GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK LETO il. LJUBLJANA, JUNIJ 1962 ŠT. 6 Gre za pravilno delitev dohodka Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov ObLO Vic-nudmik že posluje — ,,Pričakujemo večji vpliv vseli subjektivnih sil in samoupravnih organov v delovnih kolek-bvilrc, nam je povedal predsednik komisije tov. Stane Vrhovec. Menda ni treba posebej poudarjati pomena komisij zìi izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in pa zavodih, zakaj le-te bodo odigrale pomembno vlogo v našem gospodarstvu in zato je bila nujna potreba, da so jih ustanovili v zveznem, republiškem in občinskem merilu. Tudi v občini V ič-Rudnik je v začetku maja začela delovati takšna komisija, sestavljena iz petih članov, predstavnikov gospodarskih organizacij in zavodov' e področja občine. Doslej je imela že pot sestankov, predvidene pa ima sestanke vsak teden enkrat ali dvakrat, razen tega pa seveda tudi obiske v podjetjih, kakor tudi stalne stike z njimi, .analize v njih in podobno. O v sem tem nam je precej podrob-pripovedoval predsednik občinske •^misije tov. Stane Vrhovec, ko smo 8® zaprosili, naj nam in za naše bravce Jjflzloži ustroj, namen in delo komisije. akole je tekel razgovor: . — Kakšen namen in program dela komisija? . »Namen komisije je, da v smislu {“»«la 3. plenuma CK ZKJ in IK ZKJ er napotkov, ki jih je dal v svojem &°voru v Splitu maršal Tito, v skladi P° li ti ko formiranja osebnih dohodkov h celotnem gospodarstvu občine Vič-.uetmik. V tem svojem delu je komi-*“3® sestavila svoj program, ki temelji ® sodelovanju vseh suly'ektivnih sil, /rposlenih v gospodarstvu in izven nje-jj®", Družlveno-politična vloga komisije ®3 predvsem v mobiliziranju teh rrRektivnih sil, na drugi strimi pa naj ^ komisija pomagala organom delavca samoupravljanja v gospodarskih 'Jganizacijah in zavodih.“ v 7~ Kakšne ukrepe ste doslej pod-mi kolikšno razumevale za sode-hiza*R,€ -60 lw>la pioti žjjvJ^hture neurejenih razmer na tr-> povišanja cesi in [Midoluiega. To osnovnih vprašanj, na katerega j. Morajo odgovoriti organi delaveke-W Souprav ljanja, oziroma kolektivi lj 1 posvetovanja s pod ločja obr-‘nstva, kmetijstva bi vseh za-8" Id la skliciuui prav tako mi- teden. 'ia P^dsija trenutno jiospešeno slencga na mesec nižji za 2.3 odstotke proti planiranim, vendar je pri nekaterih podjetjih opaziti [►orasi. Najvišji neto osebni dohodek na enega zaposlenega izkazuje „2ičiiica!! ter znaša 36.039 dinarjev, najnižjega pa LPI Podpeč, kjer znaša 22.596 dinarjev. glede obeh problemov, ne naleti pa vselej na razumevanje s strani gospodarskih organizacij. Dokaz za to je na primer, d,a je celotno gospodarstvo doseglo le 21.9 »/o letnega plana in bo treba vložiti mnogo naporov, da se bo to stanje izboljšalo. Seveda pa je treba (pri tem računati tudi (na objektivne ovire, vec zavzetosti pa bo potrebne s strani subjektivnih sil v gospodarskih organizacijah. Stanje dolgovanj do dobaviteljev se je v primerjavi s stanjem po zaključnem računu 1951 izboljšalo ter znaša 287 milijonov proti 492 milijonom dinarjem, kar je za 41.4o/o manj. Ne more se pa isto trditi za stanje dolgovanj kupcev proti podjetjem, saj sc je to še povečalo od 1452 milijonov konec leta 1961 na 1594 milijone konec marca 1962, kar je povečanje za 9.8o/o. Iz tega sledi, da izter-jevalna služba v naših podjetjih ni še na tisti ravni, kot bi morala biti. Največji porast dolžnikov ima Kovinska industrija Ig in to za 590/0, ter Lesno predelovalna industrija Podpeč za 49.10/0. Zaloge surovin in materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov so se malenkostno povečale proti zalogam ob koncu leta 1061 ter znašajo skupno za vsa podjetja 2377 milijonov dinarjev, kar predstavlja 69 odstotkov celotne tromesečne realizacije. Celoten izvoz izdelkov je bil planiran v višini 772 milijonov dinarjev, od tega LPI Podpeč 630 milijonov, Posavski rudniki nekovin 105 milijonov ter „Vinocet“ 17 milijonov. Ostala industrijska podjetja so planirala manjše zneske izvoza. V tromesečju je bil izvoz realiziran v višini 182 milij. od tega največ LPI Podpeč, ki je izvozila za 177 milijonov dinarjev. Uvoz reprodukcijskega materiala je bil dosežen v višini 85 milij. proti 523 milij. kot je bilo s planom predvideno. Največ uvože-lega materiala, oziroma surovin potrebujejo „Ilirija“, Kovinska industrija Ig in pa tovarna „Utesilia“. Investicijska vlaganja so bila planirana v višini 765 milij. dinarjev. Realizacija v prvem tromesečju znaša 300 milijonov pri vseh podjetjih ter ta sredstva predstavljajo prosta sredstva po zaključnem računu za leto 1961. V glavnem se ta sredstva koristijo še kot obratna sredstva v poslovnem skladu, medtem ko je bilo v osnovna sredstva vloženih 49 milijonov, v sredstva skupne porabe pa 21 milijonov dinarjev. KMETIJSTVO Po ocenjenih podatkih je realizacija, dosežena v treh mesecih v kmetijstvu, majhna. Kar je dosežene, se v glavnem nanaša na trgovsko blago, ki ga Kmetijske zadruge prodajajo zadružnikom in pa realizacija s prodajo lesa in živine. Temu primerna sta tudi doseženi dohodek in čisti dohodek. Kmetijsko posestvo „Barje“ izkazuje v prvem tromesečju izgubo, oziroma z realizacijo ni bil dosežen tako visok čisti dohodek, da bi posestvo lahko pokrivalo izplačane osebne dohodke. Povprečni mesečni neto osebni dohodki na enega za]>oslcnega znašajo 18.873 dinarjev, kar je za 11.9o/o nižje kot je bilo v planu predvideno. Najvišje [»vprečiic osebne dohodke izkazuje Kmetijska zadruga „Mokrc!<) kjer znašajo 25.012 dinarjev, najnižje pa Kmetijsko posestvo ,.Barje11 14.857 dinarjev. Dolgovanja do dobaviteljev so sc povečala od 84 milij. ob koncu leta 1961 na 109 milij. ob koncu tromesečja. Terjatve do kupcev so se pa v istem razdobju znižale od 249 milij. na 192 milijonov. Zaloge surovin, materiala, nedovršene proizvodnje in trgovskega blaga so se malenkostno povišale in to od 285 milij. na 297 milij., kar znaša povprečno [»višanje 4.3o/o. Investicijska vlaganja v poslovni sklad in sredstva skupne porabe so še malenkostna ter predstavljajo prosta sredstva po zaključnih računih za leto 1951. GRADBENIŠTVO Realizacija je bila v gradbeništvu dosežena s 14.9o/o ter samo „Elektro - projekt» presega matematično četrtino planirane letne realizacije za 2.1 o/0. Gradbeni podjetji „Tch-nograd11 in „Tesarstvo“ pa dosegata planirano realizacijo samo z 10.9o/o in 14.0o/o, kar je glede na sezonski značaj gradbene dejavnosti razumljivo. Doseženi dohodek in čisti dohodek sta prav tako majhna, razen pri „Elck-tro-projektu11. Delovna sila je nekoliko nižja, kot je bila s planom predvidena, prav tako tudi osebni dohodki. Povprečni neto osebni dohodek na enega zaposlenega sc je pri „Elektro-projektu» zvišal od din 60.461, kot je bilo s planom predvideno, na din 66.666 v tromesečju. Pri obeh gradbenih podjetjih je pa povprečni neto osebni dohodek [»d 20.000 dinarjev. Dolgovanja do dobaviteljev so se za 30 odstotkov znižala glede na stanje ob koncu leta 1961, prav tako so se znižale tudi terjatve do kupcev iu to za IS0/». Zaloge surorin, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov pa so se v povprečju znižale od 125 milijonov j» zaključnem računu za leto 1961 na 123 milijonov dinarjev po stanju 31. IU. 1952. S planom je bilo predvideno, da bodo podjetja iz panoge gradbeništva investirala v letu 1952 138 milijonov dinarjev v poslovni sklad in sklad skupne [»rabe. Od tega je realiziranih 42 milijonov, katere so podjetja po zaključnem računu 1951 razdelila na sredstva skupne [»rabe 32 milijonov ter na poslovni sklad 10 milijonov. TRGOVINA Veletrgovina „Mercator“ ter Trgovsko podjetje „Hrana“ sta dosegla v prvem tromesečju 1750 milijonov blagovnega prometa. Od tega znaša promet na debelo 1,439.000.000 dinarjev, v trgovini na drobno pa 311 milijonov dinarjev. Dohodek iu čisti dohodek sta oIm: podjetji dosegli v višini planiranega, osebni dohodki so se pa [»večali, ker se je [»večala tudi delovna sila. Porast delovne sile za 25.7 odstotkov proti planirani je pripisati temu, da jc veletrgovina ,,Mercator'1 pričela združevati razna trgovska [»djetja na drobno, s čimer se promet ni dvignil, ker so ta podjetja bila prej kot odjemalec, delovne sile je pa sedaj več. Neto osebni dohodek na enega za|»slc-nega na mesec v povprečju ne dosegu višine, ki je predvidena v planu. Poslovanje gospodarskih organizacij v prvem tromesečju 1962 Tako so urrjali sadovnjake Sliki sla iz Polhovega Gradca, od kod«r j . je članek na 8. strani. ' 1 I Obe podjetji sta občutno izboljšali stanj® ] dolgovanj do dobaviteljev, kakor tudi stanj« ! 