PoStntaa p1a?ana t gotovtnL
Leto XI.. št. 250
LJubljana, torek 28. oktobra 1930
Cena 2 Din
(jpravoifevo; Ljubljana, Knafljeva alte. 5. - Telefon it 3122. 3123, 3124. 312S 3126. (nserati* oddelek: Ljubljana. Prešer.
nova ulica t - Telet ue it 2492, Podružnica Maribor; Aleksandrov.
cesta It 13. - Telefon »t 2455. Podružnica Celje. Kocenova alic.
it l - Telefon it 190. Račum orl pošt ček ravodib: Ljub« tjana it 11842; Prah. čislo 7« 1<V) W-en «t !«■» 241
Naročnina tna&a mesečne 25-— Din, za inozemstvo 40— Din
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5- Telefon it 3122. 3123 3124 3125 tn 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te«
leton it 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 3 Telefon St 190.
Rokopisi se ne vrača jo. — Oglasi po »anfu
Lobe za priključitev Avstrije k Nemčiji
Avstrijski desničarji so izdajalci nemškega naroda, ker
žele ohraniti Avstrijo
Dunaj, 27. oktobra, d. Včeraj dopoldne je imel na dunajskem magistratu velik govor predsednik državnega zbora Paul Loebe, ki ie iziavil med drugim tudi sledeče: Krogi, ki hočejo izvesti restavracijo stare monarhije s pomočjo hlapčevske diktature, žele predvsem za večno odtrgati Avstrijo od nemške republike ter na ta način preprečiti neizbežno uedinjenje. Ta politika avstrijskih desničarjev je politika izdaje. Zaradi tega bo Dunaj in Avstrija obračunala s temi krogi ter podprla predvsem one stranke, ki zagovarjajo politiko uedinjenja Avstrije z Nemčijo v formi skupne demokratske republike. Naloga avstrijskih volilcev je, da upro svoje poglede v bodočnost ter pomorejo k nstvarjenju velike nemške republike od Alp do Severnega morja, od Donave pa do Rena.
V Bavarskem dvoru je govoril predsednik nemške socialistične stranke Artur Crispien. Opozarjal je na uspehe nemške socialne demokracije pri zadnjih volitvah ter pozival Avstrijce, naj slede vzgledu nemških demokratskih
volilcev ter obračunajo s tendencami
fašistično usmerjenih reakcionarjev.
Na štirih drugih shodih pa je govoril nemški socialistični poslanec doktor Breitscheid, ki je izvajal med drugim tudi sledeče: »Socialisti imamo samo enega skupnega sovražnika, to je kapitalizem. V zadnjem času pa se je pojavil nov še opasnejši nasprotnik fašizem, ki nastopa v najrazličnejših oblikah. V Nemčiji si je nadel narodni socialistični plašč ter je prežet smešnega šovinističnega nacionalizma. V Nemčiji se ta fašizem bojuje proti cerkvi in veri, v Avstriji pa žive predstavniki taistih fašistov v najboljših odnošajih s katoliško cerkvijo in klerikalizmom. Oblike fašizma so različne, v jedru pa ie njegovo bistvo enako. Mi bomo z vsemi sredstvi nadaljevali borbo s temi Izrastki ter smo trdno odločeni poseči tudi po sili, če bodo fašistični krogi nosku šali uporabHat? silo. Avstrijski in nemški socialisti bodo storili vse, da ostaneta Avstrija In Nemčija branik demokracije la napredka.
Ratifikacija londonske pomorske pogodbe
Izmenjava ratifikacijskih listin v Londonu - Macdonald poziva Italijo in Francijo kureditvi paritetnega spora
London, 27. oktobra. AA. Danes opoldne sta poslanika Zedinjenih držav in Japonske Izročila v zunanjem uradu ratifikacij-ske listine o londonski pomorski pogodbi. Svečani predaji so prisostvovali med drugimi predsednik angleške vlade Macdonald, zunanji minister Hendereon in ministrski predsedniki Kanade, Avstralije, Nove Zelandije ln Južne Afrike. Pri tej priliki so bile zastopnikoma Zedinjenih držav ln Japonske Izročene ratifikacijske listine brit-skega Imperija
Ob tej priliki je imel predsednik angleške vlade Macdonald govor, fcl je bil razširjen potom radija »Za nami je,« je dejal Maodonald, nov kilometerski kamen na dolgem potu miru in varnosti.« Francija ln Italija še nista članici skupine velesil, ki prostovoljno omejujejo svojo pomorsko moč. Nadejati pa se je, da bodo tudi med njimi doseženi srečni rezultati in da bosta morali na kakršen koli način odstraniti se danje težkoče. Končni neuspeh razorožit-
venega vprašanja je izključen. Nikoli v zgodovini še niso bili odnošaji med Veliko Britanijo, Japonsko in Zedinjeniml državami tako prisrčni kakor dane..
Predsednik japonske vlade Je v svojem govoru poudarjal, da otvarja londonska pomorska pogodba novo poglavje človeške civilizacije. Sedanji trenutek je kakor nalašč, da se razširi politika razorožitve na vse države, in da se načelo razorožitve sprejme v mednarodne pogodbe. V zvezi s to slovestnostjo so brezžične postaje prenesle govore Hooverja, toi je govoril iz Bele hiše v Washingtonu. Potem, ko je očrtal zgodovino pogajanj, ki so se zaključila s pogodbo, je nadaljeval, da so pomorske velesile premostile velike ovire in osvobodile svoje narode od prevelikih pomorskih bremen. Tri velesile, ki poveljujejo večje mu delu pomorskih bojnih sil, so opustile tekmovanje v oboroževanju in omejile preveliko porast njihovih bojnih brodovij.
Neprijeten položaj albanske vlade
Nezadovoljno prebivalstvo - Pridobivanje lojalnosti z denarjem - Italijansko oboroževanje v Albaniji
Pari«, 27. oktobra. M. >Ere Nouvelle« objavlja pod naslovom »Nezadovoljstvo Albancev z režimom kralja Zoga< iz Tirane daljše poročPo, v katerem opisuje položaj v Albaniji na naslednji način:
»Nezadovoljstvo v Albaniji z režimom kralja Zoga in italijanskimi kolonizatorji narašča z vsakim dnem. zlasti v severni Albaniji, kjer so večinoma plemena katoliške in pravoslavne vere. Da bi preprečila morebitne nerede v severni Albaniji, je albanska vlada ojačila orožništvo z močnim oddelkom orožnikov muslimanske vere ter podarila po 2 do 7 zlatnikov vsakemu prebivalcu tamošnjih krajev. Čim so albanska
plemena na jugu zvedela za to darežljivosi vlade do prebivalstva na severu, so seve da takoj tudi zahtevala od vlade enako podporo. Na drugi strani vzbuja med Al banci veliko skrb dejstvo, ker se nepresta no povečavajo zaloge municije in orožja ita lijanskega porekla in ker Italijani, biva joči v Albaniji, posvečajo glavno pozornost militarizaciji Albanije ter grajenju strate ških cest v smeri proti Grčiji in Jugosla viji. Doznava se n. pr. tudi o nedavni dobavi petih italijanskih poljskih baterij s popolno municijo, kakor tudi velikega šte vila biciklov za albansko vojsko.«
Možnost vladne krize v Bolgariji
Pristaši Cankova skušajo izzvati odstop \1ade — Vesti o koncentracijski vladi — Nezadoljstvo s pogoji kraljeve poroke
igrala odločilno vlogo. Nezadovoljstvo proti vladi je povečala zadnje dni vest da bodo vsi otroci kralja Borisa in kraljice Ivane katoliško vzgojeni. Bolgarskim listom je prepovedano komentirati te pogoje za poroko, ker smatra vlada vsako negativno mnenje o tej zadevi kot čin veleizdaje proti vladarju in domovini. Le socialistična »Narod« ki je aludiral na ženitev kralja Borisa, si je upal poudariti, da Bolgarska dinastija ne bo samo tujega porekla, temveč bo tudi izpovedovala tujo vero za ogromno večino bolgarskega prebivalstva, ki je pravoslavne veroizpovedi
Pariz, 27. oktobra M. »Ere Nouvelle« objavlja povodom poroke kralja Borisa naslednje zanimive informacije iz Sofije: Razdor v bolgarski vladi, oživljen z afero polkovnika Marinopolskega, napoveduje za bližnjo bodočnost ministrsko krizo. Vlada se samo še drži na oblasti zaradi razkola v opoziciji, v kateri so se izjalovili vsi poskusi za osnovanje bloka levice. Pristaši Cankova zahtevajo od svojega šefa, nai poda ostavko, ker upajo, da bo ostavka povzročila padec vlade, in ker računajo, da bo potem vodja demokratske stranke Malinov dobi! mandat za sestavo koncentracijske vlade. V tem primeru bo skupina Cankova
Priprave za prihod kraljeve dvojice v Sofijo
Kraljevsld par bodo pozdravili člani vlade In sofijski župan — Prihod
mnogoštevilnih deputacij z dežele
Pred umetniškimi vrati, ki so jih postavili nalašč v ta namen v starem bolgarskem slogu, bo predsednik sofijske občine v krogu članov občinskega odbora izrekel
Brindisi, 27. oktobra. AA. Včeraj je bolgarska kraljeva dvojica prispela v Brindisi. Sprejel jo je princ Piemontski. Ob 10.10 dopoldne se je kraljevska dvojica vkrcala na parnik »Car Ferdinand« ob navdušenem klicanju meščanov, ki se jih je zbralo več kot 60.000.
Sofija, 27. oktobra. AA. Bolgarska prestolnica je bogato okrašena z zastavo m i v bolgarskih in italijanskih trobojnicah. Povsod se živahno pripravljajo za svečani sprejem bolgarske kraljevske dvojice
Na sofijski železniški postaji bodo kraljevsko dvojico sprejeli člani vlade, di-
f>lomo*ei-s — -■>——• ianstvenilri.
kraljevski dvojici dobrodošlico. Nato odide kraljevska dvojica v cerkev Aleksandra Nevskega, kjer bo blagoslovljena po pravoslavnem obredu. Od postaje pa do cerkve bodo v rezidenci postavljene čete, ki bodo kravljevski dvojici izkazovale čast.
V Sofijo so že prispeli mnogoštevilni delegati iz notranjosti države. Napovedani so še tudi drugi delegati, ki pridejo v Sofijo pozdravit kraljevski par.
MUSSOLINI NAPOVEDUJE
FAŠISTIČNO EVROPO
Velik govor fašističnega voditelja - Potreba revizije mirovnih pogodb - »Italija ne bo nikdar začela osvojevalne vojne!" - „Miroljubna ekspanzija na vzhod" - Napoved največje vojaške parade
Rim, 27. oktobra s. V palači Venezia je imel Mussolini na predvečer osme obletnice fašističnega pohoda na Rim glavni letni raport fašističnih zveznih tajnikov iz vse Italije. Ob tej priliki je ime! fašistični voditelj daljši govor v katerem je orisal podeželskim fašističnim voditeljem delo stranke v preteklem letu ter očrtal smernice za delo v bodočem letu. Med drugim ie izvajal Mussolini:
»Fašizem bo v notranjepolitičnem oziru vztrajal tudi v bodoče na stališču, da gre izključno njemu vsa oblast v državi, in bo to oblast izvajal za vsako ceno tudi v naprej. Revolucija fašistov, ki je dosedaj še prizanašal sovražnikom države in fašizma, lahko danes ali jutri popolnoma mirno postavi ob zid te sovražnike, ker je fašizem danes močnejši, kakor je bil kdaj doslej. V fašistični stranki ni jakobincev in žirondistov.
Z govoroma v Firenc! in Milanu sem hote! strgati hinavski Evropi krinko z obraza, oni Evropi, ki je v Ženevi jecljala miroljubne besede, povsod pa se pripravlja na vojno.
V Evropi} se pozablja, da so zunaj ta znotraj italijanskih mej stranke in skupine, ki vodijo že osem let nepretrgano vojno proti fašizmu. Omenim nai ob tej priliki samo zlobna obrekovanja fašističnega režima, zlonamerno ubijanje italijanskega kredita, ob-
rekovanje italijanske države, razširjanje senzacijonalnih vesta o priliki elementarnih katastrof itd. Dogodki po justifikaciji v Trstu so še prav poseben dokaz, da se vrši v gotovem delu Evrope neprestana vojna proti fašističnemu režimu. Za enkrat je ta vojna samo vojna z duševnimi sredstvi, je pa že tudi moraličen poskus priprave za vojaško akcijo. Fašisti naj vedo ln računajo s tem, da protifašizem še ni mrtev. Danes obstoji še po vsem svetu močna protifašistična opozicija, ki ne bo popustila v svoji borbf proti fašizmu.
Poleg te moralne vojne, pa se vrše po Evropi tudi efektivne vojne priprave. Zaradi tega se tudi fašistična Italija oborožu-je, da bo pripravljena za vsak slučaj. Italija se bo razorožila, kadar bodo pričele z razoroževanjem tudi druge države. Slovesno pa izjavljam, da se fašistična Italija obo-rožuje materijalno In duševno, samo za obrambo italijanskih meja In ne za napad, kakor se 1! često očita. Italila ne bo nikoli pridela kake vojne.
Tudi naša revizijska politika uporablja samo mirovno taktiko in mirovna sredstva. Mislimo pa, da ni revizija mirovnih pogodb samo potrebna v korist Italije, temveč v korist vse Evrope in vsega sveta. Statute Društva narodov kršijo pred vsem oni, ki hočejo na večne čase ohraniti delitev držav v države z vojskami m brez vojsk.
Jtalijanska zarota proti Evropi"
Informacije berlinskega lista o sklepih zadnjega zasedanja velikega fašističnega sveta
Berlin, 27. okt. M. Znano gospodarsko glasilo »Borsenkurier« objavlja pod naslovom »Zarota Italije proti Evropi« naslednje informacije:
»Tajnost sej velikega fašističnega sveta naravnost izziva vse nepovoljne glasove, ki se danes širijo po Evropi o nestabilnosti fašizma v Italiji. Za Musso-iinija je najslabše to, da ni v stanju de-mantirati teh glasov, ker se ne konkretizirajo na gotovih merodajnih mestih ali v tisku, temveč se na skrivaj širijo v javnosti. V italijanski javnosti sami vzbuja tajnost teh sej razne komentarje, ki jih Mussoliniju ni mogoče demanti-rati.«
»Spričo tega neugodnega dejstva se sejam velikega fašističnega sveta pripisuje izredna važnost. To niso seje navadne parlamentarne stranke, kakor je običaj v Evropi, temveč seje fašistične stranke, ki predstavlja v Italiji vlado in državo. Vse, kar se sklepa na teh sejah, bo prišlo kmalu do konkretnega izraza v službeni italijanski politiki doma in v inozemstvu. V okviru notranje politike je zelo značilna zlasti okoliščina, da skuša zbrati Mussolini okoli sebe pred vsem vse svoje privržence, ki so se že nekdaj borili ž njim za uvedbo fašističnega režima. Glede na zunanjo politiko je veliki fašistični svet sprejel važne sklepe o
razbitju aktualnih front in zve z v EvropL Tako bo Italija v najbližji bodočnosti poskušala razbiti itak slabo in začasno prijateljstvo med Francijo in Anglijo ter
Kridobiti Anglijo zase. To se pravi, da oče izposlovati vsaj angleško desinte-resiranost na Sredozemskem morju, da bi mogla Italija sama s Francijo rešiti svoj pomorski in kolonizacijski problem. Na drugi strani pa se je veliki fašistični svet tudi odločil, da poskusi razbiti fronto tudi na Balkanu in da na vsak način prepreči konsolidacijo Balkana potom osnovanja balkanske unije. V tej smeri je največje važnosti akt dinastič-ne zveze med Italijo in Bolgarijo. Nič manj važna ni akcija Italije v Rumuniji in Turčiji. Italija se sedaj tudi trudi, da izvede Nemčijo iz njene dosedanje globalne zveze z zapadno Evropo in jo pridobi zase v svrho skupne akcije proti Franciji. Italija daje zato Nemčiji nove pobude za revizijo mirovnih pogodb, da bi jo na ta način oddvojila od Francije in pridobila za sebe.«
List zaključuje: »Fašistični veliki svet je na svojih tajnih sejah sklenil saroto proti Evropi. Čeprav bi bilo treba to zaroto obsoditi v načelnem smislu, jo opravičuje okoliščina, da se Italija prizadeva zamenjati pogodbe na papirju z novim razvojem življenja.«
Likvidacija brazilske revolucije
Predsedstvo države bo prevzel liberalni politik dr. Varyas — Pri obstreljevanju parnika »Baden« je bilo ranjenih nekaj Jugoslovenov
Hamburg, 27. oktobra g. »Hamburg -Vmerika Linie« sporoča, da je bilo pri obstreljevanju parnika »Baden« ubitih 27 oseb, 25 pa težko in 35 lahko ranjenih. Med ranjenci je tndi nekaj Jugoslovenov, Poljakov »n Spancev. Poveljnik ladje sporoča, da je postopal popolnoma korektno. Nemški desničarski listi zahtevajo, naj nemška vlada vloži najostrejši protest v Rio de Janeiro. Družba »Hamburg-Ameri-ka Linie« je brzojavno naročila vsem svojim parnikom, naj ne pristanejo zaenkrat v brazilskih pristaniščih.
