyork 22.65—22.75, Boriln 0.0035—0.0045, Praga 67-25—67.75 Zagreb 23.70—24, Dunaj 0.0315—0.0325, dinar 23.70—24.10, dolar 22.65—2X75, funti 104.60—104.90, avstr. krono 0.032 do 0.0335.
DUNAJ. Bcc,«rad 731—735, Boriln 0.066—0.086, Budimpešta 2,15—2.25, Bo« karešta 354—356, Ix>ndoa J25.500 do 326.500, Milan 3094—3106, Nowyork 70935-71185, Pariz 4192-4200, Praga 2110—2120, Sofija ft3!5—642. Varfava 0.31—0.33, Curih 12685—127351 vala. t e : dolarji 70560—70960, levi 616—624, nemike u>aiko 0.0625—0.01025, funti 323.700^325.300, fr. franki 4145—4175, lire 3070—30"0, dinarji 722—728, poljsko marko 0.30—0.34, lejl 353—357, ivicarski franki 12550—12650, češko krono 2093 do 2108, madt krono 1.90—2.10.
PRAGA. Dunaj 4.575, Berlin <m Rlra 149.75, Budimpešta 11 JO, Pariz 201.25, London 154, Ne\vyork 33.70, Cw rlii 604JO, Beograd 35.675.
BERLIN. Dunaj 11.47, MIlan 32.917.50 Praga 23.440, Pariz 44.581, London 34.912.50, N«wyork 758.100, Curih 13-1.662J0, Beograd 8097.50.
LONDON. Beograd 430—440, Berilu 4.500.000—5,000.000, Newyork 459.23 do 459JO, Pariz 75.75-75.80, Dunaj 325.000 do 335.000, Varšavo 600.000, Budimpešta 70.000, Bukarešta 800—910, Sofija 450-455.
NEW YORK. Beograd 105, London 459.25, Berlin 0.0103, Milan 438, Curih 15.85, Praga 295.75, Dunaj 0.146275. Bu< diinocšta 0.45. Bukarešta 51.
Albarcl!'? Im Misla
antanta
V	ladnjl dobi ne vedno čeSSe pojav« Tjajo glasovi o poskusih, da ae Albanija približuje Mali antanti ter državam, ki io v ozkih zvezah z njo. Razglaša sc celo projekt, da postimo eden od ru» munsldh princcv — vladar Albanijo.
Te vesti, osoblto pa glasove o projek« tiranih dinastifnih zvezah, je treba sprejemati z največjo rezervo, ker je zelo verjetno, da imamo opraviti samo z navadnimi kombinacijami, Kljub temu pa pričajo mnogi znaki, da konsolidacij« v Albaniji vendarle napreduje in da na, stopi v nepredaljni bodočnosti logična potreba, da se država Sklpetarov opre« deli tudi v vnanji politiki in da se od« loči tudi vprašanje vrhovnega poglavar« ia. S tem bi postalo aktualno tudi po« cjavje o razmerju Albanije do obstoje« čih političnih skupin. Kam bodo vlekli Albanijo stvarni interesi?
Ko so pred časom nastali nemiri v so« verni Albaniji in se je katoliški del pre« bivalstva uprl tiranski vladi, so kazali vsi znaki, da je pobuna delo rimske di« rlomacije, uspeh italijanskih agitator« jev. Takrat sc je znova pojavil klic po — princu Wiedu ter njegovem sinu, ki naj bi postal vladar Albanije. Toda ti« ranska vlada je ostala gospodar sitna« cije.
Ako vzamemo zrn osnovo simpatije albanskega prebivalstva samega, more« mo konstatirati le, da obstojajo med katoliškimi Albanci prijateljska čustva za Italijane, kar je v glavnem plod pro« pagando še iz turške dobe. Kutoliški Albanci so sc šolali največ v Italiji in domala vsi njih izobraženci Izhajajo iz italijanskih šol. Med muslimani jc stvar drugačna; njih voditelji Btojo glede vzgoje prej pod vplivom zapadne Evro« pe. Vprašanje je, če morejo politični no« gibi voditi sedanje vladne kroge tiran« ske na stran Italije, ali na stran vzhod« nih sosedov.
V	Albaniji se nahaja sedaj precej Arnavtov, ki so se umaknili tjakaj z na. šega ozemlja, osobito iz pokrajine Ko« sova in Mctohije. Ti clcmntl imajo stremljenje podvreči imenovane predele arnavtski oblasti, toda malo je verjet« nosti, da bi hotela tiranska vlada taka stremljenja sprejeti za svoja. Kajti dr« žava, ki se šele ustvarja, ki komaj drži pod oblastjo svoje podanike, ki mora na novo, takorekoč iz nič graditi osno« vo sleherni organizaciji, in ki šteje na« posled komaj 700.000 prebivalcev, taka država pač ne more usvojiti politike nc« varnih rcvcndikaclj teritorija dvanajst« milijonske sosede.
Nasprotno pa z naše strani danes ni teženj, da bi si hoteli prisvojiti alban« sko ozemlje. Res da nismo dobili onih meja, ka',:or smo želeli, Skadar je ostal na oni strani, a vendar danes ni naš smoter, neposredno razviti vprašanja mejne korekture. Zato lahko rečemo, da je Albanija v bližnji bodočnosti naj« manj toliko vama pred našimi aspiraci« iami kot pred italijanskimi. Nasprotno pa mora biti zanjo strah pred Italijan« skim gospodarskim Imperializmom, do« čim je v tem pogledu z naše strani po« vsem varna.
Mogla bi priti v poštev še tretja mož. nost, to je, da bi se skušala Albanija postaviti na stran Bolgarije ter Madžar« ske in tako nasprotovati nam. Ravno pri kosovskih emigranti): obstoja tako nignenje. Toda dvomimo, da bi se v Tirani mogli ogrevati za tako politiko, ki je oa Balkanu žc tolikokrat doživela svoj polom.
Albanija jc na znotraj in na zunaj v /oložaju, ki zahteva miru, čim dolgo« trajnejšega miru; tega pa ne bi dosegla na podlagi ljubimkovanja z našimi na. sprotniki, marveč v prijateljstvu z nami ■n politično skupino Male antante.
'© na <Ear58i<!&
Nahajamo se na predvečeru konference v Sinaji. To priliko spretno izrablja Italija. Pred par dnevi Je razstrosila v svet lažnjive vest! o skorajšnjem razhodu Male antante. Njeno splctkarstvo pa s tem še ni izčrpano. Poleg pritisk:: na Romunijo ter na Albanijo pritiska Italija tudi na Grško, glede katere se nnibolj boji, da bi ojačila fronto Jugoslavije, češkoslovaške In Runnmlje.
Eden od najvplivnejših Italijanskih listov, »Glornale d' Italia., prinaša te dni pod naslovom .Dodckancz. članek, ki iako očitno razkriva Italijanske imperialistične težnje napram Qrčiji. Avtor članka je Cesare Tumedei, kl zahteva, da Italija takol reši dodekaneški problem na sledeči način: da anektira otok v celoti, ter ga izkoristi in kolonizira z italijanskim prebivalstvom.
Aneksijo io treba izvršiti takol, In sicer z zakonom. Na vzhodu Sredozemskega morja mora postati Dodekanez trdnjava italijanstva. Trdnjava v agrl-kulturnem in demografskem pogledu.' Tudi v pogledu trgovine se mora Dodckancz povzdigniti. Treba ie graditi Inke in skladišča ter r;:-'i pospeševanja trgovinskih odnošalev zgraditi proste Inke. Zemljo na otokih le treba obdelati, obenem pa zahtevati nazal državna zemljišča, katera so danes v posesti Grkov. Ta zemljišča bi se morala prepustiti Julijanskim kolonistom. Skratka, treba Jc na Dodekanezu postopati na isti način kakor dela Francija v Tuniziji ln Anglija v Palestini.
Ta posel le po mnenju članknrln zelo delikaten In težak, toda ima možnost, da popolnoma uspe. Italijanske fašistov-ske organizacije bi morale na Dodeka-
nat poslati TO do JO ttso! Italijanov, ta
stvar bi bila gotova.
Članek citiranega lista Je gotovo izšel očitno insplriran, da se Izvede pritisk na Grčijo v momentu, ko le vprašanje nlenega vstopa v krog Male antanto dospel v aktualno fazo. Dobrodošel pa Je v sedanjem trenutku teinbo!|, ker popolnoma razgalla nesramne na mene Italijanskega Imperijalizma naSie dozcrnskcin morju.
Pritisk ?
$pl!©raska afera w Zagre&M
Glavna oseba Jo špljon št. 11-22.
Po prvih zaslišanjih v Zagrebu se je splošno sodilo, da jo glavna oseba pustolovka Danica Androllč, kl Je ves čas zaslišanja dajala rnlsterijozne Izpovedi o delovanju »šplonske družbe«. Kakor pa sc Je poznele dognalo, si Je Androličeva mnogokaj izmislila, da celo stvar prlka-žo bolj romantično.
Sedaj Je nastopil nenadoma preokret in Je vsa pozornost obrnjena na novo osebo, namreč St 11-22, kl Je bila «šef» te špljonske družbe. Adrollčeva trdi, da tega človeka, kl le špljon sosednje države v Zagrebu, pod drugim imenom sploh ne pozna, akoravno se le po lastni trditvi dnevno sestajala ž njim. On JI Je odkril tajnost ključa za dešlfrlranje. Androličeva mo je prinesla z Italijanske meje pri Postojni 12 zaupnih šplonsklh aktov s 4 ključi za dešlfrlranje, Id Jih Je Imela razdeliti v Zagrebu, Slavonskem Brodu, Beogradu in Skoplju. Vse te stva ri Je dobila v Postojni od 2 Italijanskih špllonov, bivših n.-o. oficirjev. V Zagrebu Jo s št. 11-22 često delala izlete; ž nJim sc Je sestala še na dnn aretacije. Androličeva Izpoveduje, da se le v Zagrebu učila šller 7, v Postojni pa 14 dni. Slfra Je sestojaia Iz 40. strani tajnih znakov na pergamentu s potrebnim tolmačenjem. Izročila le en ključ preiskovalnemu sodniku In s pomočjo tega ključa so bila dešlfrirana Imena nekaterih oficirjev, kl so se nahajali v zaplenjenih spiskih.
Spočetka je Androličeva zatrjevala, da je poročena z dr. Dimovičem. Poznoje pa jo to svojo izpoved spremenila sledeče: V njono beograjsko stanovanje so prišli duhoenik in dva oficirja; prisilili so jo. da se je poročila z vojnim zdravnikom dr. Dimovičem. Kmalu potem pa so zopet izginili iz njenega stanovanja. Dobila pa je nekaj časa pozneje obvestilo, da jo njen mož umrl v ekopljnuski bolnici. Ko jo odpotovala tjakaj, je pa zvedela, da to ni res, temveč da je njen mož živ in jo vodja bolgarksili kornita-šev, z imonoin vojvoda Divljanskl. V Skoplju je dobila deto. kl je pa kmalu umrlo in bila je celo zaradi sumnje de-tomorstva aretirana, po 10 dneh pa zopot puščena v svobodo. Bavila se je tudi v Skoplju s špijonažo, zraven pa se je zaljubila v nekoga kapotana Krušnjaka. Divljanskl jo jo zaradi tega mučil na raz. ne načine. Slekcl jo je do golega, jo pekel po rokah ln nogah ter ji zabijal žeblje pod nohte. In v resnici ima Androličeva sledove tega mučenja po telesu. Pozneje je bila v Bitolju v špijonski službi, odkoder so jo odposlali v Beograd z naročilom, naj bo vtihotapi v politične kroge.
Knjigovodja MllnariC je dovolil An-droličevi, da je v njegovem uradu na stroju prepisavala špijonske akte, ter ji pomagal tudi sam pisati.
Osumljenima bivšima a.-o. oficiroma Siršu in Ivanetiču se ne da ničesar pozitivnega dokazati.
Včeraj so prisosteovali zaslišavanju Aridroličeve v Beogradu tudi nekateri novinarji, kar pa je ni niti najmanj že-niralo. Bila jo, kakor ves čas, kar jo v preiskovalnem zgpora, zelo dobro razpoložena in kar z lica se ji bero veselje, da se javnost zanima zanjo.
Politične
M?M
+ Konferenca armljskih komandantov. V četrtek je ministrski predsednik Nilcola Pašič konlerirai z armlj-skirni komandanti generali Mllosavljevi-čem, Smiljaničem, Pešičem In Tucako-vičem, kl so mu poročali o stanju svojih armij. Govorilo se le tudi o zakonu o ustrojstvu vojske hi mornarice. Konferenci Jc prisostvoval tudi zunanji minister dr. Ninčič.
+ Nova stranka v Bosni. Sarajevski »JugoslavcnskI list« poroča, da sa v kratkem osnuje nova stranka za Bosno in Hercegovino na principih državnega in narodnega edinstva ter na ravnoprav-nustl vseh treh plemen. Olavnl pokrjt-niki so bosunski franjevcl, kl nameravajo z novo akcijo postaviti radičevstvu močan protiutež. Med bosanskimi Hrvati vlada za novo stranko baje velik interes. Hrvatska pučka (klerikalna) stran ka pa bo v kratkem tudi formalno Mkvl dirala.
+ Dr. Šusteršlč o klerikalni ljubezni do Radiča. Glasilo dr. Sustc-ršl-ča «L|udski tednik« piše: «Po našem mišljenju ne more biti niti najmanjšega dvoma, da pride v doglednem času do odcepa SLS od federalističnega bioka odnosno od Radiča, kakor hitro postane njegova družba nevarna za klerikalne junake. V tem hipu bodo voditelji S! S točno zapustili g. Radiča, ga prepustili niegovl tisodl in sc pobrigali z Isto točnostjo za svolo lastno kožo in svol žep. To odgovarja glavnim maksltnari klerikalne taktike, v kater! sc odlikujejo po «joklei;i-> doslednosti, ker sloni na obeli edino zanesljivili svojstvih današnjih prvakov SLS: na kukavičnostl In nožre-
Snosfi. Radie v trott fe trne! njihovo
bratsko ljubezen ln vdanost. Radič v nesreči sme trdno računati, da ga izdalo In prodalo. Kdor tega ne vorjamc, se bo hitro prepričal. Zdi se nam, da pismar-JI že IJČcJo formulo, po kateri bodo Izvršili svoje dejanje, da malo lepše lz-gleda.. Prinašamo to sliko klerikalcev v dokaz kako sodilo o SLS ludle, ki so bili dolgo vrsto let v njenih vrstah,
+ O malem Kosovu piše zagrebški «Hrvat» ln se z ozirom na radlkalske grožnje roga vladi, češ: 24. t. m. je vl-dovdanska ustava doživela mah Kosovo. Kaj le ostalo cd pompoznlh napovedi? Ničesar, razen Izročitve Radiča In nekaterih nlegovih poslancev, to le v torek zaključil radikalski klub, ampak s prlstavkom, da aretacijo odlaga do druge prilike. Ta sodba bo torej kakor Da-moklolev meč visela nad Radičevo glavo: «Ako ne boš dober, pojdeš v luk-nlol. To le vsa državniška modrost razglašene beogralske gospode. Vse zasnove z razžaljen Jem Veličanstva, Oagllar-dljem In Radlčevhn begom niso uspele. Tako Je radikalska vlada zopet enkrat sllalno dokuzala, da doseže vse, česar ne želi. — Nesramna Ironija blokaškega lista Je žal v mnogem oziru utemeljena.
Po svetu
—	Prebivalstvo Avstrijo štele po
ljudskem štetju z dne 7. marca t 1. 6 milijonov 526.601 oseb. Posamezne zvezne dežele so štele; Nižjo Avstrijsko 1,478.697, Gornje Avstrijsko 873.702, Sol-nograško 222.731, Štajersko 977.350, Koroško 370.432, Tirolsko 313.699, Vorarl-berg 139.968, Burgenland 286.299 prebivalcev. Mesta so Imela nastopno število prebivalcev: Dima) 1,863.783, Oradec 152.731, I.lnz 101.347, lnnsbruck 86.365, Salzburg 37.821, Wlener-Ncustadt 36.935, St. POIten 31.626, Celovec 27.423, Steyr 22.123, MOdllng 18.695, Beljak 16.796, Wels 16.409, Baden 14.579.
—	Dva novn grobova faraonov odkrita. Howard Carter, znani egipto-log, kl )e z lordom Carnarvonom odkril grob kralja Tutankamona, poroča v »Times., da sta v bližini griča, k)er se Je nahajal Tutankamon, odkrita še dva grobova faraonov. Carter domneva, da se v teh grobovih nahajata mumiji faraona Kamesa In Achmesa.
—	Legar v Nemčiji. Iz Borilna poročalo, da ]e po mnogih pokrajinah Nemčije razširjen legar. V Alfeldu pri Hannovcru Je zahteval žc 15 smrtnih žt-tev. Zlasti v Mecklenburg-Schvvcrlnu se legar opasno širi.
—	Slngapore — pomorsko opori-Sče za angleško vojne ladje. Angleška vlada In parlamentarni odbor za državno obrambo sta sklenila, da se Sin-gapore utrdi ln uredi kot pomorska baza za angleške volne ladje. Obenem se število angleškega stacijonarnega bro-dovja na Vzhodu pomnoži.
—	Zadnja dragolina ZHe Parmske na prodaj. Ekscesarlca Zlta Je v taki denarni stiski, da se Je odločila prodati baje svoj zadnji dragulj, originalen flo-rentinsld dllamant, kl lo bil nekoč last Medičejske hiše. Dllamant tehta 139 ka-ratov In je vreden okolu 120 milijonov dinarjev, katere hoče Zlta porabiti zase in za vzdrževanje svojega «dvora».
—	Največja bomba, vržena lz ae-roplana. Blizu Washlngtona so ameriški zrakoplovcl napravili Intercsanten poizkus. Vzeli so s seboj v aeroplan največjo bombo, kl je bila dosedaj napravljena. Bomba le merila 4 m v dolžini, tehtala je dve toni In le bila nabita s 1000 kg eksplozivnih snovi. Iz višine 1200 m so bombo vrgli na zemljo, kjer Je razrila tla 21 m na široko ter prodrla 9 metrov v globino.
—	Pozabljen velikanski meteor zopet najden. Iz Argentlnile poročajo, da so zopet našli popolnoma pozabljeni znameniti meteorit, kl je pred davnimi leti padel na zemljo pri OtumpI v argentinski provinci Chaco. Meteor Je težak okrog 600.000 kg in obstoja iz železa, v katerem se nahaja 5 odst. niklja.
Umetniška razstava v Vukovaru. Grafik prof. Dragutin Renarič je to dni v Vukovaru priredil razstavo svojih del, ki obsega nad sto slik. Moraličen uspeh razstave jo velikanski. Vsled toga so jo Renarič odločiL da razstavi svoja dela tudi v drugih večjih mestih našo države.
Uspeh Pecije Petroviča v Pragi. Te dni se je vršila v Pragi premiera Petro-vičove komedije «Cvor», kateri jo prisostvoval avtor osebno. Komedija je dosegla popoln uspeh. Občinstvo je priredilo Petroviču prisrčne ovacije in ga je opetovano klicalo prod zastor.
O naših dijaških Internatih. Dr. P. Strmšek. Maribor 1923, izdal Dijaški dom v Mariboru, tiskala Mariborska tiskarna. 16 strani b sliko mariborskega Dij. doma. Priporočljiva brošurica za tiste, kl Izročajo svojo deco tujim ljudom v oskrbo in vzgojo. Objektivno presoja, koliko lahko nudi dober internat mladini, no zamolči pa tudi Bončnih Btrani. NI vsak učenec za življonje v zavodu. Mnogo drobnih uiigljajov in lastnih Izkušenj dvigajo knjižico nad prigodtiost.
R. Silvin: «Hudobna hči». V založbi Fr. Zupanca v LJubljani (Tržaška cesta 24, 1. nadstr.) je Izšla »Hudobna hči», povest lz kmečkega življenja. V njej nain pisatelj riše dogodko, ki so zelo blizu našemu življenju na deželi. Polog uvodno povesti, po katori nosi naslov e.ela knjiga, se v publikaciji nahajajo še črtice: Pastirček ln nastiriSica. Mlada
fJuDozen, Zemka kaprroa. Ulaaa frtev,
Pri križu, Sirota, Strah v gozdu, Nevarni berač In Silvija. Otivo je vseskozi lahko: pisatelj je vsako suov skušal obdelati na poljuden način ter so mu je to mestoma lepo posrečilo. Za ljudske knjižnico na kmetih bo »Hudobna hči. kaj pripravno berivo, zato jim bodi knjiga priporočena. Naroča se na zgoraj omonjeni naalov In so razpošilja proti vposlanemu znosku 15 dinarjev.
Delen Rljavčev angažman v Osljeku. Naš rojak, tenor Jos. Itijaveo je podpisal z osiješklm gledališčem pogodbo, s katero se obvezuje gostovati 15 do £0-krat v novi sezoni. S tora je vprašanje tenorja na osiješki opori (ki si je zagotovila tudi povca Sovllskega) rešeno.
Mrdklubsko in internacionalno plavalno tekmo priredi Hašk dne 15. oz. 19. avgusta na Makshulrskem lezera v proslavo 20 letnicc svojega obstanka. Pro-pozlcije so nastopne:
a.)	medklubska tekma In Waterpclo cup 15. avgusta: 1. 50 m lunlorjl, 2. 100 m prosti stil, 3. 100 tn prsno, 4. 1500 m prosti stil, 5. 4 X 50 m mešana štafeta, 6. 100 m dame prosti stil, 7. 200 m prosti stil, 8. 100 m hrbtno, 9. potapljanje 50 m na čas, 10. 100 m stransko, 11. 4 X 200 m štafeta prosti stil, 12. skoki (6 enostavnih, poljubno), 13. WaterpoIo.
b.	internacionalna tekma 19. avgusta: 1. 50 m JuniorJI, 2. 100 m prsno, 3. 100 m prosti stil, 4. 100 m dame prosti stil, 5. 4 X 200 m štafeta prosti stil, 6. 300 m dame prosti stil, 7. 400 m prsno, 8. 200 m prosti stil, 9. 100 m hrbtno, 10. potapljanje 50 m na čas, 11. 100 ni stransko, 12. 4 X 50 m mešana štafeta, 13. skoki (6 enostavnih poljubno), 14. VVaterpolo (finale).
Tekmovanja se vršijo po pravilih J. P. S. Prijave nal se poSIJeJo referentu plavalno sekcije Haška g. Esapovlču, Zagreb, Petrlnjska ulica 46/11 do dne 5. avgusta za obe tekmi s prilavnino 10 Din za točko, za štafete in Waterpolo 25 Din. Inozemski tekmovalci ne plačalo prijavnine. Prijave brez prilavnino so nevellavne. — Zmagovalec v Waterpo-lo dobi definitivno pokal, pri vseh drugih točkah dobiio prvi trije okusne iubl-larne Haškove plakete. Tekmovalcc, ki bi postavil kak nov jugoslovanski rekord, dobi častno darilo. WaterpoIo cup: Igra se na inedkiubskem tekmovanju dne 15. avgusta, zmagovalec cupa igra 19. avgusta z dunajsko liakoah. Pokal preide v trajno lastnino zmagovalca.
Dolžina plavalnega prostora znaša 60 m, globočlna Je na najbolj plitkem mestu 1.50 m.