1 terjatev do ku|>ccv v primerjavi s stanjeni p® 1 zaključnem računu za leto 1961. Zaloge surorin, materiala in trgovskeg* j ^ blaga so ostale približno na isti višini, kot 30 bile ob koncu leta 1951 ter znašajo 787 mili' . jonov dinarjev. | , Veletrgovina „Mcrcatorodr* žitve v mesecu februarju 1.1. Dohodek in čisti dohodek sta bila d0®0 žena približno 20o/o po letnem planu, medt®111 ko so bili osebni dohodki Imito doseženi ..5.I povprečju s 25.9°/o. Delovna sila je odstotek nižja kot je bila planirana, P° prečni neto mesečni osebni dohodek na ®n®5 zaposlenega pa znaša 28.023 dinarjev. ^ I višji neto osebni dohodek ima gostiln* " Zaharju», 39.000 dinarjev, nujnižji I,tt stilna ,,Križišče11, 21.600 dinarjev meseč«0- Stoja dolgovanja ilo dobaviteljev *** gostinski obrati znižali za 35®/o glede ^ ^ stanje ob koncu letu 1961 ter znašajo milijonu! dinarjev. Tudi zaloge prèhramlienili artiklov 1,0 znižale za 140/0 v [»vprečju ter znašajo milijoi»! za vseh devet gostinskih ol«* skupaj. Nadaljevanje na 3. «tr s« i‘i to* «l*1 Poslovanje gospodarskih organizacij v prvem tromesečju 1962 Nadaljevanje z 2. strani Investicijska sredstva so v gostinstvu zelo •dzka. Družbeni plan za leto '1962 predvi-^eva, da bodo morala nekatera gostinska podjetja izboljšati oziroma nadomestiti star iz-tabljen in dotrajan inventar z novim. Ker je "* sredstev družbenega investicijskega sklada predvideno malenkostno financiranje gostin-etra, bo nujno potrebno, da bodo posamezni gostinski obrati morali ekonomičneje poslo-*®tl, ie si bovlo hoteli ustvariti potrebna •tedstva za financiranje osnovnih sredstev. OBRT Tudi podjetja iz panoge obrti niso v Prvem tromesečju dosegla matematične cetr-letnega plana. Od 14 obrtnih podjetij, katere analiza zajema, sta letni plan reali-**ctjc dosegla samo Splošno ključavničarstvo v višini 211.5o/o in pa ,,Tckstilka“ 28.4o/o. Od ®kupne planirane realizacije 2199 milijonov 3® bilo v prvem tromesečju doseženih 456 mi-Jonov. Najnižjo realizacijo v primerjavi s Pianom je dosegla Žaga Kozarje s 13.9o/o in razloga, ker je bil skoraj dva meseca "brat žaga izven obratovanja. Šibko doseganje *®alizacije imata olvc čevljarski [»odjetji „Miv-in „Rožnik“ ter gradbeno [vodjetje Rc-*a°nt Dobrova, Komunalno [Kxljctje Vič in pa ”^vto-8crvis“ na Dolenjski cesti, ki so bolj *1* ttianj sezonskega značaja ter se 1)0 njiliova gWna dejavnost pričela v drugem trome-"'«ju leta. Dohodek in čisti dohodek sta bila dosc-•ma v višini 20 o/o letnega plana, bruto osebni “ohodki pa » 24.60/0. Delovna sila je nižja /a 8.5o/o, kot je bila panirana, ter vseh 14 podjetij zaposluje 873 proti 954, kolikor je bilo s planom Predvidenih. Neto osebni dohodek na enega ^aposlencgn znaša v povprečju 29.864 dinarjev. ajvrsji neto osebni dohodek je pri Splošnem ^ Rtcavničnrstvu, kjer znaša 52.795 dinarjev Povprečju na enega zaposlenega, najnižji Pri obrtnem podjetju „Galjcvica“, kjer 21.204 dinarjev na mesec. Skupno vsa podjetja dolgujejo svojim dobaviteljem 175 milij. dinarjev, medtem ko od svojih kupcev terjajo 311 milijonov. Sicer je to stanje nižje kot je bilo 31. decembra 1961, kljub temu so pa terjatve za 56 o/o višje kot pa dolgovanja. Zaloge surovin, nedovršene in dovršene proizvodnje so približno na isti višini kot ob koncu lanskega leta ter znašajo skupno 293 milijonov dinarjev. Zaloge gotovih izdelkov znašajo 22 milij. od katerih ima KIP 15 milij. na zalogi, kar predstavlja 37o/o skupne tro-mesečne realizacije, Žaga Kozarje 10 milij. ali 76o/o realizacije in pa Mivka, ki ima svoje zaloge v višini 28 o/o tromesečne realizacije. Družbeni plan za leto 1962 predvideva, da bodo obrtna podjetja investirala v poslovni sklad in sredstva skupne porabe 131 milij. dinarjev sredstev. Največje investiranje predvidevajo Splošno ključavničarstvo, Avto-servis in Komami Ino podjetje Vič. V prvih treh mesecih se koristijo v poslovnem skladu prosta sredstva v višini 26 milijnov, za sredstva skupne porabe pa 3.8 milijonov dinarjev. GOSPODARSTVO SKUPAJ Celotno gospodarstvo skupaj je doseglo realizacijo v prvem tromesečju 6323 milij. ali 21.9o/o letnega plana. V povprečju nobena panoga gospodarstva ne dosega matematične četrtine letnega plana. Delovna sila je v celoti nižja za 3.7 0/0, bruto osebni dohodki so bili pa doseženi s 24o/o glede na letni plan. Obratna sredstva so vezana v zalogah s 3890 milijoni, kupci pa dolgujejo celotnemu gospodarstvu 2867 milijonov dinarjev. Po drugi strani pa dolguje gospodarstvo svojim dobaviteljem 1465 milijonov dinarjev. Povprečni mesečni neto osebni dohodki na enega zaposlenega so najvišji v gradbeništvu in še to konkretno pri projektantskih podjetjih, ki imajo samo visokokvalificirano delovno silo. Najnižji osebni dohodki pa so v kmetijstvu. Poročilo sveta za stanovanjske zadeve >. Srct /a gtarK)vanjeke zadere, ki šteje 9 ^ ”°v> od katerih sta 2 tovarišici, je do 18. Pttla 1962 zasedal na enajstih sejah. Pov-c»a udeležba članov sveta na sejah je bila ^^ktotnn. Na sejah je svet obravnaval naslednje **<*«ve: ^"izbeni plan in proračun občine, ^nizanje najemnin poslovnih prostorov, •prememla» odloka o kreditnem skladu za-r*di združitve občin, ®*8t*miz.acijo delovnih mest v referatu za •tanovanjske zadeve, o hišnem redu, Potrditev pravil stanovanjskih zadrug, Ptošnjc zasebnih lastnikov za oprostitev Plačevanja 50/0 stanarine v Komunalno 11 ko za zavarovanje plačil stroškov za P°I,ravljanjc stanovanjskih hiš, vPr«sanje vzdrževanja in [»opravil stano-v*I>jskih hiš v družbeni lastnini zaradi po-*ojkanja sredstev, s katerimi razpola-^ ®ajo hišni sveti, v. ^^oovanjc komisij sveta, '•jetje jKisojila za dograditev stanovanj-h«« za učitelje osnovne šole v Preserju nadzidavo nacionalizirane hiše Rud- ^ ^ it. 58, o določit»! najnižjih najemnin zn poslovne prostore na območju občine Ljubljana-Vič-lludnik, — najetje dodatnega posojila za gradnjo stanovanj za borze NOV, ki jih gradi Zavod za zadružno gradnjo zaradi prenizko sklenjene kupoprodajne pogodbe in zaradi podražitve, — predlog za najetje posojila za gradnjo četvorčka za uslužbence ObLO, — prenos poravnalnih svetov za posamezne stanovanjske skupnosti, — spremembe namembnosti poslovnih prostorov, — pregled poslovanja stanovanjskih skupnosti in njihova problematika, — financiranje gradnje zadružnih stanovanj, katere gradi zavori za zadružno gradnjo, ki je ostal zaradi decentralizacije stanovanjskih skladov na občine brez potrebnih sredstev oziroma posojil, — druge razne zadeve s področja stanovanjske politike, varstva stanovanjskih pravic državljanov, nadzorstva upravljanja družbene lastnine in varstva družbene lastnine. V svojem sestavu ima svet stalno stanovanjsko komisijo, ki jo vodi odbornik ljudskega odbora. Sestavljena je iz zastopnikov raznih družbenih organizacij in drugih državljanov, Ta je imela v obdobju, za katerega sc daje [Kiročilo, sedem rej. Pregledala je 651 prošenj. V seznamu upravičenih pričakovavcev je uvrščenih 54 prosilcev za stanovanja, vse ostalo je komisija napotila, da prosijo za stanovanje pri podjetju ali ustanovi, kjer so zaposleni ali pa da gradijo sami. Vprašanje zagotovitve stanovanj borcem in invalidom NOV se je reševalo prek odbora ZB na ta način, da je ObLO najel posojilo pri stanovanjskem skladu, dodeljevanje stanovanj borcem in invalidom pa je opravljal odbor ZB sam. Komisija je prepustila ZB tudi vsa stanovanja, ki so jih izpraznili borci, na ta ali drugi način. Končno je komisija tudi izven vsega tega dajala prednost pri enakih pogojih za dodelitev stanovanja borcem. Ostalo pa je nerešeno vprašanje, kako preskrbeti stanovanja prosilcem, ki so dela nezmožni, socialno nepreskrbljeni, upokojeni, slabu situirani lastniki stanovanj, ki se ne morejo vseliti v svoja stanovanja, ker so zasedena od ljudi, ki jim je treba zagotoviti drugo primerno stanovanje. Takim lastnikom stanovanj, podjetja ali ustanove, kjer so zaposleni ne dodeljuje svojih stanovanj, ker so že lastniki hiše ali stanovanja. V tej smeri naj bi stanovanjski sklad podvzel ponovno akcijo za zbiranje sredstev za gradnjo stanovanj. ObLO Ljubljana—Center je sprejel odlok o podstanovalcih, s katerim je ta zaščitil pred neupravičenim zaračunavanjem visokih stanarin oz. podstanarin. Svet je mnenja, da sc ne bi prenaglili z izdajanjem takega odloka za našo občino. Treba je počakati, kakšen učinek bo imel odlok ObLO Ljubljana—Center in šele na podlagi njegovih izkušenj bi se bilo odločiti za ali proti odloku. Nadalje je pri svetu še komisija za pritožbe, ki je obravnavala na petih sejah 21 pritožb na odločbe stanovanjskega organa I. stopnje. V tem letu je svet za stanovanjske zadeve posvetil večjo skrb za pravilno poslovanje stanovanjskih skupnosti. Na mestnem območju imamo devet stanovanjskih skupnosti. Svet je ugotovil, da manjše stanovanjske skupnosti, posebno periferne kot so Brdo, Vrhovci in Vič, ne morejo prav uspešno delovati zaradi pomanjkanja materialnih sredstev. Nadaljnji problem na tem področju predstavlja območje Kozarje-Podsmreka. Za to območje bi bilo ustanoviti posebno skupnost, ali pa bi jih bilo priključiti krajevni skupnosti Dobrova. Po sklepu