Tudi angleške paroplovne družbe so istavile promet z Brazilijo. Danes je šef začasne vlade v Rio de Janeiro posetil nemško, jugoslovensko, poljsko in špansko poslaništvo, kjer se je opravičU zaradi tega dogodka ter ponudil, da se bodo žrtve pokopale na državne stroške.
Newyork, 27. oktobra AA. Iz Rio de Janeiro poroča »Associated Press«, da je v novi začasni vladi prevzel ministrstvo vojske general Leite de Castro, ministrstvo za zunanje zadeve in notranji resor pa Mello Franco.
London, 27. okt. AA. Poročajo iz Rio de Janiera, da je vodja severnih vstašev polkovnik Tarora nezadovoljen s sklepi oficirske junte. Radi tega je sklenil, da sestavi svojo vlado. Vesti iz Brazilije so si Se vedno v protislovju.
Poveljnik severnih čet general Tavera je zasedel Bakio. Množice so mu priredile navdušene aklamacije in so mu izjavile, da se ne bodo uprle temu, da dr. Vargas prevzame predsedništvo brazilske republike.
Rio de Janeiro, 27. okt. AA. Splošno sodijo, da je smatrati revolucijo za zaključeno, ker je začasna vlada pozvala zastopnik liberalne stranke dr. Getulija Vargasa.
naj bi prevzel vodstvo države. Vargas bo danes prevzel svoj novi položaj in je že odpotoval iz države Rio Grande do Sul, kjer je bil doslej predsednik.
Z današnjim dnem se je pričela demobi-lizacija federalne vojske.
Nemirna Indija
Bombay, 26. okt. AA. Včeraj je v osrčju Bombaya prišlo do velikih nacijonali9tičnih neredov. Na trgu Najdan so se spopadli policija in manifestanti, ki so navzlic pre* povedi hoteli na svečan način izkazati čast narodni zastavi Pri tem spopadu je bilo ranjenih 235 nacijonalistov. V toku dneva so prijeli in zaprli 57 nacijonalistov, med njimi 22 žensk.
Bombay, 27 okt AA. Ir Amrikarara v Severni Indiji poročajo, da so tam areti« rali predsednika tamošnjega kongresa S«» na Gupka zaradi govora, ki ga je imel vče» raj.
Abesinija ostane zvesta Franciji
Pariz, 27. okt. AA. »Le Journal« priob-čuje razgovor svojega poročevalca z abesin-skim cesarjem, ki je izjavil, da je Francija velik narod in da bo napram njemu Abesinija ohranila svoje neomajno prijateljstvo. Abesinski cesar je pristal, da je njegova država na dobrem potu napredka in da bo po tem potu korakala tudi v bodoče.
Športnik — dolarski milijonar
Newyork, 27. oktobra AA. Znani športnik Harry Payne Whltney je preminul Pokojni zapušča ogromno premoženje. Cenijo ga na 200 milijonov dolarjev.
Pri svoji podunavski ta vzhodni politiki se fašizem zaveda, da so v vprašanju na tem ozemlju življenjski interesi Italije. Italija skuša izrabiti tudi poslednjo ped svoje zemlje. Zaveda pa se, da bo njeno ozemlje v doglednem času prenapolnjeno od vedno bolj se množečega prebivalstva. Leta 1950. bo imela slabotna Evropa že vse znake starosti. Takrat bodo prihajali preko italijanskih meja k nam tujci, da bodo videli napredek in življenje procvitajočega naroda. Naša miroljubna ekspanzija pa mora biti usmerjena pred vsem proti vzhodu. Zaradi tega posvečamo prav posebno pazljivost našim prijateljem in zaveznikom na vzhodu.«
Končno je govori! Mussoftni še o splošnem gospodarskem položaju ter povdarjal da je fašizem kot ideja ta doktrina univerzalnega značaja. Zaradi tega je mogoče že danes predvidevati obrise bodoče fašistične Evrope, ki bo svoje institucije prilagodila po naukih fašistične ideologije m v fašističnem duhu rešila vprašanje moderne države 20. stoletja.
Na koncu svojega govora, M Je bil ponovno prekinjen z burnim odobravanjem, je izjavil Mussolini, da se bo vršila 1. 1932. ob desetletnici fašistične revolucije v Rimu največja vojaška revija, kar jih je sploh kdaj videl svet
Zveza koroških Slovencev s Seiplovo stranko
Dunaj, 27. oktobra, g. Današnji listi poročajo: Po vesteh iz Celovca so koroški Slovenci sklenili s krščansko-soci-jalno stranko sporazum, po katerem bodo pri volitvah glasovali za kršean-sko-socijalno stranko. Zato so jim kr-ščanski-socijald obljubili, da bodo izpolnili nekaj kulturnih zahtev Slovencev.
Lepa manifestacija v Franciji
Pariz, 27. okt. AA. Včeraj so ▼ Chalon*
su na Saoni manifestirali bivši bojevniki z vzhodne fronte za prijateljstvo med Fran« tijo in Jugoslavijo. Prireditev se je vrš;'s v občinski dvorani. Govorniki so poveli» čevali zasluge bojevnikov na vzhodni fron« ti in poudarjali tesne zveze med Jugoslo« veni in Francozi, ki jih je znova pokazal nedavni obisk bivših bojevnikov v Jugo« slaviji. Vsi govorniki so tudi pohvalno omenjali junaštvo srbske voiske. Po sve» čanosti v občinski dvorani so bojevniki z drugimi udeleženci vred odšli pred sporne« nik, postavljen na čast padlim Chaloncem, in ga okrasili s cvetjem. Potem so bivši bojevniki v vzhodne fronte, hoteč dati vid« nega znaka za prijateljstvo do Jugosiove« nov, izročili g. Mirkoviču, tajniku našega pariškega poslaništva, zgodovinski črnilnik, ki je služil za podpis premirja 1. 1928.; čr« nilnik bo predan Nj. VeL kralju Aleksan« dru I. v spomin.
Odličen ameriški gost
Beograd, 27. okt. n. V petek dne 31. t m. pride v Beograd pomočnik tajnika za tr» govino Zedinjenih držav severoameriških dr. Julij Klein, intimen prijatelj nredsed= nika Hoovra. Dr, Klein je univerzitetni profesor nacionalne ekonomije in svetov« noznan učenjak te stroke. V Beogradu pri« pisujejo veliko važnost prihodu te odlič« ue osebe, zlasti še glede na pravkar izvr» šeni obisk francoskega trgovinskega mini« stra Flandina. Dr. Klein prihaja v posete k našemu ministru trgovine in industrije Juri in Demetroviču, s katerim bo imel več konferenc.
Naši velesejmi 1. 1931.
Beograd, 27. okt. AA. Jugoslovenski na-cijonalni odbor mednarodne trgovske zbornice je obvestil odbor mednarodne trgovske zbornice za sejme in razstave, da se bodo v naši državi tekom prihodnjega leta vršili sledeči sejmi in razstave: od 25. aprila do 4. maja sedmi mednarodni salon avtomobilov in 15. specijalni sejem za agrikulturo v Zagrebu, od 29. avgusta do 10. septembra mednarodni vzorčni sejem v Zagrebu, od 29. maja do 10. junija mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani, od 1. do 12. septembra mednarodna razstava kmetijstva, hi-gijene in turistike v Ljubljani.
Čsf. odlikovanje
Beograd, 27. oktobra AA. Predsednik češkoslovaške republike Masaryk je na predlog čsl. vlade odlikoval z redom Belega orla g. Branislava Dimitrijeviča, tajnika ministrstva za zunanje zadeve.
Prometne olajšave za izvoz žita
Beograd, 27. oktobra AA. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic so odobrene nove olajšave za ječmen, mešano rž, pšenico, rž in koruzo. Pošiljke žita se morajo oddajati v prevoz kot počasno blago. Vozarinske postavke se bodo uporabljale s povračilom carine.
v
a-
Naš češkoslovaški praznik
Ljubljana, 27. oktobra.
Ni sile, ki bi kdaj mogla presekati zvezo med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Ne morejo v srcih zamreti čustvovanja medsebojne zvestobe in ljubezni, ki so nam vsajena tako močno, kakor mor-2 le narava sama vsaditi v članstvo enotne družine čustvovanje bratstva Zveza med Jugoslavijo in Češkoslovaško ni običajna, s pogodbo in paragrafi zapisana pogodba; ona ustreza čustvo vanju obeh slovanskih narodov in potrebi njunega obstoja. Zvezna pogodba, ustvarjena od diplo-riacije. je samo potrdila že obstoječe dejansko stanje. Odkar živita češkoslovaški in jugoslovenski narod vsak v svoji državi, nam je vsaka obletnica osvoboditve in ustanovitve, ki jo 28. oktobra praznuje republika Češkoslovaška, svetal spomin na skupne borbe in zanosna vzpodbuda k nadaljnji vzajemnosti.
Obnovo svoje države je češkoslovaški narod dočakal popolnoma pripravljen v vsakem pogledu. Imel je orga-nično s svojimi zgodovinskimi tradicijami zvezano, ideološko do najmanjših podrobnosti izdelano narodno in državno idejo, ki je živela v polni zavesti slehernega meščana in kmeta, delavca in obrtnika, industrijca in proletarca. Vsa strašna krvavitev v svetovni vojni, vsi besni poskusi razkroja od strani avstrijskih oblasti niso mogli porušiti divnih principov, po katerih si je češkoslovaški narod uredil gospodarstvo, zdravo poljedelsivo, dobro razvito industrijo in obrt, predvsem pa narodno omiko, ki je že davno pred svetovno vojno dosegla stopinjo najnaprednejših narodov Evrope.
Do kraja organiziran in z idejo Sokolstva, to se pravi: z zavestjo viteške požrtvovalnosti za domovino prekvašen do temelja, je češkoslovaški narod, strnjen v homogeno celoto, zastavil borbo za svojo samostojnost in preizkušen v ognju dozorel do državne samostojnosti, ki mu je ni mogel odreči nihče na svetu. V danem momentu je iznesel pred svetovni forum svoje zahteve, podprte z enotno in nedeljivo voljo vsega naroda, ki je kljub najtežjim okoliščinam postavil na svetovno bojišče cele do-brovol.iske armade. Češkoslovaški narod je bil popolnoma pripravljen na ve-
liki trenutek svobode in dosegel je svoj maksimalni program do zadnje točke. Z velikimi koraki svoje usode je zgradil novo državo in zaživel življenje vedno stopnjevanega napredka, konsolidacije in učvrščevanja. V enem . samem desetletju po svetovni vojni je češkoslovaški narod dokazal, kako se dajo vse notranje zadeve mlade, čile države privesti v popolnoma normalni tir zdravega razvoja.
Zato ni čudno, da si je mlada republika priborila tudi na mednarodnem forumu vsestranski ugled in splošno spoštovanje. Pri tem je pri vsej obzirnosti do svojih državljanov nemške narodnosti vodila doma in zunaj iskreno slovansko politiko in vršila ogromno slovansko delo zlasti tudi na kulturnem polju. Tako vidimo danes Češkoslovaško v prijateljskih odnošajih z vsemi slovanskimi državami.
Najjačje in najtesnejše, res br~'ske pa so vezi, ki spajajo Češkoslovaško z Jugoslavijo, češkoslovaški narod z našim narodom. Ko je prišla formalna zveza obeh držav, ni prinesla ničesar novega, izrednega: bila je samo zunanji odraz tega, kar smo čutili in hoteli eni in drugi, mi tu na jugu, oni gori na severu. Predvojne skupne borbe za narodne pravice, hekatombe žrtev v svetovni voini. doprinešene za iste svete cilje, za narodno osvobojen je in uedi-njenie, vse to je še utrdilo in ojačilo vzajemnosti slovanske krvi. slovanskega čustvovanja in slovanske duše. Danes čutimo mi in drugi, da sta nas kri in usoda ustvarili za bratsko složnost.
Od leta do leta napreduje med nami poglabljanje kulturnih in političnih stikov in kažejo se tudi najugodnejše perspektive, da spravimo tudi gospodarske odr.ošaie v sklad z Iskrenim bratskim čustvovanjem obeh narodov. Velike so težkoče. premostiti je treba še mnoge barijere. Toda volja Je tu in bo ustvarila čudeže, kakor jih je že ustvarila tedaj, ko je šlo za naš skupni biti ali ne biti.
Danes, ko obhaja češkoslovaški narod svoj največji praznik, se vesele ž njim tudi vsa jugoslovenska srca. Z vedrim optimizmom gledamo v lepo skupno bodočnost, v katero grešita ramo ob rami oba naša bratska naroda.
Delegacije ministrov med narodom
Ena skupina ministrov je obiskala večja mesta Vojvodine, druga potuje po Bosni — Prebivalstvo ministre povsod sprejema iskreno m
zaupljivo
Sombor, 27. okt. n. Včeraj popoldne so prispeli semkaj ministri Boža Maksimovič, dr. Mate Drinkovič ter inž. Radivojevič. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki
oblasti in korporacij, množica prebivalstva s šolsko deco pa je pričakovala minnistre pred mestnim dvorcem. Po velikih pozdravnih ovacijah so se v mestni hiši sestali ministri z zastopniki obrtnikov, trgovcev in drugih slojev iz Sombora in okolice. Oglasila se je k besedi cela vrsta govornikov, tako da je trajala konferenca nad dve uri. Govorniki so obrazložili ministrom razne lokalne potrebe prebivalstva. Zastopnik Nemcev iz sreza Odžaci dr. Schwarz je prosil ministre, naj bodo Nj. Vel. kralju tolmači globoke vdanosti in zvestobe nemškega prebivalstva. Govornikom so na kratko odgovarjali ministri in pojasnjevali razne, tekom debate sprožene zadeve.
Stari Bečej, 27. okt. n. Po konferenci v Somboru so odšli ministri v Stari Beftej, ki je bil za njihov prihod ves okrašen z zastavami in jih je prebivalstvo sprejelo nadvse svečano in prisrčno. Na konferenci ministrov z zastopniki naroda je med drugimi govoril tudi advokat Miloš Vlahovič, ki je plediral za več obzira pri obdavčenju svobodnih poklicev. Ko so izrazili svoje želje še nekateri drugi zastopniki, je minister za prosveto Boža Maksimovič pojasnil, čemu je bilo treba ukiniti toliko srednješolskih zavodov. Izjavil je, da je bila med 3000 srednješolskimi učitelji tretjina brez potrebne kvalifikacije. Ker ni bilo mogoče
dobiti na enkrat tisoč novih kvalificiranih moči za srednješolski pouk, vladi ni preostalo drugega kakor redukcija tretjine srednješolskih zavodov. Odposlani sta bili pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in predsedniku ministrskega sveta generalu živ-koviču.
Novi Sad, 27. okt. n. Danes popoldne so prispeli v Novi Sad ministri dr. Mate Drinkovič, Boža Maksimovič in inž. Radivojevič. Ministre so sprejeli na kolodvoru delegati vseh tukajšnjih kulturnih, humanih, narodnih in drugih društev. Pri pozdravu je bil navzoč tudi občinski odbor z načelnikom dr. Boroto na čelu. Konferenca ministrov z zastopniki prebivalstva se bo vršila v banski upravi.
Banjaluka, 27. okt. n. Včeraj so prispeli v Banjaluko po velikem zboru v Bihaču ministri dr. Milan Srskič, Trifunovič, Ni-kola Preka in dr. Svegel. Davi ob 8. se je vršila konferenca ministrov s zastopniki naroda, ki so zlasti naglašal! potrebo železniške proge Beograd-Tuzla-Banjaluka-Bihač-Split. Na razne izražene želje je odgovoril minister dr. Milan Srskič, poudarjajoč nalogo vlade, da stopi v neposreden stik z ljudstvom. Nadalje je bilo govora o nalogah Privilegirane agrarne banke ter je minister sporočil, da bo ustanovljena v Banjaluki namesto zahtevane podružnice agrarne banke podružnica Državne hipotekarne banke, ki pa bo vršila tudi funkcije PAB. Popoldne so člani vlade odpotovali v Jajce in od tam v Sarajevo.