Vardar (Beograd) : Ilirija. — Danes In Jutri ob 18. url se vrši na prostoru Ilirije nogometna tekma med beogr. S. K. Vardarjem ln Illriio. Sodeč po zelo ugodnih rezultatih, ki lih Je dosegel Vardar tekom letošnje sezone, bosta nudili obe tcltnii zanimiv šport in napet bol. Moštvo Vardarja je sestavljeno sledeče: Adasevlč-Marjanovlč, Stakič-DJur-dlevlč, Milutinovič, Jocič-Petrovič II, Joksič, Bandič, Atanackovič, Petrovič I. Oba branilca, en krilcc ln dva napadalca so nastopili letos v reprezentančnem moštvu Beograda. — V odmoru današnje tekme se vrši zaključni tek na 200 m za klubsko prvenstvo S. K. Ilirije ter v odmoru jutrišnje tekme tek na 800 m. — JuniorjI Ilirije Igrajo Jutri ob 16. url ob ugodnem vremenu z mladinskim moštvom »Rakovnik.,
ŠOŠTANJ. Dne 22. julija je bil zlet sa-elnjskega orlovskega okrožja deloma v Šoštanju, deloma pri župnl cerkvi sv. Mihaela v Družmirju. Predstojništvo mostno občine Šoštanj je v sporazumu z občinskim odborom dovolilo, da je ob toj priliki na trgu lahko maša in nagovori. Tudi okrajno glavarstvo v Slovonjgrad-cu se je izjavilo, da nima ničesar proti nameravani prireditvi. Ko so postavili na trgu večji mlaj in 2 manjša, ni temu nasprotovalo mestno županstvo in izrecno pritrdilo, da sta mlaja z napisom lahko na cesti pred kolodvorom. Drugi dan to je dne 23. julija, je prejel župan šo-štanjski dopisnico s poštnim pečatom 23. 7. 23., ki se dobesedno glasi: »Srbski svinji in županu mesta Šoštanj! To ni jurist. ampak fašist. Videli ste in občutili še boste našo roko. VI kot zakleti Srb in Sokol nas ne boste mučili. Sami. le mi si bomo odstranili srbsko verigo, se rešili sužnostl. In ti, zagrizenec, zakleti Srb, boš trpel šo v grobu, poprej pa na zemlji našega naroda.. Ali je res samo naključje, da jo bila dopisnica napisana In oddana na pošto 22. julija 1923, to je na dan orlovskega zleta? Ali nI vsobina te dopisnico verna »lika mišljenja, s katerim so okužili klerikalci naš narod?
ROGAŠKA SLATINA. V četrtek dno 26. Julija se je vršil II. nastop moškega naraščaja društva Sokol Ljubljana v paiku pred Zdraviliškim domom. Ze ob 17. uri se je začelo zbirati občinstvo na prostoru, točno ob 18. uri pa bo jo pričela telovadba. Spored je bil isti kot na Bledu. Edino vaja z gorečimi kiji so be morale preložiti na 22. uro, ker bi sicer no prišlo do efekta. Občinstvo jo bilo tako navdušeno, da skoraj ni hotelo zapustiti tclovadlšča. Zvečor se je začel v dvorani Zdraviliškega doma običajni »Anin ples». Odmor je uporabil naraščaj za nastop s goročimi kiji pred domom, ki so gostom in narodu tako ugajale, da i so se morale nonoviti. Sledile so še sku-
pine. dlMUuci io Kljun aežju zztrajati g0 konca ter priredili čilim telovadcem v«, liko ovacije. Jutri odpotuje naralčaj ptP. ko Zagreba na Sušak, kjer priredi Hi.
akademijo.
MARENBERG. Svoječasno smo poro, čaii, kako Bi tukajšnji Nomol rišejo ho. dočo avstrijsko mejo. Sedaj so si začeli postavljati celo državue obmejne karan«. Seveda avstrijske! Tako je postavila pred kratkim ga. S. Schober na svojem trav niku južuo trga pri mostiču, ki vodi pro. ko potoka, za hišo gostilničarja Preglau, avstrijski državni mejnik iz Xn. cone 06 z napisom «Oo XII/06». — Take mejnike jo postavljala samo razmejitvena komisija iu jo bil ta kamen gotovo pro-poljan iz avstrijske strani, da priča in kaže: To je naša prava meja. — Corav-no stoji na precej prometnem mestu, ga oko postave šo ni zagledalo. Slovensko občinstvo pa se čudoma vprašuje, če js mogoča taka predrznost izzivanja! Izzi. vanjo se je še povečalo po volitvah, odkar so dobili s pomočjo slovenskih gla-nov poslanca Schauerja, kl jih hodi več. krat sem navduševat. Kjer lo morejo, pokažejo svoje sovraštvo do Slovencev in države. Njihove trditve, da so lojalni državljani, so Bama hinavščina. Zato poživljamo vse oblasti, da posvotijo naSi severni moji. zlast.1 trgu Marenbergu, odkoder so razvija agitacija po celetu Pohorju, malo več pozornosti. Sicer smo Slovenci tudi precej sami krivi, da H nam tako godi. V hranilnici, ki jo izključ. 110 v slovenskih rokah, je 5e vedno nastavljen kot tajnik z lepo plačo g. F. Lu-kas, ki ne zna niti besedo slovenski in ja eden glavnih nemških agitatorjev. Imamo dovolj sposobnih slovenskih urad nikov, ki bi z veseljem sprejeli to službo. Zakaj vzdržujemo svoje sovražnike! Poživljamo merodajue faktorje, da tudi v tem oziru napravijo red, zlasti, ker t« v hranilnici fe vse rešuje in vodi v ner> škem jeziku.
PesiitoiSfoe meditaciji©
Da je vse v naturi urejeno neskončno modro? Da je urejeno vse, kar vidi! okrog sebe, pametno, to se pravi naj« pametneje, kar si sploh zamisliti moreš?
Težko jc biti nepokorno bitje in dve miti, ali še težje je očitno tajiti, kar se očitno izpričuje. Mcdltirajmo tedaj in rezultate položimo na nedolžno tehtnico, filozofskih ali celo metafiziških z«, ključkov ne delajmo.
Vzemimo počitnice. So Ljubljančani, ki jih ta čas ni v mestu, marveč so si razprostrli šotore tamkaj, kamor ne so, žo vročina iu prah. Še več pa je Ljub. ljančanov, ki so ostali doma in ki lo z nevoščljivostjo še mislijo na stare dni 7 letovišči, s kopanjem, smrekovimi go, zdi, tihimi večeri v planinah, idilami v samotah kjerkoli. In Ljubljančan tegj drugega tipa — anno 23., — če pogledi na karto ali na vozni red in meri od' dalj<-nost na primer Bohinja — ali oi prisiljen dvomiti nad neskočno modrost' jo prirode? Bohinj je prazen, to se pra. vi, prostora ima za tisoče in tisočo le' pote željnih Ljubljančanov, a Ljubljani čan si želi Bohinja — in vendar ost.u neta vsak pri svojem, hrepeneč drug pc drugem.
In po tej poti premišljevanja pridemo do delikatnega prirodno « ekonomske;;i problema, ki je nevaren za dušni tr.it pravovernih.
V naši širni kraljevini, ki ima obilo večjih mest, se lepi ietoviščni kraji ns morejo razviti primerno, ako ne ležijo v primerni bližini glavnih mest. Švicav ska letovišča razpolagajo s svetovno publiko in niso toliko navezana na le kalno lego. Pri nas n. pr. pošlje vsak kongres nekaj svojih udeležencev iu Bled, vsaka nedelja nekaj izletnikov it Ljubljane in vse to pomaga držati Ste vilo letnih gostov in konzument na zadostni višini. Vse to velja o Bledu, toda šc tu je znatna razdalja precej neugod' na. Toda Bohinj ostane pri tem čisto v scnci, nanj ne odpade mnogo z mize bogatinovc. Bohinju manjka veliko mc< sto, ki bi ga zalagalo s konzumenti bo< disi čez leto kot ob času sezone, letne in — za šport — zimske. Tako mesto zanj bi bil Trst z Gorico. S tem, da je Bo, hinj izgubil Trst kot gospodarsko za< ledje, je usoda tega prekrasnega alp« skega dragulja za dolgo zapečatena; ostal bo nekaka depandansa ne da bi so mogel razviti v samostojno pozicijo, ka' kor je kazalo po L 1908., po zgradbi bohinjske železnice.
Pa še drug odstavek Istega poglavja, predstavljajmo si, da ima Beograd v svoji neposredni bližini — Bohinj. Koli« ko veselju, lepote in koristi bi dal sto' tisočem ta kos naše žemljice, dočim leži sedaj neizrabljen v svoji veličastni sa' moti
A da vam ta nedolžna meditacija no bo služila v nečimurnl avtonomlstični na' puh, poglejmo daljo. Pallč Je »rečen, d» ima Subotico za sosedo, drugačo bi sa mu niti od daleč no godilo tako dobro. Ilidža sama po sebi kljub svoji zdravil' nosti gotovo ni vzrok velike slave, mar« več šele neposredna bližina Sarajeva, deželne prestolice. Nasprotno pa mnogo lepša Plitvička Jezera nimajo toliko g°' stov, kakor bi zaslužila. Kaj šele. nO mnogo manj lepo Plivsko jezero z Joj' Ci:,u in veličastnim slapom. Prestavite Jajcu v bližino Novi Sad ali Zagreb aH vsaj Osjck, da no govorimo o Splitu. Beogradu — In videli boste, koliko ko« rlstl na obe stranll
Meditacijo bi mogli v tej smeri nada< ljcvatl šo dolgo, ali nauk io razviden ža iz dosedanjega.
Ainte»«h itim
Politični odmevi
Nova Evropa
Sedaj, k« m ni* Je »vioptkth drlav ioloiene ln tkoraj t vseh državah 1» vrieno tudi Ijudako štetje, d moramo ustvariti atatiatlCno sliko nova Ev rop*. Evropa It« J« dan«« 443.J milijonov pro. blvalcov, Pred svetovno vojno Jih Je |m«U 467J milijonov; naaadovala J* tO« rej n 25 milijonov prablvaloev, V na« tlednjom navajamo prebivalstvo pota. muuih evropskih držav ter dodajamo tudi njhora povrilnoi
		prt*
	km>	blvalcov
Rusija (evropska)	4,131.600	93,135.000
Nemčija	470J00	39,183.000
Anglija	344.000	44J1J.UOO
Francijo	S51.000	39,402.000
Italija	312.600	38,836.000
Poljska	383.300	27.160.000
Ipanska	506.700	21.J03.000
Rumunija	294.200	16.262.000
Ceikoelovalk*	140 J00	13.602.000
Jugoslavija	■M9.000	12,017.000
Madtaraka	93.000	7,980.000
Belgija	30.400	7.46Z000
NUozomsks	34.200	6.865 000
Avstrija	84.000	6,428.000
Portugalska	91.900	6,399.000
Švedska	448.300	5,954.000
Bolgarska	103.200	4,861.000
Švica	4U00	3,880.000
Finska	387.600	3,403.000
Danik*	44.400	3,289.000
Mandata.	69.400	3,216.000
Grika	128.700	3,152.000
Norvotta	323.800	2,650.000
Litva	58.700	2,546.000
Latiika	65.800	1,864.000
Turčija (evropska!	24.000	1,500.000
Eatonlja	47.600	1,109.000
Albanija	30.800	890.000
Luksemburg	2.600	264.000
Islandija	102.800	95.000
Sareko ozemlje, ki meri 190 kvadrat.		
3rtt* HM obdrUti mkaj otok«? le pod pogojem, d« bodo oetrva v bllllni aslj-tke obal* domlUtarlzlnuia. Izvrstno as js pri sporazuma s Turki odrezala lallja. kateri j« oeUJ Dodekanea in M Ji J« priznala pravica prosu?* prehoda akoil morsk« olln* b po traku »s Jas* miru In rojns. TurSlja js pridobila tudi i določbo, da h kapitulacij* ukinejo, narodnostnim manjšinam pa priznajo pravico po vzorou Poljak* ln Ceškotlovašk*. Ino-zemcl so odtlej v Turčiji podvrisul on-dotnlm državnim zakonom. Med določili finančnega značaja js u Turke najvat-Dejfta ona klavtula, U oevoboja Turčijo odpla&l innoo*kth bonov v »lato.
I« »nspsjii, mamm Tarttja. To pogodbe fepopotajnjaje •» BUrl dodata* pogodb«! ta siosr; pogodba • morskih ožinah, katero podpišejo vsa gori omenjen« držav* Ur Bolgarija ta poiiMije Rusija ▼ Carigradu; pogodba o tralki maj, ki nost podpis« algnatnrulh sil. Italije In Bolgarske; pogodba e pra-vioi naseljevanja ln aodni pristojnosti ter trgovski dogovor. K Mam prid« I« 12 protokolov, ki vsebujejo saplsulk o amnestiji turško Izjavo o vprašanju zdravstva, turško izjavo o todnl upravi tn zapisnik o koncesijah, protokol * Tracljl zapisnik o podpisu pogodb* po Jugoslaviji In drugo. Skupno obsega iporazum s Turki 18 diplomatskih spisov. Mirovna pogodba vsebuj« 146 členov In j* »»stavljena lz osebnega, finančnega ln gospodarskega oddelka, 1» oddelka za promut-na ln zdravstvena vpraianja ter 1» »plol-
Mlrovno pogodbo ao v torek podpisa-1 rdh in posebnih določb.
Naši kraji in ljudje
»Slovenska mati"
aih kilometrov a 676.000 prebivalci lo ozemlje Gdanako, ki meri 1900 kvadrat« nih kilometrov i 357.000 prebivalci, ata pod vrhovno oblastjo Zveze narodov.
Majhn« državic« ao nadalje: Reka s 65.000 prebivalci. Mouako s 23.000, S»n Marino s 12.000, Llachtenstein z 11.000 ln Andora s 5000 prebivalci.
Gibraltar ln Malta ■ 362.000 prebival« d »U angleška last, otok Rod pa je lUlUanska kolonija.
Sporazum s Turk!
Povojna Evropa sl dolgo ni bila n» jasoom. kaj naj počne t Turčijo. V Se-vreau j« bilo otomanako cesarstvo razkosano. Nato Je sledila grško-turška vojna in popoln polom grška armado v Mali AiljL Grki niso mogli realizirati angleškega načrta, da a« Turčija kot Uritori-j&hia drtava docela uniči, cjeno oiemlje pa nudell med avropak« lntoreoents. Turčija je po grškem poraau v evropski politiki postala zopet Simtelj, s katerim je treba računati.
Kraj iklspanja Uh računov Je bilo švicarsko mesto Lausann«, kjer s« je dne 84. julija končno veljavno podpisala mirovna pogodba • Turčijo, katero sedaj representlra angorska narodna skupščina. Pot do sporazuma j« bila težka hi prva konferenca, ki je načela lani, ni obrodila sadu. Nepretrgoma so se pojavlja^ le komplikacijo mod samimi zavezniki Sele ko J« prišla Amerika ln podpisala s Turki pogodbo Chostor. s« jo zaveznikom posvetilo, da je treba turški problem rešiti čimprej, kajti v nasprotnem slučaju bodo poželi sadove evropskih porazov na turškem ozemlju — drugI.
Sedaj Je sklonjen mir, ki je Turčijo neverjetno rehabilitiral. 0 glavnih določbah lausannskoga miru smo le poročali. Turčija dobi nazaj Carigrad, me.ja njene držav« napram Bolgariji in Grški »e popravi v korist Islama, vprašanj« Iraka ostane začasno odprto, pomembna otoka Imbros ln Tcncdos se vrnata Turčiji, in
V	nedeljo du« 19. Julija bo praznik •Slovenske matere«. Slovensko ienatvo p* tudi »loveuakl možj« proslav« toga dna spomin na trn« najbolj vzornih ln zuačajnih Slorouk. apomln pokojne An« Dimnikov«. Na njeni hlM v Trbovljah Ji vzida letaka podriiinloa C. M. D, spominsko pio&rto.
V	bojih preti nasilnemu tujstva in v najobupnejših dobah našega naroda je bila slovenska lena ln mati edina, ki ni klonila nikdar, mater« *o učila svoje otroke slovenski peti. moliti in govoriti ter >o nam a tem rešil« narodnost. V prvih vrstah delavcev za našo pronveto. šolstvo, knjižovnost ln javni blagor so stole vedno »lovensk* Jene. Od Joslpln« Turnogradske-Tomanovo do današnjih modernih pisateljic In pesnic a« vij« dolga vrat> Imen »lovenskih len in deklet, ki ao uspešno pomagale orati slovensko kraškopusto literarno ledino; Slovenk« so sodeloval« na umetniških različnih poljih kot sllkarle«, pevk« ln virtnozinje, zlasti pa kot gledališke dlleUntke. Slovenke vidimo ie pol stoletja požrtvovalno delavue na tocljalnem. dobrodelnem in feministično vzgojnem polju, prav posebno pa v odborih družbe C. M. Zgodovino dela tlovenskega lenstva bo treba iels napisati. V nedeljo pa t« oddolže Slovenci nmj »ni vzornici rodoljubne doUvuostl »lovTOske žene. V Trbovljah M odkrije spominska plošča materi Ani Dimnikov!
Dne 12. Julija 1852 je bila rojona Ana; njen oče je bil Anton Plntar, kmetovalec, a njena mati Ana Pcklar, takisto Iz kmotifike hiše. 8olo Jc posečala v Trbovljah. Župnik Rašnlk v Trbovljah ln gostilničar Fr. Roš v Hrastnlkn sta vcepila Ani Ia njenem« bratu Alojzu plamiečo narodno zavest. Pri njiju sta čitala tlo-veivfk« knjig« In novic«, t njima »ta hodila na slovenske tabore, izletola na Vrbo na Prešernov dom ter povsod poslušala tožb« o krivicah, ki Jih trpe Slovenci od Nemcev In nemška vlade, hkratu pa tudi o slovenskih željah in o slovanskih bratih. Leta 1875 ee je Ana poročila a Fr. Dimnikom, s katerim sta ustanovila kmalu dobro uspovajočo gostilno v Trbovljah.
Neznoeno »o bile takrat trboveljske razmere za Slovence. Vse kar »o je smatralo za vzvišeno je govorilo nemško in bilo nomškiitarsko, Sloveneo in njegova govorica pa sta bila zaničevana ln preganjana. V takih Trbovljah je pričela Ana Dimnikova svoje naroduo delo. Vedno vesela ln polna humorja, si je znala pridobiti spoštovanje tudi pri najbolj z.v grizenih nasprotnikih. Bila jo originalna Jonska, vedno Izvirna v svojih Pomislekih, resolutna ln šaljiva, hkratu pa ljubeznivo robata, da se je prikupila vsakemu. Bazon tega jo imela vedno odprto roke ter za vsakogar vsaj dober svet ali tolažilno besedo. Nikogar, ki je bil v resnični bedi, nI pustila praznih rok.
podpirala j* zlasti potujoče dijake. Naročena na mnoga narodu« novin«, jih j« posojala vsemu okraju, njena bogata knjižnica pa J« bila Da razpolago vsakomur, kdor jo J« le hotel čitati.
Nikdar se ni hala pokazati svoj« narodnosti. In leta 1887 je bila njena hiša edina v Trbovljah, na kateri J* visela slovenska trobojniea. Leta 1894 so prvič padi« Trbovlje pri občinskih volitvah v slovensko posest ln je bil prvi »lovenski župan nedavno umrli Ferdo Roš. Ana Dimnikova j« kot neumorna agitatorica beležila rvoj prvi javni uspeh. Odtlej je bila Dimnikova hiša središč« narodnega dela v Trbovljah; v njej so M zbirali prvi »lovonaki trbovaljski pevci, tu se j« razvilo prvo Elovensko društvo «Zvon» tu s« je ustanovila moška podružnica 0. M. D. ln leta 1896 tudi njena t enaka podružnica. Tej Je predsedovala Ana Dimnikova oelih 25 let do svoj« smrti 0. M. družbi jo z redko vztrajnostjo nabirala član« ln članica. Udeložila se Je skoraj viak« skupščin«, posočala vs« večje narodne prireditve in sokolsko zle-te, bila je na Velehradu ln v Pragi 1891, ter t »Ljubljanskim Zvonom* leta 1910 tudi v Beogradu. Takrat Jo je počastil kralj Peter z ogororom.
Prav zaradi tega posota v Beogradu j« pokojniea med vojno mnogo pretrpela. Neštetokrat «o orožniki nadlegovali pokojnloo. toda vselej s« jih J« t »v o jim duhovitim, a tudi ostrim jezikom »nala odkrilatl Nedvomno bi bili tudi Ano Dimnlkovl intornlrall ali konfinirall. ako bi n« bila splošno tako priljubljena kot dobrotnica. vzorna gospodinja ln lena.
Rajna Vatroslav Holz ln Hlnko Pod-krajJek-Harambaša »U ji dala v tvojih potopisih lmo — »slovenska mati«. To im« s« j« pokojnlc« prijelo ln ji Je ostalo kot častni naslov do smrti.
Dn« lfl. januarja 1921 s« Je Ana Dimnikova v Hrastniku na pogrebu prijateljico Rozalije Rošov« preliladila. Dobila je pljučnico in še v smrtnih bojih govorila o Koroški, o Reki in Primorju. Veličastni pogreb, ki ao se gs udeležila poleg Sokolov premnoga narodna društva z zastavami, narodno ženstvo ter več tisoč prijateljev In znancev iz vseh slojev, je vsakomur pokazaL kako ugledna ln priljubljena je bila »slovenska mati».
V soboto se proslavi njen apomln. Preprosta slovenska Jena ostani vzornica našim bodočim pokolenjem!
Meštrovič v Ljubil a.mi
Naš kipar svetovne slav« Ivan Me; štrovič s« je te dni mudil v Ljubljani Ogledal sl je razvrstitev »vojlh dol v Jakopičevem paviljonu, v aredo popol« dne pa se jo sestalo z njim nekaj častil« cev njegove umetnosti v kavarni »Zve« zda». Meštrovič si je v spremstvu ogle« dal tudi zbirko «Narodno Galerije« Krcsiji. Kipar je delom sledil z zanimanjem ter se je čudil, dn je bilo v krat« ki dobi štirih let mogoče zbrati tako
MKtfMfto, IMrtia pokazati celotnega la vtMlranaiega navoja tlovesak* umetnosti, s* to je
le premlada. Vpliv« p« prav enotno, ker m J« odbor •Naroda« Galerije« do« tedaj omejil povečini aa dela naših lun praslonlstov. Zbirk* j« tako rekoč per« mauentna razstava kluba »Sava« ln te to Jamči za dobra kakovost Ubranih del
Potem ko al J« ogledala «Nar. Galo rijoa, m J« druiha a Meštrovlčom po« dala na ljubljanaki grad. Krasen raigiod i atolpa je napravil n» mojstre velik vtla. Saj j« to tudi ena najlepših atva« rl ki Jo moremo Ljubljančani pokazati gostom. Lep« Jo nala Ljubljana. Lahko »mo ponosni nanjo, poaebno ko Jo gl»« damo m višine, kjer se izgubljajo grelil nekaterih arhitektov U sadnjlh let.
Meštrovič j« bolj tih, s zelo prlkup. ljiv tn nikakor n« oiab«n. Rad »e po. taU, a nikdar ni zbadljiv. Spominja t« rad prejšnjih časov, poaebno dunajakih, ko sta bila ▼ »KasornengaMi« aoseda s našim Peruziijom. To J« bilo takrat, ko J« delal ns svoji skupini »Ttcnoi dei». Kako amo ta ie takrat divtH nje. govemu talentu 1 Treba J« bilo aamo vi. deti, kako mu raatejo Ilovnata člove« ika toloaa Izpod rok bres modelal Ta. krst je bil d»n»šnjl mojster ie lep dol« golas mladenič, sa katerim ae Je rada ozirala marsikatera mlada Dunajčanka. A lep je Meitrovlč ia danes. S« vodno ima lst« živo tomne oči in ona mlade« nlilu sata, čeprav so ae lasje presolili z glave na brado...