sveta je bilo pregledano poslovanje vseh skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da bo treba nuditi pomoč pri organizaciji njihovega fizičnega in materialnega poslovanja. Z izjemo stanovanjske skupnosti „Trnovo“ in „Milan Cesnik» so ostale stanovanjske skupnosti materialno prešibke, da bi finančno in materialno [»oslovanjc opravljal finančni strokovnjak. Edino stanovanjska skupnost Milan Cesnik je organizirala dobro finančno in materialno knjigovodstvo. Ta skupnost ima potrebne fi- nančne strokovnjake, ki bi lahko s svojim znanjem in izkušnjami [»omagali ostalim slabše organiziranim skupnostim. Servise imajo ustanovljene stanovanjske skupnosti Trnovo, Milan Cesnik, Rožna dolina, Kolezija in Barje, vendar niti ena od teh ni prejela pravila servisa. Zaradi tega poslujejo raznoliko in neurejeno. Zaradi reševanja naštetih zadev organiziramo mesečne konference predstavnikov stanovanjskih skupnosti in pristojnih organov ObLO pod predsedstvom predsednika sveta za stanovanjske zadeve. Na teh konferencah se rešujejo zadeve, ki so skupne za vse skupnosti, predstavniki skupnosti se medsebojno informi-(rajo o izkušnjah in si na ta način med seboj pomagajo. Na podlagi 20. člena zakona o stanovanjskih razmerjih lahko ObLO prenese na skupnost zadeve, ki jih ima upravljati stanovanjski organ ObLO. Svet se je s temi vprašanji ukvarjal in je mnenja, da bi prišli v poštev naslednji prenosi: a) upravljanje zgradb SLP, b) pretočkovanje stanovanj, c) sodelovanje pri distribuciji stanovanj (poizvedovanje, predlogi), č) rešitev sporov v zadevah, ki se tičejo hišnega reda, tolmačenja predpisov, d) dajanje pomoči hišnim svetom. Prenos naštetih poslov na stanovanjske skupnosti in krajevne skupnosti se bo opravil sistematično, kakor bo pač možno usposobiti organe skupnosti za te naloge. Svet je nadalje razpravljal o delu in organizaciji stanovanjskega referata. Ugotovil je, da zastaja kontrola nad poslovanjem hiš-nih svetov in stanovanjskih skupnosti ter vzdrževanjem hiš državljanske lastnine. Nadalje zaostaja kontrola nad upravljanjem zgradb in delov zgradb, ki so družbena imovina, jih pa ne upravljajo hišni sveti, temveč drugi upravitelji (89. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih). Vzroki teh zaostankov so naslednji: 1. po likvidaciji stanovannjske uprave (31. XII. 1960) sta bila zaposlena na stanovanjskem referatu le dva uslužbenca, ki pa nista zmogla tega dela. 2. sistemizacija delovnih mest stanovanjskega referata z dne 11. III. 1961, predvideva poleg vodje referata še dva referenta in enega pisarniškega uslužbenca. Le če bi bilo mesto pisarniškega uslužbenca zascdenlo s kvalificiranim uslužbencem in ne s strojepisko, bi bilo morda mogoče naraščajoče delo obvladati. 3. Delo referata za zdaj narašča in ne vpada. Vzroki: a) združitev občin, razširitev' raznih odlokov na združene občine. b) spremembe stanovanjskih predpisov, sprejetje novih odlokov, c) organizacija krajevnih skupnosti, prenos [»oslov, usposabljanje uslužbencev. zodovolji vsakega JUD HANA kadilca • ••••■••■••••••»••a* 1 * z s r tk Ali smo dovolj zavarovali naše imetje? Poklicni gasilci pri delu Nekaj o delitvi dohodka V prejšnji številki, kjer smo razpravljali o delitvi dohodka, smo prišli do čistega dohodka, to je do tistega dela dohodka, o katerem odloča delavski svet podjetja. Ce smo rekli odloča, to ne pomeni, da z njim tudi razpolaga. Osnovno delitev čistega dohodka na sredstva za osehne dohodke in sredstva za sklade predpiše delavski svet s posebnim pravilnikom o delitvi čistega dohodka, pri čemer je možnih več raznih načinov, toda bistveno je vedno to, da najvišji samoupravni organ predpiše smernice in merila za delitev, to je razmerje, koliko sredstev se nameni za osebne njim: kosmati osebni dohodki na katere smo se nekoč jezili v plačilnih listah in ki jih nikakor nismo mogli razumeti) in še dva pri-spevka. katerima je le-ta osnova za izračun: stanovanjski prispevek in dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje. Stanovanjski prispevek plačujemo |K> stopnji 4e/o od kosmatega osebnega dohodka, iz tega prispevka zbrana sredstva pa se uporabljajo za gradnjo stanovanj. Za letos je določeno, da dobi polovico teh sredstev občina, v kateri je sedež podjetja, polovico pa občina, v kateri stanuje delavec. Dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje Potrebo |>o širšem angažiranju celotne družbe, posebno pa odgovornih predstavnikov pri reševanju problemov [»ožame varnosti, narekuje število [»ožarov. ki dnevno povzročajo veliko materialno škodo našemu gospodarstvu. Iz obstoječe publikacije, ki nam je na razpolago, zasledimo, da je bilo v teku zadnjih pet let v državi 5035 [»ožarov, in sicer 2106 v industriji. 2109 v gozdovih, 535 v kmetijstvu. 501 v prometu in 54 v rudarstvu. Navedeni požari pa so povzročili 6 milijard 465 milijonov dinarjev škode. V občini Ljub-Ijana-Vič-Rudnik pa je bilo samo v preteklem letu in v prvih štirih mesecih leta 1962 57 požarov — povzročene škode za 16,893.450 dinarjev, očuvane škode pa za 91,930.000 dinarjev. Služba požarne varnosti je, na primer, samo v letu 1961 v viški občini preprečila gos[»odarstvu 78,730.000 dinarjev škode. Seveda nam ta številka registrira le preprečene požare in bi bila škoda neprimerno večja, če bi se dalo ugotoviti, koliko škode je bilo pre-prečene s preventivnimi kontrolami, oziroma s preventivalo službo, ki posega bolj ali manj v vse panoge našega družbenega in zasebnega gospodarstva. Vsekakor pa je |M>vzročena škoda zaradi požarov s pravočasnimi intervencijami in preventivnimi ukrepi znatno večja od ne [»os redne, če upoštevamo zastoj v proizvodnji, ki je često zvezan s tržiščem, s kooperanti in z obveznostmi do tujih ali domačih kupcev. Pogosto slišimo tudi od odgovornih ljudi, ki jim je zaupano ljudsko premoženje, povsem nemogoče gledanje, češ. saj sc nam ne izplača trošiti sredstev za požarna sredstva in na kader, ker nam tako in tako povrne škodo DOZ. če pogori podjetje. Res je, da DOZ [rovine del škode, toda iz stališča interesov celotne družbe je tako gledanje povsem zelo škodljivo. Omeniti moramo, da večina naših odgovornih ljudi in sveti delovnih kolektivov spo- štujejo Zakon o zaščiti pred požarom (Ur. list FLRJ, št. 18/56) in druge predpise. Tako, h» primer moramo tu izreči vse priznanje organizaciji te službe, vodstvu in delovnim kolektivom nekaterih naših [»odjetij. Z druge strani pa ugotavljamo povvcni nemogoč odnos do varnosti zaupanega družbenega imetja. So primeri, ko nekateri odgovorni tovariši kljub opozorilu, pa celo izdanim odločbam upravnega organa, ki je [** svoji službeni dolžnosti dolžan skrbeti za požarno varnost, ne upoštevajo opozoril, pač p* jih celo ignorirajo. Tako na primer direktor Kmetijskega posestva Grosuplje, ki je na odloči ki upravnega organa, izdano na [»odlag* Zakona o varstvu pred požarom, z zahtevo zgraditve poažrncga bazena s kapaciteto w kubičnih metrov vode in nabavo najnujnejši» gasilskig aparatov, odgovoril s svojim dopisom št. 601/62 naslednje: „Pod točko 4. l" 6. navedene naloge v odločbi, ki hi jih moral obrat izvršiti, ste pozabili navesti, iz katerih sredstev naj to obrat uredi oziroma, kdo l>0 dal sredstva", in dalje „. . . in bi bili zelo hvaležni, če hi naslovljeni ObLO vsaj enkrat nekaj pris|>eval za ureditev obrata na Turjaku» ker je na območju vaše občine. Zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev se ureditvi p°4 točko 4. in 6. ne bo pristopilo, dokler na|n naslov za te stvari ne preskrbi potrebnih sredstev." Tu je potrebno še pripomniti, da obral Turjak, kjer je vloženih najmanj 8W milijonov družbene imovine, ne raz|M»laga * nobenimi sredstvi, ki hi v primeru požara služila za preprečitev tako velike škode, razen tega pa v bližini ni gasilske enote. V ilustracijo in opozorilo na posledic« takega gledanja odgovornih ljudi naj navedemo nekaj primerov. V nekem našem večjci» inštitutu kljub opozorilu uslužbencu upravnega organa na nevarnost požara v določenem delu objekta odgovorni niso prav nič pokre-nili. In prav tu je nastal požar, ki je bil sic«1 2 3 Nadaljevanje na 5. strani CISTI DOHODEK SODSTVA M0S[8NE D0H OSTAI I SHLADI SR[0 ZA SKLADE KOSMATI 05CB' N! DOHODKI dohodke in koliko za sklade. Ko smo čisti dohodek razdelili na ta dva dela, nastanejo iz vsakega dela nove obveznosti, katere moramo izpolniti, preden končno lahko osebne dohodke v čistem znesku izplačamo delavcem in sredstva za sklade vložimo v ustrezni sklad in jih porabimo. Pa poglejmo shemo. S pravilnikom o delitvi čistega dohodka smo čisti dohodek najprej razdelili na dva velika dela: na sredstva za osebne dohodke in na sredstva za sklade. SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE Da nas ne ho naslov zapeljal k preveli bermi navdušenju, poglejmo, kaj se skriva za predpiše pristojni zavod za socialno zavarovanje, toda največ do 2 o/o od tiste osnove kot redni prispevek za socialno zavarovanje. Po svoji naravi sodi sem tudi še posebni pri spe-vek za socialno zavarovanje, ki ga plačuje podjetje za zdravstveno zavarovanje, če število bolniških izostankov presega določen odstotek. KOSMATI OSEBNI DOHODEK tz kosmatega osebnega dohodka [»uravnavamo naslednje izdatke : 1. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka, ki se plačuje [M» stopnji ló»/» od osnove. To je dohodek občine, ki ga uporablja za zadovoljitev splošnih skupnih potreb in zlasti tudi za vzdrževanje šolstva. 2. Prispevek za socialno zavarovanje, ki sc plačuje po splošni stopnji 22«/o in iz katerega se krijejo izdatki za obveznosti iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja za za|>oslene delavce, invalide, upokojence in njih družine. 3. Cisti osebni dohodki, ki se obračunajo delavcem za njihovo delo, ki pa sc zmanjšajo za dopolnilni proračunski prispevek v korist občine. Dopolnilni proračunski prispevek pred-piše občinski ljudski odl»or, vendar največ do višine 15®/o rednega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka (zgoraj pod točko 1). Po odbitku dopolnilnega proračunskega prispevka sc čisti osebni dohodki izplačajo delavcem. Zakon o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka predvideva še pooblastilo za občinske ljudske odbore, da predpišejo izredni proračunski prispevek iz osebnih dohodkov, za katerega pa sedaj ni osnove za obračun, odkar minimalni osebni dohodki niso več temelj za delitev dohodka, novah predpisov o tem pa še ni. SREDSTVA ZV SKLADE Drugi del sredstev čistega dohodka smo namenili za sklade. V skladih zbira podjetje sredstva, ki so namenjena ohranjevanju in razvijanju proizvodne sposobnosti podjetja ter potrebnim rezervam in skrbi za primerno živ -Ijenjsko raven zaposlenih delavcev. 1. Rezervni sklad podjetja. Iz sredstev za sklade vlagamo letno v rezervni sklad sredstva v višini 2 °/® obratnih K I P Keramičarstvo in pečarstvo LJUBLJANA se priporoča svojim cenjenim odjemalcem sredstev. To vlaganje je obvezno dotlej. ^ dosežemo 10®/o triletnega povprečja obrat" _ sredstev. Ce [>otcm še nadalje vlagamo, l« ’ _ presežek porabljamo za nujna plačila, ua 1’ mer zn izplačila osebnih dohodkov, če rednem bančnem računu ni dovolj sredstev- Rezervni sklad sc uporablja predvsem ^ kritje poslovnih izgub, če podjetje ne u3tv‘* dovolj čistega dohodka, in zn kritje raz med nabavno ceno prodanih, poškodovanih uničenih osnovnih sredstev in umortiz" i • ,, cel'® vrednostjo teli sredstev, ee s prounjno ali zavarovalnino ta razlika ni krita. 1111 ,. se v tem primeru v plača v ninortiz*«1! sklad. 2. Rodohno, kot mora podjetje skrbi ^ kritje poslovnih izgub, nalaga zakon to 1 noat Utili občinam in ljudski reptubltki»^^ zbirata ta sredstva v skupnem rez«1 Nadaljevanje «a B- Seminarli za predsednike DS in sindikalnih podružnic S tem, ko &e je Občinski sindikalni svet odločil organizirati s pomočjo Delavske univerze več ločenih oelodr.evnih seminarjev za predstavnike orgajioN delavskega samoupravljanja in dmžl>e(nega upravljanja, kakor tudi za predsednike sindikalnili podružnic, ga je k temin vodila edina želja, kako tudi |h> tej poti nuditi navedenim organom, zlasti pa predsednikom le-teb, čim večjo pomoč. Docela razumljivo je. da mnogokrat '*n marsikje prav -predsednik lahko za-J^nči. da bo seja ali sestanek. jH>svet razgovor potekal tako. kot si vsi '“‘Upaj želimo, skratka, brez dobre priprave za sejo ali sestanek kateregakoli organa si je težko zamisliti plodno raz-'pravo in končno osvojitev pozitivnih '^ključkov. Tako delati pa je zmožen ®amo tisti predsednik ali organ, ki «tvari pozaia in ki je gospo ila nsko ter Politično primerno razgledan in kate- pozitivni ali pa skrajno negativni. Ze v prejšnji številki smo omenili, ila sta bili v organe delavskega samoupravljanja in izvršne odbore sindikalnih podružnic v letošnjem letu izvoljeni nad dve tretjini novih članov, medtem ko je predsednikov teh organov blizu 80»/u, Pričakovati hi torej bilo, da ho udeležba na seminarjih, razen izjemnih primerov, stoodstotna. Toda žal, zelo je razočaralo precejšnje število organov, oz. predsednikov: narju tudi popoldne. Res nerazumljiv odnos teh tovarišev do svoje gospodarske organizacije. Zal ni prostora, niti ni naš namen navajati tiste gospodarske organizacije, ki imajo do tega vprašanja popolno nerazumevanje, ker jih je, kot je razvidno v gornjem prikazu, na nesrečo odločno preveč. V programu je sicer še dvodnevni seminar posebej za predsednike obratnih delavskih svetov in svetov ekonomski li enot, vendar lahko za dosedanje seminarje z gotovostjo trdimo, da so uspeli in so prisotni tovariši na njih lahko dobili dovolj koristnih napotkov za svoje bodoče odgovorno delo, kar so tudi sami izjavili. Saj so poleg ostalega na seminarjih ugotovili, da delavski sveti in upravni odbori še niso docela in povsem postali gospodarji, da so se premalo spuščali v ekonomsko upravičenost delitve osebnih dohodkov, da tako zvani povprečni prikazi IRidisi za osebne dohodke ali o drugih izvršenih nalogah praktično zelo malo povejo in proizvajalce samo zavajajo, da imajo ponekod strokovni kolegiji premoca» vpliv na organe upravljanja, da je bit» obveščanje kolektiva o različnih problemih gospodarske organizacije skrajno pomanjkljivo ter da se bo treh« nujno mesečno sestajati in proizvajalcem sproti mesečno ter jasno prikazati vse težave, ki obstajajo v podjetju aB pa zunaj njega. Vsekakor je želeti, da bi organi gospodarskih in drugih organizacij organizirali takšne in podolme seminarje za vse člane delavskih svetov in upravnih odborov ter se temelji tej« posluževali Delavske univerze z njenimi kvalitetnimi kadri, kakor tudi lastnih strokovnjakov, ki jih je nemalo v naših gospodarskih in negospodarsldfč organizacijah. Da je to res, nam povejo nekateri primeri, ko ekonomisti in računovodje hodijo predavat drugam honorarno, člane delavskega sveta in upravnega odbora kakor tudi ostalo proizvajalce svojega lastnega podjetja pa niso uspeli seznaniti z najnovejšimi instrumenti na področju gospodarstva- Mesarič Jože ga takšno obzorje s" ne konča ob Staji lastne organizacije, marveč sega rteko nieja komune, republike in fe- tem. ki so bile podane na semi-.,Mesto in vloga sindikatov«, 'brhko vanje me-fsebojnih odnosov«, ^hh'os podjetja do družbene skupno-j. > ^.Kolektiv kot nosilec samouprav-triti!®»Ekonomska načela poslova-jJt'’ »Oblikovanje in delitev čistega r?h®dka«, „Samoupravni predpisi v f^Podarskih organizacijah«. „Funkci-Q^cbìna in sistem delu DS in t O«, ji ntiosi med organi vodenja in uprav-Ve« *”V,K,eaije »estanka in razpra-v »Sistem družbenega upravljanja ^Javnih službah, ustanovah in zavo-ter nekaterih drugih sc vidi. da bila ^ — v podajanju snovi in tudi v Jr^Ptavi načeta vsa tista vprašanja in jhlemi) na kolektivi jiri svo- *tlv Ulil K*l Iv I L KUIVKII»! ^>11 “ » v J- kodne vnem delu praktično tudi .Navedene teme so bile tudi v toliko j^hnivejše, ker so bile podane v smi-_ tla ino vej šib predpisov na jioilročju 'Tpodarstva, zlasti glede ekotnomič-delitve dohodka, kvantitetnejših ilavlz'0dadh serij, dinamičnejšo porav-!' faktur itd., v negospodarskih or-^cijah pa v smislu cčjili pri-/Hosti. ki prehajajo ir. lane teh iirizadev- koC- . . - v°v- nagrajevanji' | ^ 1 ter strokovni s|sisiik • Rov <,H*;dcga je bil zlasti 1'h 8 Iprodseilnikom k ^ pravilnikov o delil ktt/V1 l>n'izvajaIoev Oi V , "luogo primerov vi lih kih in ki s< itd. Po-.aimiv raz--ij /a pre-[ka pri ki je prime prakse kot zelo V informacijo naj navedemo le to: • Dvodnevnega seminarja (17. in 18. maja), ki je bil organiziran za vse predsednike sindikalnih podružnic gospodarskih organizacij, se je udeležilo od 87 le .12 ali 59.5o/o. • Enodnevnega seminarja (21. ma- jal. ki je bil organiziran za predsednike sindikalnih podružnic, šol, zavodov, javnih služb in zdravstva, se je udeležilo od 31 vabljenih le 18 ali 58 odstotkov. ( • Dvodnevnega seminarja (23. in 24. maja), ki je bil organiziran za predsednike delavskih sv etov in upravnih odborov, pa se je udeležilo od 100 vabljenih predsednikov prvi dan dopoldne le 41 ali 41 o/o, popoldne istega dne 30 ali 30o/o. naslednjega dne dopoldne 38 ali 38o/o, popoldne tega dne pa komaj 28 ali 28o/o. Torej, več kot porazno, če pribijemo še to, da od 50 gospodarskih organizacij 21 ali 42 o/o sploh ni [Risialo svojega predstavnika na seminar. Povprečna udeležba je bila torej na tem tretjem seminarju, od katerega smo pričakovali največ uspeha. številu vabljenih oseh povprečno 34,2o/o, po številu udeleženih podjetij pa 58o/0. Na vseli troh seminarjih pa je bila povprečna udeležila 58,5o/o. Ce torej na tretji dvodnevni seminar ni [instalo svojih predsednikov 21 podjetij, menimo, da so ti tovariši bili pač na svojih delovnih mestih. Oe pa upoštevamo, da