Nesreča »Karadjordja pred sodiščem
Pred šibeniškim sodiščem je bil včeraj prvi narok o tožbi »Jadranske plovitbe« proti družbi »San Marco«
Šibenik, 27. oktobra n. Pri tukajšnjem deželnem sodišču se je vršil danes prvi narok o tožbi Jadranske plovitbe zoper italijansko paroplovno družbo »San Marco« za 9,700.000 Din odškodnine za poškodovani parnik »Karadjordje«. Jadranska plovitba navaia v tožbi, da nosi vso odgovornost in krivdo za poškodbo na »Karad.iordju« po-veliništvo »Morosinija«, ki ni manevriralo po predpisih. Naroku je predsedoval sodni svetnik dr. Pazini. Jadransko plovitbo je zastopal advokat dr. Jurina iz Šibenika z dr. Rudičem s Sušaka in dr. Ceriničem iz
Splita. Družbo »San Marco« bi imel zastopati njen dubruovniški pravni zastopnik dr. Stepan Kneževič, ki ga je pa zaradi zadržanosti nadomestoval advokat dr. Karto Tuškovič iz Dubrovnika. Prvi narok je trajal prav malo časa, ker je družba »San Marco« ugovarjala tožbi, pobijajoč predvsem pristojnost šibeniškega sodišča, zatem pa tožbeni zahtevek sam. Na podlagi tega je dr. Pazini zaključil prvi narok ter pozval italijansko paroplovno družbo, naj vloži svoj ugovor pismeno najkasneje do 24. novembra.
Sneg in nalivi nad srednjo Evropo
V Avstriji groze poplave — Po Češkoslovaški pada sneg, ki že ovtra
železniški in cestni promet
Dunaj. 27. oktobra, s. 2e od sobote pada neprestano dež, pomešan s snegom. Vreme je po vsej dunajski občini napravilo veliko škodo. Mnogo hi? je zaradi deževja poškodovanih. Skozi slabe strehe je vdrla voda v stanovanja. Obstoji nevarnost, da se bo zrušilo nekaj zidov. Nekoliko dimnikov so morali porušiti. Požarne brainbe so morale intervenirati v 200 slučajih. Tudi v ostali Avstriji je slabo vreme. V gorovju divjajo snežni viharji. Sneg je zapadel na ozemlje mnogo pod 1000 metrov.
Hir9ehberg, 27. oktobra. 8. V Krkonoših močno sneži. Sneg je zapadel v nekaterih krajih pol metra. Tudi po isarskem gorovju je zapadlo pol metra snega.
Praga. 27. oktobra, s. Skoraj po vsej Češkoslovaški je včeraj pričelo močno snežiti. y okolici Tabora je padlo za 1 meter sne-
ga. Pri Patzauu je sneg pol metra visok. Vsi avtomobili, ki so vozili v teh krajih, so obtičali v snegu ter so jih morali izkopati. Pri postaji Novo meste na Moravskem je davi ob 4.30 obtičal tovorni vlak v snegu. Pri Češki Trebovi je promet zaradi sne^a zelo otežkočen. Med Wolleinom in Jihlavo ie zapadlo poldrugi meter snega.
Iiiomost, 27. oktobra, s. Na Arlberškem prelazu je zapadlo za meter snega. Sneži še vedno. Obstoji nevarnost lavin.
Budimpešta, 27. oktobra, s. Kakor javljajo iz Šopronja, je preteklo noč tamkaj začelo močno snežiti.
Američani hvalijo Brianda
Newyork, 27. oktobra AA. »Newyork WorId« je priobčil uvodnik, ki v njem poveličuje Briandovo politiko in delo za evropsko unijo in za mir med narodi.
Pozdrav Zagreba Pragi
Zagreb, 27. okt n. Povodom proslav« češkoslovaškega državnega praznik« je po« slal danes mestni načelnik dr. Srkulj po radiju na primatorja Prage dr. Baxo po« zdrav, v katerem poudarja tesne zveze med našo kraljevino in češkoslovaško republi« ko, ki niso le diplomatski stiki, nego zveze duš in src. Kakor so bila ta srca v pre« teklosti vedno proti vsakemu nasilju, tako so še danes ob vsaki priliki. Mi smo za to hvaležni našim češkoslovaškim bratom, j. dejal dr. Srkulj in v znak teh ozkih stikov bom predlagal na prihodnji seji mestnega zastopa, naj se imenuje ena izmed zagreb« ških ulic po imenu predsednika Toma Ma* saryka in da se pokloni Češkoslovaški Be« sedi v Zagrebu stavbišče za njen dom. 2i» vel predsednik Masaryk, živela češkoslo« vaška republika, živela zlata Praga in njen orimator dr. Baxa!
Po paškem radiu je nato odgovoril žu« pan češkoslovaške prestolnice dr. Baxa na pozdrav Zagreba. Odgovor je prenašala tu« di zagrebška radijska postaja. Po obeh go« vorih je bila oddajana po radiju Smetano« va simfonija »Ma vlast«.
Sokolska proslava čsl. narodnega praznika
BeogTad, 27. oktobra Beograjski Sokoli so včeraj ob navzočnosti kraljevega zastopnika, češkoslovaškega poslanika dr. Fliderja in predstavnikov patriotičnih organizacij impozantno proslavili češkoslovaški narodni praznik. Burno pozdravljen je prvi podstarosta SKJ br. Gangl izpregovoril naslednji pozdrav:
Bratje in sestre! V navzočnosti predstavnika bratske češkoslovaške republike hočem pred narodnim praznikom te bratske države v imenu jugoslovenskega sokolstva izjaviti, kako mi, Sokoli kraljevine Jugoslavije, iskreno in bratsko ljubimo močno sokolsko vojsko, ki je združena v češkoslovaški obci sokolski, kako mi, Sokoli kraljevine Jugoslavije, ljubimo predsednika bratske češkoslovaške zemlje, našega sokolskega brata Toma Masaryka in ves češkoslovaški narod, kako smo radostni in srečni, da lahko to svojo bratsko sokolsko ljubav napram državi in narodu na slovanskem severu naglašamo danes v kraljevskem Beogradu odkrito, jasno, neomejeno in iz polne svoje sokolske duSe.
V	kratkem bo poteklo 70 let, odkar so bile sklenjene bratske vezi med obema narodoma. To se je zgodilo, ko Je naš veliki učitelj Tyrš vžgal v duši svojega naroda prvo iskro veličastne sokolske ideje, ki je hitro našla pot preko tuje in sovražne dežele semkaj k nam na slovanski jug in združila srce s srcem ter približala duSo duši. Odtlej obstoja naše sokolsko bratstvo, ki se je z vedno večjim upoznava-njem učvrščevalo iz leta v leto in je v svetovni vojni, ko se je odločevala naša usoda, prestalo največje izkušnje in je danes tako močno in odločno, da ga ne more uničiti nobena sila na svetu.
Na letošnjem vsesokolskem zletu v Beogradu, kjer se je pokazala vsa fizična in moralna sila našega Sokolstva, smo videli, da tvorimo Sokoli s severa in Juga Evrope ogromno telo z eno sokolsko dušo, ki jo greje ena in ista ljubezen napram domovini, narodu, Slovanstvu. V tej gran-diozni manifestaciji vseslovanske vzajemnosti je bilo močno udeleženo češkoslovaško Sokolstvo, ki je prišlo v triumfalnem pohodu, kakor da se od nekod vrača domov. Prav tako bomo tudi mi čez dve leti pohiteli v Prago, kjer se bo čul naš glas in naša prisega: Eno smo in eno ostanemo!
V	tej bratski solidarnosti vseh nas, ki smo prejeli sokolsko idejo kot bistveni del svoje duševnosti, ki kaže poti in smotre našega nacionalnega dela, leži jamstvo miru, ker so naši meči v nožnicah in bodo v nožnicah ostali vse dotlej, dokler ne bo ogrožena svetlost, samostojnost in čast naše domovine. V tej dobi miru, ki smo ji Sokoli prostovoljni I čuvarji in branitelji, želimo razviti vse svoje moči z namenom, da dvignemo vse pozitivne vrline našega naroda. S tem dokazujemo, da Sokolstvo ni samo znalo rušiti stari svet krivice in nasilja, temveč da zna tudi graditi na ruševinah prošlosti svobodo svoje države, iz katere se dvigajo na slovanskem jugu beli dvori Karadjor-dja, obkroženi z budnimi očmi sivih Sokolov, svojih najzvestejšib čuvarjev . . . Ko sem poudaril te činjenice, sem srečen, da lahko tudi letos čestitam narodni praznik Cehoslovakom v imenu jugoslovenskega Sokolstva z bratskim: »Zdravo« in »Na zdar!«
Nato je govoril dr. Milorad Dragič o sokolskem delovanju češkoslovaške in Jugoslavije. Vojaška godba je slednjič intoni-rala češkoslovaško himno, nakar se je poslanik dr. Flider toplo zahvalil za proslavo, zaključujoč: »želim slavno, silno in srečno Jugoslavijo in kličem: Na zdar!« Med tem, ko so vsi navzeči burno vzklikali našemu kralju in predsedniku Masa-ryku, je vojaška godba intonirala našo državno himno, češkoslovaški sokolski obci v Pragi so bili poslani brzojavni pozdravi, nakar je bila impozantna skupščina zaključena.
Odlikovanja železniških direktorjev
Beograd, 27. okt. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog ministra za promet odlikovani z redom Belega orla III. stopnje Dimitrije Šreplovič, generalni rav« natelj državnih železnic v Beogradu, z re» dom Belega orla IV. stopnje direktorja dr« žavnih železnic Matko Schneler v Zagrebu in Dimitrije Kneževič v Subotici, z redom sv. Save III. stopnje dr. Jakob Borko, di« rektor državnih železnic v Ljubljani, An« ton Dolinšek, načelnik pri direkciji v Ljub« ljani.
Spomenik hvaležnosti Franciji
Beograd, 27. oktobra, p. Dela za postavitev spomenika hvaležnosti Franciji, ki bo stal na Kalemegdanu, se približujejo koncu. Vsa pripravljalna dela, kakor postavitev podstavka in razne druge okrasitve, so že gotova. V kratkem bo dospel tudi Me-štrovičev kip »Pobedac. ITkrenjeno je vse potrebno, da bodo ta dela v najkrajšem času popolnoma gotova. Pripravljalni odbor pričakuje, da bo proslava U. novem bra na dan francoskesa narodnega praznika ob odkritju spomenika izvedena v največjem sijaju.
Silovita borba novomeških orožnikov z zločincem na skednju
Zabarikadiran ▼ senu je vlomilec Anton Štangel ogražal življenje cele orožniške posadke in se naposled ustrelil
sam
Novo mesto, 27. oktobra.
Po različnih dogodkih, ki so zadnje čase razburjali Novo mesto in okolico, smo danes doživeli senzacijo, kakršne še ne beleži novomeška kriminalna kronika. Prišlo je do pravcatega obleganja neverjetno renitentnega in drznega zločinca. ki je s streljanjem kakor na fronti ogražal življenje novomeških orožnikov.
Na patruljnem obhodu sta okrog pol 13. prišla orožniška kaplaria Ivan Modic in Jože Pavlin v pet minut oddaljeno Gotno vas ln krenila proti kozolcu posestnika Štangla tik ob državni cesti, ki vodi iz Novega mesta nroti Karlov-cu. Orožniška Staniča v Novem mestu je bila namreč doznala. da si je v velikem kozolcu — dvojniku napravil zaklonišče domači sin 26 letni Anton Štan-gel. ki ga varnostna oblastva že od maja letos zasledujejo zaradi vlomov in tatvin. Anton Štangel je izvršil večje število prestopkov proti tuji lastnini, posebno pa se je specijaliziral za tatvine koles.
Ko sta se orožnika približala vratom, vodečim na kozolec in iih je kaplar Modic odoahnil. so se nenadoma vsuli proti vhodu streli iz dveh pištol. Izza barikade sena Je začel besno streljati Anton Štangel. V hitrem zaokretu je kaplar Modic našel zaklonišče za podboji vrat in pozval Štangla, naj se vda. V odgovor na ta poziv pa je Štangel začel dalje besno streljat!.. V naglih odskokih sta se oba orožnika odstranila za par metrov in odgovorila z razantnimi streli iz svojih pušk. Pokalo je kakor v bitki, ker je tudi zabarikadirani Štangel neumorno streljal. A dasi je dobro meril in zasledoval vsak korak obeh orožnikov, se mu vendar ni posrečilo, da bi koga izmed njiju zadel. Vendar pa je Modic le za las ušel smrti. Ena krogla mu je namreč od vratu do prsi prestre-lila službeno obleko in odbila tudi železni gumb na njej.
Ko sta orožnika uvidela, da sama ne bosta mogla obvladati besno streljajo-čega in z municijo očividno dobro založenega zločinca, sta dala iz Novega mesta pozvati tovariše na pomoč. Orož-niški kapetan Krišimir Grozdanič se je takoj podal v spremstvu komandirja stanice narednika Martina 'Cetina z vso posadko novomeških orožnikov na kraj spopada, kjer je prevzel vodstvo nad osmerimi možmi in organiziral napad z doslednim namenom, da bi zločinca zajeli živega. Toda Štangel se na ponovne pozive ni vdal, temveč ie vnovič otvoril ogenj iz obeh pištol. Dobro ie spoznal komandanta Grozdaniča in narednika Cetina ter je na prvega oddal iz neposredne bližine šest, na narednika Cetina pa osem strelov, ki k sreči
zooet niso zadeli.
Ko je kanetan Grozdanič uvidel. da zločinca z okupacijo ne bo mogoče ujeti živega, je poslal po motorno brizzal-no gasilneea društva. Gasilci so urno prihiteli z motorko in obenem pripeljali tudi reševalni avto, na katerega je Anton Štangel takisto dvakrat ustrelil, ker ie menda domneval, da se v njem na-haia kak orožnik. Preden je prišlo do odločilnega napada je bil zločincu podan še naslednji ultimatum: stari domači hlapec je bil poslan k Štanglu na kozolec, da ga s prijaznimi besedami presrovori k vdaji. Štangel starčku sicer ni storil nič zlega, pač pa ga je na-hrulil z besedami: »Ce se takoi ne odstraniš. te na mestu počim...!«
Stari hlapec se je nato urno umaknil s kozolca in Štangel je zopet nadalieval s streljanjem. Da bi zločinca prestrašil. je kapetan Grozdanič glasno zapo-vedal orožnikom, naj zažgejo kozolec. Nastopila je tišina, kakor da se res vršijo priprave za zažig kozolca. Tedai sta na skednju odjeknila dva zamolkla strela. Orožniki so pohiteli na skedenj in za velikim kupom sena našli hudo krvavečega Antona Štangla, ležečega na mrvi z razprostrtimi rokami, v vsaki pa je krčevito držal po eno pištolo sistema »Walter«, kalibra 6-35 mm... Anton Štangel se je v bojazni pred poginom v ognju in v obupu pred vdajo orožnikom obsodil sam. Ustrelil se ie v glavo. Krogla je prodrla pod desnim očesom, prebila lobanjo in izstopila nad levim očesom. Nezavestnega Štanzla so z rešilnim avtomobilom prepeljali v kandijsko bolnico. Pri njem so našli potni list iz leta 1928, vidiran za Ho-landsko, več slik jugoslovenskih mest. podobo očeta in drugih sorodnikov, na skednju pa so zaplenili novo kolo znamke »Napoš, ki ga je Anton Štangel, kolikor se da sklepati iz napisa na kolesu, ukradel Agrežu v Zagrebu. Značilno za duševno prisotnost Antona Štangla je dejstvo, da je med premori streljanja na skednju pisal še poslovilno pismo, v katerem se v kratkih vrstah poslavlja od domačih in od tega sveta...
Anton Štangel je bil že od mladih let na precej slabem glasu. Bil je divje nature in je večkrat celo lastni materi ic očetu grozil z orožjem. Od maja letos je profesionalno izvrševal vlome m tatvine. Kakor je dognano, je imel nekega zvestega komplica, ki ga pa varnostne oblasti doslej še niso izsledile. Od časa do časa je Anton Štangel prihajal domov in se skrival na skednju. Tokrat so orožniki pravočasno izvedeli za njegov prihod, gotovo pa se niso nadejali tako silovitega odpora, ki so ga naposled vendar štrli z junaškim zadržanjem.
105 rudarjev žrtev katastrofe v iaybacfiu
V zasutih in gorečih rovih je še 11 trupel - Silna moč
eksplozije
Saarbriicken, 27. oktobra, d. Iz porušenega rudnika v rovu Maybach pri Friedrichsthalu so doslej potegnili že 88 trupel. Poleg tega je umrlo v bolnici šest rudarjev na posledicah opeklin. V rovu je še 11 trupel, ki so tako zakopana, da reševalne ekspedicije ne morejo do njih. Zaradi tega računajo, da bo ta nova katastrofa zahtevala vsega skupaj najmanj 105 človeških žrtev.