Po vrnitvi v mesto li J« Meštrovič ogledal Subičev« freske v šentjakobski cerkvi, svočor pa »e Je odpoljal proti Ztgrebo,
Branko Radičevid
(Ob Itlrldesetlotnlci prenosa »uirtnlh ostankov.)
Prlhodnjs loto proslavijo Srbi Itolet. nico rojutva svojoga znamenitega lirič. nega pesulka Branka Radičovtča, lotos p* proslavijo itiridesetletnico preuoas njegovih aomskih oaUnkov s Dunaja v srbsko zemljo v Stražilovo pri Sromaklh Karlovclh. Tudi spomin na U dogodek so proslavili v Karlovoih in v Stražllo« vem. Priredili ao nad grobom mrtvaga pesnika pomen, potom pa v Kariovcih primerno »veionost.
Po smrti pesnika, znanegs po globo« kem nacijonalnem čustvovanju, ki J« budil narod, por.obno pa mladino, ae J«
«a*9/ Mti&S HM, O* M ptUMMft KJt|
fovi »cmoki ostanki r Strallkfi*, • hM Uram J« Branko pek
•Zbogom oataj krasno StroKV>*9». Mnogi U J« ■ aveadloe kov'«t Mnogi reče: »Ao rajska tlikohi AJ'ko js U rad ne lm'o bIIcojs Zadnji (olji pesnika, da bi bil sakopav/ srbski lemljl a« j« hotelo ugoditi ln oanavul se J« Otibur aa proooa »emaklU ostankov Brankovih, ki pa j« kmalu —> aaspol ker ga niso vodili pra-rt Ijudjo
Sel« leta 1883. je postala atvar zopet aktualna. Todaj j« zadsvo vzela v roko dunajska srbska akademska omludlna« organizirana v društvu aZoraa. 18. faa bruurja tistega leta M J« vrill na Duna« ju thod vbo srbska omladine ln na tom shodu J« bilo sklonjono, da M UvrU picnos lemskih ostankov pomika Braa« ka Radlčovtd* v StruKlovo le tekom leta. Osnoval s« ja poseben odbor p*« toric«, ki j« izdal proglas »rbikemn Ma rodit. Ta proglas končuj« z buedarai: da prenesamo Jednom u srpak« krajeve tu »veruiju, cko koj« če te sfa novi tvoji »agrovatl »a S.-^atvo onim iarotn, Ito gori u peamr.ma Brankovim.i Odziv Jo bil aplošen. Prbspevki *o pri« haj&H lz Vojvinllno, Hrvatsko ln Bosm In tudi Is Srbije. V Bcugrr.du ao telo priredili v glodalilču »Brankov večen«, ki J* prinesel 150 dukatnv čistega do« blčka.
Kmalo potem. I« 10. JuUte, J« bO tw vršen prenos »einsklh ostankov Branka Radičoviča v Stražilovo. Sprevod m J« razvil v veličastno manlfestaoijo, kajti ljudstvo, Id J« dobro pomalo potnika ln njogov« proizvode, ae )« »bralo od neb itrani. Na grob J« bilo tedaj položenih 61 vtucev ii najrazllinriftlh krajev od raznih kulturnih Institucij, organizacij' in privatnikov, Celo madžarski listi »o pisali 0 tcdaujl proslavi ln nolci dnev« nik J« omenil n<od drugim: »D« to be« sedo, pesmi, delt velikih pesnikov večno v moči, o tetn nihče ne dvomi, »B tudi njihov pep«l po mnogih lotih lahko napravi tudeie.a
Branko RadlčevM spada ttted najbolj popularno trbsko peanlko, njegov* pet« ml »o postal« narodna, ker »o tako od« govarjal« duhu srbskega ljudstva, d« d Jih je ono popolnoma oavojilo.
Tudi ml ta pridružujemo naj v doho proslavi itlriiletetlofnlc« prenosa zema skih ostankov Branka Radlievlča Is tat |in« v rodno zemljo ln kličemo Branku: Slaval
Is življenja m sveta
Ril
Poleg pienice je rii n»jr«ziirjeneJ8a ljudska hrana. Dve petini človeštva il« vita od rita. Kjer goje rit najbolj in« tonzivno, tam jo tudi gostota prebival« atv« najvočja. Domovina rila Jc uajbri v močvirjih Indokin« in Kino, kjer ga nahajamo tudi divjega. Botanik razll« kuje 200—300 vrst riža, za hrano so pa uporablja lo vrsta Orysa »ativa. Ta rastlina zahteva vlažno tlo in visoko temperaturo. Ce jo tlo prevlažno, kakor n. pr. v okolici Amazonke, tedaj so razvija steblo bolj močno in to na ško« do plodu; zato jo rii iz teh krajev slabšo vrst«. Povprečno svetovno produkci« Jo rit« cenijo n« 80 milijouov ton, od tega a« prideluje v Aziji 79 milijonov ton, ostalo pa v Ameriki ln Evropi. Rii se omenja v kitajski zgodovini ie okoli L 2.800. pred Kr. V Evropi so »o so« znanili z njim najprej Grki in sicer za časa vojsk Aleksandra Velikega v Azi« ji. V Italiji so ga začeli negovati 1. 1468.
V Evropi gojijo rit na Španskem okoli Valencij« in Granade, v Italiji pa v porečju Pada pri Pavljl in Novari. V Jugoslaviji ga gojo v Banatu, pri Rado« vištu In v dolnjem porečju Vardarja, nad Solunom. V Bolgariji jo riž razšir« jen v dolini Marico. — V Aziji ga noj« demo po vseh Južnih pokrajinah. Bon. galija in Ataam proizvajata 50 odstot« kov celokupne indijske produkcij« riža.
V Indoldnl ga gol« največ t ffia»a.
Najvažnojšo iivozn« luk« ia ril v Aziji so Kangoon, Bassctn, Akyab, Moulmeln, Bonc.kok, Salgon, Calcutta In Madras. Azija produclra toroj najv«č rii«, »ata ga pa tudi aama največ uporabi. Zato ga morajo Japan, Brltska Indija, Nlso< *emska indija, Filipini In Klujak« seV uvažati
Najboljše vrst« riža uspevajo ▼ Bb» ml, Bengallji ln n« Javi. V Evropo «v«< 2ajo riž olupljon ah ueolupljen. Sled-njega čistijo v posebnih tovarnah. Nam najbližja jo bila pred vojno HatU-nlca rita na Reki
V	Ariji vidimo, da deželo, ki produ« clrajo največ riža, no morejo kriti domače potrebo (Indija, Kina); to pa za> to, ker je rii tam nacijonalna hrana. Kuhaja ga tnin takšnega, kakršen Je, ali pa napravljnjo Iz njega moko ali tudi pljaJo. Edinole Slam ga producira toO« ko, da ga lahko tudi izvaža preko Bang-koka. Ž.iiojUu^nlarnska valut* najmočnejša na sv^^L
V	Afriki goflLu-kaJ riža ob Nilu, v Algerijl, MarolniTin ob Nlgra. V »e-verni Ameriki gt najdemo ob Mislslpl« ]u; v srednji Ameriki na Kubi; v južni Ameriki v Kolumbiji, likvndoru, Argentini ji, Brasiliji, Paraguayu, Ura"uayu ir v državi Peru.
FR. 2.
Svoji k svojim
Ta Mrar te mora takisto urediti in se jSUto čudim, kj» je Orjuna,
Dež«l nimamo voS, ampak imamo n»ta-to. Dobrol Pa vprašam, aJl uttava velja za v»« ali ne In ali volja za velečislane-ja go«i>odina deželnega patrona tudi?
"JsUva Jo deželo Izbrisala, deželni pa-ffon j« brej dežele, pa ne uvaiuje dej-sUv iu >« debelo tiskan naprej šopiri po koledarjih in is ml zdi, da hoče svoje področji I« lazširltl ns P rek mu rja, kjer nI iniol ni ko'ar nič poelov. fo ne grel
Zoper osebo preteklega deželnega pa-ftona no beaede- Vsak Svetnik Ima svojo stroko Sveti Jožef pa je pomočnik ia srečno zadnjo uro. Deželam je ladnja ura odbila ln ako J« tudi on Imel zraven tvojo roko, da je zadnja ta ura potekla srečno, dobro je. Ab sedaj mu brez dežele nI več posla. 8 tem dejstvom mora mol računati. 0* bo zanj morebiti mwta v novih oblastih, to vprašanj« je drugo vprašanje ln poviem r.aee.
prezrotl seveda ne bo, da Jg omenjonl ilobeškl veljak kot deželni patron lo zaposlen v Nemški Avstriji In to kar v štl lih deželah. No verjamem, da se bo zlagalo z interesi našo kraljevine, da bi elift. no službo opiavljaJ tndi pri nas. Oženje ni. hvala Botru, nismo drug z drugim.
pa t« bo dala tivai urediti tako. kakor
j« pravi
V čigavo področja spada stvar in kdo bo imenoval nove patrone za oblasti, ne vem. Upam, da glavna kontrola no. Glavni kontroli vsa čast, toda so mi zdi. po svojem ustroju no bi mogla stvari rešiti z ono brzino, kakršno stvar zasluži. Morebiti so skličo komisija, Ce bo taka z dnevnicami in s potnino, vom. da mene no bo notri. Kajti mojo sposobnosti se nehajo tik ob ttvareh, ki kaj neso.
Ali ko je vprašanj« vendarle važno in sem te t vprašanjem io pflčai. eto moje umorijo brez ozira na dnevnloe to potnino!
Vem, predlogov bo dosti. Naravno jo. vsak Slan komisijo bo silil v oapredje svojega osebnega patrona zato. da bo Imel na tvojega godu dan praznik in bo lahko brez skrbi spal do kosila.
Uverjen tom tudi, med predlaganim! kandidati bo sveti Urh. In n« rečem, da ne bi bil drugače priporočljiv, kajti Slovenci obilno trpimo za mački, za telesnimi In političnimi to prihaja odtod, ker nam na to plat ln na drugo nedostaje treznosti. Toda Jo bil tvetl Urh Svaba! Narodni bi bil škandal, da Svabi poverimo tako važno in vplivno mesto, ko imamo na razpolago tanesljlvih domačih moči. Svoji k tvojim — to mora biti naše gosto!
Skratka, vsaj m ljubljansko oblast b! predlagal brata Jeronlma. Pa s« ea ne
trne zamenjati s svetim očakom enakega imena, ki pravijo, da jo tudi naš rojak Iz Panonije in da je bil doma lz 8trido-na, pa če bi prišlo na prisego, vem da nikdo ne bi vedeL kjo Jo ta Stridon.
Nego jo bil moj Jeronim zajamčeno pristna ljubljanska srajca. Valvazor o njem piše v VHI, 574 in jo br. Jeronim pravzaprav tudi narodna žrtev in narodni mučenik In bi kazalo, da te usUnovi odbor za prenašanje njegovih kosti Iz Italijo v LJubljano ln bi lahko povska društva zraven pela «Vigred».
Blažoni brat Jeronim je bil rojen lota 1597 v Ljubljani Njegovi ttarši niso bili prlteponcl. »ego »o Imeli lastno hišo na Mottnom trgu In »o jo dočko pisal pt> starših Vaner, krščen pa je bil za Krištofa. Njegova teatra je bila omožena z mestnim todnikom Martinom Burjakom in jo bila to prav dobra partija zanjo, kor gospod Martin Burjak nI bil samo mestni sodnik, nego jo bil tudi ugleden trgoveo in so v«, kaj to pomeni, 8e je trgovoo ugleden. Skratka, bil Je iz prav imenitne družine, to pov«m zato, kor poznam Ljubljančane, vsakega radi »vržejo, katori je I* Ljubljano, ps dt Jim nI ravno v rodu do četrtega kolena.
Bil jo jako pobožon ln komaj J« dosegel štirinajsto loto. le Je Izprevidel kako ničemuren jo ta svet, umaknil ee jo njegovi ničemumosti k očetom frančiškanom in sa preoblekel v brata Jeronlma. In is ie tu v Ljubljani tako avsto
lirel. da ud dal nobene noči miru ln so hodili so bratje gledat skoz ključavnico ln »o videli, da ga jo kar s tal dvigalo od same pobožnosti in svetosti
81ikal je tudi i roko in z barvam! Iu potem jo šol v Rim, v večno moeto. kjor cveto to in ono ln jo napredoval r pobožnosti to svetosti In v čudežih tudi
Pridobil »i je silen ugled, toda mu sla va ni zamorila srca. Zgrabilo ga je do-motožje to ga z noodoljivo ello vleklo nazaj med ljubljen« tvojo Ljubljančane, kajti l« takrat nI bilo nikodor drugod na vesoljnem svetu tako lopo kakor v Ljubljani To Jo bilo leta 1624 In mu je dal papež Gregor XV. dovolilo za pot t p« čatom to blagoslovom in vse jo bilo v redu.
Toda moraš poznati lahel Lahi ga nlao pustllil Polakomniii to M njegove tvetosti ln čudodolnoBtl in bo dejali, ne boš! Zastavljali to mu pot ta io nlkali nanj to so lovili ta njegov plašč in je bil revo-i vos preplašen. Vendar so mu je posrečilo ln js prlAol potujoč ponoči do pomorskega mosta Jakina. tukaj bi s« bil ukroal na ladjo za v Trst.
Pa to gs l^vhl zopet izvohali In so se usuli okoli njega, da mora nazaj ta ga vlačili tn nosili to to 30 tepli zanj in za njegova oblačila, vsas jo hotel imeti košček za slučaj telesne stisko ali duševne, tri rebra bo mu zlomili, izpalinili roko to obleko ni nio osLalo na, ninm. is
malo koi« jo fio po vrhu. Tak Jon nI mogel naprej In j« odnehal bi 6o ae bi bil odnehal, bi ga bili rajši ubili, kajti tvet nik Jo dober tudi v ubitem stanju, mrtvi svetniki lo oblineJia delajo čudež« nego »Ivi
Ubogi brat Jeronim so je udal in so ga prepttljali v Rim, odtod st je šel zdravja iskat v prijazno mestece Fermo, pa ga ni več našel, vrnil »o jo v Rim In jo nmrl.
Oni v Fonnu to bili UnoH priliko, da to od blizu videli njegov« vrlino ia »n redoll kAj j« mol vreden. Imeli so Javno bolnico, obilno Jim Jo prizadevala Btroškor, pa ko »o zvedeli za njegovo smrt »o bolnico hitro »pravili v donar la to kupili blaženo truplo braU Jeronlma ln g» z velikim oerkvonim sijajem prepeljali v Fermo.
Račun se jim J« obnesel Bolnice jim resnično n| bilo več treba, vso bolnike j odsloj ločil blaženi rajnik brat Jeronim Posebno lepe uepebo jo dos*gol na slepcih in hromcih in to od daleč s« »gri-n.iali betežnikl v mesto Fermo ln Js m«v sto Fermo tijajno uredilo tvoj« finance.
J rt mislim, takega moia nam jo treb? za patrona.
Zdravstveni svet ne vem, So bo zanj. Skoro bi rekel da no bo in mu ni zameriti.
Al! ljubljansko metlo bi se moralo po prljoti ideja ln no popustiti prej. da bi-so dognala in uresničila do konca koneov
Par ftesel o modi
Večno moderne reči no ekslstlralo. Kdor bi se n. pr. dnnes pojavil na ulici ali na plesišču s peruko na glavi, oblečen v baržunaste lilačice do kolen, v svilenih nogavicah In lakastlh šolenčklli, temu bi se ljudje smejali, če M ga ne proglasili za blaznega. In vendar le bila vsa ta noša še pred dobrimi sto leti dl-ka najfinejše evropsko aristokracije In vseh elegantnih slojev.
Moda se neprestano spreminja. To Jc njeno bistvo. Moderno jo samo to, kar odgovarja času, v katerem živimo. Ka-kor vse ustanove v človeškem življenju, le tudi moda podvržena spremembam. Od vsega kar imamo v življenju, se moda, obleka, toaleta najbolj spreminja.
Čemu pravzaprav obstoji moda? Ljudje hočejo svojo zunanjost Izboljšati, bodisi v pogledu blgljcno, bodisi v pogledu estetike. Vsakdo hoče povečati zunanje učinke svojega pojava v družbi To vodi včasih do zelo bizarnih oblik, po drugi strani pa vpliva na trgovske špekulacije konlekcljonarjev, modistov In drugih. Najvažnejši vzrok za obstol mode je pač zapopaden v starolatinskem izreku »varlatlo delcctat«. Človek hoče spremembe, ki mu preganja dolgčas In nudi zabavo In to svojo zahtevo tudi uveljavlja. Do tega Ima končno tudi pravico, kajti nihče ne živi zato, da bi se dolgočasil, — nebesa so pa daleč.
Moda je torej po eni strani rezultat runaujega naziranja gotove dobe. V tr-uovskein ln gospodarskem oziru tiči vrednost mode v tem, da razvrednoti stare modne izdelke In pospešule novo produkcijo. Razširjanje mode povzroča, da pridejo na trg velike količino modnih predmetov, kar vpliv* na njih pocenitev.
Izraz »moda« se Je pričel rabiti v Evropi v drugi polovici 17. stoletja. Prišel ie iz Francije. Tudi prvi modni časopis »Mercure galante« Iz leta 1678 |e tam doma. Da le beseda «chlc» Irancoskega izvora, menda nI treba posebej razlagati.
Francoski modni vpliv v Evropi Je na-rastcl zlasti za časa galantnega Ludovl-ka XIV. in je še danes morodajen za elegantni svet. Nemci so sc mnogo trudili, da se tega vpliva otresejo, pa se niso mogli osamosvojiti. Tudi sedanll nemški odpor proti vsemu, kar doteka Iz Francije, na tem dejstvu ne bo mnogo izpremenii. 2enski modni ideal ostane pač Se vedno Pariz.	M. B.
Erotika in gledališče
V zadnjih letih so preplavili erotični valovi v velikem številu vse sodobne gledališke odre. Ti valovi so se pojavili po vseh duševnih iu socialnih rcvoluci« juh, tako tudi po svetovni vojni. Poml« slimo samo na literarno rcvolucijo re« nesansc, katere nesmrtni junak jo Boc« cacio ali na dobo po francoski revolu« ciji, katere literatura jo ravnotako raz« upita, kot nečuvena razgaljenja žensk, ki so nosila oblačila narejena po antič« ni grški noši, da so lahko razkazovale svoja lepa telesa.
Kratka krila in zanimanje za nastope golih plesalk, to so ravnotako značilni pojavi erotike, kot množica gledaliških iger, ki imajo za vsebino spolni pro« blera v vseh različnih varijantah in so v sedanjih časih največja gledališka moda. Avtorji teh gledaliških del sku. šajo drug drugega prekašati po smelo« sti seksualnega problema po intimnosti r egovih detajlov in po pikantnem rl« sanju miljeja.
Na odru imajo vse človeške strasti, fflhko bi rekli, dramatsko prostost, sa« mo erotičnim strastem so stavljene go« tove meje, ki se ne smejo prekoračiti iz etičnih, Se maj pa iz estetskih ozl« rov. Sovraštvo, jeza, zavist In skopost ne nalagajo gledališču nobenih omeji« tev. Vse drugače je pri erotiki. Se pre« den pride pri tej strasti do najvišjega momenta, si mor« gledališče umetniško reprodukcijo nadaljnjih dejanj prihr«« niti.
Erotične omejitve spoznamo najbolj
n« n«vaanfh glertafilklh' primerih. To 10
zapeljcvalne scene. Noben« vrsta dr»« matičnih del jih nc pogreša. Klasiki jih imajo ravnotako v svojih delih, kot moderni dramatskl pisatelji. Zapelje« volna sccn« ima v sebi kot doživljaj globoko človeško ozadje vsakdanjosti. Zapeljevanje je najpogostejši ln najnu« vadnejšl erotični doživljaj ženstva. Ce se tudi žensk« zspeljevanju pa vse mo« goče načine ubrani, mu vendar končno podleže. Iz tega vzrok« ne morejo biti življenjske gledališke predstave brez erotičnih, zapeljcvalnih sccn.
Naravno jc, d« zahtevajo dramatiki od gledališč z« te scene največjo re«U« stiko. Režij« stoji tu pred težko nalo« go, ker ji del« višj« oblast, posebno po« liclja vedno neprillke. Režiser se akli> cuje n« življenje, ki je težko In neusml« Ijeno, policija pa na nravnost. Zato ostajajo n« odru te :cene samo nazna, čcnc. Kratek boj in potem zatemnitev sccne je največ, kar sme dovoliti gleda« lišče občinstvu. Ce so stavljene pri gle« dališču normalnemu funkcioniranju čio« veškega nagona take meje, je razumljl« vo, da delajo gledališč« še večje težave psihopatični problemi seksualnih vari« jacij, ki predstavljajo zvišanje spolnega nagona. Par poizkusov te vrste, ki so jih uprizorila nekatera gledališča, je po« kazalo, da se sadistična ljubezen ne da tako lahko uprizoriti, ker razburja gle« dalccm živco in jih napravi razdražene. Zdi se namreč, da se je publika v tem oziru zelo poslabšala; znano nam je, da so se v starih časih ljudje pri mučenju kristjanov in v poznejšem srednjem ve« ku naslajali in z velikim veseljem slo« dill zažiranjem n« grmsdah in drugim javnim mučenjem, ki so bili r«vnot«ko sadistični «ktl.
Mogoče so Bo čez p«r desetletij tudi v teh ozirih Izpremenilo, mogoče bodo naši zanamci sedanje erotične aomcjltve povečali; potem bodo kulturni ljudje lahko sledili v parterju cmanacijam člo. veškega n«gon« In »trastl. Začasno p« lm«jo besedo pri takih prireditvah še policijske oblasti, kot zastopniki etične omejitve človeške družbe.
Američanke
Evropske žene zasmehujejo Američanke ali Jih pa hvalijo, pa same ne vedo, zakaj. Samo beseda .Američanka, zadostuje v mnogih slučajih In naše žene si predstavljao krepko, energično, v vseh ozlrtli neodvisno Ženo, ki Jo nava-lena vladati svojega moža hi otroke. Druge pa, ki so norčujejo te njih, mislijo takrat na ženo, ki se ne briga za gospodinjstvo. V resnici pa se nanaša to enostransko predstavljanje samo na majhen del amerlčatisklli žen, na enega izmed nebroj tipov, ki Jih najdemo med njimi. Najpravllnejc bo še to, da Imajo vso amerlčanske žene veliko nagnenle do neodvisnosti In zelo veliko moč volje, katero lastnosti seveda zelo pogrešajo njihove evropejske sestrice. Posledica tega maksima na energiji Je pa seveda v mnogih slučajih minimum pri gospodinjstvu, pomanjkanje smisla za domačnost. Zato lahko opažamo pri ame-ričansklli deklicah, da so robate In ostre v besedah, da, celo razžaljive, tako, da nam od njihove ženske nežnosti ne ostane prav ničesar. Kakor visoki Izobrazbi tako se lahko zahvali Američanka tndi trdi energiji za svojo neodvisnost. Solidne so vse, pridne in poštene, ne poznajo sentimentalnosti in so ponosne, če morelo same sebe vzdrževati.
Žene, kot mlss Allce Durkln, ki se lahko prišteva najboljšim arhitektom In stavbenim podjetnikom Newyorka, ali pa mlss Josefine Chapman, ki sc odlikuje na istem polju in ki uživa visok ugled, žena, kot mlss Bessv Marbury„ ki vlada kot ravnateljica neke gledališke agenture ves gledališki trg In MoIly Flescher, ki le pričela svojo živllensko pot kot prodajalka v eni Izmed največjih modnih trgovin In Jo postala par let poznele sama lastnica Istega podjetja, take žene morajo Imeti, lahko bi rekli, moško robustnost ln brezobzirnost.
oagnenfte, ostati ncoflvisen m same sebe vzdrževati, si deli tisoč In tisoč žen v Združenih državah, ki so si s pridnim delom ustvarile samolastno eksistenco, no da bi pri tem Iz&ubile svo-|e ženstvo.