je bil seminar celodnevni in da tovariši udeleženci niso bili prikrajšani pri osebnih prejemkih za izgubo delov nega časa, nekateri le nisi* čutili dolžnosti prisostvovati semi- Ali smo dovolj zavarovali naše imetje? Nadaljevanji' s 4. strani s pravočasno intervencijo (»klicne gasilne enote zadušen in s teni preprečena škoda v vrednosti približno 50 milijonov dinarjev. Nadalje je bilo v nekem podjetju žarišče (»žara odstranjeno šele jk* večkratni intervenciji upravnega organa, čeprav je v tej tovarni že gorelo. Za odstranitev stalne možnosti požara je bilo v tem primeru potrebno odstraniti le ikup s katranom prepojenega papirja. Nadaljnji primer so nekatera naša kmetijska posestva, kjer najdemo |>olne hleve živine v vrednosti tudi po več 100 milijonov dinarjev v takem stanju, da vsak hip lahko nastane požar iz malomarnosti ali pa naklepno, saj smo ugotovili, da je dostop v te hleve možen vsakomur brez kontrole. X primeru (»žara pa navadno ni v bližini prav nobenih sredstev za gašenje, niti ni na razpolago sirene ali telefonske zveze z gasilskimi enotami. Nekatera gospodarska podjetja imajo za nočno službo bolne ali stare uslužbence, ki jim fizična kondicija onemogoča hitro in odločno jukrepanje v primeru (»žara. Se je takih primerov na območju naše občine, toda dovolj karakteristični so navedeni, ki zgovorno kažejo na skrajno neodgovoren odnos do zaupanega družbenega imetja. V smislu zakona o varstvu pred požarom [>o členu 47 je podjetje dolžno plačati kazen v primeru, če se odločba, izdana od upravnega organa, ne izvrši, čeprav do |M>žara ni prišlo. V kolikor pa nastane škoda, pa jo v skrajnem primeru (»vrne DOZ in tako je s tein zadeva rešena. Tu se vprašamo, kdo je podjetje, ki plača kazen in kdo je DOZ, ki |iovme delno škodo V Tu je lahko samo en odgovor: „De-lovni ljudje, ki so s svojimi žulji ustvarili ljudsko premoženje.« Mislimo, da se moramo vprašati, ali je pravilno, da trpi skupnost v primerih očividne malomarnosti odgovornih oseb do družliene lastnine, ki bi z malimi sredstvi in z boljšo organizacijo preventive vsekakor preprečili požar. Verjetno bi tu morali nastopiti delovni kolektivi, (>a tudi sodne oblasti, ki bi v takih primerih zahtevale, da materialno škodo nosijo odgovorne osebe, ne pa podjetje oz. skugmost, ki so opustile ali niso hotele storiti vse, da (ciato z minimalnimi stroški in boljšo organizacijo preprečijo težko pridobljeno družbeno imetje. Ko ugotavljamo tako kričeče in nemogoče primere |H>sameznib vodilnih ljudi do očuvanja družbenega imetja, pa moramo izreči vse priznanje veliki požrtvovalnosti in tudi čutu odgovornosti do skupnosti onih delovnih ljudi, ki so se združili v prostovoljna gasilska društva in jih celo l*olj ali manj sami opremili z najnujnejšim gasilskim orodjem. Ce se ozremo na veliko število (»žarov m višino škode, ki obremenjuje naše gospodarstvo, posebno industrijo in gozdarstvo, tedaj pridemo do zaključka, da je nujno vzporedno z razvojem gospodarstva vlagati tudi sredstva za (»žarno varnostno služi», saj se nam to bogato investira. Ali bon» v bodoče več storili proti nepotrebnemu uničevanju družbene lastnine in odpravili malomaren odnos posameznikov, ki ga imajo še marsikje do požarne službe, vsekakor zavisi od strožje družbene kontrole in individualne odgovornosti. Tone Curk Naši kuliurni spomeniki Na malem hribčku sredi Polhovega Gradca stoji še stara kapela. Zob časa jo jc že tako načel, da sc je bati, da se bo vsak čas zrnšila. S tem sc bo zrušilo tudi delo naših prednikov in današnji kulturni spomenik. Na raznih turističnih sestankih in na občnem zboru društva je bilo sklenjeno, da se t« obnovi v čim krajšem času. Mulilo bo poletje. prišla bo zima in možnost, da sc nam tudi to podre, kar še stoji. Moramo razumeti, da turiste ne bo privlačevalo samo gostišče. Prva želja vsakega turista je, da si najprej ogleda kraj in njegove znamenitosti. Ko vidijo to zanemarjenost spomenikov, prav gotovo ne morejo odnesti lepili vtisov iz našega kraja. Neptunov vodnjak je tudi zelo zanemarjen. Poleti najdeš v njem vse, od slame pa tja do palic. Tako lep vodnjak kot je, je rea zelo zanemarjen, l'udì park zraven njega ni tiič lepši. Nekaj rož in grmovja ga krasi. Poleg tega najdeš na parku grede krompirja tu solate. Mar se lahko ponašamo na park, kt jc nekoč krasil Polhov Gradec? V ribniku v parku je potno alg, žab in druge golazni. Obzidje okrog parka je porušeno, kot da bi se ponovno pojavili Turki. Naš vaški muze} je konzerviran in škoda, da ni še zastražen. Malokateri domačin se lahko ponaša, da si ga je ogledal, da o tujcih sploh ne govorim«. Tudi jaz sem ga videl samo enkrat, čeprav je v šoli, katero sem pred leti obiskoval. V muzeju imajo shranjene stare slike, orožje starih Rimljanov in podobno. Ključ je shra-Vijeii, kot bi bil v muzeju sam smodnik. Vso stvar bi se dalo urediti s prav malimi finančnimi sredstvi. Na tak načiki pa bi sc tudi povečal naš turizem in dvignil ugled naši vasi. Toda nekateri niso zainteresiran! za to. Neptun 5? Izobraževalna dejavnost naše Delavske univerze IZ EAZPRAVE NA SKUPŠČINI ZVEZE LJUDSKIH IN DELAVSKIH UNIVERZ Nasa Delavska Univerza Ima razaežno krajevno področje, glede na lo da sc naša občina rasteza od Črnega vrha in Polhovega Gradca do Velikih Lašč in združuje štiri bivše občine: Vič, Rudnik, Dobrova in Velike Lašče, posamezni kraji pa so oddaljeni od središča občine tudi do 40 km. Vso izobraževalno dejavnost opravlja le ena Delavska univerza, pri kateri sta redno zaposlena samo dva uslužbenca. Že tri bivše Delavske univerze, ki so delovale na tem področju so, prav tako kot sedanja združena Delavska univerza, usmerjale v znatni meri svojo dejavnost na izobraževanje v vaseh in centrih krajevnih skupnosti. Večina izobraževalnih oblik se odvija v tesnem sodelovanju s krajevnimi organizacijami Socialistične zveze delovnega ljudstva, kulturno-prosvetnimi društvi, ostalimi organizacijami ter osnovnimi šolami. Le tesno sodelovanje s temi krajevnimi činitelji omogoča, da si dejavnost delavske univerze uspešno utira pot v naše vasi in naselja in zajema čedalje večje število državljanov. Dosedanja praksa je pokazala, da je zanimanje državljanov za splošno, poljudno-znan-etveno in družbeno izobraževanje vedno večje, posebno v oddaljenejših krajih, kjer državljani nimajo možnosti kulturnega izživljanja. Zlato upravičeno trdimo, da so vzroki neuspelih predavanj na podeželju skoraj vedno v slabi organizaciji in slabem obveščanju ljudi — z drugo besedo — odraz neaktivnosti krajevnih organizacij. Pri predavateljih je treba posvečati vso pozornost izboru aktualne tematike tako, da le-ta ustreza krajevnim prilikam, željam in Interesom. Ze samo ponesrečen naslov predavanja je lahko vzrok slabe udeležbe. Poslušalci na vasi so v mnogočem zahtevnejši kot v mestu, na drugi strani pa si dober predavatelj, ki se zna vživeti v mentaliteto ljudi, ki jim predava, lahko v vasi pridobi najbolj hvaležen krog poslušalcev. Zanimivo je dejstvo, da so zunanje-poli-tična vprašanja na podeželju v središču zanimanja. Predavanja o OZN, beograjski konferenci in XXII. kongresu ter zunanje-politične preglede nasploh je poslušalo po 200 do 300 vaščanov. Tudi v slabem vremenu so starejše žene in možje prihajali celo uro daleč peš na predavanja. Dejavnost naše delavske univerze sc na podeželju le počasi usmerja k intenzivnejšim oblikam splošnega in družbenega izobraževanja. Nekdanje poljudno-znanstveno področje izobraževanja s [Kttopisi in občasnimi predavanji iz naravoslovja, zgodovine in podobno v manjši meri še vedno opravlja svojo vlogo „pro-svetljevanja", kot pravimo, s tem pa uspešno prebujamo vedno širši interes za intenzivne in smotrnejše oblike. Poljudna predavanja v obliki potopisov, spremljana z barvnimi diapozitivi, predstav-Ijajo pričetek družbenega izobraževanja na vasi. S primerno izbranimi potopisi se državljani na zanimiv in nevsiljiv način seznanjajo s sodobnimi dogajanji v svetu in zunanjepolitičnimi vprašanji. Razvijajmo zavest o družbenem V zadnjem časn sc po naših vaseh Ina veliko razpravlja o gozdovih, zlasti o tistih iz zasebnega sektorja. Med prcbivavci sc širijo različne teorije ila parole o ^podržavljanju" zasebnih gozdov in o ukinitvi zasebne lastnine na tem področju. Posamezniki skušajo izkoristiti zadnje ostrejše ukrepe družbe — ki je ponovno zabra-nila uporabo primitivnih žag venecija(nk v primarni predelavi lesa — za nekatere svoje posebne namene, ki imajo že političen prizvok in bi hoteli na vsak načiln ribariti v kalnem. V čem je pravzaprav stvar? Vsem je bolj ali manj znano, da so gozdovi za narodno gospodarstvo koristni na dva različna načina : — posredno s svojim vplivom na klimo in tla, pri čemer dajejo določeno obeležje pokrajini ter — neposredno s svojimi glavnimi in postranskimi donosi. Družba je screda zainteresirana tako na