Preiskovalna komisija, ki preiskuje vzroke nesreče, še ni mogla pojasniti, kako je prišlo do eksplozije jamskih plinov. Preiskavo otežkočuje tudi to, da je bil ubit nadzorstveni uradnik Meissen, ki bi mogel dati podrobnejša pojasnila o nesreči. Po dosedanjih poročilih je bilo v rudniku v času nesreče 778 rudarjev, od katerih se je takoj rešilo 687 tako, da je bilo baje zasutih samo 91 rudarjev. V rovu Maybach se je zgodila poslednja nesreča 1. 1907, pri kateri je bilo ubitih 150 rudarjev
Tekom včerajšnjega dne je nastopila v rudniku zaradi požara zasutih lesnih ogrodij, tako silna vročina, da so morali ustaviti vsako nadaijnie reševalno delo. Tekom včerajšnjega dne so svojci pogrešanih rudarjev poskušali agnosci-rati strašno pohabljena trupla.
Pogreb nesrečnih žrtev bo v sredo ter bodo pokopane v skupnem grobu.
Pariz, 27. oktobra. AA. Iz Saarbru-ckna poročajo, da je bila eksplozija v rudniku Maybach jako huda. Ponesrečeni rudarji so zasuti v premogovem prahu. Reševanje je jako nevarno in težko. Kako huda je bila eksplozija, se vidi iz tega, da je neko lokomotivo, ki tehta več ko 10 ton, vrglo 1500 korakov daleč.
Preiskava še ni dognala, kaj je b'io vzrok eksplozije. Rudnik Maybach je znan po tem, da je v njem jako mnoge gorljivih plinov.
Šumadijski obrtniki predsedniku vlade
Beograd, 27. okt. AA. Predsednik mini« strskega sveta in minister za notranje za« deve general Peter Živkovič je prejel tole brzojavko:
Kragujevac: Obrtniki Kragujevca v srcu Sumadije vam pošiljajo s konference, ki so na njej sodelovali beograjski delegati po« zdrave z izrazi globoke zahvale za vse, kat ste storili v korist obrtništva. Žele vam obenem, da vztrajate pri tem delu za kra« lja in domovino.
Sovjetski bojkot
Berlin, 27. oktobra. M. Kakor poročajo iz Moskve, je komisar Rikov podpisal odlok, s katerim se prepoveduje v sovjetsko Rusijo uvoz vsakega blaza iz Francije, Rumunije. Jugoslavije in Madžarske.
Venizelos dospel v Ankaro
Ankora, 27. okt. AA. GrSki ministrski predsednik Venizelos in zunanji minister Mihalakopulos sta dopotovala v Ankaro. Na postaji ju je sprejel ministrski predsednik Izmet paša, zunanji minister Ruždi-TefliK-bej in množica ljudstva, ki je gosta prisrčno pozdravljala.
15 milijonov brezposelnih na svetil
Ženeva, 27. oktobra AA. Anglija in švedska sta sporočili Društvu narodov, da sta ratificirali trgovsko konvencijo z dne 23. junija t. 1. Danes se je sestal gospodarski odbor Društva narodov. Po uradnih podatkih znaša število brezposelnih na vsem svetu 12 do 15 milijonov.
Hmeljski trg
žatec, 27. oktobra h. Tendenca mirna, cene neizpremenjene 370—600 Kč.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, hladno, nekoliko še nestalno vreme, postopno zboljšanje. — Situacija včerajšnjega dne: Močna barometer-ska depresija je prešla preko kontinenta. Povzročila je močne severovzhodne vetrove. Pritisk je v poslednjih 24 urah v splošnem narasel za 5—11 mm. jutranje temperature pa so narasle za 1 stopinjo samo v zapadni in srednji Hrvatski, sicer pa padle za 1 do 7 stopinj. Nebo je bilo večinoma popolnoma oblačno, le v južnem Primorja se je pričelo jasniti. Morje je bilo v gornjem Primorju valovito, v južnem Da nemirno.
i Dunajska vremenska napoved za torefct Izboljšanje vremena.
V •
T. C. Masaryk
prezldeot bratske češkoslovaške republike ki praznuje danes svoj državni jn narodni praznik, 12. obletnico svojega postanka.
Beograjsko duševno življenje
Beograd, 25. oktobra.
Nikola Gjcmovič objavlja v zadnji šte-vuki »Srbskega književnega glasnika« čia« nek, v katerem podaja nekatere zelo za« nimive podatke o beograjskem duševnem življenju in prihaja do zaključka, da du» ševno življenje v Beogradu v povojnem času čim dalje bolj propada, da je zašlo ▼ težko krizo.
Govoreč o splošnih predpogojih za duševno ustvarjanje, pravi člankar, da je po-leg prestolnice polno majhnih mest in me. •tec ki žive v skrajnem intelektualnem si« romaštvu in so vsliko bolj torišča socijal« ne špekulacije kot pa kulturna in mtelak« tualna središča, ki naj bi delovala pri ustvarjanju naciionalne kulture in ir.telek« tualnega življenja. K temu pa še prihaja, da se takoj, ko se načne vprašanje tega ustvarjanja, načne tudi vprašanje, ali naj se vrši to ustvarjanje regionalno ali metro-politano. po pokrajinskih središčih ali iz skupnega središča, prestolnice. Gjonovič so noče spuščati v razpravo o teh dveh st?b« ščih, temveč hoče razpravljati le o prestol* n;ci in pravi, da Beograd sicer umstveno ne propada, ker število inteligence, izobra-ienstva raste, toda da pada duševno, da njegovo duševno življenje slabi in slabi, da je zanimanje za duševno kuituro vedno manj in manj. S statističnimi podatki ho-če prikazati duševno življenje Beograda, ki hna, kakor pravi, kot središče gospodar, •kih transakcij, socijalnih špekulacij m oblasti tudi glede prosvetnega življenja največ možnosti za razvitek in napredek.
Kot najvažnejše merilo za duševno živ« ljenia prestolnice navaja Gjonovič statisti« ko o uporabljanju »Narodne knjižnice« (kakor n. pr. »Študijska knjižnica« v Ljub« ljani). V letu 1920. je bilo od strani čla» nov »Akademije nauka« in visokošolskih profesorjev 854 ->biskov in se jim je izposodilo 4779 knjig, kar smatra Gjonovič za dokaz intenzivnega zanimanja teh krogov za znanstveno delo, če se upošteva, da le njihovo število omejeno, da je precejšen del članstva teh krogov že na kraju svo« jega umstvenega delovanja in da ima sko» raj vsak posameznik poleg fakultetne ln institutske tudi še svojo lastno knjižnico. Profesorji srednjih šol so uporabili knjiž-nico 1674 krat (6113 knjig), učitelji 163 krat (.7% knjig), inženjerji 109 krat (33 knjig), fodniki 11 krat (61 del), častniki in vojaki 52 krat (170 knjig), državni uradniki 1141 Krat (4589 knjig), zdravniki 45 krat (248 knjie). odvetniki 352 krat (780 knjig), novinarji 829 krat (2554 knjig), književniki 25 krat (180 knjig), umetniki 83 krat (223 knjig), duhovniki 39 krat (244 knjig), ostali meščani 516 krat (1212 kniig), tujci 379 krat (1565 knjig), dijaki 16.359 krat (39.231 knjig); vsega skupaj 23.739 obiskov ln 68.578 izposojenih publikacij (46.418 del in 22.160 revij in listov).
Gjonovič ugotavlja, da tvorijo največji del obiskovalcev knjižnice dijaki, in pripo-minja, da število obiskovalcev ni prekora. čilo 3000. kar izhaja iz dejstva, da potrdi« la izkazujejo za nekatere obiskovalce po več ko sto obiskov, in je za proučitev vsa. kega dela gotovo treba po več obiskov. Zanimivo je dejstvo, da so »tujci« preči« tali v knjižnici več knjig kot pa »ostali meščani«. Najmočnejši obisk je bil ob ča« su vseučiliških izpitov, kar dokazuje, da so rlasti ubožnejši dijaki pripravljajo za izpi« te v knjižnici. Po izpitnem roku je obisk redno znatno padel. Kar se tiče jezikov. Je bilo med izposojenimi deli 80 odst. jugo-slovenskih, 10 odst. nemških. 6 odst. fran« coskih in 4 odst. drugojezičnih.
Člankar meni, da so te nizke številke naravnost porazne, če se pomisli, da so pn nas knjige drage in da si jih manj imovitl sloji zato težko nabavljajo. Ker se knjige tudi ne izposojujejo niti v Narodni knjiž« niči. kjer se izposujejo brezplačno, ostaja torej ta potreba ljudstva nepokrita.
Eno glavnih pomočkov za dviganje du« Sevnega življenja, pravi člankar, je knjiga, toda pri nas ima knjiga dva nedostatka: draga je in često tudi po svoji vsebini ne preveč pristopna. To in pa slabo zanima« nje za knjigo ter vobče za vse, kar je lepo
kraji in
ha plemenito, kar je dw5ev®o, je bilo vzrok, da. je knjiga ▼ letu 1927. zašla ▼ popolno kriza Založniki so »i v zadnjem času pomagali s tem, da i pomočjo spret« nih razpečevalcev ponujajo knjige po hI« šah. To »krošnjarstvo« je precej pripomoglo k boljšemu razpečavanju knjig, večinoma prevodov in predvojnih del. Nova književnost, izvzemši nekatera politično-zgodovinska dela, ima le malo odjemalcev.
Pripomba, da ljudstvo nima tradicije za knjigo in da je to vzrok njegovega nezaupanja, velja in ne velja. Ljudstvo spoštu-je tradicije, toda denar daje za potrebne stvari. Če ravno ne potrebuje filozofske ali glasbene literature, pa potrebuje gosrvodar-ske, zdravstvene, zabave. Če pa ne kupuje niti te, je to znamenje, da niti dejanska potreba ne odpre knjigi vrat v širše sloje, »da naš povprečni človek duševno ni dovolj pismen, niti na kmetih niti v mestu, m da mu knjiga kot potreba daleč zaostaja za najbolj sirovim materialnim užitkom. Za take užitke, posedanje po gostilnah, za žrvljenski nepotreben povišek v jedači in prjači marsikateri naš »izobraženec* izda na leto več kot pa je vredna lepo založena zasebna knjižnica.«
Gjonovič ugotavlja, da se je pred vojno veliko več čitalo in duševno delalo kot na sedaj. Tedaj je čital tudi delavec. obrtnik in trgovec prav tako kakor izšolanec. Se«
dartje nezanimanje je pač torej plod sedanjega časa.
Člankar nato prehaja k zanimanju beograjskega meščanstva za poučno«uinetniško ustvarjanje in navaja, da je v 1929. letu posetilo 12 umetniških koncertov 6000 poslušalcev, ki so plačali 500.000 Din vstopnine. V obeh gledališčih je bilo pri 620 predstavah 372.O00 gledalcev, ki so plačali okoli 4 milijone vstopnine. Kinematografi — osem jih je bilo — pa so v istem času imeli 3.500.000 gledalcev, ki so plačali 40 milijonov vstopnine. Tu se vidi. pravi člankar, koliko se zanima ljudstvo za duševni užitek, kako je zanimanje za umetnost danes zelo ir.ajhno. »Gledališče in glasba tr« pita najbblj. Številke kažejo, da ju ubija film.« Toda tudi film, ki more biti umet« niški in vzgojevaleii. kar se drugje zelo goji z velikim uspehom, pri nas ne uspeva tako. kakor drugje. V primeri z drugimi mesti s približno isto velikostjo je v Beogradu zanimanje za kinematograf razmeroma majhno.
Gjonovič zaključuje svoj članek takole
»I država i organizirano družabno delo moreta imeti za cilj, da se odpravijo tz duha naših srednjih slojev neetične vrednote. V nasprotnem nrimeru nam nreti pošast absolutne moralne atrofije. Kakor «o vidi. so številke resne in morejo zaskrbeti vsakogar.«
veliki slavni nemški tenorist v veseli filmski opereti
Pride! FIlm, ki presega po svoji lepoti in lepih pesmih nepozabno opere-*-. »Dvoje src v y4 taKtu«
Novi Zdravstveni dom v Rogatcu
bo najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Razgreti pari uporabljajo na plesu okusne »ANACOT-PASTILE« dr.-a VVandera, da se obvarujejo prehlada, nahoda in influence. Dobivajo se v vseh lekarnah.
Rogatec, 27. oktobra.
Sfcromo se je glasilo vabilo: »Vabimo vas k otvoritvi Zdravstvenega doma v Rogatcu — V žarkem nasprotju s to skromnostjo se je pred očmi gostov v Rogatcu dvignila lz položnega brega in vrta ponosna stavba: Zdravstveni dom! Beseda, ki ponazoruje moderna pota človekoljubja in dobrodelnosti. Očaška, stara dobrodelnost je milostno delila beračem groše. V dobi diferenciacije ji človekoljubje zamišljamo na drugi plati. Zdravstveni dom je slika novega dela, novih potov ljubezni do bližnjega.
Kaj vse je v Zdravstvenem domu? Splofl-na zdravstvena posvetovalnica s trikratnim brezlačnim pregledom za vse neimovi-te prebivalce 10 občin rogaškega zdravstvenega okoliša, ambuiatorij za občo zdavniško pomoč, dispanzer za Jetteme m za otroke, šolska poliklinika, ljudska zdravstvena šola, ljudsko kopališče Itd. Zavodov zdravnik in zaščitna sestra si omislita kartoteko vseh bolnih in zdravih. Tn bo črtan vsakemu prebivalcu vsega okoliša njegov zdravstveni življenjepis. Zaščitna sestra in zdravnik bosta izsledovala bolnike, svetovala zdravim Ln bolnim, opozarjala na snago, na preteče nevarnosti in nudila tako prarri človeški blagor: zdravje.
Te in podobni misli že odpirajo vpogled v datekosežnost novega zdravstvenega ln socijalno-higijenskega pokreta na3e mlade države. Zaslug« za take ustanove ln zavode so večstranske. Imamo idejne prvoborl telje: dr. štamparja za vso državo, dr. Plr-ca za Dravsko banovino... Državni podpori so se pridružila samoupravna oblastva, v Rogatcu so lokalni činitelji z županom Ivanom Geiserjem storili svoje. Tako je zrasla ponosna stavba lz tal. Svojemu globokemu pomenu primerno Je bilo tudi včerajšnje otvoritveno slavje tega zavoda. Razpoloženja gostov, mladine in ljudske množice ni motilo temno, mrko nebo. Po službi božji je kaplan žekar blagoslovil dom. Novi vodja zavoda, okrožni zdravnik dr. Ogorevc je sprejel besede zahvale ln toplega spoštovanja napram onim, ki jim gredo zasluge za ponosni nov! zavod. Mala Sonja Drasarjeva je z nežnim glaskom izročila zastopniku vršilca dolžnosti bana dravske banovine, načelniku zdravstvenega oddelka g. dr. Dolšaku krvavordeče cvetke v znak zahvale mladine, bi bo predvsem deležna dobrot tn zdravi a sebi v prid ta v po-mjs svojega viteškega vladarja in vse do movine. Načelnik dr. Dolšak je opravil formalno otvoritev ln s klenimi besedaml poželel novemu zatočišču vseh bolnih in sdravih najlepši razman
Sledilo je zanimivo predavanje o smotrih ln nalogah novega Zdravstvenega doma. Govori) je šef Higijenskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo Pire. Kajpak, nauki so stari, a vedno znova potrebni, človek je sam svojega zdravja kovač; kakršen kovač tako njegovo ®dravje. Na napačnem potu je oml, k.1 ima bolezen v hiši, pa ne ukrene drugega. nego da moli za bolnika. Delaj predvsem sam, da bolezen odvrneš. Ustvarjaj-mo si pogoje za zdravo bivanje. Zdravstveni dom postani središče higijenske kulture. žarišče in ognjišče požrtvovalnosti ln pomoči za trpečega in potrebnega človeka. Odstranjajmo predvsem vzroke boleenl! Govornik je pojasnil naloge zdravstvene posvetovalnice, dispanzerjev za otroke ln za jetičine, šolske poliklinike, ljudske zdravstvene šole. Zdravnik in zaščitna sestra ne čakajta na bolnika, pač pa ga poiščita. V tem zmlsta bo hodila zaščitna sestra po hišah vsega okoliša in iskala zaščite potrebnih dotlej, da se bodo ljudje sami zatekali k zdravniku. Potrebnejša Je socijal-na nega zdravniška zaščita. A tudi »drav človek potrebuje zdravnika. Najmanj 10 proti 1 je na boljšem oni, ki vpraša zdravnika za nasvet preden oboli. Novo poslanstvo zdravnika je socijalno ln obče. K sklepu je predavatelj pozval ves okraj, naj se z ljubeznijo oklene svojega novega zavoda, ki mu bo v blagor.
Gostje In domačini so »1 ogledali notranjo ureditev doma, ki Je vsestransko na višini in ustreza najbolj razvajenim zahtevam. Popoldne pa je goste, zastopnike domačih oblastev in občinske odbornike zbrala ta slovesna prilika k skupnemu banketu. Načelnik dr. Dolšak je nazdravil kralju in vsem dobrotnikom, podžupan Rogatca se je zahvalil oblastvom, zastopnik zdraviliške uprave Rogaške Slatine dr. Kolte-
rer je čestital Rogatčanom k pomembni! pridobitvi, a sreski načelnik dr. Kantin je opozoril na potrebo vodovoda z Donačke gore. Sklepne misli o vsej prireditvi je povzel šel Higijenskega zavoda dr. Pire. Z banketa so bile poslane pozdravne brzojavke ministru za socijalno politiko, generalnemu Inšpektorju dr. štamparjn in vršilcu dolžnosti bana dravske banovine dr. Pirk-majerjn.