Mosaik
Cogtto, ergo sum (mislim, torej sem) — včasl pa tudi setn, n« da bi sploh kaj tnlslll.
•
Kdor rad laskave besede posluša, Jih ne zasluži -— kdor Jih zasluži, Jih ne prenese.
Priljubljen Je rek: mislim avdljenco dajati. Ce pa tudi misli prihajajo k av-dljencl, Je drugo vprašanje.
Oeslo cesarja Ferdinanda Je bilo: Fiat Justltla, pereat mundusl (Zgodi se pravica, naj pogine svet), pravzaprav bi se pa moralo glasiti: Fiat lustitla, ne pere-at mundusl (Zgodi se pravica, da ne pogine svet) I
«
V	mladosti Imamo moč, pa malo pameti, v starosti pamet, pa malo moči.
*
Lojalnost Izvira iz besedo Loy, ne pa od Loyolc.
Ce kdo prav neumno in brezmlselno
zija v svet — pravimo, da le zamlšllen.
*
Opica je rekla v zoološkem vrtu: Sedal šele razumem, zakal toliko Hudi vtaknejo za železne Tešetke.
Današnji proletarcl: To so ljudje, ki po jvoll nerodnosti v zadnji vojski niso obogateli
Zakon vsakega ščiti, kdor Ima s Hm plačati »vitega ln pretkanega advokata.
Dva prijatelja se šele tedaj prav spoznata, kadar se skregata.
Zgodaj se zvija, kdor hoče prOteova-lcc postati.
Kolikokrat roka roko pere, a obe ostaneta umazanL
Rojen sem I. 1876., toda luč sveta sem zagledal šele 1. 1918.
Ljudle si skušalo na vse načine čas pregnati, toda naposled lih čas sam prežene.
V	starosti Tačunamo nazaj kakor v
statistiki le z visokimi števili, naprel pa le > čisto majhnimi.
Strahopetnost In pogum sta paradoksna izraza, ali vendar se strneta v nekaterih delanjih, n. pr. v samomoru.
Gromovnik Perun in sv. Ežija
Starim Slovenom je bil Perun bog gro« ma. Povsod ao imeli Pcrunove kipe ln n« Ruskem je bilo v Kijevu posebno svetišče, v katerem jc stal Perun s are« brno glavo in zlato brado. Pred njim je neprestano gorela klada hrastovih drv. Žrtvovali so mu ljudi in živali. Ko je knez Vladimir let« 988 sprejel krščan« stvo, je dal porušiti tudi to svetišče in razbiti Perunov kip. Še pred Rusi so južni Sloveni izprcmcnill Perun« v sv. Elijo, ki grmi, se vozi po oblakih, lije dež ali zapira nebesa. A sv. Elij« im« v ne» vihtah pomočnike. Z ognjem pall sveta Marija, a strelo strelja sv. Pantelija, a z gromom udarja sv. Elija. Najmanj ne« varen je torej sv. Elija, saj samo ro« pota in grmi. Narod zato časti prav posebno sv. Elijo, a njegovega praznika se boji. Tega dne baje navadno grmi, pada ploha, vlhari ln bije toča. Po va« ških cerkvah zato gore sveče pred soho sv. Elije, d« bi obv«rov«l dobro letino. Na Hrvatskem ln Srbskem je krstno ime llije zelo razširjeno, dočim je med Slovenci redkokdo Elija. Žetev mora biti
do Elija dovrffen«! na polju ostaneta tc še ajda ln koruz« ter po goric«h vino« gradi. Letoa jo Imel Elija svoj praznik 20. julija, a žetev še nI povsem oprav«
Ijena. Letos smo Imeli tudi Izjemoma tega dne lepo vreme brez viharja.
X Nova ekspedicija na Mount Everest. Iz Londona poročajo: Iz članov družbe «Royal Oeographlcal Soclc-ty» v Londonu obstoječi pripravljalni odbor za ekspcdlcljo na Mount Everest v himalajskem gorov|u, kakor znano, najvišjo goro sveta, Je sklenil, da prihodnjo spomlad ponovi poizkus, povspe-tl sc na ta najvišji vrh naše zemlje, kamor doslej še nI stopila človeška noga. Po novih dispozicijah se člani nove eks-pedlclle podalo na težavno In nevarno pot početkom meseca mala, to Je pred početkom deževno dobe, katera prinaša poletni monsum — dež, ki v onih višavah pada na tla v obliki snega v zvezi z orkanom, ki onemogoči vsak človeški odpor. Borba za vrh Mount Evercsta se bo vršila tedaj žc z veliko večjo energijo, kakor pri prejšnjih poizkusih. Finch in Mallory, ki sta se odlikovala pri zadnjem poizkusu, bosta vodila prihodnjo ekspedicljo. Angleška se pogaja sedaj z Dalal Lamo, da poide po možnosti na roko ckspedtciji, ko se bo ta po njegovem teritoriju bližala pobočju Mount Evcrcsta.
X Medicina v Maroku. Marokan-skl zdravniki so jako primitivno Izšolani: oni sploh ne obiskujejo nobene šole in medicinske iakultete, temveč naslede poklic po svojem očetu. Ce Je bil oče zdravnik, tedaj Je zdravnik tudi sin. Poklic zdravnika prehala na ta način i roda v rod. Olavna metoda zdravljenja
v Maroku obstoja v jmScanju krvt t«
v preparlranlu medlkamcntov s peško-,, katerega pomešajo s travami In rast.' llnjem. Proti piku kače in škorpijona se vporablja inast gliste deževnice; proti I mrzlici suho meso morskega psa, proti trganju po udih nojeva mast. Kateri Marokanec nosi v lesu vranov kljun, tc. ga nikoli nc boli glava. Marokanski zdravniki so torej sila enostavni; lzje. 1110 pa tvorijo še v enem pogledu, nam. reč v tem, da jemljejo denar od pacljen. tov šele tedai, ko tl ozdravijo.
X Kako dolgo žive drevesa. Dre. vesa žive navadno deli kakor ljudje, umrljivost Je med njimi večia kakor v človeškem rodu. Statistiki o dolgosti ži. vljcnja dreves posnemamo zanimivo de], stvo, da vsebuje popolnoma dozoreli gozd samo še približno 5 odstotkov dre-ves, ki so bila početkom vsajena. Pri. Mlžno 95 odstotkov dreves odmre, pred. no doseže starost 70 let, dočim leže v grob le 87 odstotkov ljudi, predno dosežejo to starost. Seveda pa so med dre-vesl tudi izjeme, ki dosežejo neverjetni visoko starost. Takozvana Sekvoja, lgllčasto drevo v Kaliforniji, doseže baje Izredno visoko starost 2000 do 3000 let ter do 140 metrov višine. Tudi cipresa ne zaostaja mnogo za kalifornijskim igličarjem. Smreka zavzema v starosti 20 let 4 kvadratne čevlje prostora, v 40. letu že 34 kvadratnih čevljev, v 60. pj celo približno 70 kvadratnih čevljev prn. štora. Najhitreje odmirajo drevesa, ls| za svoj razvoj potrebujejo mnogo svet. lobe, kakor na primer breza, trepetlika ln bor. Druge vrste dreves, ki potrebu. jejo manj svetlobe, n. pr. bukev In hrast, pa dosezajo mnogo daljše življenje.
Svetovna proizvodnja sladkorja
Na svetovnem sladkornem trgu kažejo cene v eplošnom tondonco rahlega nazadovanja. Temu vzrok ao manjši konzurn napram lanskemu letu, veliko zalogo in pa dobri izgledi kainpajijo 1923./1924. Tako je znašal angleški konzum v juniju t. 1. 118.000 ton proti 163.174 tonam v istem času leta 1922. Istotako jo bilo v Ameriki povpraševanje po sladkorju Izredno slabo in je šele v zadnjem času nekoliko oživelo.
Vidne zaloge sladkorja v Evropi Kubi ln Zedinjenih državah eo sedaj ia okrog 100.000 ton večjo nego lani v istem času. Računa so, da bo do nove kampanje ostalo še preoej nerazpečanih zalog.
Proizvodnja sladkorja v lotu 1922723. je znašala v meterskih stotih: v Nemčiji 142,248.150 (v letu 1921./1922. 127,726 tisoč 551), v Avstriji 244.240 (103.614), v Belgiij 2,668.289 (2,859.819), v Bolgarski 165.189 (129.100), v Danski 898.000 (1 mi lijom 418.000), v Franciji 5,11)2.322 (8 milijone 268.833), v Madžarski 816.020 (604.880), v Italiji 2,508.950 (1,991.847), v Voljski 2,989.905 (1,774.011), v Švedski 718.857 (2,347.714), v Švici (54.000 (59.500), v Češkoslovaški 7,830.936 (6,599.915), v Amoriki, sladkor iz peso, 7,123.425 (10,520.082), sladkor iz trsa, j>odatkl še neznani (62,887.000).
Iz teh štovilk se vidi, da so povečalo proizvodnjo sladkorja v tem letu Nemčija, Avstrija, Bolgarska, Francija, Madžarska, Italija, Poljska in Češkoslovaška, zmanjšale pa Belgija, Danska, Švedska, Svlca ter Amerika, kar se tičo pesnega sladkorja, glede trsnega sladkorja pa podatki še niso znanL Bržkone je v Ameriki tudi proizvodnja trsnega sladkorja nazadovala. Azija, Afrika in Avstralija izkazujejo povečanje proizvodnje trsnoga sladkorja.
Za nastopno kampaaajo 192S./1924. se zopet obeta, povečana svetovna produkcija. Po vestoh iz raznih evropskih držav je sicer sladkorna pesa za časa hladnega vremena zaostala, a se jo v nastopnem toplem vremenu večinoma popravila. V
Češkoslovaški je Btanjo sladkorne pw> proeej zadovoljivo. V Nemčiji, zlasti pa v Belgiji ja pesa telo zaostala. V večini evropskih držav bo žetev zakasnela. Kot ugodno bo označuje stanje sladkorne po so v naši državi, kjer ae bo po privatnih vostoh pridelalo več pose, nogo j( bodo mogle predelati naše tvornico sladkorja.
Kreditna politika
Narodne banke SHS
V svrho Inlormaclje privrednlm krogom ««no prejeli nastopni članek.
Preteklo soboto se Je vršila važna seja glavnega upravnega odbora, kateri sta prisostvovala tudi IlnančnI minister dr. Stojadinovlč ln minister Velizar Jankovič kot začasni vodja ministrstva trgovine in industrile.
Predvsem se Je ugotovilo, da sc je prejšnjih sejali sklenjena splošna redufc-clla stalnih eskontnih ln recskontnlh kreditov Izvršila enakomerno po celi državi In da znašalo tl krediti sedaj skupno le še okroglo 1,200,000.000 Din. Spričo velike obremenitve bančnih sredstev pn dolgu države In po deviznih in valutnih rezervah na račun države, ki so potrebne v interesu zaščite naše domače valute, ie za dogleden čas vsako poveča-lile obstolečlli eskontnih kreditov in pa dovollenle novih izključeno. Tudi lom-bardni krediti so so morali maksimirati na največ 200,000.000 Din. Nazor, da bi se Izdanja novih plačilnih sredstev za par sto milijonov zgolj v nujno pomoč solidni Industriji In trgovini tudi brez sočasnega olačenla metalne podloge v inozemstvu ne smatralo za Inflacijo ter bi ne moglo škodovati kurzu dinarja, ni prodrl. To pa tem manj, ker bi bila v to svrho predvsem potrebna sprememba zakona o Narodni banki, oziroma njenega štatuta. Zlasti gospod IlnančnI minister Je odločno svaril pred vsakim tudi le navideznim poslabšanjem bilancc Narodne banko, ki bi spričo današnjili političnih razmer ln onlli na mednarodnem denarnem trgu morala vsekal«/ usodno učinkovati na tečaj dinarja.
Naša trgovina, zlasti pa naša cenejše-
Na. igralskem kongresu v
(Koncc.)
Prvi dan, t. j. 5. julija, Je bila v fo. Ter ju gledališča slavnostna otvoritev kongresa. Pa ne smete misliti, da ie to tak Ioyer kakor pri nas: sedežev Ima za več kot 200 ljudi. Kongres je otvorll dosedanji predsednik »Udruženja., Ljuh-llančanom dobro znani Mih. Markovič. Pozdravil je navzočega pokrajinskega namestnika, župana dr. Tartaglio In upravnika N. Bartuloviča. Otvoritvi je prisostvoval tudi slavni zgodovinar prof. Jon Bulič. Odposlali so se brzojavni pozdravi NJ. Vel. kralju In min. predsedniku Pašiču, ki je daroval za kongres 30.000 Din. Razdelilo se je delo na ve-rifikacljsko, anketno In dr. sekcije, ki so končale svoje delo šele 8. Julija. Kar bo našo javnost zanimalo o kongresu le to, da se le precej živahno razpravljalo o usodi ccljskega gledališča In so Je končno sklenilo, da se mu preskrbi podpora o Udruženja. ter oslgura drž. subvencija. Nadalje se je skienilo, da sc bodočo sezono otvorijo po vseh večjih kulturnih centrih države dramatične šole »Udruženja«. Vsako dopoldne, ko smo se krezali v foyerju in poslušali manj zabavne rcfeiate, nam je okrog 10. zadone-1« v uho slovenska narodna pesem s ceste: naSl slovenski vojaki so šli z vale. Noilio tiopične čelade in korakaio ži-
vahno po ritmu naše pesmi. Ko so šli v nedello k maši so peli »Jaz pa poldem na Oorenjsko. In »Dekle, dekle, delaj pušelc. in dajali tempo celemu bataljonu. Detajlno delo skupščine vas ne bo zanimalo. Predsedoval Ji j« član zagrebške opere Joco Cvijanovič, od Slovencev so bili v odboru L. Drenovec, J. Plut In P. Razberger. Novi. odbor, ki je bil izvoljen na te) skupščini, se dičl s Savo Todorovičem kot novim predsednikom. On je eden izmed trojice slavnih nestorjev bcograiske drame, ki so lani slavili svojo 40 letnico igralskega delovanja. Mož resnega, elegantnega nastopa in govornik mirne, moške In odločne besede. — Za kongres le bila Izdana slavnostna številka «Qlume», pod uredništvom R. Pregarca, ln prinaša tudi dva slovenska članka In sicer poročilo mestnega odbora ljubljanskega, III. sliko dra-tnatiziranega Cankarjevega »Hlapca Jerneja., »Na Tlčnlcl., ki Jo Je priredil M. Skrblnšek ter posmrtnici Drvotl ln Loč-nlku.
Kal nai se napiše o predstavah? Celoten utis je bil ta, da so posamezni pevci zelo imponlrall, da pa se v splošnem Split, ki )e vajen Italijanskih pevcev In njihovega načina, ni dal posebno ogreti. To se Je čutilo že pri prvi predstavi «RI-goletta.. ln je vendar pel vojvodo J. Rl-iavec, norca O. JurenJev, Sparafttcila J. Križaj, Gildo M. Posplšil itd. V petek le bil kot <lrnpredstava »Scvlljskl brivec«. Sele brv :tr nrrtd nrcdsUvn to n-rl-
nesll lepaki, da poje Almavlvo mesto Rijavca L. Kovač. Toda temperamentni splitski publiki bi bilo treba to poprej pojasniti še posebej, kar se pa žallbog nI zgodilo. Tudi jim ton češ da »komur petje nI všeč, naj gre domov, vstopnino dobi vrnjeno. nI ugajal, čuli so se klici »Saj nismo v Afriki!, itd. Bil le tak leatcrskl škandal, kakoršnega so zmožni vprizoTiti le južni, temperamentni, lepega petja navajeni ljudje in to zelo mu-zikalni ljudje. Vendar pa vsem tistim, ki kolegi Kovaču to privoščijo, povemo samo tole. Nosilci velikih partll so od temperamentnega občinstva ali frenetično aplavdiraui ali pa izžvižganl. Gledališka zgodovina nam navala med slavnimi iz-zvižganci imena Sara Bernhardt, J. Kainz, A. Bassermann, prvi nastopi liu-dožestvenikov pod Stanlslavskem In še mnogo drugih. Kolega Kovač Ima doma mnogo vencev ln trakov. Naj si pripne mednje še »Splitskega brivca. In nai pomisli, da Je gledališki človek: danes »bravo., Jutri »lej. In pa: danes ine-nl, Jutri tebi. — Bil sem v splitskem kinu. Publika vpije, žvižga, sika, ljubavne scene glasno komentira — hi naenkrat se film ustavi vsled kake tehnične zapreke, da čujete to vpitje, vrlšč, cepeta-nje z nogami, da se ml je zdelo, kino se podre. To je južni temperament. Sedaj pa še nekaj o njihovi muzlkalnostl. Sedim dan po predstavi pri brivcu. Brivci so povsod zgovorni. Brivec: »Ali to le uri nas taka navada da se
mora žvižgati, mora biti kak škandal, to Je sama reklama za gledališče!«
»Kaj poveste!.
»Da, in Kovač ie celo dobro pel, kot setn slišal praviti. Veste, toda mi smo zelo muzikalni. Ali pojete vi bas aH bariton?.
»Ne, laz sem v drami..
»A tako? Torei sopran..
Tako hudo ml še ni bilo v žlvljenlu nikoli, kajti mož me Je bril ravno okrog ust, Jaz pa se niti namrdniti nisem predrzni!.
Tretja predstava je bila zopet Rlgo-ietto s Tinko Wesel-PolU kot Gildo. Publika le odslej zelo živahno aplavdirala kakor da hoče popraviti slnočnl škandal. Slovenci smo se v operi sicer dobro postavili, saj so peli glavne partije Rijavec, Križaj, Prl^ič In Olovanno gna Vera Vethunčcva, vse štiri opere pa le dirigiral Slovenec Mirko Polič, ravnatelj osješke opere.
Po vsaki predstavi so se vršili pozno v noč »Bohetnskl večeri, na Botlčevl poljani, ki Je bila bajno razsvetljena. Vojaška godba, kabarein' r*'Vopl, dcklnma-clje Itd. Posebnih aplavzov Je bil deležen naš oktet pod vodstvom g. Rusa. V kabaretni točki Je nastopil tudi Mariborčan g. Razberger, ki Je zelo ugajal.
Zadnjega našega banketa so se udeležili med drugimi župan, kr. namestnik in M. Korolija. Zupan, ki je bil radi svojih izrednih zaslug Imenovan častnim članom »Udruženla«. sc je zahvalil »rl na-
pitnici z besedami: »Dragi drugovll. — De. Tartaglia Je namTeč sam Igralec Iti Jo večkrat nastopil pri dlletantsklh predstavah. Predsednik ljubljanskega »Udruženja. L. Drenovec Je napil v slovenščini ln dejal med drugim: «... Edinstvo kulture ta umetnosti to Je pravo našu narodno edinstvo, ki bo rešilo ln mora rešiti tudi našo neodrešene brate«.
Zelo ginljlvo je bilo slovo od splitskih Slovencev v gostilni »Balkan«. Pelo se Je, kolikor je zmogel naš oktet, kateremu Je pomagal s soli Josip Križaj. Zdra-vlce sem, zdravice tja, dokler nI prišel čas odhoda. Sli smo ob 11. ponoči na molo, toda »Salona« Je Imela zamudo, zato smo šli v kavarno, kjer Je svlrala vojaška godba. Vsi Slovenci so nas spre mili, med njimi advokat dr. Kos. Med našimi prijatelji sta bila tudi asistent muzeja li. Marjanovlč In sekretar pokr. upra ve Drago Magjer, ki Je Ml zapleten v Prlnclpovo afero In vso volno zaprt.
Slovenska pesem Je donela ob valovih Adrlje v našem lepem Splitu, katerega ne bomo nikdar pozabili. Ob 5 zjutraj Je »Salona« odplula proti Bakru. Ustavili smo se samo v Slbcnlku, kjer se le vkrcalo okrog 30 ukovanlh kaz-nlencev, ki so bili naimenlenl za mariborsko letnlšnlco. Pluli smo mimo Za-dra, ki je zelo lep, toda nisem videl na vsej obali niti enega človeka. Srečali smo italijanski parnik. Častnik ie z no-stička pozdravljal s čepico našo ladjo.
Jaz mislim, da Slovencem ne more
ga Kredita tako nujno potrebna Industrija torej za sedaj nc more ln nc sme računati na količkaj Izdatnejšo podporo od strani Narodne banke.
Odločno pa Je treba odklanjati vesti, da bi merodajnl krogi naše emisijske banke ne Imeli pravega razumevanja ir. važnost zlasti slovenske Industrije. To ul resnica, volja Je dobra, a zaenkrat so pač razmero JačJe nego volla. Izključeno pa nI ln nujno bi bilo želeti, da se potom noveliranja Statuta Narodne banke dovoli llbcralnejšo razmerje med kovinsko podlogo ln vsoto Izdanih novča-nlc, ker bo sicer Industrija ln trgovina brez pomoči težko zmagovala že obstoječe In za Jesen neizogibno šc hujše pomanjkanje in draginjo denarja. Najlcle-alnejša rešitev bi bila pač ta, da bi država mogla vrniti banki vsaj Izdaten del svojega dolga. Zal, tega tako hitro nI pričakovati!
Glede nujnega vprašanja sezonskih iz-vozniških kreditov Je prevladalo mnenje, da se Jim Narodna banka že v Interesu zboljšanja naše trgovinska bilance ne more popolnoma izogniti. Toda tudi !u je bila pot težka, kajti povpraševanje po teh kreditih Je radi ugodne žetle ogromno, upravni odbor pa so Je moral tudi v tem slučaju strogo držati zakona in Statutov ter Je mogel radi tega mobill-rlratl le toliko sredstev, za kolikor Je našel začasno ojačenja kovinske podloge, t. J. maksimalno 250,000.000 dinarjev. Ti krediti so bodo dovoljevali od 1. avgusta dalje v prvi vrsti posameznim trgovcem, potem pa tudi denarnim zavodom, kl se pečajo s sezonskim Izvozom žita, češpelj Itd., a tem zadnjim le proti obvezi, da svojim lastnim komitentom ne računajo za te kredite več nego 12 odst. netto. Vsi U krediti moralo biti brezpogojno plačani do 31. decembra 1923. Ker našega špecljelncga slovenskega Izvoza (les, železni Izdelki Itd.) po večini nI šteti za sezonski Izvoz, Je naravno, da bo teh kreditov Slovenija deležna le v minimalni Izmeri, to pa tem bolj, ker prijavljene zahteve presegajo skoro štirikrat vsoto, kl Je na razpolago.
V debati se Je med drugim po pravici grajalo zlasti, da Je določena na Izvoz žita prav Ista carina kakor na moko. Radi tega se Izvaža mesto moke žito, naši milni pa stoje In vrhu tega smo ob vse mlevske odpadke, kl Igrajo zlasti pri krmi živine veliko vlogo.	—i!.
gotoviieta. Do otvortrve dne 18. avgusta mora biti vse delo končano. Ca» hltll
Stanje hmeljskih nasadov
(Poroča Hmeljarsko društvo v Žalcu.)
Žatec, (Češkoslovaška), 21. julija. Naš zastopnik Je prepotoval ves okoliš lu nam poroča nastopno:
Ob Ogrl se Je ohranlto dosedanje dobro stanje, le posamezni kraji so Izvzeti. V obeh dolinah v češki šumarskl okolici se Je hmeljska rastlina nepričakovano Izboljšala; nasadi so tu lepo zeleni,brez mrčesa In obljubujejo, da bodo dali normalno množino, četudi manj nego lani. Slabi nasadi so tu v manjšini. Okolica Horosedel lu Herrendorl ter vsa gornla dolina ob Goldbaclm so je zelo poslal) šula. V spodnji dolini Ooldbacha Jo stanje nekoliko boljše.