enih kot na drugih koristih. Les je še vedno dragocena surovma za celo vrsto naših industrijskih panog in za izvoz. Na lesu je življenjsko zainteresirana naša lesna industrija. Toda les se proizvaja na omejenem zemeljskem področju in ga ni v izobilju. Les je tako, kot na primer premog ali nafta, osnovna surovina enega dela naše industrije in v tem je njegov družbeni pomen. Proces gozdne proizvodnje pa ima tudi sam na sebi tipično družbeni značaj. Ce omenim samo nekaj takšnih karakteristik, bi navedel, da je za gozdarstvo značilen med drugim razmeroma dolg krog proizvodnje, ki se giblje pri raznih lesnih vrstah od 30—100 let ali v povprečju okoli 100 let. To pa vsekakor močno presega okvire zasebnega gospodarjenja. Tudi produkt sedanjega dela, na primer pri pogozdovanju, negi, varstvu, osnovanju novih sestojev itd. sc realizira normalno šele ob koncu proizvodnega kroga, to je v času, ko pristopamo k sečnji, torej pri izkoriščanju gozdov. Poleg tega pa je udeležba dela v primerjavi z vrednostjo končnega produkta razmeroma majhna. Sama sečnja gozdov je lahko v krajšem razdobju več j a ali manjša od prirastka, pri čemer pa se mora v daljšem razdobju izravnati s prirastkom. Za družbeni značaj gozdne proizvod-nje je pomembna še ena ugotovitev. Zaradi celovitosti gozdov se vse nepravilnosti gos[H>-darjenja z gozdovi na ožjem območju, parceli ali po posameznem lastniku prenašajo na sosednje ali širše območje. Ko so torej gozdovi pa svojem splošnem pomenu in še posebej zaradi svoje vloge v proizvodnji izrazito družbenega značaja, je razumljivo, da so ukrepi komune ali širše skupnosti glede omejevanja svobodnega razpolaganja z gozdovi in v prometu z lesom Posebne zbirke diapozitivov, ki smo jih sami izdelali, seznanjajo državljane z zgodovino NOB, s posebnim poudarkom na dogodkih, ki so se odigravali na področju naše občine. Tak način vzbuja med gledalci in poslušalci veliko zannimanje. Material s tiskanim komentarjem v brošuri „Naša občina včeraj, danes in jutri" sc je izkazal kot dragocen učni pripomoček v šolah. Kul tu mo-zgodovinski in gospodarski oris naše občine ponazarja 80 barvnih diapozitivov in so bili le-ti dobra ilustracija k predavanjem in razpravam o gospodarskem razvoju naše občine. V krajih, kjer so gledali in poslušali predavanja, spremljana z diapozitivi, so ljudski odborniki na zborih volivcev lahko mnogo laže tolmačili naš občinski družbeni plan in govorili o perspektivah gospodarskega razvoja v naši občini. Tako dajemo starim oblikam poljudnoznanstvenega prosvctljevanja novo vsebino, prilagojeno razvoju in potrebam naše družbe. Stremimo pa še vedno k novim, vsebinsko in metodološko popolnejšim oblikam. Težko je podrobno našteti vse oblike izobraževalne dejavnosti, ki sc uveljavljajo na podeželju, zato bi omenili le še ,,šole za starše" in predvsem „šole za življenje", ki so letos zajele znatno večji krog poslušalcev. Sole za življenje obiskuje naša podeželska mladina z velikim zanimanjem in smo jih marsikje organizirali na njihovo izrecno željo. V najoddaljenejših krajih na Črnem vrhu, v Polhovem Gradcu, Dobrovi, Horjulu in v Velikih Laščah, povsod je nad 40 mladincev in mladink z zanimanjem in z vso resnostjo sledilo predavanjem. Doslej smo organizirali dvanajst takih šol. Predvajanje filmov vsekakor ne sme hromiti ostalih oblik izobraževanja, predstavlja pa na našem področju tudi važno dejavnost. V odmaknjenih krajih, med katerimi so tudi taki, kjer je prvič zabrnel Idno-projcktor, je ta dejavnost pomembno sredstvo širjenja kulture in izobrazbe. S smotrnim izborom filmov s področja znanosti in tehnike, zgodovine in politične vzgoje, umetnosti itd. lahko bistveno vplivamo na razvoj kulture in splošne družbeno-politične razgledanosti, obenem pa si prav s to obliko ustvarjamo in vzgajamo poslušalstvo, ki postaja dostopno tudi za zahtevnejše izobraževalne oblike. Darko Pcrovšck pomenu gozdov zelo nujni in potrebni. Gozdnemu gospodarjenju je treba zagotoviti pravilno vlogo in pravo smer. To pa načeloma zagotavljata temeljni, zlasti pa republiški zakon o gozdovih. Tudi v mnogih razvitejših državah in z drugačnim družbenim sistemom, kot je naš, so problem gozdarstva rigorozno rešili. Naša dežela pa je socialistična. Naša pot o preobrazbi vasi je znana. Gre za organizacijo velikih socialističnih proizvodnih obratov s postopnim podružabljanjcm, s |M)stopnim zbiranjem zemljišč tako v kmetijstvu kakor v gozdarstvu. Toda to je pot, ki bo tudi kmečkemu posestniku omogočila, da bo dosegel večje donose, večje proizvodne rezultate in s tem višji življenjski standard. Zaradi tega tudi pri nas ne pride v poštev, da bi nasilno spreminjali lastninske odnose. Seveda pa ne bomo dovolili, da bi vsakdo delal prav vse, kar bi hotel, kot je bil primer v zadnjem času z žagami renecijankami, ko sc je žagalo in preprodajalo les na veliko. To jo anarhija. Kar čez noč je pričelo na območju naše občine obratovati nad 70 žag vcnccijank, od teh okoli 60 takih, ki so v lasti zasebnikov za njiliovo lastno uporabo. Vse te žage pa so bile seveda sposobne razrezati precejšnje lesne mase. In nenadoma je postalo perečo izjiol nje vanje planskih nalog, posebno v preskrbi s hlodovino in za izvoz. Med tem ko je družbeni sektor doslej izjiolnil svoje obveznosti skoraj 100“/o, jih je zasebni sektor komaj 25<>/o. Cc pomislimo, tla je okrog 20.000 ha gozdov v naši občini zasebnih, potem vidimo, da gre tu za precejšnje količine lesa. Precejšnja škoda je nastala tudi zaradi velikih lesnih odpadkov, do katerih prihaja» 1 če sc razrez opravlja na zastarelih žagah ve-nccijankah, saj gre okoli 40omanjkljivosti pt® upravljanju gozdnega bogastva in pri promet** z lesom čim temeljiteje odpravili, prehajamo na kompleksno, strokovno in enotno gospodarjenje v vseh gozdovih brez ozira m* ^ nino. To no pomeni, da ukinjamo privatno lastnino, temveč gre za plansko usmerjanje **» reguliranje gozdne proizvodnje po doloce gozd no-gospodarski organizaciji. Z drugimi b« sedami se to pravi, da gremo v podružblj»**]® gozdne proizvodnje, o čemer govori tudi no^I republiški zakon o gozdovih. Gre za uvnjan]0 določenih kooperacijskih oblik med [»osestni kom in gosjvoilarsko organizacijo tudi v g® zdarstvu, gre za proizvodno sodelovanje, je v manjši meri že ol*stajnIo, ka. pa naj sedaj, ko to razširjamo, izrazili v pogodb« obliki. Kako naj bi to praktično bilo, »a norme še niso dokončno izdelane. Vsekakor gozdno-gospodarska organizacija podružb J® gozdno proizvodnjo tako, da l»o z zasebm sklenila dolgoročne pogodbe za prevzem 8° zdov v gospodarjenje. Tu je gozdnemu P° Krstniku že ]>o zakonu zagotovljena cena lena panju v višini najmanj 80 o/o vredno« lesa na panju, to je tako zvana renta, k» eo/J**- Dalje mu je zagotovljena pravica, ‘1° ^ svojem gozdu vsak sam lahko izvrši posek prevoz lesa in da je za to plačan. Zagot® Ijena mu je tudi pravica do lesa, ki g** bujc v lastnem kmetijskem gospodarstvu, uporaba postranskih gozdnih proizvodov* ii? Tistemu posestniku, ki pa maloma strokovno ravna s svojimi gozdovi, ^ meni, da opravlja črne sečnje, zanematj gozdovanja ali krši gozdni red, ustv” goje za širjenje gozdnih škodljivcev m < snih obolenj itd., pa l»o lahko Obl.t) < ^ '/.dove za določen čas in jih dal v fio,,l>0 »je pristojni gosjmdarski organizaciji- Seveda pa je v zvezi s [(odnižblj®1 j zdne proizvodnje še nekaj odprtih vl'rI1^j^ ko glede rente, kot glede zemljarinc, g ga sklada in prometnega davka. ^ seno, katera gos[>odarska organizacija^^ cvzela gozdove v upravljanje, ali J druga ali pa gozdno gospodarstvo. * ’ Inž. Slavko Koblar POLHOV GRADEC: prometna vzgoja pionirjev in prireditve na Dan mladosti Z neverjetno naglico se je začel v Polhovem gradcu v zadnjih letih razvijati turizem in to zlasti motori-rirani, odkar je kraj dobil moderno, ^asfaltirano cesto in prijeten Turistični 'dom. Zaradi teh pridobitev ni v zad-ojem času nobena redkost, da zlasti ob Nedeljah vozijo po lepi dolini proti Polhovemu Gradcu kolone avtomobilov hi motoristov. Nekateri nato nadaljujejo pot proti Gorenji vasi in dalje proti Škofji Ijoki ali Idriji in naprej proti morju, spet drugi se odločijo za lepo gorsko cesto na Črni vrh, od ko-tler pa morajo {>o isti cesti nazaj, kajti tokaj kilometrov ceste, ki bo povezovala Polhograjsko s Poljansko dolino, Je se vedno nedograjene. Večina si Poišče okrepčila v obeli gostilnah, zlasti pa se vsi navdušujejo nad izredno lepim Turističnim domom in njegovo okolico, kjer v prosti naravi preživijo prosti čas nedeljskega počitka in si tako naberejo novih moči na naslednji teden. Razumljivo je, da zaradi tako šte-'ilnega obiska tujcev z motornimi vocili tudi domačini niso ostali ravmo- Tckniovanjc sc je /.aèdo več semaforjev na baterije itd. Pred časom so si tudi ogledali Pionirski vozni park v Ljubljani in si tiho želeli, da bi tudi sami kdaj lahko upravljali