Ta dan bo zapisan t zgodovini zdravstvenega razvitka Rogaškega zdravstvenega okoliša z zlatimi črkami. Vsem in vsakomur; Poneslmo pra^Kure narodnega zdravja vsepovsod, v vse kraje naše mile ožje hi širše domovine! človek In zdravje nad vse!
Zdravstveno zadrugarstvo, ki ga posnema Amerika
v Beogradu se Je v nedeljo vršil kongres Zveze zdravstvenih zadrug, na katerem so bili ugotovljeni zelo veliki uspehi te vrste zadrugarstva, ki se Je razvilo prvo v naši državi. Zboru so prisostvovali mnogi odlični zastopniki, tako tudi mini-Bter Frangeš in vrhovno zdravstveni inšpektor dr. Andrija Stampar. O pomenu zdravstvenih zadrug Je predaval dr. Iva-mč, Izvajajoč v glavnem:
Po svetovni vojni Je naš narod ustvaril dva značilna pokreta. Na eni strani Imamo Izgrajevanje ministrstva za narodno zdravstvo ln njegovo akcijo na področju higijene, na drugi strani pa enako važni zdravstveni zadružni pokret. Pri nas, v naši državi so se po vojni prvič na svetu pojavile zadruge s smotri, ki niso čisto gospodarski in pridobitni. Ko smo pričeli z delom, smo se zavedali, da bo napredek mogoč, čim bo narod u videl potrebo tega pokreta. Kako važno Je vprašanje higiie-ne ln zdravstva na deželi, se najbolje vidi po tem, da se to vprašanje ravno zdaj na široko pretresa tudi pred Ligo narodov Predlagajo se razni ukrepi, toda doslej še niso mogli najti definitlvne rešitve. Naše mnenje je, da Je Jugoslovenski seljak s svojimi zdravstvenimi zadrugami našel najboljo rešitev.
Zdravnik dr. Radln Je v svojem govoru omenil: Po lanskem kongresu Zveze zdravstvenih zadrug sem se podal v Ameriko V New-Yorku so me pričakali nekateri zdravniki in se takoj zanimali za zdravstvene zadruge. Podal sem jim obširno poročilo o delovanju, željah in težkočah za-drugarjev in vam lahko zatrdim, da se nekateri ameriški zdravniki iskreno prizadevajo, da bi vam pomagali. V Ameriki se vsestransko deluje za napredek narodnega zdravstva. Zdaj proučujejo zdravstveno zadrugarstvo in so ga že počeli posnemati v državi New-York. To velja poudariti, da Amerika posnema Jugoslavijo na tako vzvišenem delovnem področju.
Kongres je sprejel resolucijo, v kateri poudarja, da bodo zadruere v bodočem še močneje razvile svoj pokret za povzdigo zdravstvenega blagostanja in napredka higijenske kulture na deželi. Zdravstveno zadrugarstvo želi najožje sodelovanje z vsemi činitelji narodne uprave, katerih naloga je delo za napredek zdravstvenega blagostanja. Posebno si želi čim ožjega stika z ministrstvom za socialno politiko in narodno zdravstvo ter z vsemi njegovimi organi v državi, da bi se čim uspešneje in splošneje vršilo izvajanje državnega zdravstvenega programa.
Naša pokopališča in olepšava grobov
Ljubljana, 17. oktobra.
Pod gornjim naslovom je v nedeljskem »Jutru« napisal Janko Kač nekaj pripomb k mojemu predavanju, v katerem sem go-voril, ozirajoč se predvsem na ljubljansko pokopališče pri Sv. Križu, o ureditvi in okraševanju grobov.
Poudaril sem. da se zlasti na naših večjih pokopališčih čedalje bolj čuti pomanjkanje smotrene estetske kontrole. Zato bi tudi ugledu Ljubljančanov gotovo ne škodovalo. ako uprava pri Sv. Križu predpiše nov. nekoliko strožji pokopališki red. Ker sc organizacija prostora ne da izvršiti le s kakšno geometrijo, sem rekel: če se naj prostor iztenzivno izrabi za grobišča, ga
Razburjenje iHcdu!@
zato uživajte s? rr?o
K A¥0
kofeina prosto zrnato kavo
je treba arhitektonsko urediti, a kot arhitektonsko gradivo bi lahko tudi pri nas marsikod zelo srečno služilo živo rastlinje, ki odgovarja slovenski duševnosti in bist« vu naše zemlje. Sicer pa je drevje in gr« movje kot nalašč ustvarjeno za to, da na posameznih oddelkih pokopališča omili in prekrije razne trdote, kričavost in grdo navlako pa da ohrani ubranost tudi tam, kjer je več grobov zanemarjevih. Kazal sem slike z nemških pokopališč — seveda ne zato. da bi Ljubljana slepo posnemala tuje vzorce, ampak zato, da se zavemo, kako je tudi na pokopališčih potrebna dis« cipliaa. Vsekikor bi pa nekateri predpisi, kakršne imajo v pokopališkem redu Nemci (oprostite, in predvsem tudi katoliški Nim« ci!) brez najmanjšega suma »prusizacije« lahko veljali tudi za nas. Nered, ki ga gra-j .m, ni namreč prav nič tioično slovenski in se ne da opravičiti s »pestro romanti« ko, ki je bis -o naše zemlje«. Dalje sem po -bej opozoril na lepo in živahno enot« no-' nemških vojaških grobov, — no, pa radi tega, mislim, ni zdaj potrebno razla gati o »tožni ravni enakomernosti« z nem ških planjav!
Se je najti tupatam po prijaznih zakot jih slovenske dežele preprosta in ubrana tiha selska pokopališča, na katera spomt« nja tudi g. Kač. In tam še ni videti tiaun betonastih nestvorov, prečudnih umetnij in fotografij. Ki bi jih jaz zares rad po-magal preganjati z naših pokopališč. Toda g. K. se je kar preveč zmotil, ^ namiguje, da sem jaz takorekoč med tistimi, ki hočejo preganjati slovenske grobove s slo« venskih pokopališč! In po nepotrebnem se je ustrašil, ko kliče, naj se zganejo nši umetniki besede, iona, palete in dleta ta naj izrečejo svoj veto proti nameravani prusizaciji naših grobov...
Prav je, da bi se zganili ln da bi se jih med slovenskim nar dom zganilo čim več! Da jasno in glasno izrečemo svoj veto proti vsaV«""'T. ki bi hotel popevati nad Ijucljanskim pokon.»i;*čem: »Mi pa osta« nrmo, kakor smo bili!«. Inž. C. Jegl ;
Celjski planinski zbor
V nedeljo se je vršil ▼ Celju kongres planincev iz vseh slovenskih planinskih podružnic, ki tvorijo Slovensko planinsko društvo. Ta kongres bi se moral po pra» vilih vršiti že spomladi, pa se je zaradi na-stalih motenj v osrednjem društvu preložil na jesen. Druge redne skupščine se je ude« ležilo veliko število delegatov od podružnic in od osrednjega društva, ki so skupaj zastopali 191 glasov in sicer za podružnice 113 in za osrednji odbor 78.
Skupščino je rodii starosta slovenskih planincev predsednik dr. F. Tominšek, ki se je uvodoma spominjal, da zborujejo slovenski planinci prvič v Celju, kjer se je bil do prevrata najhujši boj za slovenski zna« čaj naših gora. Spominja se velikega dela celjske podružnice, katerega je izvršila ▼ Savinjskih Alpah, kjer je postavila prve slovenske postojanke. Na čelu tega ogrom« nega dela je stal v pretekli dob' mož, ka« terega se mora vsak planinec s ponosom spominjati, to je bil pokojni Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu, na čigar ra« menih je slonelo vse delo takratne savinjske podružnice. Neizprosna bela žena Je planincem ugrabila tega odličnjaka med planinci in navzoči so v nem spomin vstali in počastili velikega pokojnika.
Zapisnik o zadnji skupščini se ni prebral, ker je bil v celoti objavljen v Planin« skem Vestniku in je udeležencem znan. iz poročila predsednika posnemamo, da jo osrednje društvo v preteklem letu izvršilo v svojih postojankah različne in velike poprave, ki so zahtevale toliko izdatkov, da se dolg, kakor ga je društvo izkazalo lan-sko leto, ni zmanjšal, temveč je moral ostati številčno skoro enak. Med drugimi se je popravil Aleksandrov dom na Triglavu, Kredarica sama se je povečala, Bistrica je dobila novo lice in povečano no-tranjost, nakopale so se nove poti na Rja« rino, Cmer in Zrelo ter se izvršila mnoga manjša dela. Turisti, tuji in domači, so z uredbami SPD prav zadovoljni m o tem pričajo razna laskava priznanja, ki jih napišejo v spominske knjige. Predsedniko« vo poročilo se je odobrilo.
O delovanju podružnic je poročal nad« zornik podružnic g. dr. Senjor iz Maribora. Obhodil je večino slovenskih planinskih zavetišč in našel na sploh v kočah red in zadostno snago, dobro postrežbo in uslužnost oskrbnic, le dve ali tri koče bo treba radi nedostatkov, kar se tiče reda in sna-ge popraviti, na kar naj jih opomni osred« nji odbor. Med deli, ki so jih izvršile posamezne podružnice, omenja nove postojanke na Pohorju, Kozjaku in Boču, nekaj jih je v delu in čakajo na otvoritev > prihodnjem letu. Novo pot na Veliki vrh v Košuti je napravila tržiška podružnica, ki je izdala tudi lično planinsko karto Ka« ravank. Kako stoji zadeva te nove poti sedaj. mu ni znano, ve pa, da ima tržiška po« družnica radi nje velik spor. Za bodoče prosi nadzornik, da mu vse podružnice redno in točno poročajo o svojem delovanju in mu pošljejo tudi prepise občnih zborov, da more dobiti slike o delu. Z veseljem ugotavlja, da je delo SPD podruž« nic v preteklem letu prav lepo napredo« valo in dvignilo tujski promet po naših krajih. Dalje poroča o Zvezi planinskih društev v naši državi, ki ima za letos sedež v Sarajevu. Zveza ni v preteklem letu pokazala potrebne živahnosti, ki jo od nje upravičeno pričakujemo. Zato bo nujno potrebno, da se sedež zveze prenese za stalno v ono pokrajino, ki je v tem po-gledu najbolje organizirana, to je v dravsko banovino. Turisti so v preteklem letu izgubili ugodnost trikratne polovične vo?« nje na leto. 7a kar bi se morali v prvi vr-st; pobrigati Zvez*, toda le ljubljanski član odbora g. Hrovatin je velikokrat potekal na vrata v Beogradu, toda vedno brc* usneha. Da so odvzel! to vozno o^iš^o. «o največ krivi t?«t: n puristi. ki so le r°dl te olajšave vston.ili v Planinska dmčfva.
V svojstvu nadzornika se je M<le1e"l tu« di kongresa nsocijacije slovanskih planin« skih društev, ki se je vršil v letošnjem po-
j letju v Pragi. Tu je moral na svojo žalost ugotoviti, da je prišla ravno jugoslovenska delegacija najbolj pomanjkljivo pri« pravljena na ta važen kongres. Predsednik saveza je bil prijavljen, čakali so ga z odprtimi rokami, toda ni bilo ne predsednika, ne opravičila zakaj, da ga ni. Kot planinci uživamo vozne olajšave v v^eh aso-cijiranih državah, le v Jugoslaviji nimamo zaenkrat druge ugodnosti, da lahko potujemo v skupinah po deset. Poročilo nad« zornikovo, v katerem je izrekel toplo zahvalo tudi svojima namestnikoma gg. Puč» niku iz Ljubljane in dr. Šnuderlu iz Maribora, so delegati živahno aklamirali.
V debati je pojasnil g. Hrovatin potek stremljenj za dosego voznih olajšav. Prihodnji mesec izide po zagotovilu iz Beo» grada pravilnik, ki bo dovoljeval polovic* no vožnjo v skupinah po tri in za vse vlake.
Načelnik tržiške podružnice pojasnjuj« spor radi poti na Veliki vrh. katerega Je povzročil lastnik veleposestnik Bora. ki jo del v skalo nadelane poti. potem ko je dal dovoljenje za napravo poti, raztrelil in odstranil vse markacije in orijentacijske table ter naperil proti podružnici tožbo. Pot je trenutno prav tako hodna in naj so je turisti brez skrbi poslužujejo.
Živahna, mestoma celo burna debata so je razvila pri točki o smernicah za delo t bodočem letu. Dr. L G Oblak je naglašal da obsega vse smernice za bodoče delo program, ki ga zastopa z odličnim uspehom glasilo »Planinski Vestnik«, ki ga urejuje dr. Josip Tominšek in da naj skupščina sklene, da se pri uredništvu »Vestnika« ničesar ne izpremeni. Dr. Turna je naspotno pojasnjeval, da je nujna potreba, da s«» preseli uredništvo iz Maribora v Ljubljano in je skušal podpreti svoja izvajanja s tem. da je v Ljubljani, kjer so pri rokah knjiž-niče in drugi pripomočki edino možen sedež za urednika. Debata je bila, kakor žo rečeno burna, toda delegacija si je osvojila predlog dr. I. C. Oblaka, da ostane uredništvo »Planinskega Vestnika« v rokah odličnega urednika dr. J. Tominška. ki je dvignil glasilo maloštevilnih slovenskih planincev na tako višino, da ga smatramo po vsej pravici za najodličnejšo slovansko planinsko revijo.
Član arina osrednjemu odboru se je določila 2.50 Din od člana, katero naj podružnice redno in brez pogajanj plačujejo osrednjemu odboru.
Za nadzornika je bil z velikim odobra« vanjem zopet izvoljen g. dr. Senjor iz Maribora, za njegova namestnika pa gg. Pučnik iz Ljubljane in dr. Snuderl iz Maribora.
Za poverjenike so bili izvoljeni gg: Trii-ler za Celje, Lajovic za Tržič, Šetinc za Jesenice, Ule za Mežico in Beg za Trbov« Ije, za namestnike pa gg. Mayer za Kranj, Podboj za Litijo in Miiler za Konjice.
Samostojne predloge so prijavile podružnice v Mariboru za izpremembo pravi] v tem smislu, da naj izdela osrednji odbor do prihodnje skupščine nova pravila tako, da se za Ljubljano osnuje samostojna planinska podružnica z vsemi pravicami ostalih podružnic, premoženje osrednjega društva preide na novo centralo kot vrhovno reprezentanco SPD. katero si volijo vse podružnice po enakih pravicah, ne pa tako kot dosedaj, da je bila naša planinska korporacija sestavljena na polovico iz podruž« nic, na polovico pa iz članov osrednjega odbora, ki je imel še to prednost pred podružnicami, da je imel še predsednika. Ta predlog je bil z navdušenjem sprejet in sicer soglasno. Slovenjgraška podružnica Je stavila predlog, da naj se ji prizna lastninska pravica doma na Urški gori, katerega že itak upravlja in v katerega je vtaknila za nabavo inventarja samo letes preko 100 tisoč dinarjev. Odgovor, da ji doma toliko časa ne bo nihče jemal, dokler bo zanl pošteno skrbela, je zadoščal. Tržiška podružnica je stavila predlog naj vsaki po« družnici natanko določi njen rajon in da ne sme iz drugih sprejemati članstva. Jo bil prav tako sprejet.
Pri slučajnostih je omenil predsednik dr. Tominšek, da nemška društva ne priznavajo našim planinskim društvom reciproč« ne ugodnosti v planinskih kočah. Vpraša, če naj v naših kočah še nadalje uživalo nemški turisti ugodnosti. Odgovor in sklep: Ne.
Nato je predsednik zaključil plodonosno planinsko skupščino, ki je prinesla v Ce» Ije precejšnjo živahnost. Po obedu so so planinci zopet razšli zadovoljni na svojo domove.	A. L.
Pri revmatizmn v glavi, leč ji h, plečih,
živčnih bolečinah v kolenih, usedu (Hexen-schuss) se uporablja naravna »Franz Josefova voda« z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova voda« posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Elektrarna naprednega gospodarja
Škofja Loka, 25. oktobra. Čitali smo poročilo o novi elektrarni v škofjeloškem okraju, smatramo pa umestno pripomniti, da obstoja pc.lez navedene elektrarne, ki je bila te d>!i stavljena v pogon, še druga, ki je bila otvorjena tudi šele pretekli teden in si io je zgradil v Me-gušnici pod Martin.ivrhom posestnik gosp. ran Nastran za svojo porabo luči in moči.