V splošnem se lahko reče, da Je hmelj sleor v rasti napredoval, vendar se Jo upanje na normalno letino zdo poslab šalo. Mnogo tisoč rastlin usahuje ln Je že usahnilo. Mrčes se Je sedaj lotil vrhov. Ce ne bo kmalu Izdatnega dežja, bo naša letina prav pičla. Lani smo pridelali 84.000 stotov po 50 kg, letos pa bomo komaj polovico tega, ln še to le pri najugodnejšem vremenu. MeTodaJno za letino Je vreme prihodnjih 14 dni.
Na hmeljskem trgu Jc postalo mirnejše. Cene so za 200 Kč oslabele. Ce pa vročine ne bo konec In če ne pride obilen dež, bo kupčija gotovo zopet oživela. Zaloge so že zelo pičle Ln hmeljarji ne silijo k prodaji. Dvema velehmellarlema se le v predprodali zaman ponu/alo 3 tisoč Ki za 50 kg (1 Kč le 2.83 Din. to-reI 1 kg po okrog 679 naSlh kron. — Sa-vez hmeljarskih društev.
]eea usnja m 10 Komadov oodelanega ovčjega usnja. Natanč. podatki na vpogled v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Dobava 2 kompresorjev z 2 motorjema. Pri ckonotnatu ravnateljstva državnih železnic v Subotici 25. avgusta pismena ofertalna licitacija za dobavo 2 kompresorjev z 2 motorjema. Za natančnejše podatke se naj obrnejo Interesenti na gori Imenovani ekonoma!.
Indrastrifsfco-obrtna vzorčna izSožba v Mariboru
(Od 15. — 26. avgusta 1921.)
Kako veliko zanimanje vlada za razstavo, pove dejstvo, da Je prijavilo svojo udeležbo poleg domačih Industrij tudi mnogo industrijskih podjetij Iz vseli delov naše države In tudi iz inozemstva, tako n. pr. Iz Subotlce, Novega Sada, Zagreba, Beograda, Niša, Skoplja, Sarajeva, Leipziga, Dunaja, Gradca, Mona-kovega. Na eni strani bo omogočila razstava s tem novo trgovinske zveze, na drugi strani pa se bo videlo, česa nam še manjka In kake industrije nam Je še potrebno. Zanimanju razstavljalcev pa Je primerno tudi zanimanje posetnlkov. 2e sedaj Je sprejela uprava tnnogo prijav za korporativne izlete in posete razstave.
Uprava razstave razpisuje natečaj za diplome, kl se bodo Izročile na razstavi odlikovanim razstavijalcem. Osnutki naj se dopošljejo upravi razstave v zapečatenih kuvertah, označeni z Isto šifro kakor osnutek, najkasneje do 15. avgusta. Podrobnejša pojasnila daje pisarna uprave Tazstave, Cankarjeva ulica 5.
Oddala reklamnih plošč. Uprava razstave Ima na Tazpolago še več za reklamo primernih ploskev v zaprti zgradbi ln na plotlh, primernih zlasti za trgovce ln Industrijce. Reflektanll naj se obrnejo na pisarno, Cankarjeva ulica 5.
Te dni se prične z razdelitvijo in do-ielltvijo razstavnih prostorov. Letošnji prostori mnogo bolj odgovarjajo potrebam in bo mogoče ustreči vsestranskim željam. Stranke, kl gradijo lastne paviljone, morajo v lastnem interesu skrbeti, da bodo paviljoni pravočasno do-
Tiržna poročila
Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Pšenica: baška, stara, 76 — 77 kg, 2 — 3 odst., ponudba 390; baška, nova, 78 — 80 kg, 1 — 2 odst., 5 vagonov 3h2.5 — 365; srbljanska, nova, 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., pariteta Beograd, duplikat kasa, 10 vagonov 350; srbijanska, nova, 79 kg, 1 odst., 3 vagoni 365. Ječmen: baški, stari, povpraševanje 295. Oves: baški, stan, ponudba 315, povpraševanje 310. Turščica: baška, 3 vagenl 285 — 287.5; baška, 2.5 odstotka defektna 1 vagon 285. Moka: baška, .0», 1 vagon 595; «6», 1 vagon 450; «0», duplikat kasa, povpraševanje 587.5; banatska «7», 1 vagon 400. Otrobi: baški v pailrnatlh vrečah za november, docent-bsr, 2 vagona 150. Tcndenca nestalna.
Beograjska blagovna borza (27. f. m.) Pšenica: 79 — 80 kg, 2 — 3 odst., iranka Beograd, promptno, ponudba 342, povpraševanje 340, zaključek 340. prodano 10 vagonov; 77 — 78 kg, 2 — 3 odst, franko vagon Klcnak, ponudba 335 Ječmen: franko Beograd, povpraševanje 271'. Tcndenca nespremenjena. Za Jesen se obeta na borzi živahno poslovanje.
Pudlrapošlanski žitni (rg (26. t. m.) Cene v tisočih ml<: pšenica 1« Potlsja 72 - 75, peštanska 71 — 74, rž 50 52.5, oves 60 — 65, turščica 50 — 52, otrobi 32 — 33.
Dunajski živinski trg. (26. t. m.) Dogon 1955 glav; od tega domačih 773, Iz Madžarske 54, lz Jugoslavije 625 ln iz Rumtmije 503. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: voli 11 — 16 (18), biki in krave 11.5 — 15, slaba živina 6.8 — 10.5. Proti pondeljku so padle cene za 2000 — 3000 aK pri kg. — Na svinjskem trgu Je bilo 388 svinj. Cene za kg žive teže v tisočih aK: mesnate svinje 22 — 30; debele so ostale nerazprodane.
DOBAVE.
Dobava sukanca za usnje ter raznega usnja. V pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu 25. avgusta ob 11. dop. ofertalna licitacija za dobavo 10 zavitkov sukanca za šivanje usnja v koioturah (rolah), nadalje 5 ducatov sukanca za šivanje sukanca v vretenlh 5 komadov obdelanega vdovskega usnja 5 komadov obdelanega kravjega mehkega usnja, 5 komadov obdelanega teleč-
= Nnša trgovinska pogodba s Poljsko. Zakonski predlog o trgovinski pogodbi s Poljsko, kl ga je dne 20. julija predložila naJa vlada skupščini v uzakonjanje, Ima 17 postavk, kl bo v glavnem morejo razdeliti na tri dole, odnosno štiri, ako so tndi prometna konvencija trotira kot del te pogodbe. Prvi dol predvideva trgovinski promet, reguliran po načelu najvišjega pooblaščeni«. Istotako je prokln-mirano načelo medsebojnega svobodnega trgovinskega prometa, izvzcmšl one omejitve, kl že obstojo v obeh državah in ki so bodo tudi dalje tolerizirale. Tranzit bo svoboden in no bo ocarinjen. Obe državi se tudi zavežeta, da no bosta zabranili uvoz in Izvoz, nekaterih pred motov. Naša država so obveže, da no bo zabranlla Izvoza rud In surovih kož. Polj ska pa. da ne bo zabranlla uvoza vina, obenom pa daje naši državi Izvozno dovoljenje za sladkor in nafto. V tretjem odnosno četrtem delu te pogodbe so go vori o sklepanju edinstvene konvencije o prometu mod našo državo, Poljsko in Avstrijo.
= Izkoriščanje vodnih sil v Bosni Sarajevska občina je zaprosila direkcijo vod, naj se jI dovoli konoosija za Izkoriščanj« vodnih sil na reki teljoznicl pri Sarajovu.
= Kongres vojvodinskih lnduttrlalcev se vrši dne 12. avgusta v Novem 8adn. Na kongresu ao bo osnoval podsavez Udružeuja zemaljsklh industrlalaca v Zagrebu.
= Nova tvornica za vagone !n lokomotive v Srbiji. V Krušovcu se bo zgradila nova moderna tvornloa za popravljanje in Izdelovanje vagonov, lokomotiv in poljskega orodja.
—■ Naš Izvoz preko Soluna je znašal prošli teedn: 4 vagone turščice. 2 vagona desk, 2 vagona premoga, B vagonov čevljev, 1 vagon vrvarskih izdolkov, 1 vagon kož, 2 vagona cementa, 24 vagonov konj, 80 vagonov volov, 17 vagonov ovac, 1 vagon sira ln 68 sabojev opija.
= Vprašanje južne ieleznlcc. Iz Beograda poročajo: Prometno ministrstvo je odredilo komisijo strokovnjakov, kl bodo proučili vprašanje o ratifikaciji sporazuma. sklenjenega gledo ureditve južne železnice v Rimu med Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Komisija je vzela zadevo že v protree. Moseca oktobra so vrši ponovno konfcronca o južni železnici v Rimu.
= Ponarejeni Italijanski bankovci. Zaradi velikega števila v prometu se na-hajočlh ponarejenih lOOOlirskih bankovcev jo italijanska vlada sklenila vzeti vse te bankovce iz prometa.
=r Likvidacija Ce;jkc pozemkove banke. Iz Prage poročajo: Te dni se jo vr šila izredna genoralna skupščina Cesko pozemkovo banke, ki se nahaja, v likvidaciji. Ugotovilo so jc, da znašajo pasiva banke 892 milijonov Kč, aktiva pa 200 milijonov Kč. Izguba je torej 192 milijonov Kč.
= Elektrifikacija avstrijskih železnic. Elektrificlrani dol proge Innsbruck-Pfaf-fenhofen je izročen prometu.
= Izgledi žetve v Madžarski in Češkoslovaški so po zadnjih vestoh zelo ugodni, v Ameriki Izredno povoljni, v Rumuniji pa se pričakuje slab do srednji rezultat žetve.
= Padanje madžarske krone. Iz Budimpešte poročajo: V tukajšnjih gospodarskih krogih trdijo, da tišči madžarsko krono h tlom Češkoslovaška ln da se je tej akciji priključil tudi Dunaj, češ, da hočeta na ta način po nizki ceni nakupiti madžarsko žito. Te domneve pa nimajo nikake opore. Sicer pa žitne cen«
v Haeltanou naraščajo v »natem razmerja s padanjem valut«.
r= Naraščanje žitnih cen v Madžarski. Ii Budimpešte poročajo: Rapidnl padec krone Je povzročil na žitnom trgu nagel porast cen. Zaradi bojazni pred nadaljnjim naraščanjom ceu vlada viharno povpraševanje, dočim producenti ravno iz tega vzroka zadržujejo blago.
== Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 1. do vključno 28. avgusta B,210.9O0 odst.
— Povišanje cen vzbodnošlezijskcga premoga. Gornješlezijeka premogovna konveuoija jo zaradi ]K>vifttuija delavskih mozd povečala r. 18. julijem cena vsoli vrst premoga.
=: Italijansko blago na moskovskem velikem sejmu. Po vesteh iz Moskve j« že prispelo v Odeso Italijansko blago, namenjeno za moskovski veliki sejem.
=z Obtok bankovcev v. Franciji se jo [K> izkazu 19. jul. zmanjšal z« 160,864.000 na 87,.288 696.000 frankov.
= Ruska žetev obeta biti leto« zelo dobra. Sovjetske oblasti računajo, da bo mogoče letos izvoziti 5 do 6 milijonov ton žita. Prihod večjih količin ruskega žita na zunanja tržišča bo gotovo povzročil nazadovanje cen.
=r Koliko potedujo Amerika zlata. Iz l/ondona poročajo: Na neko vprašanje v spodnji zbornici je izjavil zastopnik zakladnega urada: Po predležečih statistikah se nahaja v Zedlnjenih državah 45 od6t. vseh svetovnih zalog zlata.
= Svetovni kongres za mlekarstvo se vrši od 2. do 10. oktobra. In sicor bo zboroval 2. In 8. oktobra v Washlngto-mi, 4. oktobra v Philadelphiji, od B. do 10. oktobra pa v Syrakuzi. Natančni pro. gram kongresa je na vpogled v trgovski in obrtniški zbornici v LJubljani.
Objave
Prodajo se:
1.) Sap« v dobrem stanju, tapeciran tenmozelenkaitim blagom, * dobrimi vzmeti (fcdrl), cona Din 12 000— j 2) odprta kočija (Viktorija), jako prostorna, i jako finimi, navzgor zapolnjenimi vzmeti, gumijaste obroče, pat. oljnate osi, popolnoma nič obrabljene, cena Din 16.000--; 3.) mali lovski brok ali kučirni voz, jako elegauten, sistema »Armbruster«, popolnoma nor, sedeti prevlečeni s pliSom. itreba kot pri avtomobilu, stegnionu tndi če« kodijnžoT sedež, etoa Din I6.0UO-. Ponudba pod „I,akau>aft kočija" na ALOMA COM!'ANY, anončna družbo, Ljub Ijana, Kongresni trg 8. 4018
Naznanjava cenjenemu občinstvu da sva z današnjim dnem otvorila
trgovino i špecerijskim, delika-
X Narodno občinstvo posebej opozar
jamo ua veliko Javno telovadbo, kl jo
priredi Jugoslovanski sokolski savez n«
čast udoležeiioom kongresa jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani na trgu Tabor ter na narodno zabavo, ki se vrši po telovadbi istotarn,
X Krst Trdinovega vrlin. Slov. planin, sko društvo, podružnica za Dolenjsko irt Bolokrajino, priredi dno 1B. avgusta 1923 ua glavnem vrhu Gorjancev, izvršujoč soglasno voljo naroda pri razkritju Trdinovo spominsko ploščo (dne B. junija 1921) Krst Trdinovega vrha ob 11. uri dopoldno ob znainonju z rogom ter vabi vso ljubitelje Gorjancov in častilce pisatelja Trdino v bližnji ln širši okolici za priče in botre toga zgodovinskegadogod. ka. — Spored: Krst. — Govori. — Petje. — Godba. — Planinska zabava fian-e.i, pijača - - kupico vsak s seboj! —). Vi Novem mestu: vozovi na razpolago; odhod z mosta peš in na vozovih ob 4. url zjutraj. Podrobnosti bo odbor pravočas 110 naznanil. Ce bo neugodno vreme, sa bo vršil .Krst. v nedeljo 19. avgusta.
X Izlet S. P. D. k Orožnovl ko« 28. In 29. julija. S. P. D. vabi svoje člane in prijatelje planin, da »o udoleže izleta k Orožuovi koči. Odhod iz Ljubljane je soboto popoldne ali zvočor tor v nedeljo zjutraj. Udeleženci bodo imeli polovično vožnjo na jiodlngi društvenih izkaznic. Na odhod nI postaji morajo plačati celo vožnjo do Boh. liistrioe. kjer pa ue smejo oddati vozovnice, ampak jo morajo obelržati, ker so peljojo s to vo zovnico nazaj.
X Vse učitelje ln učiteljic«, ki so se ml priglasili za počitniški izlet po Dalmaciji. prosim da se zaradi točne evl-dcnce (zaradi polovične vožnje po brodu) »o enkrat javijo do vštevši 1. avgusta opoldne. Kdor eo ne bo javil do tega roka, mora brezpogojno plačati celo vožnjo. Stnor potovanja je dofinltivno dolo-čena: Ljubljana - Karlovao - Baker - po brodu v Sibenik — po železnici t 8plit — po brodu v Gruž • Dubrovnik — po železnici v Mostar in Sarajevo - Brod -Sisftk - 7-agrob - Karlova« - Ljubljana. Približen čas potovanja: 12 dni. Strofcki 7.0 prehrano, vožnjo po železnici ln brodu: 750 Din. Dan odhoda: 8. avgusta. Za tov.(ico), kl bodo vstopili na postajah ob progi Ljubljana-Karlovac, so bo kupila votna karta v Ljubljani in naj vstopijo brez karte v na& vlak. 7-eletl jo, da je kraj odhoda LJubljana. Odhajamo dna 8. avgusta ob 22.45 lz gl. kolodvora. Pol uro pred odhodom vlaka moramo biti vsi na mostu. Ostalo je v »Učit. Tov.» — Slavko Mrovljč, učitelj, Ljubljana, Res-Ijova cesta 26, I. nadstr.
X Književna tonitiola Jugoslovensk« Matice. Z ozirom tm razna vproSanja sporoča Jugoslovanska Matica, da so vsi dobitki žo oddani. Oospodi«no Zinka Pečar se naprofca. da dvigne svoj dobitek (drugo tombolo).
X Avtomobllna prometna d. d. v Ljub-l|anl naznanja, da otvori v nedeljo dno julija 192S avtomobilni promet med Novim mestom (kolodvor) in Brežicami (kolodvor). Odhod iz Brežic (kolodvor) po 1: uri, prihod v Novo mesto 9.80; odhod lz Novoga mesta (kolodvor) ob tB.45r prihod v Brolice (kolodvor) ob 18. uri.
X Izgubil se je Sfilpalnlk oel I-evsti-kovo ulico do Frančiškanske. Pošten najditelj naj ga odda v upravi »Jutra«.
tessim ia galanterijskim blagom.
Lesap <& Selimaiat
Ljubljana VII, Cclovaka o. 77 (poleg kavarne) 40*1
SKr porcelana.
Emajlirana in luksusna
biti lepšega užitka kakor Je naša Adrlja. Toda ne samo radi naravnih krasot, temveč mnogo boli še radi gostoljubnosti naših narodno čutečih Dalmatincev. Vsaj vsem onim Slovencem, kl Jih Jc domača politika žc tako razjedia, tla jim nI več do narodnega ponosa, privoščim, da si gredo okopat tudi svojo dušo med naše odločne Južuc brate. Vrnili se bodo prenovljeni.
Človek, kl ni osebno poznal pesnika Antona Medveda ln bere njegova dela, si ga predstavlja kot človeka malo dostopnega zabavam, zaprtega vase, hlpo-liondrično čmerikavega, nezaupljivega. V resnici pa Je bil Medved v življenju naravnost prototip vsemu temu: vesel, segav, dovtipen družabnik, kakoršnth le malo na svetu. Le v par kratkih pesmicah Je pokazal svojo pravo naravo, na Primer v pesmi »Literat!« ali v odi
• Očetu«, in ravno s temi odkritosrčnimi pesnitvami se Jc človeku najbolj omilil.
Ze dolgo vrsto let spi Modvcd na kamniškem pokopališču Zale večni sen In drug za drugim padajo v grob nje-sovl prijatelji ln znanci ln marsikatera značilna črta njegovega življenja ic ža! zabrisana ž njimi za vedno.
Slučalno sem slišal uar živili anekdot
o Medvedu, ki Jih tukaj podajam čitate-ljem »Jutra«.
Ko Je bil Medved nekje na Gorenjskem menda v Breznici za kaplana, Je povabil znanko, naj ga kaj obišče.
»Jaz bi Vas že obiskala, toda nerada stikam po župnišču za Vašim stanovanjem.«
«0, saj to nI težko, pravi Medved, saj imam na vratih svojo posctnlco...»
Kmalu nato zanese znanko usoda res v ta kraj, kjer Je pastlroval Medved in gre ga obiskat.
Hodi po dolgi veži semtertja ln Išče, kje bi našla na kakih vratih Medvedovo vizitnico, 110, ni je nikjer.
Hitro se Ji pa razjasni čelo, ko zapazi v kotu na vratih pribito podobico svetega Antona, spodaj pa naslikanega medveda, ker za temi vrati Jo stanoval Anton Medved in te dve sliki sta bili njegova posetnlca.
Medved Jc radi svojega človeškega življenja prišel čestokrat navzkriž s cerkveno oblastjo, ki ga ie zato prestavljala iz krala v kraj.
Zagnali so ga tudi za dalj časa k samotni cerkvi na neko visoko goro ob Savi.
Ko se mu Je pozneje posrečilo, da sc ie. rešil tega visokega pastirovanja, vprašali so ga prijatelji pri kupici vina. kako da ic živel tam gori.
»Prav dobro, Je rekel. Bila sva gori samo dva človeka: Jaz in pa mežnar — čevljar. On je čevlje koval, Jaz pa verze, on le žeblje zabijal, Jaz sem pa pljuval, — tako sva imela oba dosti dela.« *
Nekoč, ko Je bil za kaplana v Trnovem, ga pokliče škof k sebi na odgovor. Medvt>d pa se odreže:
»On Ima ravno tako daleč do mene, kakor Jaz do nJega. Sein naj pride, ako hoče z menoj govoriti, saj ve, kje sem!«
Medved Jc ljubil kot pesnik in človek vsako lepoto. Ni čuela, da ni zapiral oči pred lepimi ženskami. Njegovim predstojnikom pa to nI bilo všeč, ker bil je fejst in lep fant, zato so ga preganjali.
Ko Je zopet enkrat dobil dekret o pre-lriestitvl na drugo župnijo, Je ogorčen vzkliknil:
. »Prcklct'1 Ze spet dekret zavolj dekleti«
Priporoča so	119
ANA KUS, Ljubljana, Re3ljeva cesta 4
(prejtrgovina z barvami g. Hauptmann).
Proda se
w	m
| ALOJZIJ	|
f PAUSCHIN
i LJUBLJANA
VVOLFOVA ULICA
m	m
ZALOGA	jk
^ STEKLA IN PORCELANA,	fa.
$ STEKLA ZA URE, UMI-
VALNE IN KUHINJSKE	# GARNITURE IN VSE V TO
ti) STROKO SPADAJOČE	^
PREDMETE.	M
M	13M J&
^ ^ ^ '
Vn j- - .v>-v čr "rf 'J*
•rf- **
(temnordeči baršuu), obstoječa iz divaua štirih foteljev. Naslov novo uprava »Jutra«. 892:
n Ali ste že poslali na-2! ročnino za »Jutro"
m trsovine v
aiii stanovanj
družba s o. s.
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13 (prej brata Sever).
f,
9
4008
Theodolite, tachymetre, nlvelactjsko instrumente, planlmetro, pantograte, I nivelačne in trasirno letve, merilno trakove, lihele, iogaritm. računala, Njegov oče je bil starokopiten, boga-[ j.ahlono v(v plama trioglata, pmmatična in druga precizna morila; risalna boječ mož. Ko Je sin Tone nekoč prišel '	^ t |„ npanit8 za svetlotisk, svetlobne, prozorne in druge
domov v Kamnik ga Je oče, kateremu	» a ; .r_____,— „»„,„„ _ „.i„„i
so hudobni Jeziki o sinu marsikaj neljubega povedali, Jezno vprašal: »Povej ml, ali si človek, ali zverina!?« Medved mu Je pa takoj odgovoril: »Kot Tone sem človek, kot Medved pa zvcirina!«
Zapisa! Petrušha«
tehniške papirje ima stalno v »alogl
Viljem
<i«Ssunlca sa prsclsno r.tohanlko
Ljubljana, Šelenburgovn, ulica štev. 4 (na dvorišču). Vsa v stroko soadaiuča Donravila so izvrže točno in solidno.
Veliki inkvizitor
Ljubezenski roman te natsramotael-
ic dobe Človeško zgodovin«.
XV.
InkvljJtorr.il« orgij«.
fnkvtdtor Peter Arbues je divjal.
Ve» teden Je ostal v karmolltanski opatiji ln zasliševal osebno vsako nuno in vsako sestro ter vsako pripravnico poaebej. Njegovi birlči so pretaknili vsak samostanski kot, postavili so samostan na glavo, toda odkod je Dolores »vedela, kaj ji preti, in kako je mogla neopažena pobegniti prav tistega jutra, ko Je imela biti po Batnem in-kviiitorju prijeta, tega nI bilo mogefis dognati.
Stara vratarica Je prisegala prt vseh svetnicah, da ni ui&esar lu nikogar videla niti ali Sala.