z miniaturnimi avtomobilčki. Večina pionirjev, zlasti iz višjih razredov, je napravila izpit čez vse tri stopnje za dosego pionirskega prometnega znaka. Da so polhograjski pionirji dosegli tako lepe uspehe, je zasluga zlasti tov. Kavčiča, ki vseskozi vodi na šoli tehnično in tudi prometno vzgojo pionirjev. V zadnjem času pa se je delo precej izboljšalo tudi z uspešno povezavo AMD Ljubljana, ki ima vse razumevanje za sodelovanje z našo pionirsko organizacijo. Zahvala za to gre vsekakor upravi AMD, zlasti pa inštruktorju tov. Srpčiču, ki si že vsa leta obstoja AMK Polhov' Gradec osebno zelo prizadeva za razvoj tehničnega znanja prebivavoev našega kraja. V zadnjem času je vso svojo skrb posvetil predvsem našim najmlajšim. Tako je bilo letos že več predavanj oziroma filmskih predstav za pionirje, v soboto, 19. maja pa je bila v dvorani Zadružnega doma kino predstava tudi za odrasle, ki so si v zelo velikem številu ogledali poučne filme. V nedeljo, 20. maja pa so imeli pionirji svoj dan. Program, ki je bil zelo obsežen, zaradi slabega vremena namreč ni mogel biti v celoti izveden. '*srd. Zc od leta IO,’),”, ko je bil na P°budo mladinske organizacije usta-/^Ijen Avto-moto krožek, ki je dclo-a‘ v sklopu AMD ..Zdravko Vrhunc« • /V.Tl . Ljubljane, so se zlasti mladina in Donirji začeli živo zanimati za razvoj , otorizacije. Med vidne usjielie, ki so Ua tem področju doseženi, lahko eJ«mo dvakratno uspelo izvedbo jYJ^-nioto dirk na Črni vrb v letu f “G in 1957, dalje več tečajev za šo-- amaterje in mopediste. Samo je na področju Polhovega t/®dca in okolice nad 400 že prejelo } trdiIo o znanju cestno - prometnih Opisov. Znano je, da je reforma šolstva do “tila učni program tudi z uvedb Navdušenje oh pionirskih avtomobilčkih za prometno vzgojo Zato je bil čas, odmerjen za vožnjo a pionirskimi avtomobilčki, ki so jih za ta dan pripeljali iz Ljubljane, zaradi nenehnega padanja dežja skrčen na poldrugo uro, medtem ko bi po predvidenem programu lahko vozili okrog 6—7 ur. Pionirji so si zato ogledali nekaj več filmov, popoldne pa so imeli prireditev: „POKAZI, KAJ ZNAŠ«, na kateri je sodelovalo pet posameznikov ter ekipi podmladka AMD Ljubljana iz Osnovne šole Polhov Gradec in Ljubljane. Trije najboljši posamezniki eo si priborili za nagrado vstopnice za ogled avto-moto dirk v Ljubljani, medtem ko sta ekipi pokazali enako znanje, saj sta obe pravilno odgovorili na vsa postavljena vprašanja. Mladina, pa tudi številni starši, so napolnili veliko dvorano do zadnjega kotička, kar dokazuje, da je zanimanje za to zvrst športa v našem kraju veliko. Ob zaključku tekmovanja so pionirji poškili brzojavko maršalu Titu in mu čestitali oB njegovem 70. rostnem dnevu, mladinski pevski zbor pa je zapel Pesem o Titu. I S tem je bila ta prireditev, ki jo kljub dežju zelo lepo uspela, končana, mi vsi skupaj pa želimo, da bi taka tekmovanja še organizirali, saj je prav zadnje pokazalo, da trud. ki ga naši vzgojitelji vlagajo v poučevanje tehnične in zlasti prometne vzgoje na naši osemletki, ni bil zaman! Pionirji so proslavili JDan mladosti' Zveza prijateljev mladine občine Vič-Rud-nik in odbor za jugoslovanske pionirske igre sta razpisala tekmovanje vsem pionirskim odredom in društvom prijateljev mladine v času od 6. aprila do 25. maja 1952. Tekmovanje je obsegalo naslednje dejavnosti : a) urejanje igrišč, šolskih dvorišč, novih rekreacijskih športnih prostorov, urejanje ulic, spomenikov itd.; h) organizacija izletov — praznovanje pomladi itd.; c) pridobivanje novih članov DPM ter naročnikov Glasila DPM — predvsem pri pionirskih starešinskih svetih; d) množično sodelovanje na že tradicionalnih občinskih športnih tekmovanjih. Tekmovanje je bilo svečano zaključeno v soboto 26. maja v kinu Vič. Najboljši pionirji, ki so sc zbrali tam, so poleg programa Glasbene šole Vič, folklorne skupine 11. osemletke Vič in pevskega zbora šole Horjul slišali še pozdrav in čestitke predsednika ZPM tov. Šivicn, sekretarja SZDL občine Vič-Hudnik tov. Moleta, predsednika občine tov. Rometa in sekretarja Zveze za telesno vzgojo tov. Košenine. Tov. Rorka Mernik, predsednik občinskega odbora za jugoslovanske igre, je razdelila lična priznanja vsem odredom in društvom, ki so sodelovali v tekmovanju, najboljšim sedmim pa so bile razdeljene nagrade za nakup športnih rekvizitov v skupnem znesku 170.000 dinarjev. Poleg tega je zastopnica tovarne „Ilirija“ prečitala pismo kolektiva tovarne, ki poklanja šoli Velike Lašče za osvojena tri prva mesta v šahovskem tekmovanju deset šahovskih kompletov, Občinski odbor SZDL pa je pov abil najboljše pionirje iz vsake šole na izlet v neznano. Pionirji so z navdušenim ploskanjem sprejeli priznanja in seveda tudi nagrade. Priznanja so prejeli naslednji pionirski odredi in društva prijateljev mladine: šole Barje, Brezovica, L osemletka Vič, II. osemletka Vič, Dvorska vas, Horjul, Ig, Oskar Kovačič, Vrlcc Malči Beličeve, Škofljica, To-mišclj, Vrhovci, Velike Lašče, Dobrova, Veliki Osolnik in Znpolok. med društvi prijateljev j,.--------------- --------- '"Beine vzgoje, katere veja je tudi vjutctna vzgoja naših pionirjev. Na .šoli v Polhovem Gradcu so to dosledno izvedli. Ze tretje leto . R*ja tukaj Prometni krože'c, v ka-so vključeni skoraj vsi pionirji, . I 'Rdajo v različnih sekcijah. Skozi jo/* šolsko leto imajo v programu raz- ^ - predavanja o prometu, varnosti ^ ''«sti, pravilni vožnji s kolesom, jjlovimi prometnih sreilstev itd., ila-'Utajo večkrat na sporedu poučne sami rišejo prometne znake, iz-ujejo makete križišč, napravili so Diploma — čast za pionirski odred Prizor z zaključne prireditve mladine pa Kolczija, Ig, Notranje gorice, Škofljica, Rožna dolina, Malči Beličeve, Trnovo in Vrbovci. Nagrade pa so prejeli: II. osemletka Vič — Kajuhov pionirski odred za prvo mesto v mnogoboju, košarki, smučanju, šahovskem tekmovanju (v občinskem tekmovanju). Oskar Kovačič: za ekipno prvenstvo * rokometu, namiznem tenisu in streljanju. Velike Lašče: za tri prva mesta v šahovskem tekmovanju ter množičnem sodelovanj« v vseh tekmovanjih. Vrhovci: prvo mesto v občinskem tekmovanju med dvema ognjema, šahovskem tekmovanju mladink ter množičnem sodelovanj« pionirjev pri urejanju igrišča. Ig: prvo mesto v šahovskem tekmovanji* starejših pionirjev, za množično sodelovanj« pri urejanju igrišča ter pomoč pri pridobivanju članov DPM. Škofljica — šola za prvo mesto pri urejanja igrišča in šole sploh. Vič I.: za množično udeležbo na vseh športnih tekmovanjih ter pridobivanje novih članov DPM in Glasila DPM. Glede na omejena denarna sredstva di«-štvom prijateljev mladine nagrade niso bila podeljene. Tako so pionirji občine Vič svečano «a-ključili tekmovanje in obehem proslavili praznovanje rojstnega dne maršala Tita. KMETIJSKI NASVETI Kako molzemo? Micko jc visoko vredno hranilo. Kot hranilo v svetu zavzema mleko prav lepo mesto. Potrošnja mleka je sicer v raznih državah prav raznolika. Obsega mleko v vseh stanjih in mlečnih proizvodih, ki se vedno bolj mno-že. Saj poleg ostalega, prav po potrošnji mleka ocenjujemo standard ljudi. Ne pa samo to, mleko je vir zdravja in pomeni veliko manj bolniških postelj — prihranek težkih denarcev. Vse to pa jc mogoče le, če je mleko Dekle pri molži -zdravo — nepokvarjeno. Doseči to je mogoče le • tehnološko popolnim procesom. Kaj obsega proces proizvodnje mleka? Tako začnemo s starim ljudskim pregovorom: „hrana na gobcu“ molze. Toda to jc le del resnice, ki jo moramo močno razširiti. Hlev, oziroma stojišča. To je zelo močan faktor, ki vpliva na kvaliteto in kvantiteto mleka. Od molzača v veliki meri zavisi, kakšno hrano nudi mleko — zdravo ali pokvarjeno. V mnogih državah po svetu so predpisi, oziroma pogoji, ki jih mora vsak proizvajalec mleka iz-Iminiti, če hoče proizvajati mleko za potrošnjo (trg). Tako je na primer predpis v Angliji, da mleko ne sme vsebovati več kot 30.000 do 100.000 mikroorganizmov. Kakšno je stanje pri nas? Naše mleko vsebuje celo 35 milijonov do 180 milijonov mikroorganizmov. Seveda ni vse mleko tako in tudi pri nas dosegamo prav lepe rezultate. Tako na primer prav na našem področju Agrokombinat obrat Ključi dosega rezultate 45.000 mikroorganizmov v mleku, s strojno molžo, higienskim procesom in e higienskimi (čistimi) molzači. Toda v mislih imamo ročno molžo in njej posvetimo večjo pozornost, ker danes še prevladuje. Hlev je prostor, kjer po navadi naše molznice prežive pretežni del svojega življenja. V večjih primerih bi lahko rekli — vse življenje. Zato mu velja vsa skrb, posebno stojišču. Hlev mora biti dovolj velik, zračen, svetel, tako da lahko v vsakem kotu lahko čilamo. Stojišče naj bo kratko, s kanalom za blatenje, z nizkimi parlimi in vezavo, ki bo temu ustrezala. Stojišče mora biti vedno suho, nastlano, skratka čisto, da ne bo vir primarne okužbe mleka. Krma naj bo le kvalitetna in