Dela so se začela šele v sredi avgusta in ie bilo treba postaviti posebno zgradbo za elektrarno, ker je ta oddaljena od ostalega posestva, ki se nahaja par sto metrov višje, dočim je elektrarna v dolini. Turbino je dobavilo in montiralo podjetje F. Schneiter iz Škofje Loke. Ins*ricijo za luč in moč ter zunanji vod o.l elektrarne do gospodarsikh poslopij in stanovanjske hiše pa je izvršilo elektrotehnično podjetje Ivan Mihelčič iz Ljubljane. Pogonski generator za 5.5 Kw in motor za 4.5 Kw za
>JUTRO« št. 250
4
lureii, jo. a. XBW>
pogon poljedelskih m gospodarskih strojev je dobavila iirma Elin iz Maribora. Sedaj instaliranih žarnic je nad 30. Vodni kanal in vsa pripravljalna dela je izvršilo podjetje Niko Žumer iz Železnikov.
Zanimivo je predvsem dejstvo, da so vsa dela izvršili izključno domači podjetniki, kar priča, da tudi že slovenski obrtniki nekaj zmorejo m da niso potrebni za vsako malenkost tujci, katerim se še v mnogih primerili daje prednost pred domačinu Enako se mora pudariti gospodarska podjetnost g. Frana Nastrana, ker se ni strašil stroškov in truda pri zgraditvi potrebne elektrarne, ki mu bo od sedaj naprej najboljši pomočnik pri gospodarstvu.
Nujna potreba nove šole v obmejnem trgu
Gornja Radgona, koncem oktobra.
Po določitvi državne meje med Avstrijo m našo državo je postal tra Gornja Radgona važno obmejno gospodarsko središče: začel se je prav hitro razviiati. 11 avstrij-ske Radgone so prešli semkaj razni uradi, ustanovili pa so se tudi potrebni novi 1 ako imamo v našem trgu: poštni urad. okramo sodišče, davčno upravo, carinarnico, okrož-ni urad za zavarovanje delavcev, oddelek finančne kontrole, žandarmerijsko stanioo in še razne privatne urade Nekateri uradi so siceT obstojali že prej. toda z manišm številom uradništva. ki se je po prevratu celo podvojilo. Od tega časa vlada občutna stanovanjska kriza, da si mora semkaj premeščeno uradništvo iskati stanovanja celo v daljni okolici, kjer ie težavno dobiti primerna stanovanja. S stalnim dose-ljevanjem uradništva in obrtništva število šolo-obiskujočih otrok stalno narašča. Ste-vilo šolo obiskujočih otrok ie v zadnjih letih naraslo na 450. Staro šolsko poslopje je postalo premalo in nikakor ne ustreza več. Ima namreč samo 5 šolskih sob. nobene pisarne, ker se je dosedania pisarna mo« rala uporabiti za zasilni razred, nobene konferenčne sobe, niti sobe za zbirko učil, niti telovadnice.
Šola je sedaj štirirazrednica s 4 spored-nicami. Ima torej 11 razredov, dočim itna na razpotago samo 7 šolskih sob in je treba v 4 razredih poučevati popoldne. To je zlasti v zimskem času zelo neprijetno, ker prihajajo oddaljeni otroci že v temi domov. 17. zdravstvenih ozirov pa je posebno prizadeta deca. k: prihaja v šolo popoldne; po odhodu dopoldanskih učencev se sobe niti ne moreio dovolj prezračiti, razun te-ga se vrši dopoldne in popoldne nerazdeljen pouk.
Z zidanjem novega šolskega poslopja v Siatini Radencih n; tukajšnji okoliš mnogo razbremenjen, ker iz vasi Šratovci, ki pripade po novi razdelitvi v Slatine Radenci, obiskuje tukajšnjo šolo samo okrog 10 otrok. Potreba postavitve novega šolskega poslopja v obmejnem trgu Gornji Radgoni pa se je pokazala posebno sedaj, ko mora« io vse občine v smislu novega šolskega za« kona plačevati stanarino učiteljstvu, če« prav z nio učiteljstvu niti ni mnogo pomas gano. Šele z zgraditvijo novega šolskega poslopja bo tudi stanovanjska kriza znat« no omiliena: no^a stavba bo morala obsegati 5 šolskih sob, konferenčno sobo, sobo za shrambo učil, telovadnico ter stanovanje za 10 učiteljskih moči. seveda tudi za orrožene.
Krajevni šolski odbor dela z vso vnemo, da deci pripravi čim prej prijazen, higijen-ski in modernim potrebam odgovarjajoči šolski dom. /te pred 4 leti je začel pri svo* jih proračunih to upoštevati in zbirati fond za zgradbo novega šolskega poslopja, ki bo znašal s prihodnjim letom okrog 100.000 Din. Ta vsota pa je še prav mala in nikakor ne bi bilo mogoče čakati z zidavo no* vega poslorva tako dolgo, da bi gradbeni fond dosege! potrebno vsoto, ker bi trajalo to več desetletij. Krajevni šolski odbor bo moral najeti potrebno gotovino s posojilom, ki se bo v letnih anuitetnih obrokih odplačevalo dolgoročno. To gotovo ne bi bila najtežja naloga ili rešitev, če pomislimo, da ho imelo v novem šolskem poslopju učiteljstvo stanovanje. S tem bo odpadlo krajevnemu šolskemu odboru vendar lepo breme plačevanja stanarir. ki znaša letno najmanj 24.000 Din ter bo lahko ta znesek uporabljen za odplačevanje dolgoročnega posojila To breme na ho trajalo samo gotovo dobro in ko bo dolg v celoti porav. nan, odpade pozneje vsa stanarina.
Naloga, ki si jo je zastavil sedanji šolski odbor, je sicer na videz težavna. so pa v odboru možie. ki nam jamčijo, da se bo
Docent DE. IVAN MATK0
specijalist za notranje bolezni se je preselil in ordinira MARIBOR, Trubarjeva ulica 5 poleg- protestantske cerkve.	14662
dala v najkrajšem času izvesti: saj to zahtevajo le interesi naroda in države. Kra-jevni odbor je izbral že več stavbišč, med temi tudi veliko njivsko parcelo ob vznožju grajskega hriba ter zaprosil bansko upravo za komisijonelni ogled starega šolskega poslopja in določitev novega stavb išča.
Zbor jeseniškega delavstva
Jesenice, 27. oktobra 1930.
V nedeljo dopoldne se je vršil v Koba-lovi gostilni na Savi javen shod Narodno strokovne zveze, ki je bil s strani delavstva zelo dobro obiskan. Dvorano so do kraja napolnili delavci vseh strokovnih udruženj, predvsem pa so bili številno zastopani kovinarji.
Predsednik jeseniške podružnice NSZ g. Lojze Ferbežar je otvoril shod, pozdravil vse navzoče delavstvo, predvsem pa g. Rudolfa Juvana, predsednika NSZ iz Ljubljane in zastopnika oblasti sreskega komisarja g. dr. Vidica iz Radovljice. Dal je besedo g. Rudolfu Juvanu, da poroča o položaju delavstva v državi in o ustanovitvi enotne strokovne federacije, ki bi obsegala vsa delavska strokovna udruženja v državi.
G. Juvan je v jedrnatih besedah orisal položaj delavstva v naši kraljevini, omenjal nesoiidarnost delavstva in medsebojno nezaupljivost posameznikov kakor tudi organizacij, dokazoval kvarne posledice pioletarske nesloge in vzpodbujal delavstvo naj si poda medsebojno roke pri boju za delavske pravice in eksistenco. Delavstvo vseh naziranj naj se strne v veliko in močno strokovno federacijo, kajti le jaka in enotna organizacija je v stanu v zadostni meri ščititi delavske interese in naš delovni trg pred invazijo tujih delavcev, nameščencev in tehničnih moči, medtem, ko se morajo naši delavci izseljevati v tujino, ker doma zanje ni dela in kruha. Vsak delavec, ki je zaveden in iskren Ju-gosloven, naj bi tudi pristopil kot član k državni telesno vzgojni organizaciji, v kateri je prostora za vse, ki čutijo jugoslovensko in ki hočejo biti deležni telesne, duševne in nacionalne vzgoje. Za svoja izvajanja je žel g. Juvan živahna priznavanja narodnega delavstva, a čuli so se tudi medklici številnih kovinarjev.
K besedi se je oglasil predsednik jeseniške podružnice SMRJ (Zveze kovinskih delavcev) g. Jurij Jeram, ki je v nekaterih primerih zavračal trditve predgovor-nika, a v ostalem govoril besede o nacionalni zavesti kovinarjev, ki da so trden branik na granicah države, ki jo bodo branili z vsemi silami proti vsakemu, pa naj pride od koderkoli. Vsekakor pa je njegov govor izzvenel tako, da se delavstvo, udruženo ▼ SMRJ, nima volje zedi-niti se v federaciji državne delavske strokovne organizacije. Po kratkem govoru je g. Juvan v jedrnatih besedah odgovoril g. Jeramu, nakar je del kovinarjev pod vodstvom g. Jerama zapustil dvorano in je g. Ferbežar nato zaključil shod.
Učiteljstvo kranjskega okraja zboruje
Kranj, 26. oktobra.
Učitelji in učiteljice kranjskega okraja so se zbrali v soboto dopoldne v dekliški osnovni šoli v Kranju, da se po večmeseč« nem odmoru pogovore o aktualnih stanov« skih zadevah in izvedejo obenem volitve novega odbora. K občnemu zboru je prišlo 59 članov društva; posetila pa sta zboro« vanje tudi oba sreska prosvetna referenta Vilibald Rus in Vinko Zahrastnik iz kranj« skega in škofjeloškega okraja.
Predsednik učiteljskega društva Josip Lapajne, šolski upravitelj v Cerkljah pn Kranju otvori s pozdravom na navzoče zborovanje. Stojimo v dobi obče gospodar« ske krize, ki nujno sili k razmišljanju Jn razglabljanju. Treba iskati vzrokov in po« tov za odstranitev neugodnega položaja in poprijeti zlo v svojem jedru. Tov. Lapajne se v nadaljnem spominja s toplimi beseda« mi Čehoslovakov, ki so že opetovano po« kazali svojo odkrito, neomajno slovansko dušo in iznova dokumentirali rek: »Zvesto« ba za zvestobo«. Učiteljstvo ne more pre« iti brez spominov na desetletnico koroške« ga plebiscita. Uprav iz tega glasovanja sle« di, da vzgajajmo in dvigajmo le čisti, ne« omajni, nesebični nacionalizem: zametuj« mo pa kričavo govorenje, gostilniško na« rodnost — katere začetek in konec Je r besedah.
Po uvodnem nagovoru predava vladni svetnik kmetijskega oddelka banske upra« ve g. Trošt o položaju, nalogah in strem« Ijenjih kmetskega dela našega naroda, §» posebej pa o kmetijskem in gospodinjskem nadaljevalnem šolstvu. Strokovno dovršeno predavanje je izluščilo dokaj zlatih, vzpodbudnih in klenih zrn. Bistvo narodnega, fi» žičnega in materijelnega zdravja je v kme« tu. Potrebno je zato, da je kmetski narod v svojem jedru in bistvu kreposten, same« mu sebi zvest. Morda je celo konservativ« na miselnost zdrava, ker ohranja kmetu dušo, ljubezen do rodne zemlje, brez zu* nanje naščepirjenosti in nalikanosti. Kmet«
ska vzgoja prične s srcem in ljubeznijo do rodne grude — ne z bahavimi, prešer« nimi formalnostmi. V tem je ci'j vzgoje, ki je poverjena kmetijskim in gospodinj« skim nadaljevalnim šolam. To šolstvo Ja pri nas še mlado, v razvoju in nam sever in severozapad prednjačita. Le drobec bi bil ustvarjen z uzakonitvijo zadružno go* spoaarskih tečajev — ne šol.
Organizacija načrta za kmetijsko nada« Ijevalno šolstvo predvideva 120 učnih ur na leto, skozi 3 leta. Starost gojencev mora biti nad 17 let; predmeti pa se v glavnem delijo v kmetsko poklicno in kmetsko ob« čestveno življenje, ki tvorijo učni načrt. V dravski banovini je 53 kmetijskih na« daljevalnih šol z 1013 učenci. Skupni stro« ški so znašali 151.205 Din. Gospodinjskih nadaljevalnih šol je 48 z 621 učenkami. Stroški 231.000 Din. Vse obveznosti ura v. nava banska uprava, ki ji je mnogo na tem, da šolstvo te vrste še nadalje dvigne, letos morda za eno tretjino.
Historijat učiteljskega organizatoričnega gibanja navaja tov. predsednik, nakat st objasni učiteljstvu potek pokrajinske skupščine v Novem mestu in državne skupščine v Beogradu. S 37 glasovi se predlagajo poverjeništvu UJU v Ljubljani nekatere korekture glede poročile v stanovskem lt« listu. Tajniško poslovanje tov. Rupreta ln blagajniško tov. Slaparjeve je v najlepšem redu. Sicer pa je stanje blagajne nezado« voljivo. L;čiteljstvu škofjeloškega okraja Je svobodno in prosto, da si ustanovi lastno društvo in tozadevnemu predlogu tov. De« beljaka ni kaj ugovarjati. Izvedlo se bo to« zadevno glasovanje. Toplo se apelira na prispevke za Učiteljski dom. Nove volitve, ki se jih je udeležilo 52 članov so končale 7. rezultatom: odborniki tov. Lapajne, Horvat, Malenškova, Slaparjeva. Rupret. Dem« šar in Hafnerjeva. Namestnici: Urbančiče« va in Zupančičeva.
Po zborovanju je učiteljstvo v domačem razgovoru posedelo v hotelu »Pri jelenu«, in ostalo v tovariški skupnosti do odhoda popoldanskih vlakov.
Za novo cesto Frankolovo-Socka - Dobrna
Frankolovo, 27. oktobra.
Prebivalstvo občin Frankolovo, Nova Cerkev in Dobrna se že dolgo časa zani« ma za načrt nove ceste, ki bi vezala Fran« kolovo-Socko in Dobrno. Za zgradbo t» ceste je bilo vloženih že precej prošenj tn ker se jim ni ugodilo, so se interesenti dogovorili in sklicali zaradi te zadeve ne« davno sestanek pri Bolču v Socki. Udelež« ba je bila velika.
Zborovanje je otvoril g. Jurij Gorenšek ki je uvodoma nazdravil Nj. Vel. kralju, potem pa pozdravil odbornika cestnega od» bora in župana občine Nova Cerkev. Skli« catelju je odgovoril g. Franc Potočnik, ki je obrazložil pomen sestanka ter vse, kar se je dosedaj ukrenilo glede zgradbe tako
Eotrebne ceste. Za njim je govoril g. Ivan
ešnik, ki je apeliral na interesente, da bi sami po svojih močeh prispevali za to zgradbo. V odziv njegovega govora se Jo javilo toliko interesentov s svojimi pri« spevki, da je imel govornik dovolj dela, predno je sestavil nabiralno polo in vse. kar so predlagatelji že obljubili prispevati.
Izvoljen je bil pripravljalni odbor za zgradbo ceste, ki je sestavljen takole: pred« sednik g. Jurij Gorenšek, posestnik iz Frankolovega, I. podpredsednik g. Leopold Lednik, lesni podjetnik iz Socke, II. pod« predsednik g. Matija Potočnik, posestnik iz Frankolovega, tajnik g. Franc Potočnik, posestniški sin iz Frankolovega, odborniki pa gg.: Janez Korenjak, lesni trgovec iz Dobrne, Filip Schnabel, trgovec iz Fran« kolovega. Josip Gregorc, ekonom iz Socke, Florijan Kline, posestniK iz Homca, Anton Škoflek, mizar iz Socke, Ferdo Štepihar, posestnik iz Dobrne, Ignac Novačan, pose« sestnik iz Trnovelj in Jožef Goršek, posest« nik iz Frankolovega.
Po izvolitvi tega odbora, ki bo izvršil vse priprave za zgradbo ceste, je bila so« glasno sprejeta resolucija na oblasti, s ka» tero se opozarja n? važnost akcije z ozi« rom na velike krajevne potrebe. Z resolu« cijo se oblastva tudi pozivajo k primerni podpori, ker zainteresirani kraji sami ne bodo mogli kriti vseh stroškov za delo, ki je v splošno korist.
Preprečen vlom in razbojniški napad v Hotinji vasi
Maribor, 27. oktobra.
V noči od sobote na nedeljo je bil v Hotinji vasi pri Mariboru izvršen nenavadno drzen vlom, izveden prav po ameriškem vzorcu, k sreči se pa ni posrečil.
Okrog 2. zjutraj je začel pes trgovca Magdalenca v Hotinji vasi strahovito lajati in tuliti, tako da se je trgovec zbudil Iz spanja. Zdelo sc mu je takoj, da nekaj ni v redu, zlasti pa še, ko je čul sumljivo ropotanje in premetavanje v svoji trgovini. Vzel Je samokres in naglo odšel v lokal.