Zato jo inkvizitor besnel in preiskoval neutrudljivo. Menda tudi ponoCL Zakaj ve« tedeu Je prenočeval v samostanu, zjutraj po J« pozno vstajal mrtva&ko bled ta hodil i selonomodrl-mi podplutbami pod takrvaveliml očmi v samostansko cerkev mašo vat.
Obedoval in večerjal J« vedno sam s opatko.
Opatka pa so Je tiste dni 8udovlto raztivela. Vzovela je in bila podobna bujni potonki o Binkoštih, vsa sočna, vsa rdeča ta idravje ta radost sta kipela lz nje.
Tisti teden Je prenehal ves samostanski red. Frančiška de Lerma Je ostajala vedno v svoji celici, v oboilnl-cl sil v sprejemnlci. vstajala Je šele pred obedom, s kdaj Je hodila spat, ul
obilno. )
praznikih. Gosi, puranov, dih Menot, par tednov starih telet, naj-
v«m»j mltai. T atncmnucn mm$
kuhale kuharico vso dni raikoSno in obilno, kakor sieor lo ob največjih ov, plflčet, mla-starih telet slastnejših rib ta najboljfio divjačine so napekle in nacvrle ta lukvliltorja, opatko. Inkvizicijske uradnike, vohun s ln blrlče toliko, da J« cwtajalo i« za ve« samostan dovolj. In omak, sadja, lešnikov ta orehov, potvlc ln lartljev ter najrazličnejših aellkate« so je v tistih dneh noužllo na čebre ta kadi. Nuna kletarlca pa je izpraznila do ma-loga vrsto sodoov ta sodov vina ta likerjev.
Končno je omagal eelo Peter Arbues. Neko jutro ul mogel vstati ta Je oblelal do poldneva. Preiskav je bilo vendarle preveč ta »lasti nočni duSov-nl ln telesni napori so ga IzčrpalL Opatka se tistega dne sploh nI javila. NJone n;
»o pripovedovale,
Tako vztrajno sta so borila Inkvizitor ta opatka ta slavo božjo, čast oer-kveno ter ta svoje bvallčanje.
V uosilnld so morali odnesti ta-kvizitorja domov. — Jahati ni mogel. So nekaj dni je polelaval. Potem po js bil zopet junak, sdrav kakor dren.
Poklical je gubernatorja Henrique-za, mu izročil seznam Imen, kl so ss imenovala tekom mintile brezuspešne preiskave, to ga odslovIL
6« Istega dne to zgrabili ln vlekli v inkvizicijske Ječe nekaj uglednih meščanov, učenih in priznano Čednostnlh doktor jo v filozofije ta teologije, par zdravnikov, več trgovcev ta obrtnikov, nekaj preprostih ta nekaj omikanih {en ter celo par nedoraslih deklic
Opatka se tistega dne sploh nI po-"illžnle tovarUio« pa d« je resno zbolela.
__ iMfeov. VS ao wa oeaottMH, •»
ali skrivali luteranske bukvo ali ss na-vduflevall ta Lutra, ali so obsojali s ve
lovali sv. očeta ali ie samem velikem takvizitorju.
to takviilcljo, ps posmehoval! ali
celo grdo govorili o
Po vsi Sevilji BO stikali famlllart, vohunili skoraj po vsaki hiši ta povsod prav posebno napeto lzpraševall, kam sta odšla Ivan de Avila ta Estovan de Vargas tor, ali Je kdo videl Dolores de Argoso. Tudi v E1 Rastro so prišli ta-kvizitorjevl berlči. Dolores niso naSli, pač pa so našli njono toaleto.
8 trlumfom so jo prinesli takvizitorju. Z besno naslado je pritiskal Dolo-rtao obleko na svoj obraz, a hkratu se j« zavedal: <V kinotlškl obleki mi jo ušla pač lz mesta na deželo. Videl je ne bom menda nikoli večl>
In divjal jo znova ta znova m »sprli nekaj oseb.
Po mestu sta zavladala strah In trepet Velika noč Je bila tu ta potem pridejo BiukoŠtL Praznik jezikov iv. Duha pa s« je proslavljaj vsako leto • seiiganjem novornlkov na grmadah.
Na Veliki petek je pozval Inkvizitor zopet gubernatorja Uenriqu3ia. Zopet mu le uročil seznam imen ta dejali
»Deset jih jel Deset oajlopSih, najmlajših gospa. Pokliči vsako posebej ta jim reci: .Ali pridete v kiosk tor ontU storite ali dovolite, kar se bo od vas tahlevalo ali pa poj de vaj mol v Ječo, na natezalnioo ta morda tudi na grmado. Krlvoverec Je. Samo vi ga lahko rešite. Nič ne silim ... nič n» prigovarjam: storite kar sami hočetel Jamčim vam le popolno tajnost Nihče ne pozna vas, nikogar ne st>otnate vi' . . . Tako jim rocl . . . vsalri posebejl
xm mttt« fcMdsta Jasen« ««» Sati, Jo vrzi bret prerekanja von, a takoj pošlji blrlče po njenega moja.*
Uenriquos se J« poklonil:
«In kdaj, obkorej naj s« soldo vsa drutbaf»
»Jutri, na Vstajenje ob 11. ponoči,« Jo odgovoril Inkvizitor. »Prlvedl vse naonkratl Za drugo poskrbim eam.»
Naslednjega večera s« J« ts kijaalu po desetih po parku za lnkvizitorjoro palačo Izprebujala odlična gospoda.
Povsod »o cvetele vrtnice, nagljl, re-tede, potonlke, pa breskve, jablane, hruške ta različno gTmovje, a drevla amerikanskih ln evropskih vrst, trstik, banan, palm ta oljk je bilo ogromno, kakor v najbogatejšem rastlinjaku. Nekdanji kraljevski vrt j« bil še vodno prekrasen.
Osem dam v bogatih toaletah Jo zabavalo le čotvoro gospodov, osem mladih fonsk kipečih udov le četvero starcev.
Bledo, kakor bl Sle na morflče, to bile dame; kakor preganjanim zverem so tarole v grozi ta tretepu njih velike, črne, a soli poln« oči; po licih jim Je drgetalo, usta so ee nervozno krem-žila ta roke to neprestano brodile po laseh ta čelu. Btarcl pa so bili veseli ln zgovorni Tu sta bila nadškof toleški in škof malaškl, dalje prior dominikanski ta opat usmiljenih bratov.
Trgali so damam cvetlice ta Jih jim poklanjali i smešno grandeeo. Dovtlp-kall so, se Jim dobriks.ll, »e jiin laskali, hvaleči njih lase,, oči, usta, roke ta toalete, pripovedovali so jim, kolika čast je tanje, da so povabljeno na večerjo k največjemu možu v državi, opisovali so nebeške dobrote Inkvlzi-
IMtfrtrpvv Itiramjo k HM! t« ft tarnaj
sko vodili pod pazduho po peičenU stezicah. Meeočlna jo polnil« vrt, ki. osk to pe.lačo, da k bilo svotlo kako; podnevi, a vendar 1« tajlnatveno ▼ mv gičnem svetlo lune ta tvosd na noba, Zelo so s« trudili gospodje, da b| najboljšo voljo. TodJ
pripravili dame aame so
vu.me so jedvo odgovarjale, se plah« ozirale, kakor bi hotole vsak hip o begnltl, rsdiluile ln si o tiral« toh Nekatere «o mahoma izgubile posled. nji pogum ter se zgrudile na leseni klopi ter začele krčevito jokati, drug« so tačele bogati po vTtn to tamoUdo jočatl.
Tedaj to (O gospodje na vet gtai
zakrohotali, tekali ta ujknl ta Jih tolv
m
»Cesa M vendar tako bojite? Drofc b« najljubeanlvejgega kavsllrja nt Španskem? Morda Inkviiltorjevih kuhinjskih dellkatos ta njegovih vin br«i primer«? —• Mirujte vendarl flaj blat« goekal In mi nismo nikakl lopovi Po* notne bi moralo MU u toliko odliko, vanje..
Nekatera to bOo mvldocao popolnoma mimo. Resnično, ponosno to st& palo po stezicah, te držal« togo kakor krasni mramornatl kipi, a rinilo niso vet čas niti glasn. Ponujanlh roi kakor da niso opazile ta ko to Jih jim potisnili v roke. »o jih spustil« o* tU
«0 Bog, kakšne tU danainje SovELJ. Janke!« Je Javkal nadlkof.
»Naravnost nevljudno sta!« Jo p* jal škof.
»Sam mg razumi vaSo razburjenost!« te Jo jezil prior.
»Ženske tte resnično ugankoU Jo Ir ajvti opjt.
itimf. e drž»veln> mra m kn«m md «. 00 k»»xS Dla S*—, mkl »ide<l»te t>m<*e «o »s ' !». — PUM M >KM »pr«) IWg t»d . Kiiiaukl. h. vp-atenta odooverla vrn le, afcc » pfleZeae Mat! M HgM» tm M.H>«l«ol|sk. pn.tolbln. (I t*»k

Natakarica
samostojna, na račun, •« nprajna« takoj t Novam m<s
st« pri t. Jo«. Poulv 6637
Za bhk« donitU dola
B> ipmjzu« 14—10 letu* deklico k bo IJ 81 druilnl da debelo. PUte p« dogovoru. Siroto Imnjo prednost. Natlor v upravi „ Ju trt'.	67$G
Gospodična
t enolvtntm trgovskim tečajem, ■aAetnle«, 11 Ce prlroer-upga mesta, naj raj a« kot utrojeplaka • 1. arptembroro v LJubljani ali kje na Co> rnujskein. Kaiilor r uprarl „Jmtim".	6700
Prijet« et!ad«ii»
▼ -SS U,1«l0TB rarh m-*,Dih ll-ilclko« UC« iluib« pri p.-1)etju. Ponudit ua upravo „Jutr»" yod „i't»lj«'.en".
«ns7
Služkinja
Mldu ln ivesu, bl bl mala tudi kuliati. sv ['..-e. Ob-rnom bl rodila go.-podlnj-»tvo. ker Jc iroapa vetslnocia oilsolna. - Slar.JSo Imnjo prodnort. Ponudbe a navedbo plače tor a eporojl-Inra, kjo in koliko iaaa Je te aluilla Je pontott pod ,. Trgoveo 6««" na uprnvo ..Jutra". Gt>55
Brivski nčeneo
M »prejme takoj. Prednost Imajo oul, kl ao ae te u*lll brlTeke obrU. — JoAko Golob. brlveo. Onaofi. 0702
EUktričar — strojnik
popoloocua eamotitojaa mod, aanaaljlr delavec, 16čt t lu* bo. Ponadbo po4 ..Blektro-atrolnik" ua podrulnioo ,,Jutra". Celja	«788
BOd-
Pestnnjo
Krtsta RaftlAera uCHeljera »oproga, AdleSldl pri Črnomlju. NaMop takoj.
6664
Inštruktor C783
kl bi poufievol dijaka v la-tlnftčlnl ta pouav!Jalnl iapIL ae «pr«jme takoj. — P. Mag> dil l^ubljana, nasproti gl. po it*
Abftolventlnj«
meMonBka ln trgovske kole želi mesta ▼ pisarni. Je ta-četnlca ln gre tudi braxplai»-no aa fcora Tpeljnve. 6793
Ir.praSan strojnik
fn kurJaC, obonom tudi stroj-ni ključavničar, ves 6 tudi nekoliko elektrike, I8če mo-fcla ca takojflnjl nastop, ev. tudi kot strojni kljuf-avnl-čnr — Cenjeno ponudb« pod ... irolnllc" ln kurjač" na upravo ,,Jutra".	6807
Absolventinja
llrejakega trgovske- a tečaja I S č s m ica prekeo pri leskom ljubljanskem podjetju primernega dela dopoldne. Po-n :dbe upravi „Jutra" vod ..Mali honorar". 6780
Rrapkega ntrajntga konja
s oproao ta glgom na oljna-U osi, kupim. Ponudbe o« upravo „Jutra" pod ,(Konj".
6781
Bodi
HrasufrL ao fet-lrft la n noopore6nl, rabljeni. ▼ i brom stanja, t vslikosti od 80 dr 60 hI, M takol kupijo. Bodi od vino izključeni Ponudb« u A. 1 Baker in Co., Ljubljana T. 6811
Trgovski pomočnik
mlad, agilon, verzi ran v vseh strokah manufakture, ftpecerlje lu žeJrznlne, s dobrimi spričevali, lo dobra moč, s« sprejme v trgovini Ludvik KuhnrlČ r Ormožu. Oskrba vsa t hl5l. 6765
Knflgovodklnja
StnreJSa moč, emožna popolnoma knjigovodstvu ter ko-reppondoDoe, b« aprejme takoj za trgovino s kolonljal-nlm blagom na debelo ln drobno Ponudb« pod „5ianc-bIJIva" ca upravnlMvo ..Jutra".	6768
Strugarja
prvo moč, sprejmem pod dobrimi pogoji. Daljo kupim dva struinlka (Drfirhaelbfin-ke), eno Bands&ge ln Hobe!-mafllno, rabljeno, pač pa v dobrem stanju. Naslov v upravi „Jutra\	678*5
Izurjena strojepiska
ln stcnograflnja ca slovenski in nemški jcilk se sprejme. Nastop takoj. V losnl stroki lzve^.bane !ma'o prednost! Ponudbo naj bo pošiljajo na poStni preial fit. II, Ljubljana 1. 0737
Emu*
Kupi 6e: Večja množina premoga rjavega ln svltlega; večja množina drv za kurjavo; večja množina bukovih hlodov brez srca; večja množina kostanjevih drogov 8 ln pol metra dolgih. Ponudbo, obsegajoče cono franko vagon, ali ftan-ko obmejna postaja, dobavno množino in dobo, ter plačilno pogoj«, naj so nnslovijo na upravo ,,Jutra" pod govora ,,Resno" do 6. avgusta 1028.
Plahto
srednje v«Uko, so pokrivanj« blaga na vosovlh, Iščem.
Ponudbe pod „Le dobro ohranjena" aa apravo !£tvo „J utra".	6821

8palna »oba
kompletno arejena, s vodjo sobno kredenco In pclbo, vse najboljft« Izdelano, ae radi Izselitve is Ljubljane proda, kakor tudi kuhinjska opre-rra. Kupec Ima na razpolago stanovanje v sredini mesta. Naslov v spravi „Jutra".
674J
GOIMS
kumno, janež, lipov cvet Itd.
Učenec 67C9
r nokollko srednješolsko Izobrazbo so sprejm« v manu-fakturno veletrgovino v Ljubljani. Ponudbe pod ,,Učonoc" no upravo tega lista
Kompletna oprava
spalnica ls rožnovega tujega lesa, ao proda Kdor Jo hočs kupiti, si Jo tudi lahko ogleda. Jesenlco, Gor. fit. 116.
6740
živo apno,
prvovrstno lz vodnega kaini nja, več vagonov, proda po konkurončnl oenl. Vpračati na upravo lista pod ^Apno".
6701
Kompletno orodje
skoraj novo, sa Izdelovanje cementno opeke, ee proda po ugodni ceni. Več bo poizve pri g. LJudovltu Sircu, trgovcu v Kranju.	6039
Motorno kolo
dobro ohranjeno, 6 HP ter vodna soaalka i visokim stojalom, ee proda. Natančna pojasnila dajo Jakob Pro2olj, vodovodni Instalater ta ključavničar, Novo mesto. 6727
Dvokoleoa
Ji motorji, otroiki vo-sički, iivalnl stroji la pnevmatika oajceuejo. ..Trlbu-na". Ljubljoaa, Karlovska cesta 4.	117
•ocjgj^o*
vovo rwe
OJT E ONE RAOL9ENE
J-COKEC
LJUBLJANA
EUAČA 13«KRED#8*
Lap vapravlJivM nov s drema aedoleoia, aa
prosti tečaj, prodam. Cena po dogovoru. Ivaa Luh, kovač, L«oco.	6776
Dobro nagrado
dobi, kdor ml preskrbi v novi hlil v LJubljani atano-vanje Itlrlh sob, 6e mogoče za takoj. Plačam do 6000 K moecčno. Cenj. ponudb« pod „Lspa aoarada" ao apravo „ J utra". 6677
Ban£nl nradntk iMc v «11 ko svetie eobo v sredini meeta s posebnim vbodom. Po4.o<lbt aa oprava MJutra" pod »Banka". 6S18
(Hvtlja
sa ftao dalo Iftče moblovano
sobo i električno razsvetljavo proti dobremu plačilu In bresplačnomu livanju imetnika stanovanja. Ponudbe na upravo „ Jutra" t-od »Nada.	8680
Umtittuiuoi
U ■■ * •.-••'.S^fi- ■•» -,V-i|-JKS
Vila
s lepha vrtom ln avtogr.ru So v najiepBI legi parka ln bil-ftlnl gl. kolodvora v Mariboru, Ja naprodaj za 600.000 Din. Kupoc dobi takoj lepo stanovanje. Naprodaj J« tudi veliko trgovska hlAa. Pojasnila daj« ga. Lednlk. Maribor. Aleksandrova cesta 51.
6746
Macesnov® čebrt
s fteleznlmi obroči nabite, razllčn« velikosti, kor:a-dov, prodom po nizki ceni zaradi opustitve te stroko. Ivan Bumrak, trgovce, Pi
icce pri Breftlcah.
6610
Šivalni strol
sa krojače, dobro ohranjen, s« proda. Cena 2500 Din. Poizve se v Mostah T7 pri Ljubljani.	6663
Zidna opekt
pribil tnc 6000 komadov, prodorno ngodno. Ponudbe pod „Op«ka" na upravo ,,Jutra". 6804
Radi selitve
00 e«no proda namizni klavir. Stari trg 32; II., flosno.
#809
Registrirna
sa vsako trgovino alf restavracijo, dobro ohranjena, naprodaj. Ceno 16.000 K. Ponudbo pod ..Blagajna" na upravo „Jutra".	6527
Služba tajnika
pri okrajnem zastopu !n okrajni hranilnici v Rogatca, pprva začasno, s« takoj odda Plača po dogovoru. Prrdb-žlti Je dokazila o dosedanjem Flužbovanju. Prosilci, kl bo dobri Slovonoi, samci in pav-cl, imajo prodnost. 677S
M. OerSak k Co., Ljubljano, Kongresni trg it, 10.
Kupla dobro ohranjen otroški voziček Naslov pove uprava lista ood St. 6790.	6790
Kolo
s pomožnim motorjem kupim. Plačam na obroko mesečno. Ponudbe na upravo „ Jntra" pod „ Varno pro daja". 6707
Otroiki vozički
voi vrst. od 250 Dia Dvokolcsa
novi modeli, t dobro pneu-mstlko, že od 1500 Din naprej.
Motorčki
najnovejši amerlk. tipa „Evons" ln D. K. W. Ori-onete. Motoretc.
Pneomatlka
zračnico s garancijo od 16 dinarjev, plafičl od 65 dinarjev. -- Preprodajalci in mehaniki znižane cene. — Sprejemajo se vb a popravila, emajllranje In poniklanje. „Trlbuna", F. B. L., tovarna dvokoles In otroSklh ro-žlčkov, LJubljana, Karlovska cesta 4.	18)
Motorno kolo
skoraj novo, 4 H P., prodam po ngodnl ccui, lahko tudi pod garancijo. Ogleda se v Colju, Glavni trg 13. J. G.	6656
Nov ozi dana hlia
a tremi sobami, kuhinjo ■hrambo, gospodarskim poslopjem, prodam. Pri ht&l sta 2 vrta, sadovnlk, njiva In travnik. Schueidor Dcvina prt Slov. Bistrici.	6039
Hlfia
no Bledu 2, s 5 sobami, kn hlnjo, kletjo ln jrtom, so
fiove Jar, 6658
ugodno proda Več Pretnar,
Ivan Bled 8.
Gostilna
na Gorenjskem, t lepimi tej skimi sobami ln prodajolnn ss proda Elektrika ln vodovod, krasen vrt. njive in gozd. Cena 850.000 Din. Ponudbo pod „Dobra gostilna" na Aloma Compauy, anonCoo družba, Ljubljana, Kongresi trg it. 8.	6702
Pozor, loveft
Prodam francosko dvocevko brezpetollnko, nova, kl. 24. Naslov povs upr. »Jutra".
6831
Demokrat vlijl uradnik s družino, pognan ls Beograda po rodl-kalcih, prosi prljatolje za začasno prepustitev vaaj ene sobe i uporabo kuhinje, ob dobri nagradi; eventualno ramenja svoj« stanovanj« v Beogradu za stanovanje v Ljubljani. Ponudb« na upr, „ Jutra" pod »Stanovanje".
6698
Vsako množino
zdravega, suhtnu, ^Jadkoga sona ponujam. Vsaka postaja v Sloveniji, po 650 K t«
100 kg ln konjskega po 600 kron. Tudi vsakovrstna slama e« dobi. — Naročila se naj poflljejo na Prano Mi-helin, Blzeljsko pri Brežicah.	6573
Elegantno opremljen salon
la spalnico sa eno ali dve osebi o« takoj odda. Naslov pove upravništvo „Jutra' .
6095
Solastnik
ekspertne firmo, mlad, tu-J«c, llče »obo v centrumu s posebnim vhodom. Cena post ranako. Ponudbe na npr. .Jutra" pod „JaJex". 0813
Posestvo naprodaj
v Izmeri 6 oralov zemlje, njivo, travnika ln sadoncii-nika HiSa ln goHpodarsko poslopje, vse v dobrem stanju, ob okrcjnl cesti, 20 m) nut od kolodvora St, JurlJ. Cena oo izve pri Antonu Le-skovSku, St Jurij ob Južni železnici 84.	6299
Lepo posestvo
se bo prodajalo ua prostovoljni Javni dražbi na Planini pri Raki, okraj Krfiko, dne 15. avgusta t. 1. Posestvo leži na naJlepSi le^l ter obstoji ts najboljših njiv, lepega sadnoga vrta t lepim gospodarskim poslopjem, travnikom In več hektarov lepega gozda. — Natančnejša pojasnilo so dobi Jo pri lastniku Vinko Gregi, trgov« v Brežicah ob Savi.
6558
Malo poseatvo
klio In lopla sadnim vrtom, je po ugodni ceni na prodaj Tudi s« odda v najem vrt z različnim sadjem na Dolenjskem. Naslov pov« oprava »Jutra".	c81b
Po 13.000 Din
dve euodi-uliusii! h!Sl, obokano zldovje s vrti (sadovnjaki) skupaj, primerni prostori sa vvčje podjetjo (letovlSča). Kagoro, Višnjr« gora.	6709
VUo	d
i* aU 4 rod rutinsko ■ oro-sttm stanovanjem In vrtom v LJubljani ali bližnji okolici, a« kupi. Ponudb« a navedbo o«n« pod »Takoj plačljivo" no opravo	6975
IiU»	$
• toetnas v Ljubljani ali
£i£kl ua prometnem kraju kupim event a inventarjem. Ponudb« pod »Prometna gostilna" na upravo. 6796
H19o 6701
•nodružlusko do 125.000 Din s nekaj vrta v Ljubljani ali na periferiji kupim. Ponudbe pod »1. september" aa opravo.	6797
ManjSI mila (•tu bat) v dobrem stanja, blizu kolodvora, s« vsem« v najem. Ponudb« no apravo »Jutra" pod »fttulnl m itn''.
6300
Ateller
Oll prtmoren veliki prostor ISče slikar. Ponudbe s navedbo cene na upr. »Jutra", pod »Umetnik".	6677
Lokal
v sredini Ljubljane, m proda. Naslov v upr. »Jutra*.