zadostna. Če krmimo s silažo, jo pok kidamo po molži, da se ne bo mleko navzelo priokusa. Mleko namreč zelo rado vpija razne vonjave, zato ga po molži takoj odnesemo iz hleva. V kolikor oddajamo mleko mlekarni, jo moramo obvestiti, če pokladamo silažo. Tako, da mleka. le-ta pravilno usmeri predelavo Molža je strokovno delo. Zavedati se moramo, da je čista in okretna roka za umetni odvzem mleka najstarejši in najboljši molzni stroj. Toda ne samo roka, tudi glava jc pomembna. Molzač mora biti primemo oblečen in to čisto, da ne bo nikjer mikroorganizmov. Molzač mora biti zdrav in sposoben za molžo, kajti krava izloča mleko le 7 minut in v tem času mora biti molža opravljena. Vse poznejše cukanje ne rodi uspeha. Molžo samo lahko razdelimo v naslednja opravila : a) čiščenje vimena in spodbujanje molznice k molži; b) odvzem prvih curkov; c) molža; d) izmolzevanjc. Vime očistimo najbolje s primemo brisačo in toplo vodo 40 do 42° C, toliko da roka zazna prijeten občutek. Voda ne sme biti prevroča, da živali ne oparimo, niti ne premrzla, kar povzroča nevarnost prehlada vimena, ker sicer ne dosežemo prave stimulacije. Kako to opravimo? Brisačo preganemo, jo namočimo v vodi in operemo vime. Nato brisačo ovijemo in z osušimo vime. To naj traja približno 1,30 minute. Tako smo vime dovolj masirali in vzbudili potrebne dražljaje in občutke, žival je pripravljena za molžo. Prve curke 2—3 odvzamemo s posebno posodico. Ne spustimo jih \k> tleh, oziroma izlijemo pod hrano, da tako ne napravimo gojišča bakterijam. Prvi curki so tudi najenostavnejša in najzanesljivejša kontrola zdravja mleka. Ce je vime bolno, opazimo to na spremembi mleka. Mleko ima spremenjeno barvo, Be izloča v krpicah ali pa je celo gnojen izcedek. S tem preprečimo, da bi zdravo mleko pomešali z l>olnim. Samo molžo opravimo lahko na več načinov: s celo pestjo, s pod vitim palcem, ali z nategovanjem seskov. Najobičajnejši in tudi najboljši jc način e celo pestjo. Ta pa »e sestoji iz naslednjih gdliov. Sesek objamemo s celo pestjo. Najprej sklenemo palec s ka- zalcem, ki tako onemogočita mleku v sesku, d*' bi ušlo nazaj v cisterno. Nato zaporedom*' pritiskamo z ostalimi prsti — sredincem, prstancem, mezincem. Tako se mleko pomik» proti seskov emu kanalu in brizgne v jvosodo-Molzač pri tem z rokami miruje, giblje se I® zapestje. Izmolzevanjc je pomembno iz več rnzlo' gov. Zadnji curki mleka so najbolj mastni, da ni zaostankov mleka v četrtinkah, ki 8® nevarne, istočasno so hrana za različne drobno-živke, ki povzročajo obolenja vimena. To P®' ovira tvorbo novega mleka. Izmolzemo tako, da z eno roko izmolzujemo, ž drugo opravljamo poteze |K) vimenu od zgoraj navzdol proti cisterni in tako potisnemo mleko iz kanalov proti cisterni. Ko preidemo na zadnji četrtin ki, roki zamenjamo. Prav zadnje četr-tinkc vimena nam največkrat obolijo zaradi1 slabega izmolzevanja. Vsak drug način izinol zevanja je nepravilen in škodljiv. Postopek pri molži — mora biti z živaljo blag in z' občutkom. Pri higienski molži mleka ne pr«' cejamo, kajti nečisto cedilo jc velikokrat vlZ* močne okužbe mleka z mikroorganizmi. Ta" kuj po molži sledi hlajenje, da tako p re pre cimo razvoj sekundarne mikroflore. V Polhograjskih Dolomitih bo še lepše cvetelo Poleg živinoreje in gozdarstva, ki sta najmočnejši gospodarski panogi na področju Kmetijske zadruge Dobrova pri Ljubljani, so dani tudi pogoji za razvoj sadjarstva. To dokazuje tudi dosedanja proizvodnja sadja, ki je sicer v posesti posameznih kmečkih gospodarstev zelo razdrobljena in zaradi nezadostne obdelave v propadanju. Okoli gospodarskih poslopij in v manjših sadovnjakih je na celotnem področju zadruge preko 70.000 sadnih dreves, od tega okoli 42.000 jablan in 17.000 hrušk. Od vsega drevja je več kot ena tretjina nerodovitnega. Na področju izstopajo nekateri izrazito sadjarski okoliši, kot na primer Osredek, Hruševo, Babna gora in Zažar. Kljub pomembnosti te proizvodnje je pridelek vsako leto manjši in slabši, čemur je vzrok slaba obdelava, nezadostno škropljenje in neupoštevanje važnosti gnojenja. Po številu sadnega drevja bi bilo »oditi, da je v rodnih letih precej tržnih viškov. Vendar ni tako. V preteklem letu, ko je bila sarina letina zelo ugodna, je zadruga odkupila le nekaj vagonov jabolk in le-te zaradi slabe kvalitete s težavo plasirala na trgu. Ker sadje zaradi svoje slabe kvalitete ne gre: v prodajo, ga kmetje v večini primerov predelajo v žganje. Ko je zadružni svet v jeseni preteklega leta sprejel nov persjiektivni plan razvoja kmetijske proizvodnje za nadaljnjih pet let, je med drugim sprejel tudi akcijski program obnove nasadov. Izdelan je načrt za obnovo 100 ha novih plantažnih nasadov jablan, hrušk in črnega ribeza. V Bahru gori 65 ha, v H ruše vem 25 ha in na Osredku 10 ha. Investicijska vrednost vseh teh nasadov bo znašala 65,000.000.— dinarjev. V Babni gori »o sc pričela dela za izgradnjo nasada že letošnjo jiomlad, vendar zaradi slabega vremenu ni us(>elo zasaditi več kot 8,50 ha z jablanami in hruškami. Dela se nadaljujejo in se Um lo nadaljevala skozi vse leto. Nasad v Babni gori, Uroševem in na Osredku bosta predvidoma končana letošnjo jesen, oziroma prihodnjo [»mlad. Z izgradnjo nasada Babna gora spreminja svoje lice. Znana partizanska vasica, ki je mnogo prispevala v času NOB, tudi v gosjio-darskem pogledu dokazuje smisel za napredek. Pred pričetkom del jc zadruga [»stavila čez. Gradaščico nov most ter prek vsega kompleksa bodočega nasada zgradila novo cesto v dolžini luid 1 km. Ze sama cesta mnogo [»omeni za to vasico, ki je bila de» sedaj brc® primerne ceste. Težki buldožerji ,,Agroobnovc iz Ljubljane, s katero ima zadruga sklenjeno [»godi» za izvedbo vseh zemeljskih del, brišejo sledove po bregovih raztresenih njivic in senožeti. Tudi propadajoče staro sadno drevje se jc moralo umakniti težkemu plugu, ki orje globoke brazde in oblikuje nove terase. Skratka, staro se umika novemu. K temu, da so se zadruga in vaščani odločili zn obnovo nasada, so privedli predvsem ekonomski momenti. Dosedanja proizvodnja na zemljiščih kompleksa bodočega nasada je, kakor marsikje, spričo [»manjkanja delovne sile in nezadostne obdelave nazadovala. Mladina je nezadržno odhajala v industrijo, zemlja je ostajala neobdelana zaradi ostarelosti gospodarjev. V največ primerih je kmetije vzdrževal le šc gozd. Spričo bližine mesta kot velikega [»odročnega centra, dobrih prometnih zvez, bližine predelovalni!» obratov in hladilnice, obstajajo dobri pogoji za organiziranje sodobne sadjarske proizvodnje. Z ureditvijo nasada po načelu napredne agrotehnike se bo dohodek po hektarju zemlje [»višal za najmanj 200«[»darjcv jc skušala tudi tu imeti svojo besedo, vendar jc, tudi v Babni gori prevladal napreden duh, progresivnost večine vaščanov. S formiranjem sodobnih sadjarskih obratov, katerim la» sledila izgradnja živinorejskega centra, dobiva kmetijska proizvodnja v Polhograjskih Dolomitih novo naprcdjiejše obeležje. Kolektiv zadruge sc dobro zaveda skladu. Posebno važna vloga je določena skup- svojc vloge, s svojini obširnim program00*1 organiziranja sodobnih obratov uživa podp0'** družbenih organizacij na terenu in sc vključuj® v proces izgradnje socializma na vasi. Bine Otorepec Nekaj o delilvi dohodka Nadaljevanje s 5 strani nemil rezervnemu skladu občine, v katereg®’ prispevajo vsa podjetja v občini in katereg®1 sredstva sc uporabljajo za saniranje podjcOJr ki so zašla v težave, pa tudi za pospeševanj® dejavnosti posamcaiih podjetij. 3. Preden more podjetje preostala sredstv» vložiti v svoje sklade, to jc v [»oslovni sk a jn v sklad skupne porabe, mora od si-cdsteAV ki jih bo vložilo v te sklade, plačati prispe'’* v družbene investicijske »klade. Prispevek J®~ dohodek občin in ljudske republike, lahko P® [» posebnem »[»razumu tudi dohodek okraj® Prispevek se mora določiti do višine 20 j® osnove in sicer tako, da gre v korist blike 10o/o in občine 10o/o, lahko pa lju republika del svoje udeležbe odstopi občini, . se ji za toliko poveča njima udeležba. Za P hodnje leto je določeno povišanje teh stop*0^ na 30 odstotkov, 10o/0 za občino in 20®/« * ljudsko republiko. 4. Poslovni sklad jc sklad osnovtiih ^ obratnih sredstev — tista sredstva torej, ^ met» in kri proizvodnje. Iz teh sredstev [»ujemo nove stroje in druge naprave za p ^ izvodnjo, izdelavni material, drobni inve10 vse kar nam je [»trebno za redno proizv 5. Sklad skupne porabe jc predvsem ^ družbenega standarda zaposlenih <1® v ^ Gradnja stanovanj, otroških vrtcev, stil»®'1^^ ranjc študentov in učencev strokovnih ' strokovno izobraževanje delavcev in ^e, vanje potreb delavcev po kulturi in ^ drilli je samo nekaj primerov izdatkov, ^ krijemo iz tega sklada. Takšna j® torej litev dohodka. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Žorž Vlado. 'Piska Tiskarna šolskih delavnic tehniških ^