Komaj pa je odprl vrata, se je že za-bliskalo in poCilo. Več krogel je trgovcu zažvižgalo okrog ušes, k sreči ga pa ni nobena ranila. V trgovini je Magdalene opazil tri nepovabljene goste, ki so se začeli pomikati proti dvorišču, obenem pa neprestano streljali nanj. Trgovec ni izgubil poguma in začel je sam streljati na vlomilsko trojico. Enega izmed njih je zadel, ta je glasno kriknii in se zgrudil na tla, njegova tovariša pa sta ga naglo pobrala in odnesla v že pripravljen avtomobil, s katerim so se nato bliskoma odpeljali in izginili v temno noč. O drznem napadu so bili obveščeni tudi orožniki, toda vlomilcem do zdaj še niso prišli na sled.
Tragična smrt sol. upravitelja L. Čulka
Ormož, 26. oktobra
V	soboto popoldne so v Ormožu ob veliki udeležbi šolske mladine, učiteljstva in drugega občinstva pokopali tragično preminulega šolskega upravitelja iz Cezanjev-cev, g. Leopolda Culka. V ponedeljek je v družbi domačega župnika g. Ferka napravil izlet k vinogradu svetinjskega župnika g. Bratuška. Ko sta se v mraku vračala, je g. Culku spodrsnilo na neki strmini; padel je s poti dva metra globoko in dobil težje notranje poškodbe, o katerih pa ni nihče slutil, da bodo smrtonosne. V torek so ga prepeljali v bolnico v Ormožu, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zlomil dve rebri in se tudi drugače nevarno poškodoval. Zdravnikova pomoč je bila, žal, zaman in v četrtek zvečer je g. Culk izdihnil, star 57 let.
Pokojnik je bil rojen 1. 1873. v Gomil-skem v Savinjski dolini. Ko je dovršil mariborsko učiteljišče, je služboval najprej kot učitelj, potem kot upravitelj v raznih krajih bivše Spodnje Štajerske, največ v Ribnici na Pohorju, na Ptujski gori m v Dobrni, zadnjih 10 let pa je bil šoiski upravitelj v Cezanjevcih pri Ljutomeru. Dovršil je že svojo službeno dobo in bi šel že s 1. novembrom v pokoj; hotel ga je s svojo družino uživati v Mariboru, kjer si je že tudi poiskal stanovanje. Ni pa mu bilo usojeno.
Pogrebne svečanosti Je ob asistenci večjega števila duhovščine vodil pokojnikov ožji rojak, ravnatelj mariborskega bogoslovja g. dr. Cukala, udeležila pa se jih je kljub oddaljenosti tudi šolska mladina iz Cezanjevcev pod vodstvom svojih učiteljev.
Bodi pokojniku blag spomin. Užaloščeni rodbini naše sožalje!
Jugosloveni v Avstraliji
Beograd, 26. oktobra.
V	soboto Je dospel semkaj iz Avstralije jugoslovenski rojak g. Josip Mikuličič, po rodu s Sušaka, ki se je naselil v Avstraliji pred 20 leti kot 13 in polletni deček. Pripeljal se je v Sidney s parnikem »Atilo« kot učenec navtične šole, pa mu je Sidney tako ugajal, da je zapustil parnik in ostal tam. Brez vsakega denarja se je kot deček lotil vsakega dela, dokler se mu nI posrečilo dobiti prav dobrega zaposlenja v avstralski državni železniški službi, v kateri je ostal deset let. Za časa vojne je stopil kot dobrovoljec v avstralsko vojsko.
Po vojni se je g. Mikuličič vrnil v Avstralijo in se posvetil trgovini. Danes je ugleden veletrgovec in seveda avstralski državljan, kar je postal avtomatično kot vojaški dobrovoljec. G. Mikuličič pa uživa tudi velik ugled in zaupanje pri naših ta-mošnjih rojakih, ki so ga izvolili za predsednika avstralske jugoslovenske kolonije.
Zanimivi so Mikuličičevi podatki o naši koloniji v Avstraliji. Njegova ideja je bila, da je z nekaterimi našimi uglednimi rojaki pred dvema letoma ustanovil Društvo jugoslovenske kolonije v Sidneyu s svrho, da se dvigne kulturni in nacionalni nivo naših izseljencev v Avstraliji.
Po Mikuličičevem pripovedovanju se nahaja v vsej Avstraliji 8000 do 10.000 naših rojakov iz vseh pokrajin Jugoslavije. Največ jih je iz Dalmacije in Hrvatskega Primorja, potem iz Medmurja in Srbije. Izredno mnogo jih je v Sidneyu, ki je glavno trgovinsko središče Avstralije.
Gmotno stanje naših kolonistov ni slabo. Nekaj jih je prav uglednih in imovitih podjetnikov in mnogo jih ima farme, n. pr. za gojenje paradižnikov, češenj itd. številni rojaki imajo velike tvornice, restavracije in vinske kleti. Naši rojaki, ki so delavci, so zaposleni pretežno kot zidarji ali pa kot rudarji v rudnikih srebra in svinca. Naše rojake zelo cenijo v Avstraliji zaradi njihove marljivosti in jih radi vzamejo v delo. V zadnjem času vlada tudi v Avstraliji velika nezaposlenost in je inozemcem zabra-njeno doseljevanje, zaradi česar naši rojaki ne prihajajo več v Avstralijo. Zaslužek, kolikor ga je, je prav lep. Navaden naš delavec zasluži od 1200 do 1400 Din na teden, zidarji pa tudi po 2000 do 2400 Din tedensko.
Za vso Avstralijo Ima naša država samo enega konzula v Sidneyu, in sicer honorarnega, ki je Anglež. Naša kolonija je sedaj
započela akcijo, da bi naše ministrstvo za zunanje posle imenovalo na to mesto Mi-kuličiča in je zadevno prošnjo žc poslala v Beograd.
Zločinski napad v Mostah
Ljubljana, 27. oktobra
Ljubljana slovi sicer kot mirno in najbolj solidno mesto v vsej državi, toda zadnje čase postajajo tudi pri nas razmere nevzdržne. V zadnjem času je bilo izvršenih več drznih roparskih napadov, izvršen je bil celo en roparski umor. Nedavno smo poročali o drznem napadu, ki je bil izvršen pred Rar-zingerievim skladiščem na Masarvkovi cesti, kjer je drzen napadalec s samokresom v roki prisilil nekega delavca. da mu je izročil 200 Din, o slični zadevi pa poročajo iz Most.
V soboto okrog 24. se je vračal 64-letni delavec Jožef G.. stanujoč v Koroščevi ulici, po Ljubljanskem polju proti domu. Blizu kemične tovarne sta iz teme nenadoma vzrastli dve osebi in planili proti nič hudega slutečemu delavcu. Še preden se je mož zavedel, sta ga lopova pograbila in treščila z vso silo na tla. Na tleh ležečemu sta šiloma vzela 120 Din. Nato sta ga pa pobotneža prisilila k ogabnemu dejanju in izginila v temno noč.
Napadeni L. je včeiaj prijavil zadevo policiji in podal tudi točen opis obeh napadalcev. Prvi je bil srednje postave, ple-čat, okrog 30 let star in oblečen v d?lav-sko preprosto obleko. Govoril je ljubljansko narečje. Drugi je bil precej velik, star okoli 20 let, tudi preprosto oblečen. Policija upa, da bo na podlagi danega episa oba napadalca kmalu izsledila.
Na Ljubljanskem polju se napadi ponovno dogajajo, kar spričo nezadostne varnostne službe r>i prav nič čudnega. Želeti bi bilo, da policiia stražo v predmestjih, zlasti pa v Vod matu in v Mostah, pojača in da tem krajem posveča več pozornosti.
Koroške novice
Zadnje volitve so bile pokazale, da so vrste slovenskih volilcev dobro utrjene. Po preizkušnjah ob plebiscitni proslavi je. pričakovati, da bo nastop Slovencev 9. novembra še krepkejši. Slovenci zahtevajo pravica in enakopravnost. Največja zahteva vsakega naroda ie, da vlada v šoli njegov jezik in da se v šoli nadaljuje poduk domače hiše. V slovenskem duliu se mora vzgajati slovenski otrok v šoli, kakor se vzgaja nemški narod v nemškem duhu. Volilni listki Slovencev bodo pričali, da hočejo, da se uresniči ideja kulturne avtonomije, šolsko vprašanje se mora rešiti pravično. Dan volitev pomeni tudi zahtevo po pomoči gospodarstvu, katero propada. Davki so ogromni, ni pa skrbi, da bi se dvignilo kmečko gospodarstvo in zaposlilo delavstvo. Slovenski volilei, vsi na plan, vsi na volišče, da boste manifestirali, da nočete bili več državljani druge vrsla. Glasovi za deželni zbor naj pokažejo moS in edinost slovenske stranke!
Zvezna vlada je h plebiscitni proslavi ia ublaženje bednih obmejnih gospodarskih razmer dovolila 3 milijone šilingov: 1 milijon za ceste, 1 milijon za kulturne razmere in 1 milijon za kredite. Od milijona za kredite dobijo slovenske posojilnice samo 200.000 S posojila. Rešitev in uporaba zveznega dar« mora izzvati pri slovenskem ljudstvu naj-ostrejši protest, kateremu naj da duška na dan volitev!
Krščansko - socijalna stranka poudarja t svojem volilnem oklicu važnost manjšinskega vprašanja z nastopnim izvajanjem: >Kr-ščansko-socijalna stranka se zaveda nacionalne odgovornosti napram nemštvu in inozemstvu in spoznava iz svetovnopolitičnega položaja, da se izvrši z zadovoljitvijo manjšine v državi najučinkovitejše delo napram miliionom pripadnikov nemških manjšin. Na podlagi tega nacijonalno-poliiičnega spoznanja se hoče krščansko-so<\ stranka zavzeti za rešitev manjšinskega vprašanja v državi po načelih nravuega prava in krščanske pravičnosti in zato izjavlja, da bo varovala Slovencem njihovo jezikovno in narodno posebnost zdaj in vedno ter da bo za njihov duševni in gospodarski princip skrbela enako, kakor za nemške prebivalce v deželi.c Vodstvo Koroške slovenske stranke poziva slov. ^olilce, da naj oddajo za državni zbor svojo glasove krščansko soc. stranki.
V Ločah je priredilo podraveljsko društvo >Sloga< Meškovo igro »Mati«. Predstava je u.-.pela dobro. Predsednik je po prireditvi opozarjal voiilce, da skoro napoči dan, ko bo treba, da se vsak izkaže in voli slovensko, kajti bolj kot kdaj v časih, iz katerih je vzeta igra, se imamo boriti za to, kar ie n;išel
Poceni tn vendar najbotjSa Je
Severjsva ofomana
z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju.
Velikost	Najboljši
185 X 78	materija!.
Cena 570 do 850. po izbiri preobleke.
Zabtevajte vzorce!	08
SEVER RUDOLF, Marijin trg št 2.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20 Torek, 28.: zaprto. Sreda, 29.: Razbojniki. D Četrtek. 3(3.: Zaprto.
Petek, 31.: Gospa ministrica. Premijera. Izv
LJUBLJANSKA OPEBA.
Začetek ob 20.
Torek. 28.: Prodana nevesta. Slavnostna predstava v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Gostuje tenorist Marij Šimenc. Izven. Ljudske cene. Sreda, 29.: zaprto.
Četrtek, 30.: Moč usode. Premijera. C Petek, 31.: zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČU Začetek ob 20
Torek, 28.: Sen kresne noči. A. Kuponi. Navadne dramske cene Sreda, 29.: zaprto.
Četrtek, 30.: Dnevi našega življenja. B.
češkoslovaške državne nagrade za literaturo ln gledališče
(Tzvirne »Ju t rove« informacije iz Prage.)
Prasa. 26. oktobra. Na obletnico narodnega osvobojenja dne 28. oktobra podeljuje češkoslovaško pro-
REGLED
svetno ministrstvo vrsto državnih nagrad za literarna, gledališka in glasbena dela. Nagrade so po 5000 Kč. Posebna žirija jih prizna najboljšim delom, ki so izšla ali bila ustvarjena v zadnjem letu. V čeških umetniških krogih in v tisku se ta dogodek vedno živahno komentira; kakor povsod na svetu, se namreč tudi tu lahko zgodi, da je kakšne zares prvovrstno delo pozabljeno ali da dobi nagrado delo. čigar umetniška vrednost nikakor ne ustreza reprezentančni državni počastitvi.
Kakor smo se informirali, bodo letošnjo nagrade razdeljene tako-le:
Prvo nagrado za roman dobi Jaroslav Dnrveh za veliki roman v treh zvezkih >Bloudeni«. Druga nagrada za roman bo podeljena Karlu Seheinpilugn (t. č. članu uredništva »Nar. Listov«) za roman >Mo-tyl ve svitelne«. Nagrado za kratko prozo bo dobil Karel Čapek za zbirko >Povidky z jednč kapsy<. Nagrada za poezijo ne bo letos priznana zastopniku mladih pesniških struj, marveč jo dobi po vsej verjetnosti Viktor Dyk za zbirko >Deva(a vina«. Izmed esejistov bo odlikovan z državno nagrado Otokar Fischer za knjigo esejev »Duše a slovo«.
V dramatski tvorbi bo io v tretje priznana državna nagrada dramatiku Jaroslavu *Iilbertu, to pot za iero »Irena«. Razen njega dobi nagrado F. X- Svoboda za vse svoie dramatsko delo. Nagrado za režijo dobi Vojte Novak, za igralsko umetnost pa
Marija Hiibnerjeva in Olga Seheinpflugova.
Takšne so naše informacije izza kulis državne žirije. Mogoče pa je. da nastopijo Š3 kakšne izpremembe. Vsekakor bomo o letošnjih literarnih odlikovancih priobčili še podrobnejše podatke.
Iz ljubljanske opere
»Vesela vojna«
V izvedbi, kakor jo je pripravil kapel-nik dr. Švara, moremo »Veselo vojno« uvrstiti muzikalno med najboljše operetne predstave našega odra. Prvikrat je ob tej priliki orkester kar moči do potankosti izdelan in izčiščen, solisti, kolikor to dopušča naš operno-operetni ansambl, lepo naštudirani. zbor siguren, baletni vložki eksaktni. Vidi se, da je g. švara marsikaj slišal, da ima dober okus, močno voljo za celotno in ne samo polovičarsko delo, da je energičen, nepopustljiv, zelo muzikalen, mož na svojem mestu, ki se mu zaupajo lahko vsa kapelniška dela naše opere.
Vsebinsko »Vesela vojna« naši sodobni publiki ni interesantna, ker ne more imeti za te dogodite, te skoro srednjeveške neverjetne, komplicirane intrige visokih aristokratskih krogov nobenega razumevanja. Vse popravljanje teksta ne more napraviti dovolj neduhovito zadevo naši preprosti publiki užitno. Dolgočasna je, dovolj neresnično občutena, karikirana, skratka, stvar, ki je bila pri Dunajčanih morda pred petdesetimi leti v modi, a se danes izvaja ravno tam radi lokalnega patriotizma, radi prijaznih in priljubljenih melodij. Muzikalno je »Vesela vojna« dra-
ga. Zlasti onim, ki obujajo ob njenih valčkih spomine nekdanje vesele družabne in plesne mladosti, sedobno občinstvo pa navzlic dovolj duhoviti in invenciozni muziki ne ogreje.
Glavne partije so bile v rokah ge. Poli-čeve, ki poleg mladostnega g. Gostiča vpliva dovolj bohotno in zrelo, srčkane ge. Ribičeve, zabavnega g. Pečeka. običajnega g. Povheta, g. Simončiča itd. Ves ansambel j s bil dobro, navidezno celo dragoceno oblečen, saj bi bila brez dostojnih kostumov stvar nemogoča; bil ja, kakor rečeno, prav imenitno naštuuL&n, manjka pa mu seveda aristokratskih alir, žive okretnosti, mondenske svobodnosti gibanja.
Teater je bil močno obiskan in bilo Je dokaj aplavza, celo pri odprti sceni.