0618
Za shrambo pohištva
1SČ« etraukn prazno sobo al. drug prltnorcn prostor. Ponudbo no upravo „Jutra" pod »Odsoten".	6798
Manjši lokal aH sobo r« plsaruo sa tiče. Ponudbe Jo poslati na Joslpo Plefikct, tovarna pločev. Izd. Karlovska r*sU 2. 6838
Iz ljubezni kdo so hoče oženiti s mlado. lepo, bogato, lsobraleno gospodično, kl se bočs teto omoftlti, ker ae amc doma kaditi. - Ponudbe pod »Kaditi dovoljeno" no upravo ..Jutra". 6578
Gospodična
s» mostu j na, visoko aaobra-
žona. muzlkaiUna, s 250 tisoč kron gotovine, leU rsled osameioRtl »nanja s finim, Inteligentnim gospodom a dobro stalno olužbo, «veot. beljio trgovino. 2S do 88 let, V svrho tskoJSnJ« So-nit ve. Ssmo resne, n »anonimne ponudbe s sliko, ka-tera SO vrns, pod »Kismof na upr. »Jutra". Strugo tajno.	6507
sUradnka 21».
»vtgalis pleme v upravi ..Jatra". 6760
Simpatična gospodična
Seli rcenega snanja s inteligentnim rnačajnlm gospodom od 26—35 let. Ponudbe pod »plemenita daSa" na upravo »Jutra". 2760
Ea poslano iskreno hvala. Da, nanaSa se nama Najbr-že malo i>ozn«Ja Kako tuSko čaham, hr«D«ol<n, s« venci ln.. Srčuo poljublja 88. 6757
«1254» (5785
Odgovor na Vai« pismo oddal danes pod eifro ,,1234 ' pri upravi »Jutra". Pričakujem skorajšnjega odgovora.
Mlada, 18 let stara gospodična 6794
vesele narave, mehkega srčka. si Seli snanja a mladim do 27 let slartm gospodom. Ponudbe pod Šifro »Mladozt-norost" na upravo »Jutra 6794
Rezi Srimf Maribor. Pismo leži, prosim, da dvi^nlto, poStno ležeče.	«720
Dobra gostilna
sredi Maribora, se proda. Za izplačati J« dva milijona kron sačasno. Kavarna en milijon kron. Ponudbo na podr. »Jutra", Maribor, pod »Gostilno ali kavarno". 67IH 673 3
Resnega znanja
B rnačajnlm. nad 40Ietnlm akademlkorjem v stalni službi, teli samostojna dama Pmudbe s polnim ns-ulovom pod , »Značaj" na upr. »Jutra".	6823
Na hrano
oe vzamejo gospodične !n gospodja. Maribor, Koroška ulica 18.	6722
Enonadstropna hiša
pripravna za vsako obrt, s velikim vrtom, pri okrajni costl, blizu cerkve v Jorenl-ni pri Mariboru, bo usodno proda. — Nataučneja pojasnila daje Rudolf Wlatan, Maribor, Kacljanerjeva ulica 17. Melje.	6724
Posestvo
četrt uro odaljeno od želos nISko postajo Medvod, z mlinom, obstoječe Iz 23 Ju-trov njiv, travnikov ln lepega gozda, vse v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. OenJ. ponudbo nli vpraianja na upr. „Jutra" pod ..Posestvo".	6314
Dopisovanja
želi mlad obrtnik, 25 let star, z gospodično ed 18 do 25 let. s •	-mjem, tndi
poznejfie ženltvo. — Cenj. ponudbe s sliko pod »Obrtnik" na upr. »Jutra". 0060
Instmkcijo
ls vsoh predmetov sa realko daj4 tehnik U vlSJtb seme strav (zlasti matematiko, tl ziko ln opisno geometrijo). Ptgojl po dogovoru. Cenj. ponudbe jo poelatl na upt. »Jutra" pod »MaUmati-kar".	f.583
Naslovi
debrtk ta zaaMtlilvai 8te4»
vanj za dijake la dllaklaji «« doblje prt geopod« U, Likarja. Poljanska oeota if, vila Baraman.
iil
IK«m poaojllo
40.000 ttlu.rJ.T p.-otl n>t TkaillSt la (iWw obraMM vanju v .»Tb. n«UlrJenJ|
•-'oj... tnr)v.k^a obrrt. Ponudb. m pro.1 h ipra« „Juti»" pod ,J>ol»r« abi« ■tmnjV Hi 07TS.
n >n«u
Oprt
l Ud.
1.1. J.
eoltdno Bero otTort... 1» delov.lnle. parila T. Janth saj, Re.IJ.ta cmt* t». I uutstropja, Im. «401
V J. tl koUJ jirtiurM M
».1IU	MM«
regk .dlae«. lnU.lf.uui.ir Blomca • trioTakoS.1«!«, naobmab. I« «.lJlo prak^ ter en.Djecn ^ovenakec«, m bohrTUUkesa la neznSkHI Jezika, T kakem T.CJeiu no« ntu fraool].. kjer bl mm bl omnto6ea temeljit Itudlj. kakor traoeoakets Joalkm toki tudi trgovaklb Mi.Mjoetl -J Cenj. ponudbe a referencami, ozirom. blagohotni n.,vat na uprarnlhtTO -Jatra" H ffikuleUnOsl minimum 10»4, «11
Zaka| tak n|Mh)
Velikokrat du Tprai.Jo tft aerentt. lakaj ImaJ. >«ni ..Jutrovl" oglaal r.lIV. vefijt urpeh kot oglaal Orag.1
Ctato naravno I ..Jutro" U-haja THk dan okoli 1s.OOO Izvodov. Val drugI alov.uBkl listi zaOHtaJaJo t nakladi da' loč a. ..Jutrom". Velika rfl> Slrjunont llata pa J. edin« mcrlto ea rrednoM oirl.-of, Odtod tUdI tolik nepeb efila.' aov t ..Jutru". C. kje, IN oglas v »Jutru" uspeh.	(US
Male oglas« «Jntra>
H amatra aa naJprlpravneJM posredovalno aredatvo, kl od« govarja veem potrebun da« nnAnJega f.aaa ln Je eaolM kot vaak dru^ IsamtL Posebno ugodno 'e, da al sa4 že vnaprej lahko Israduual, kaj Te bo Mal Mali oglas, ter ga tudi lahko plataS V znamkah.	»t
Kako nsroCU
„Mall oglaa" „Jutra" - * pismu napiti kdaj, kolike-krat ln knj tol 15, da se tisk« kot Tvoj „MAU OGLAS". I* prvih 20 besed tega ogla« mor«S naprej poslati S Din. sa vsako bMedo ed dvalaett naprej pa 00 par. Lahko pla« CaS tudi v snamkah, kl |lo priložiš plamu. Dopisnice m«, sto pisma pUl, t. potlja lstoCaano po pololalol draar, Naslov r vaeh alu£.JIh t Uprava „Jutra" r LJubljani. •» Ker prihaja na „Male oftaj .o" ,,Jutra" navadno vslIM ponudb, J« najbolj pripravno, Ce navede« v svojem oglni* natančen naslov, na katerega, Tl naj poSUJaJu ponudb«.
Zenltna ponudbo. Oltihe rosv^a. soilnlji-ho lotte- i na,	snftn-a s dobro al-
tulranlm gospodom. Starost 87 do 42 let. Ponudbe pod ,,Ji£0n" na upr. „Jutra' .
0817
Resna lenltna ponudba
Trgovski poslovodja, C2 let star, vsestransko uaobra-
*en, lepega tnafiaja, Soli snsnstvn « gospodična nli vdovo do 85 let, a premoženjem (trgovino) iadi skorajšnjo ženitve. Le ro-ml do-plal, noanonlmnl, a sliko, kl se vruo, pod atrogo tajnostjo, na -pr. ..Jutra" pod „Lepl značaj".	600".
Eočna dela
pr tldakana na prvovrstno« bUj,o. etortlmaut cA 250 K & «0 ICO- S raiyoiUJa ..N tvrdluk vm
% Toni Zori s
% Jesenice. ^
%V
/
Več družbenikov
Bodelujočih aH tihih, z večjim kapitalom, sprejme ea takojftnjl pristop moJno razvita lesno-trgovska tvrdka za izvoz lesa v Italijo in Švico. Ponudbe z navedenim kapitalom, katerega bi mogli refloktanti takoj vložiti pri Slavonski banki r Ljubljani, je vposlatl samo do 31. jullla t L pod šifro ..Krasen dobiček" na Anončni zavod DRAGO BESELJAK IN DRUG: j ALOMA COMPANŠ, anonfna družba. Sodna ulica 0. Motam se dobiio natančne informacije. 40001 Ljubljana, Koliercsni tig 3.
Kupi se ""
braniariia,
lokal ali pa vsame 891 tilna na račun.
Dopisi se pro.sijo pod „Odkupw na
S .SiSSSK^aSSSSSSSSSSSSSS^-^
Priporočamo knjigo
Dr. Jos. Tifiar, Nalezljive bslszai.
Opisi važnih nalezljivih bolezni i navodili za nego bolnikov. S slikami Cena s poStnino vred 20 Din CO p.
Naroča ss pri Tiskovni zadregi i Ljubljani, PrcSernoia ulica Bl
omace vesli
VSAKDANJOSTI.
Iz Londona Javljalo: Hči In znanstvena sotrudnlca lorda Carnaroona sc je
poročila z mladim plemičem, s katerim se je spoznala ob Tutankamnovum grobu. Obljubiti )l jc pa moral, da se nc bo več bavli z izkopavanjem starih mu-jnlj.
lz Pctrograda: Vršil so le prvi dvoboj y rdeči armadi. Streljala sta se dva 'tl-Clrla, slušatelja rdeče volne nkademlle, radi 211ctne Nine. Nina )e dvobo|u prisostvovala kot edina priča. En tekmec je obežal mrtev, drugi ]e dobil več ran. Dobil Jc pa tudi poldrugo leto Ječe za nagrado. — Ta ženska Je morala 'meti presneto krepke živce, ali pa Je bila topa.
Iz Kaire: V Kau el Keblr so pri po jravljanlu stare koptske cerkve našli vzidane paplrose s prastarim tekstom Joanovega evangelija Iz četrtega stoletja. Dragocena najdba Je v Londonu, znantvenlkl se baš bavljo s prevodon
Jz Rima: Pesnik d' Annunzlo Je tožil radi razžaljenja časti tragedinlo Ido Rv-blnsteln, ker mu Je med prepirom prl-smolUa krepko zaušnica D' Annunzlo nI pripravljen na poravnavo.
Takšno zbliko resničnih poročil Iz vseh krajev sveta bl mogli nadaljevati vs^k dan In v nelzinernost. Da to storimo, — kaj bl sc videlo? Nič bl se ne videlo. Eni bl rekli, da je svet povsod Jednako zabaven. Drugi pa, da le povso-dl enako dolgočasen.
O Mussollnilu jo pisal neki Italijanski list pred kratkim, o priliki njegovega po-seta v Llnguaglossa pod Etno:
•Naš volvoda (Ducc) Je strmo gledal ta ogromni val lave, kl sc |c počasi bližal in vse pokopaval pod seboj. Njegove izrazite oči so bile uprte strmo v bližajočo sc pošast, zdelo se le, da sije iz njih volja celokupnega koncentriranega Italljanstva, zmagovitega proti vsemu, kar mu nasprotuje. Zdelo se )- vsem prisotnim, da doživljajo zgodovinski trenutek, da gledalo ogromni dvoboj. Mus-sollnl ali Etna? Italija ali nasprotniki? Kdo zmaga? Italija, Italija, Italilal«
Plutarh bi morda le prišel v zagredo. fn pri nas? Klša pada, trava raste.
M. A. C.
•
•	Naročnikom. Često se dogaja, da K cenjeni naročniki preselijo, a ne javijo Izpremembe naslova upravi lista. V lastnem Interesu ter v interesu uprave prosimo p. n. naročnike, da nam pravočasno javijo vsako izpre-tnembo naslova, da tako omogočijo redno dostavljanje lista.
•	Avdijenca. Z Bleda nam poročajo, da jo kralj Aleksander sprejel v sredo bivfiega ministra, g. Antona Kristana, v daljši avdijenci in ga zadržal na večerji.
•	Glavna skupščina jugoslovensltlh novinarjev v Ljubljani. V dneh od 4. Ine 6. avgusta se snidejo v Ljubljani reprezentanti jugoslovenskega ti-ka, da razpravljajo o važnih stanovskih vprašanjih. Kot gostje pridejo v Ljubljano tudi delegati češkoslovaškega časopisja. Ljubljanski novinarji jiin morajo preskrbeti prenočišče. Zato se obrača pripravljalni odbor ponovno na gostoljubno ljubljansko prebivalstvo s prošnjo, naj mu odstopi za ta čas razpoložljive sobe ali vsaj postelje proti plačilu. Prijave je nasloviti ua naslov: Anton Zobec, tiskovni referat »krajinske uprave, i— Pripravljalni odbor.
*	Odlikovanje zaslužnega šolnika. Včeraj je bil v dvorani mariborskega okrajuega glavarstva izročen okrajnemu šolskemu nadzorniku gosp. Matiji Lichtenwallnerju red sv. Save V. razreda, s katerim je bil odlikovan od Nj. Veličanstva. Slavnosti se je udeležilo uradništvo okrajnega glavarstva, zastopniki številnih drugih uradov in učiteljstvo. Slavljenca je nagovoril okrajni glavar dr. Lajnšič, ki je očrtal pomen najvišjega odlikovanja in zasluge nadzornika na kulturnem polju ter njegovo neumorno delovanje za po-vzdigo ljudskega šolstva. Odlikovanec je bil vedno v prvih vrstah narodnih borcev in zato leta 1914. med znanimi ruškimi aretiranci v graških zaporih. V javnosti kakor tudi med tovariši učitelji uživa gosp. Lichtcmvailner obče spoštovanje, veliko priljubljenost in zaupanje.
*	Odkritje spominske plošče Davorinu Trster.jaku. Ob priliki kongresa jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani, namerava zagrebško pove mištvo Udruženja jugoslovanskega ačitoljstva rine 9. avgusta odkriti spominsko plo-'ačo pedagogu in prvoboritelju hrvatskega učiteljstva, Davorinu Trstenja-ku, našemu rojaku, na njegovi rejstni hiši v občini Hum pri Ormožu. Davorin Trstenjak je bil eden najodliSnojsih borcev za jngoslovanstvo pod prejšnjo monarhijo, odličen pedagog In pisatelj ter odločno svobodomiselnega nazora. Na odkritje posebno opozarjamo učiteljstvo ormoškega in bližnjih okrajev, tla se ga udeleži v čim častnejšem številu. D o 51 i bodo tudi udclcKonel kongresa, zastopniki učiteljstva iz vseh Pokrajin našo države.
*	Pred koncem pomorskega štrajka. Kakor poročajo iz Sušaka, so pomorski štrajk bliža svojemu koncu. Predsednik Zveze pomurccv je za danes pozvan v Bakar. Pri tej priliki bo omogočen slik med lastniki ladij in zastopniki pomorščakov. Kakor doziiavajo •Novosti*, ie verietno. da pride vsaj
do začasnega sporazuma, k«r so baje pomorci pripravljeni, da gredo zopet na delo pod starimi pogoji, ako država prevzame začasno administracijo ladij v svojo roke in ua ta način dojene višino in potrebo državne subvencijo, s katero bl so mogle vzdržati proge na zadovoljstvo pomorcev, lastnikov ladij ln našega poslovanja na morju. Pomorci le žele, da so najde pot za izboljšanje njihovega gmotnega položaja.
*	Polovična vožnja v Trbovlje. Oni,
ki so peljejo na slavnost odkritja spomenika »slovensko matere* gospe Diin-nlkove v Trbovljah, imajo pravico do polovične vožnje po železnici, ako se izkažejo z Izkaznico podružnico OMD v Trbovljah. Za Ljubljano so dobo legitimacije pri vodstvu družbe sv. Cirila iu Metoda, Narodni doni. Po drugih krajih pri podružnicah CMD dotlč-iiega kraja.
*	Novomeška občina povečana. Z odlokom pokrajinske uprave zu Slovenijo se jo vas Kandija z veljavnostjo od 18. t. m. priklonila mostni občini Novo mesto.
*	Volitve v zdravniško zbornico. Gla« sovalnl imenik zdravnikov za volitve v zdravniško zbornico v Ljubljani dne 1. septembra 1923. je, kakor nam poroča« jo, razgrnjen in na vpogled zdravnikom od 1. avgusta do 1. septembra pri vseh okrajnih glavarstvih in za mesto Ljubljana pri mestnem fizikatu v Ljubljani. Reklamacije v smislu člena 27. Uredbe o zdravniških zbornicah so morajo vU gatl pri Zdravstvenem odseku najkas« ncjc do 20. avgusta 1923. Na pozneje došle reklamacije so nc bo oziralo.
*	Izprememba voznega reda ua progi Trbiž«jesenlco. Pričcnši « 1. avgustom izostane na progi Trblž«Jesenice vlak št. 931, ki odhaja lz Trbiža ob 15.30, dospe v Kranjsko goro ob 16.16, odpelji« iz Kranjske gore ob 17. uri ter dospe na Jesenice ob 18. uri. Namesto teg» vlaka vozi pričenši z istim dnevom na isti progi dnevno redno vlak št. 933, ki bo imel na Jesenicah priključek na vlak št. 4216 in odpelje ob 17.50 v Bistrico Boh. jezero. Vlak 933 odpelje iz Trbiža ob 14.57, dospe v Kranjsko goro ob 16. odpelje iz Kranjske gore ob 16.36 tei dospe na Jesenice ob 17.37. S tein se vspostavi zveza z Bohinjem.
*	Čakajmo, čakajte... Pod tem na. slovom je napisalo dr. Sušteršičevo gla. silo na naslov klerikalnih poslancev no. tico, ki se glasi takole: Zakon o želez ničarski praginatiki, srednješolski zakon in zakon o sodnikih ce bodo reševali v narodni skupščini šele v jeseni. V Beo gradu je huda vročina, kakor poročajo, iu morajo poslanci oditi na počitnice, ker so vsi utrujeni od samega glasova-nja. Dr. Korošec, ki jc prvi odpotoval v Karlove vari, jc dal prvi znak za splo šen beg lz Beograda. V Beogradu je res vroče, tudi takim, ki nič no delajo, Se bolj vroče pa postaja tisočem železni čarjem, profesorjem ln sodnikom, ko jih tolažijo z vestmi, naj počakajo do jeseni, da se vrnejo poslanci s počitnic, takrat bodo že zboljšali prejemke par sto kron. Poleti tako ne rabijo mnogo; kopat se naj hodijo, da ne bodo obleke trgali, pa solato naj jedo, kl j poceni in vročino hladi. Za vsako stvar so pripomočki in »skrb za ljudstvo« mora tudi imeti svoje počitnice. Razne dcputacije, ki se vračajo iz Beograda, prinašajo sedaj kot edino tolažbo od govor: »Čakajmo, čakajte...«
*	Železničarska pragmatika. V pro metncin ministrstvu se jo te dni raz« pravljalo o novem načrtu zakona prometnem osobju. Seje so se udeležili tudi delegati udruženja nacijonalnih že lczničarjev. Novost, ki bo po zakonu uvedena, jc, da morejo vsled miileg; števila uradnikov s fakultctsko izobraz bo uradniki, ki imajo dovoljno kvaiifl kacijo za izvestno kategorijo, preiti njo, ako pokažejo dovoljno strokovno in praktično znanje.
*	Zdravstvena kontrola na švicarski meji odpravljena. Vsled posredovanj švicarskega konzulata v Jugoslaviji zdravstvena kontrola na švicarski meji za naše državljane odpravljena in bodo nadzorovali samo transporti izse> ljcneev in dclavecv.
*	Delovni čas v zagrebških brlvnicah, V Zagrebu je te dni stopila v veljavo nova pogodba med brivskimi delodajal-ei in njihovimi nameščenci. Delovni čas traja 10 ur dnevno z odmorom dveh ur za obed. Ob sobotah sc dela do deve« tih zvečer, druge delovne dneve od sed--mih zjutraj do sedmih zvečer. Ob pruz« nikih se dela do opoldne, a 'član pred prazniki do osmih zvečer. Ob ncdeijah so brivnici zaprte.
*	Kogre3 kriminalistov. Dne 3. sep« tcinbra se vrši na Dunaju kongres kri« minalistov, na katerem so bodo obrav« navala glavna kriminalna vprašanja, zla« sti ona, kl so mednarodnega značaja, ki se tičejo Avstrije in sosednih držav z ozirom na preganjanje mednarodnih hudodelcev. Naši delegati za kongres šc niso določeni. Kakor doznava «Ri» ječ«, bo Jugoslavija zastopana na kon«
Tonejc & Rozman, g. Anton Rozman,
ustanovi na Aleksandrovi cesti v hiši trgovca Andreja Oseta tovarno kandi« tov. — G. Gjuro Valjak ustanovi na oglu Meljske ceste z drugimi finančniki ciiko tovarno za izdelovanje likerjev slndkanega žganja. ' Mariborski Franzov mlin zopet v obratu. Znani Franzov mlin v Maribo« ru, ki je lani pogorel do tal, je bil te. kom enega leta nanovo zgrajen in je bil prcvčerajšnjlm zopet stavljen v pro« met Podjetje je opremljeno z najmo. derncjšiml stroji na električni pogon. Dnevna produkcija zuaša šest vagonov zmlevkov. Z mlinom združena tvornica makaronov je že par meseccv zopet v obratu.
Javna predavanja v Ptuju. Ptujski akademiki so na svojem občnem zboru sklenili, da bodo prirejali javna preda« vanja, ki se bodo vršila vsako sredo zvečer v ptujskem Narodnem domu.
rvo predavanje se vrši dne 1. avgusta ob 8. zvečer.
* Sola za razkužltelje. V Zagrebu se otvorl v kratkem šola zn razkužitelje, ki se otvorl 1. septembra ln bo trajala šest mesoeev. Kandidati te deslnfckclj« ske šole dobe brezplačno stanovanje ln oskrbo ter mesečno podporo ▼ znesku 200 Din. Reflektanti morajo biti držav. Ijani SHS, zmožni srbskohrvatskega je» zika, v atarostl med 20. In 30. letom, ki so dovršili vsaj osnovno šolo. Prednost imajo prosilci z večjo izobrazbo. Proš« njam, katero jo vložiti do 1. avgusta pri Zdravstvenem odseku v Zagrebu, je priložiti tudi zdravstvono Izpričevalo uradnega zdravnika.
Novo poslopje za beograjsko tehnl« ško fakulteto. V Beogradu se prične prihodnjo spomlad z gradnjo modom« ga poslopja za tehniško fakulteto. Novo poslopje bo zgrajeno na voglu Alcksan. drove ln Grobljansko ulice. Troškl no* vo zgradbe to proračunjent na 33 mili« Jonov dinarjev. Gradbena dela bodo trajala tri leta.
Izprememba posestL V Ptuju Je tamkajšnji trgoveo Senčar kupil od mestne občine staro magistratno po« slopje, kjer uredi prostore za svojo tr» govino. Hiša gospoda Jurce, kjer je bila doslej Scnčarjeva veletrgovina, jc dobi la novega lastnika.
Izleti udeležencev kongresa Jugoslo vanskega učit. udruženja po Sloveniji. Hrvatski In srbski udcležcncl kongresa jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani napravijo dne 8. avgusta razne izlete po Sloveniji, tako čez Vintgar na Bled, Bohinjsko Bistrico, k Savici, na Tri glav, v Kamniško Bistrico, v Celje, Ma. ribor, Rogaško Slatino itd. Izletnike bo vodilo po Sloveniji slovensko učitelj stvo in jim omogočilo, da si ogledajo slovenske kulturne ln industrijske za. vode.
Češki Sokoli niso bili t Sofiji. Pres.
biro je prejel od češkoslovaškega posla ništva pooblastilo, da demontira vest beograjske »Tribune«, da so šil češko, slovaški Sokoli na bolgarski zlet Soko lov Junakov. Noben Cehosiovak se ni udeležil zleta.
Nove šolske čitanke. Ministrstvo prosvote je razpisalo natečaj za sestavo naslednjih abecednikov In čitank za os novne šolo :Abecednik za prvi razred, ki mora biti izdelan v latinici, cirilici ln slo. vonščinl. Čitanko za prvi in drugi razred z istimi pogoji, čitanke za tretji in četrti razred pa v cirilici in latinici, za Slo vonco pa posebne čitanke. Vsaka knjiga mora biti napisana na znanstveni pedagoški podlagi, gradivo mora pa biti ta ko, da se bo vzgajala mladina v duhu državnega in narodnega edinstva. Rok je 1. april 1924 in oni Bpis, ki dobi prvo na grado, bo tudi odkupljen za državno iz dajo. Kakor so vidi, hočejo šole unifici rati in to je dobro: slovenski otrok n se uči ono, kar so bo učil tudi hrvatski in srbski otrok in dobili bomo novo ge1 neracijn, ki bo prožeta s čisto drugim duhom, kot je sedanja,
*	Julijske Alpe. Zemljevid za turiste v merilu 1 :75.000 jo izšel ili 60 dobi pisarni »Slov. plan. društva v Ljubljani Kralja Petra trg št. 2 in v knjigarnah Ta So znani zemljevid, izdelan po načrtu g. Knafelca, jo vsestransko popolnjen dobro razvidno državno mejo. Podaljšan jo tudi na severu, tako da obsega tudi celo Karavanke z državno mejo proti Avstriji. Ravno tako jo tudi na jugovzho du Ratitoveo pririsan. Zelo dobrodo, bo vsakemu turistu v teh pogorjih in bo tudi kras vsako boljše gostilne v tem ob močili. Cona 5 Din za komad.
*	Kcilaj naj se kopljemo. V sedanji dobi kopanja je treba imeti pred očmi, da ni vsak dnevni čas enako primeren za kopanje, oziroma koristen za telo in organizem. Na noben način ni kopanjo zdravo zjutraj in pred zajtrkom. Kakor ni priporočljivo kopati se s polnim želodcem, tako jo n.evnruo hoditi v vodo s praznim želodcem. Pri polnem želodcu razvija telo vsled prebavljalnega dola toliko toplote, da postane takojšnje olila-jonjo lahko usotlepolno. pri praznem želodcu pa }o vsled znižanoga proizvajanja toplote telo manj odporno proti močnim učinkom kopeli. Po vsaki jedi jo najbolje, da so čaka najmanj dvo uri s
gresu po treh delegatih, in sicer
1 ,z I kopanjem. Tudi ne omoš iti v vodo, ka
Beograda, 1 iz Zagreba in 1 iz Ljublja. ne.
* Mariborska industrija. Na Tcznu pri Mariboru «Splošna stavbna daižba« že dnlj časa obratuje samo po štiri dni v tcilnu, ker ji država dolguje za mo« stovc v Srbiji nad 80 milijonov kron. Družba zato nima zadostnega obratne« ga kaDitala, — Bivši družabnik tvrdke
dar si razburjen ali razgret, kor so razgreta kri z ohlajonjem pritisne navadno proti srcu, kar lahko povzroči celo srčno kap.
• Gospodarska revija «Me}a». V Zagrebu jo pričela latos izhajati revija »Moja«, glasilo za poljedelstvo, industrijo in trgovino. Ravnokar izišla 13. što-vika obiavlla na uvodnem mestu dr. B.
VompOror »Privre d nI Dobrovi*», mune
lj« poročilo »Gospodarske organizacije v Sloveniji« (▼ slovenskem jeziku), »Bole-1 mane vina«, »Argentinsko polje l šuma« ix peresa našogn tamkaj živečega rojaka Bukše. »Smornlce naše privred-110 politike« in dolgo vrsto raznih gospodarskih bllježk. .Moja« Izhaja dvakrat mesečno in stane na leto 00 Din. Urednik ji je g. A. Hribar.
*	Asfaltno polje v Crnl gori. V Crnl gori, v bližini Ulčinja, so našli obsežno poIJo asfalta. Ministrstvo šume ln rude
e odposlalo komisijo, da proišče kako« vost tega asfalta.
*	Lep radikulskl prvaki »Politika« poroča, da jc zavladalo na Cctlnju voli« ko razburjenje, ko «e je zvedelo, da j« bil neki kotorski odvetnik, ki jc kandi« dlral pri zadnjih volitvoh n« radikalski listi in bil resen kandidat za velikega župana zetske oblasti, v intimnih odno« šajih z znanimi odmetnikl. Z ozirom na vso to Izjavlja Marko Radulovič, cotlnj« ski odvetnik in bivši predsednik na« rodno vlade v Crnl gori, Izjavo v »Na. rodni Rlječi«, da izstopa iz radikalske stranke radi prav slabe uprave Črne gore ln zato, ker ima kotorski radikal« ski prvak zveze z odmetnikl.
*	Pozna poroka. Na Ratežu na Do« lenjskem sc je poročil to dni tamkajšnji posestnik Janez Rozman, siar 74 let, z devetnajstletno deklico Marijo Biškot.
riletnl ženin jc še vedno čil In zdrav,
*	Tujski promet v Splitu. Letos je posetilo Split po statističnih podatkih 11.884 naših državljanov, Cehov 771, Ncmeov 110, Avstrijcev 240, Italijanov 550, Francozov 30, Angležev 25, Amcri« kancev 20 in manjšo število oseb iz drugih držav.
Kongres esperantlstov. Danes sc otvorl v Zagrebu kongres jugosloven sklh esperantistov.
Na sejmu v Slunju je bil včeraj ukraden kmetu Ivanu Turkaljo Iz Cvet« kovlča čok na 25 dolarjev In denarnica z 8750 din. Opozarja io banke, da čeka ne izplačajo, temveč osebo, ki ga pred. loži, izroče policiji.
Zgodba o tobaku In domači šplnačl. Prijatelj našega lista v Planini pri Ra. keku nam poroča: Dne 21. t. m. jc neki korporal italijanske finančne straže on« stran demarkacijskc črte zaplenil in za. stražil na posestvu nekega tamkajšnje« ga posestnika, ki se nahaja začasno na letovišču, 62 rastlin tobaka. Rastline so spravile vse Italijanske oblasti pokon« co. Tobak je romal od Inštance do in« štanco, od veščaka do veščaka. Posest« nikova žena je bila ponovno zaslišana In jo zaman naglašala, da to ni tobak za žvečenje, ampak navadna domača špi« nača. Afero je rešil končno neki itali« jonski kapitan, ki je dognal, da so do« mnevane tobakove rastline pristna, v Ljubljani v Korzikovi semenski trgo« vini kupljena domača špinačo. Imamo leto 1923., v katerem bi italijanski fi. nančnl korporal z 12 let službe že lahko ločil tobakovo rastlino od domačo špi« nače. Kakor pa je razvidno, nc pozna no ene, nc druge.
Marko Gjurlčič o Markovem pro« tokolu. V včerajšnji «Samoupravi« ugo« tavlja dr. Gjuričič, da vse točke Mar« kovega protokola niso nič drugega, ka« kor samo Radičeve želje, ki so bile sprejete v informacijo radikalne stranke v protokol, ki se mu zato ne sine pri« pisovati prevelikega pomena.
*	Vohunska afera. Predhodna pre« iskava v vohunski aferi jo končana iu se arctiranci danes izroče beograjske« mu mestnemu sodišču. Včeraj jc pre« iskovalni sodnik pregledal ^pisc in imel kratko zaslišanje. Beograjsko sodišče določi preiskovalnega sodnika jutri.
*	Tvornica papirja na Koroškem po« gorela. Kakor poročajo lz Celovca, je pogorela tc dni tvornica papirja v Due-lu pri Paternionu.
*	Klobase iz pasjega mesa jc izdelo« val v Novem Sadu mesar I ;f van Cer« nik, kakor jc sam izjavil pred sodnijo, kamor so ga citirali radi prodaje — po« kvarjenili mesnih izdelkov. Povedal jc, da mu jc bilo goveje in svinjsko me-o predrago in jc zato upotrebljaval pisie meso. Kupoval jc od konjnčcv v;ctc cucke, katerih meso je prcdc.ano pro. dajal Novosadčanom.
*	Obupana starka. V Beogradu si jc starka Aleksandra Svabič prerezala vrat z navadnim žepnim nožem in so težko ranila, tako da jc neverjetn-s, da bi ostala pri življenju. Storila je tj iz ob« upa, ker je pred desetimi meseci osle« pela.
*	Zločin, izvršen pred 30. leti. Ob Ko«
turaški cesti v Zagrebu so naleteli te dni pri kopanju peska na človeške kosti. Ker v tem kraju ni bilo pokopališča, je skoraj gotovo, da so bil. tamkaj po« kopane žrtve kakega zločina. Po mne« nju zdravnikov so ležale kosti v zemlji kakih 30 let. Tudi položaja kosti jc razvidno, da so bile osebe zasute z zcm< ljo brez kake krste. Nadaljnje poizved« bc vodi državno pravdništvo.
*	Najdeni utopljcnec. Pri Zobovcu pri Ptuju so potegnili iz Drave truplo nedavno' v mariborskem kopališču po« nesrečenegn fanta Edvarda Gobca. Pokopali so ga pri Sv. Marku nižje Ptuja.
*	Žalosten konci 17-letr.era zakona. Lani je umrl v Ludošu v Vojvodini posestnik Fabijan Tot. Državno pravdništvo je nekaj časa kasneje dobilo anonimno obvestilo, po katerem jo mož zbolel vsled zastrupljenja, ki ga jo zakrivila njegova žena, Ko jc bila t;; nretiia-na, jo takoj priznala preiskovalnemu sodniku, da jo moža zastiupilo, ker jo ie neDrestano mučil in z nio naravnost
kotimo ravnal. ▼ zadajam Mm je 1M
sicer težko zbolel vendar pa kljub temii nI prenehal z mučenjem svoje lene. nakar ga jo ta zastrupila. Se mlada tenal
se bo sedaj zaradi umora zagovarjali* pred sodiščem.
Surov očim. Ivan Košenina, dela« vce iz Sore pri Medvodah, sc jc pred kratkim poročil z neko vdovo, ki mu je prinesla k hiši tudi 121otnoga dečka< Zakonska sta živela nekaj časa prija« tcljskl med seboj. Nakrat pa jc začel mož popivati in pretepati svojo žcuo in otroka, ki ga ni mogel videti. Ko jo prišel surovi očim preteklo nedeljo pozno ponoči domov, jo našel dečka spečego v postelji. Brez vsakega povo' da ga jo pričel suvati a pestjo v prsa in ga pretepal tako dolgo, da mu je zlo« inil rebra lu mu zodal tudi netrauje po' škodbe. Dečka so prepeljali v bolnico, surovež pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Nesreče in nezgode. V Spodnji Si. škf Je šestletna železnlčarjeva hčerka, Danica Jeglič, padla tako nesrečno s strehe neke drvarnice, da jo dobiti težke notranje poškodbo In je le malo upanja, da okreva. — Ivan Peklenk, kočarjev sin iz Podolince, Jc Btopll na njivi na srp In se močno obrezal. —• Ivan Petrovič iz Ljubljano si je pri padcu po stopnjicah zlomil desno roko.
*	Napad. Neznani zlikovci so te dni ob 11. ponoči napadli hlapca tvrdke Grogoro in Vcrlič v Ljubljani, Alojzija Črnivca. Ko so je Crnlvco vračal po P.leiwelsovi cejtl domov, so ga nena« doma obkolili neznani pijanci, mu za< dali z nožom več ran v hrbet in glavo ln mu ranili tudi pljuča. Vsled nevan tiih ran jc moral Črnivec v Volnloo.
*	V znamenju nlliohola. V Ccrnetovi gostilni v Zgornji Šiški je tc dni neka družba v pijanosti pričela razbijati po gostilni. Med njo se jo nahajal tudi bc« rač Arhar, ki ga je gostilničarjev h!" pcc vrgel takoj pod kap. Arharju jc prišel na pomoč 331etnl dninar Ivan Je« lene, vsled česar je hlapec Martin po« tegnil iz žepa nož in neusmiljeno ob« klal z njim Jelenco. Jelene so je vsled težkih ran na glavi in roki nezavesten zgrudil na tla, nakar so ga prepeljali v bolnico.
*	Aretiran boljševiški agent. V Zc» munu je bi aretiran Peter I.očkl, bolj« ševlskl agent, ki je vzdržaval zvezo med centralo na Dunaju in komunlstlč« niinl organizacijami v naši državi. Pri sebi je imel tudi nekaj dokumentov, ki dokazujejo njcijovo delovanje kot bolj« ševiškega agenta. Oddan ic v policijske zapore v Beogradu.
*	Beograjski vlomilci na delu, Bco. grad postaja velemesto, vsaj kar sc tiče raznih senzacij in vlomov. Policija še ni izsledila vlomilcev, ki so izvršili veliko tatvino pri tvrdki Kukunidis, a že pri« hnja iz Beograda vest, da so doslej nc znani vlomilci odnesli iz konfekcijske trgovine Mladena Ignjatovlča veliko množino raznega blaga: svilene plalčc, dragocene kožuho in druge konfekcij, ske predmete. Doslej ni sledu za ta< to vi.
*	Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špccijalna vina v steklenicah tvrdke Gjuro Valjak, Grni ska klet, Maribor.	129
*	Čudili se boste uspehom, ki jih do« sežete z »ltofant« hranilno inoko za dojenčke ln otroke. Glavna zaloga: drogerija »Adrija«, Ljubljana, Selenbur. gova ulica.	112
Domske 'hm?^
27. julija.
ZAGREB. Efekti večinoma v porastu, ostali v glavnem nespremenjeni, V devizah danes ni bilo več včerajšnje j nasilnega dviganja tečajev. Promet ie bil živahnejši. H koncu sestanka je na« stopilo odločno razpoloženje za «bai< ssc«, ki je pa ostalo radi kratkega časa za tečajnico neizkoriščeno. Notirale sj devize: Dunaj 0.1345-0.136, Berlin 0.01—0.012, Budimpešta 0.35—0.4=5, Bu. karešta 48.75—0, Italija 419—422, Lon. don 439—441, Ncwyork kabel 9'i i2—<> Nc\vyork ček 95.25—96, Pariz 570—57i Praga 286-288, Švica 1715—1725; va« 1 u t e : dolar 94—94.75, avstr. krone 0.1355—0.1365, češke krone 282—284, 20-kronski zlatniki 360—0, fr. franki 0 do 560, sovercignc 0—425, švicarski franki 1700—1710; efekti: Jugoslavcnska banka 155—165, Ljubljanska kreditna banka 230—235, Praštediona 1170—1190, Slavcnska banka 114—116, Trboveljska premogokopna d. d. 1000—1050.
BEOGRAD. Čvrsta tcndcnco. Blaga je bilo dovolj. Zlasti velika je bila po« nudba s strani privatnih bank, toda so pontralo za par poenov .dražje, nego ie curiški pariteta; zato jc generalni in« spektor Jakovljcvič v ime Narodno banke pokril vse povpraševanje. Noti« rnle so devize: Amsterdam 3725 do 3775, Berlin 0.011—0.012, Dunaj 0.1335 do 0.134, Budimpešta 0.52 -0.55, Buka. rešta 48.25—48.75, Ženeva 1700—1710, London 437 — 437.5, Milan 418 — 419. Newvork 94.5-95, Pariz 565—567, Prana 284—285, Solun 200—205, Sofija 86 do 89; v a 1 u t c : fr. franki 566—568, če« škc krone 284—2S5; efekti: 7odstot. no investicijsko por.ojflo 73—75.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Lastnik In Ddrovnml
Izdalalell Konzorcll »Jutra« urednik Pr. Brozovlfc
OGl./.S! Ima.b prvovrsten nspsfi sr.i ■<.*' .TRU:>, M ,-3 najbolj razširjen iu najbcij Cifan SLOVENSKI DNEVNIK.
Knjigovodja in borespondent
t slovenskem, srbohrvatskem in nemflkem Jeziku, b dveletno prakso, išče primernega mesta, bodisi v mestu ali na deželi Vajen
občevanja s strankami in ima zveze i trgovci Prima referenc« na rturaolago. Pisni one ponudbe pod „ KNJIGOVODJA in KOBJESPONDENT" ua upravo Jfutra".
1009
tpeel|aiist za l»tlu kvtuol I* p«rod«litvg
ordinira zopet redno
LJUBLJANA sm
1 Cimi&fjM (prt) IraiiSeKC) BiHreiJi ti S-
* 101
ože divjih živali
r mali in toliki množini huptija »kod calo loto t trgovini nanj a
D. Zdravič, Ljubljana, Sv. Florijana ul. 9.
NAJNOVEJŠE KNJIGE
GisSer-DcbstJsk: TB Uleosplsgcl. kM Ha KL — Vm. Tv LiU\ tnI. m Um. f P<KU I Oia ni.
hm Lah: An«*!!* illHmr.
Sbu-Aamba** o®wtt. rimrtrtral Sakie.
reU l«Ui nib Ant. Me!(k: Jugoslavija. D. dti.
Tokreiio ta. aa. i Mui-mi*>«
sUvlK Vm U -	-* —
aa lllhUm papoga
j ps^iLrJu 66 Din, UOla, (4|«M1
Pctrortd-PugdJ: Plula- Vesdolgta.
BaillDK pe pcU .9 p tci.
MBBnatt: Zgodb* lavljav. Marka. *m*iuu>. V.ISDIa, f* pujfl 1 Dt. Ml.
And«)«*-Vidmar: Povest • sedmih ©betonih. Vol IS jOla, mi. U Dta. po pol« t« Ola »H.
Stuike»p«re-župsojU: OtheKo. V«x. JK, hI- a Di«. f. pota l-»D«. nI
hran Pregelj: Azazel žalolgra,
VW. M, knl. S Dta. po pota 1 Dta »rt.
JarCU, m. zv. Uredil dr. Prijatelj.
fclrt. n 01*. po pota MUkni Hobhoane-Ogrli: Liberalizem. Bral.» DU, po poŠti MO Ola mL
Ibien-Mote: Oospa s morja,
V«. M, bt 1» Bla, po pota 1« Dla rtt
Slenklewlcr-Moler Z ognjen In mefem. V tneplBb, do MdaJ S.
Pokojninsko
ca v are vanje mmmKmtm, BnL M Df, po pa« 1 Mi sa&
IVAN ZAROTNIK b™/.
Tatofoa it ST* mairfni tus&rskl mojster Telefon M. 178 Vsakovrstna tesarska dala, modoma lesena stavb«, oetrelja sa palafie, LiSa, vfle, tovarne, cerkve in rronik«( (tropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verand«, lesen« ognja Ltd. Gradba lesenih mostov, Jeaov ln mlinov. Parna la^a.	*	Tovarna furnirja.
po najvišjih cioth od oddajnih posta)
proti oddajnemu potrdilu brei odtegljaja
ČAKOVEC. Medjimnrje, JngoslavIJa
Bracjavti Ta)da Cakovee
Telefon Interurb. 19, 4, I
Nepraktično in &a*smdno je — iskanje trgovskih a dre s —
pe raznih adresarjih, ker n dostikrat nepregledni in nepopolni, posebno kar se tiče ulic ln strok. Bazen toga pa adresarjl vsled živahnega povojnega trgovskega gibanja v kratkem fajra zastarajo, ker jih je nemogoče redno popravljati in dopolnjevati,
b a t o
se v slučaju potrebe obrnite na nai, ker imamo naslove vseh trgovcev, tovarn, obrtnikov natanioe nrejone po strokah ter sa njih pravilnost
vedno jamčimo!

Ivan Brlcelj, Dunsjsha cssta 10
n priponk tivrilt» titn, nce reiim.
M meni m dobivaj« »tebe, Jaki, to Ski, aajaafooa »dravi
konji
« vofnjo najceneje. Jnllo Hoffmaun, Uakovoo, Medjlmurjo, iuterar-banskl telefon IL Si. w

obstojata la dvoh staDoraaj, kleti, ptalulco
la vrtom aa preda. Kupen Je lokal tn stanovanje na raspolago. Nivilov pora aprata ijntn*. 89S0
Knjigovodja
UiaAU OuOT
tovarniško podjetje v bližini Ljubljane Prednost imajo samci, ki so že detj časa službovali v kakem industrijskem podjutju. Ponudbe s navedbo referenc in kratkega opisa dosedanjega delovanja pod ,.Vodja pisarn«" na upravo „Jutra".
Pravi „aols<w"-tevtjt, tovm zrn smutl ter lovski čevlji
T*ek mt n ladelnjejo t anaal solldal trn-ljarakl lotevalo!	144
J. BRAJER
Ijiibljaaa, Turjaihl trg (Hrtu) L
Istotam M lrdelujejo tudi vse mts drugih obara!, od aajpn^irostejle de najdnejk
Con« solidne I Poilrtlbs tetait
L. Mikufe
LJubljana Mestni trg 15 izdelovalen deSnikov
■a drobnol	Ha Aebelol
Zaloga sprehajalnih palic
ia Popravila toino ia solidno I
Podmlinar i
se liče sa takojšnji nastop za
Union paromlln, d. d. Osijeii.
Redcktira se samo na prosilca, ki jo bil kot podmlinar že dalje iasa zaposlen pri velikih milnih. Ponudbe s prepisi isprl&eral naj se poMjeJo ravnateljstvu gori imenovanega mlina.
-^
Prcrti tBvsnr! tflmM
pettonski wei
„SAURERM
generalno popravljen, proda
Oto Peterman
Zaffrcb, Vlafika ul. SO.
V__J
Novo preurejen, dobro Idočl hotel v centralni legi na Bledu ^
so z inventarjem proda,
Ponudba na Dost&l, Vila Rusalka, Biod,
Trgovina z železarno
sa
se {e z dnem 25. t. m.
preselila v lastno hišo
Stritarjeva ulica št 7
(prejšnji lokal A. Schnster).
B troje za sirovo maslo
anamk« „X.aktortt
T TeiUtertt ed B te SO utre v dobavlja
pe n»jnlljlh eauah
CUCEK & KOUBIK
tovarna gospodarskih stroj»t
Strnišče.
lKta» liliiililBS Bžprm. - Lastiii proiialoa i (lajTiijiti trBitl igsttniitn.
USTRELJENO DIVJAČINO
tm, divja ksie, iirii praši«, uJn, fusat, jen»!ci, U]tsač*, iiij« ne« W kupuj«
nik 6u la mit« »melise sajvlijlk staak ed etfdajna pests]
E. VAJ DA, veletrgovina z divjačino
ČAKOVEC, Hedjimurjo, Jugoslavija
Bncolavll VAJO A, 6 AitOVFO - Taioton Interurb. »tov. BO, 4, a.
Večje lov« provzamemo potom nafelh ori/anov od lovlftd.
soi.hjz« m roizm	n

Cene zmerne i
Cene zmerne l
anončna In reklamna družba z o. z. 445 i IJublJana, Kongresni trg 3. j
— niiiissiiiiiiniiiimaiiinifi—ri—r-n—i~t-----ramivn-iriTrnrT m TtriT- i i i um u i...................mi i »mi niimiii iimaisiaiii ■
« B
J
1
I l
S \ B 1 I \
Sienkiewiczevi romani
v novi Izdaji so zaSell izhajati pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Prvi roman, ki ie izhaja v snopičih po 4 pole in prinaša tudi ilustracije, je znameniti zgodovinski roman
katerega dve slovenski izdaji sta bih le davno razprodani Vsak snopič velja g poStnino vred 9 Din. Do sedaj je izSlo osem snopiSevi Naročniki naj pošiljajo naročnino in naj se prigiašajo pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.