Mladinska predstava »Siiegulcice«
V nedeljo popoldne je »malo*: občinstvo •lo zpdnjega kotička napolnilo dramsko gledališče, ki gotovo ne pozna hvaležnejše publike. Griiiiiiiova pravljica o prelestm Snegulčici in lepem kraljeviču, o hudobni mačehi in o Dobrem, ki Hudo plačuje, ostane večno živa, ker je zajeta pri viru našega, srednjeevropskega bajeslovja. Ali je prikazala uprizoritev resnično pravljico, o tem naj sodi »mali« kritik. Tako sem ga poslušal med in po predstavi: »Danes Jc bilo pa res lepo. ni bilo nič divjega: to je spodobna igra.r (Možiček se namreč silno boji pretresljivih scen.) »Kar pozabiti ne
morem, kako so bili škrati lepi, najlepši je bil mali škrat. Oh, tega še nikoli! — Iu kadar se je stemnilo, ie bila tista gora nebeška. Pa tista hišica! Danes je bilo lepše, kot takrat.< (Pred leti.) — >Za kaj pa hoč<5 biti kral j ica lepša kot Snegulčica? Jaz bt se ne tenel za to. da bi bil lepši kot Snegulčica. Eden je lep, dmci grd, ali ni vse-eno? — Takrat mi je bilo malo hudo. ko je Suegulčica umrla, pa sem vedeL da bo oživela.« (Med predstavo je pa solze, požiral.) — >Ti. za kai hoče biti kraljičina na vsak način lepša(Tavo premišlja venomer, menda bi rad pravljico ustavil.) ^Dane., je bilo imenitno, ko je bilo tako lepo in kratko. (Možiček je namreč prerij nestrpen.) >.Taz bi bil tudi rad škrat, tisti najmanjši. Oh ne, najrajši bi bil medved. < « bi jaz mogel biti medved.« Tako je kritiziral. oziroma užival m danes je njegova srr-na zelja, igrati na odru medveda/kar pomeni, biti ves v Snegulčici.	—ak.
»Zvonček«. Oktobrska štev+lke mladinskega mesečnika »Zvonček* je prinesla med drugim koroško zgodbo Janeza Mejaša »Osamljen domek«, nadaljevanje Gan-glove povesti »Zlato mesto« in konec Raz-potnikove pravljice »Kraljična v vodnjaku« članek V. Pirnata o Uskokih itd. Zanimive anekdote izza mladih let skladatelja Slavka Osterca je priobčil Anton Debeliak. Zvonček urejuje dr. Pavel Karlin, naroča pa se pri upravi v Ljubljani, Frančiškanska ulica.
€€
*	Zadnji čas ie za prijavo dohodkov od cgraab. Hišni posestniki se opozarjajo, naj vložijo prijave dohodkov od zgradb do 31. t ra. da se izognejo kazni po čl. 137. davčnega zakona.
*	Odkritje spomenika 50 padlim junakom straloške iare se je vršilo v nedeljo ob ogromni udeležbi prebivalstva in mnogih odličnih zastopnikov oblastev m korporacij Svečanost je bila izvajana točno po programu. Ob 9. je krenil izpred Gasilskega doma impozanten sprevod v farno cerkev, kjer je domači dekan g. kanonik Mrak or>ra ■vil službo božjo. Vsa množica se ie nato na pokopališču zgrnila okrog spomenika, ki ga je odkri! domači župan g. Anton Hafner in izročil v varstvo cerkve. Sledili so nagovori in poklonitve. Obsežno^ poročilo o svečanosti je objavil že včerajšnji »Ponedeljek«.
*	V vsako slovensko hi1" spada slika Gospe Svete, zato je odbor Vodnikove družbe sklenil, da jo podari letos za spomin svojim članom. To bo najlepši dokaz, da na Gospo Sveto nismo in ne bomo pozabili. Odbor ie preiei lepo povest, ki nam popisuje življenje v koroški vasi tik pred vojno, med vojno, ob prevratu in plebiscitu, a za letos ni mogel izoremeniti svojega programa, zato dobe člani to novsst drugo leto. Za letos pa dr>hi vsak član poleg 4 knjig ?e krasne sliko Gospe Svete, ki jo 'ah ko dene v okvir in bo pravi znak vsake slovenske hiš?. Odbor je s tem izpolnil svojo dolžnost. Kdcr še ni član, je zadnji čas. da se vpiše.
*	Prva ženska upraviteljica kaznilnice. S kraljevim ukazom je imenovana za upra-viteljico kaznilnice v Požarevcu Angel;na Molerovičeva, roj sna Jovanovičeva. doslej tajnica sodišča prve stopnje v Kragujevcu Gospa Molerovičeva je v naši državi prva ženska, ki se posveča tej stroki državne službe.
*	Kongres Pcljsko-fugoslovenske lige. Minister prometa ie odobril polovično vozno ceno na vseh naših državnih železnicah jugv>s'ovenskim udeležencem kongresa. Poljsko-jugoslnvenske lige. ki se bo od 30 t. m. dane vršil v Poznanju, Varšavi in Krakovu. Udeležene' kupijo na odhodni postaji cel vozui listek, ki bo veljal tudi za povratek poleg legitimacije Polisko-jugo-venske lige. da se je dotičnik udeležil kongresa. Po!ov'čna vožnja velja od 27. t. m. do 5. novembra za vse razrede in vlake.
*	Proslava osvoboditve Skoplja. V nedeljo je Skoplie na svečan način proslavilo 12 letnico, odkar je bilo zor>et osvobojeno po srbskih in zavezniških četah V vseh hišah božjih so se vršile svečane službe božje, nato pa se je v veliki dvorani Oficirske ga doma vršHa svečana komemorativna seja občinskega sveta. Po seji je bilo pogoščenih okrog 800 povabljenih.
*0 župniku Holmarfu in njegovih nenavadnih načinih zdravljenja ie »Jutro« pred dnevi objavilo daljši članek, h kateremu nam je vlakovodja Josip Zupan poslal naslednji opis lastnega doživljaja: Ker sem menda edini še živi pacient g. župnika Hvlmarja, dovolite, g. urednik, da nave-dem naslednje: Bilo ie baš pred 40 leti na prvo nedelje oktobra, ko sem kot 9Ieten fantič korakal bos po ozki stezi proti vinogradu, ko naenkrat začutim na levi nogi nad gležnjem, da se je nekaj ostrega za-pičilo v kožo, iz katere je pritekla kri. Obrnem se in vidim za svojimi petami, da se preko steze vali kratka, a precej debela kača. Bil je gad. ki se je soinčil m ga je moja noga, stopivša zraven njega, vzdramila, da me ie usekal. Strup je naglo deloval Ko letim do bližnjega studenca, da iztisnem kri in sperem rano, je že odpovedal žeiodec svoje delovanje in takoj nato nidi noge ... Nesli so me domov. Ker ie bi! zdravnik 10 km daleč in ga tudi ni oiio doma, sem spi! med tem časom četrt litra domačega žganja. Noga je začela otekati, da se je kar svetila koža od napetosti in se je podveza med kolenom skrila v meso. V sobi, kjer sem iežal, je smrdelo kakor po mrtvi kači na mravljišču. Nekdo ie tedaj svetoval, naj pošljemo po zdravila k župniku Holmarju na Primskovo. In res je oče po«!al hlapca na dolgo pot. V «redo šeie se je liiapec vrnil. Gosp. župnik Holmar mu ni bil da! drugih zdravi! kakor navaden košček papirja z naročilom: »Naj fantič papir po koščkih v ustih razmoči, simo požira, ostanek pa vrže v ogenj...« Drugi dan je začela noga splahovati in v treh dneh je oteklina popolnoma Zginila ter sem bil ob tednu zopet popolnoma zdrav.
*	Na 19. rednem občnem zbon? Slovenskega klt.ba v Sarajevu, ki se je vršil 19. t. m., so bili izvoljeni v odbor naslednji gg.: predsednik inž. Stanislav Rogiič. podpredsednik Ivan Sokiič, tajnik Janko Prodnik, blagajnik Hinko Jemvšek, knjižničar profesor Milan Jaklič, hišni gospodar Fran Mušič, odborniki Peter Pust, Anton Blatnik, Vlado Cvar in Ivan Zelezr.ik, namestniki: Anton Žemliič in Filip Kocijančič, revizor-ja Franjo Kos in Ivan Potočnik.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoji? v f jublianl dne 27. oktobra 1930.
Številke ta označbo xra>a pomenijo:
j. čas opazovanja, 2 stanje barometra J. temperaturo 4 relativno vlago v %
5. smer m brzmo vetra. 6 oblačnost 1—10. f. vrsta nadaviii : paaavme v mm.
Ljubljana 7, 751.2, 4. 86, \V4, 10, —, —. Maribor 7. 749.5, 6, 66. mirno 10 — —. Mostar-7. 747.9, 8, 76, N4, 10 <w'8 0 Za« 2reb 7. 750.9. 5, 7.5, \V1. 9. dež, 0A Beograd
751.3, 6. 94, NW2, 10, _. Sarajevo 7, 752.3. 1, 92, mimo, 10. dež. 0.4 Skopljc 7 M9.4, 9. 85, mirno. 10. —. — Kumbor ni ieDeše. Split 7. 748.8 9, 57, NNE10 6 — -.' Rab 7. 751.1. 11. 76, N6. 10. — _'vis T, 745.5, 6. 74, N10. 3. dež, 8.0.
Temperatura je bila v Liubliani najvišja 12.5, najnižja 2.8 Maribor 4. Mostar 7. Za. »reb 5. Beograd 5. Sarajevo 1 Skoplje 8. KumboT ni depeše Snlit —. Rab —. Vis —.
Solnce vzhaja ob 6.31, zahaja ob 16.57,
Luna vzhaja ob 13.2, zahaja ob 20.26.
*	Novi grobovi. V nedeljo proti večeru
je v Hrastniku izdihnil svojo blago dušo g. Miha Babič starejši, upokojeni rudniški paznik, star 84 let. Po upokojitvi sta s svojo pokojno ženo dolgn let oskrbovala rudniško posestvo na Breznem. kjer sta tudi med vojno obhajala zlato poroko. Rajna zlatoporočenca sta v strogo narodnem duhu vzgojila svoje otroke. Blagopokojni oče. ded in praded ie bival zadnje čase v Hrastniku pri svojih otrocih, ki zavzemajo večinoma vsi lepa mesta pri rudniku Blago-pokoinemu narodnjaku naj bo lahka domača gruda, prizadetim pa naše iskreno sožalje! — V Krškem ie preminil rodbini g F a 1 k n e r j a sinček V!adko. Naše sožalje!
*	Vihar na Jadranu. Po vesteh iz Sibe-tiika je preteklo soboto na Gornjem Jadranu v'ada! velik vihar. Pež ie !r! kakor iz fkafa. Na odprtem morju je divial v;har « tako silo. da se ie promet parobrodov mogel vršiti !e z veliko težavo.
*	Namesto venca na grob blagopokoine-ga g Josipa Molla iz Trbovelj ie darovala rodbina Kramer 200 Din za dijaško kuhinjo Domovine.
*	Zbori. VI. 'etnik. št. 5 Revija nove zborovske glasbe Urejuje Zork-> Pre lovec, izdaja pevsko drištvo »Ljjbljan-ski Zvon« Vsebina glasbenega dela- S Osterc- »Konja iezdi aga* K. Pahor- »Hrepenenje* A Grum- »V spormn Ivanu Can kariu« mešan' zbori St Premrl: »Znamenje«. samosoev za bariton < klavirjem — Vsebina književnega dela: M Kunčič-»Tolažba« (pe^em) Dr Jcs. Mantuaii: »O slovenski operi« H Ga!: »Zborovska tehnika in zborovski pouk« — Rubrike: Vaš-«k!adate!>i Iz naših organizacij in društev Novosti Razno. Listnica uredrrštva ;n uprave. — »Zbori« stanejo za Jugoslavijo na leto 50 Din in se naročam pri upravi pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljub-
ljani.
4 Din
Vse pre-lstsne in vsi	samo po
JOHN BARRVVORE in DOT ORES CASTELLO
v s^uTacii^-n^nem velefilmu
TIGER
Ob 4., 1 -8. in 9. nri zvečer.
-rvo i,jrRT,J*vRKi mrOR
Tel. 2730
*	Prebivalstvo Sarajeva. Po statistiki, k: jo je nedavno sestavila tamkajšnja mestna uprava, ima Sarajevo 66.542 prebivalcev. Po veroizpovedi je 25.431 muslimanov. 18.318 katolikov, 14.484 pravoslavnih, 7712 Zidov ii; 597 oseb drugih veroizpovedi.
*	Zanimivo arheološko odkritje. Po poročilih iz Splita ie danski arheolog Digve odkril te dni v okolici Solina na desni strani ceste Split-Trogir velike rimske terme ter veliko baziliko s krasnimi mozaiki. Na ruševinah teh starorimskih term so kristjani v petem stoletin zgradili veliko baziliko s trerni ladjami. Temelji so še dobro ohranjeni. Našli so se tudi predmeti, po katerih bodo arheologi lahko točno označili dobo gradbe te bazilike.
*	Konknrz. Arttljerijski tehnični zavod v Kragnievcu potrebuje 4 inženierie, in sicer enega z diplomo strojnega inženjer.ia ali metalurga, enega z diplomo kemičarja a!i tehnologa in dva z diplomo strojnega inženjerja ali tehnologa. Pogoji bodo razvidni iz »Službenih Novin«, ki jih bodo te dni objavile.
Kupu it e samo
PEK K AL A BATERIJE
300
ker gorč naidaljei
*	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu naznanja, da bo razvil na zadnjem sestanku izvoljeni odbor pevskega odseka svoj program na sestanku v sredo zvečer. Prijave pevcev in pevk se sprejemajo v društvenih prostorih (Gunduličeva ulica 29) telefon 6S-65) Načelnik pevskega odseka je dr. Zalokar. — Članstvo, ki se namerava udeleževati plesnih vaj in se še ni prijavilo, nai stori to takoj. Plesne vaje se začnejo v početku novembra. Prijave sprejema plesni odsek. Načelnica ga. mr. phr. Zora Ilakovac-Voiovšekova. — Društveni izobraževalni odsek otvori iesensko sezono pred avanj v sredo 29. t. m. s predavanjem o prednikih človeka. P.edava! bo vseučil. prof. dr. Zarnik. Začetek ob 20. Informacije giede izobraževalnega dela daje načchiik izobraževalnega odseka, društveni predsednik vseučil. profesor dr. Zarnik.
*	Oklic dediču neznanega bivališča. Dne 5. aprila 1930. je umrl Anton Stric, užitkar z Vrhnike. Poslednja volja se ni našla. Jakob in Franc Strle po rodu z Vrhnike 16, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivata, da se v teku enega leta zglasita pri okrajnem sodišču v Ložu.
*	Poštni avtobus v vodi. Zaradi neprestanega deževja v zadnjih dneh je narastla Krka vnovič poplavila obrežne kraje in se ziasti mogočno kakor zadnjič razlila med Cučjo mlako in Hrvatskim brodom, na Jrti od km 21 do 23. Vsa cesta je pod vodo, da je promet onemogočen in tudi poštni avtobusi ne morejo voziti. Tndi včeraj je avtobus obtičal v vodi in so ga morali s konjsko vprego zopet potegniti na kopno. Pač skrajni čas ie že, da bi se cesta na tem kraju zvišela, da ne bi ob vsaki povodnji trpel poštni in ostali promet med Novim mestom in Krškim.
*	Ne smeta v gostilno. Okrajno sodišče v Logatcu je Andreju Belčiču, rojenemu leta 19C7. v Planini pri Logatcu in tiekni pristojnemu, ter Francetu Molku, rojenemu leta 1900. v Postojni, pristojnemu v Planino. prepovedalo obisk gostiln za dobo enega leta. Prepoved je stopila v veljavo 24. t m.
Najbolj ooštep"
Vas postreže z zimskimi oblačili
3. Maček
Ljubljana. Aleksandrova cesta 12 *
*	Crnivčevj računici za osnovnošolski pouk I. m H. dei, prirejeni po novem učnem načrtu, sta izšli in se dobita pri založnici
Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani.
*	Nič nI nemogočega na svetu, pravijo ljudje. Mi pa kljub temu pravimo, da je nemogoče pravilno prati brez mila. Nemogoče je tudi zamenjati priznano terpentmo-vo milo Gazela s kakim drugim milom.
»IO — zohna pasta najboljša !
*	Obleke In klohnke kemično čisti, harvs n ollsira tovarna lov Relch
Samo ''anes ob 4., V, S 5n ''10.
A N Y ONDR A
v brii:"-'"ni veseloigri
JAZZGIRL
(DEKLE JV7ZA) Kot r»rnter veliki humorist STEGFRIED ARNO
ESitsii f''no Matica
Telefon 2124
lz Ljubljane
U— Sokolski pozdrav češkoslovaškemu larodu. Sokolska župa Ljubljana je poslala na naslov COS v Pragi ob priliki obletnice isvoboditve češkoslova*w naroda pozdrav naslednje vsebine: Ob r»ril<K« obletnice osvobojenja bratskega češkoslovaškega naroda se z iskreno radostjo spominjamo našega preizkušenega skupnega ge^la »Zvestoba za zvestobi« Ne;zmerno hva!o smo dolžni češkoslovaškemu narodu m So-kolstvu za vse dokaze bratstva, ki smo iih bili vsakikrat in tudi v polpretekli dobi deležni mi. ki se Vam hočemo oddolžiti s tem. da bomo posnemali Vaše delo, ki ie delo naših učiteljev, vse v smeri in v cilju uresničenja visokih soko^kih idealov. Naša žalost je Vaša žalost. Vaša radost ie naša radost. K velikemu prazniku češkoslovaškega naroda prisrčno čestitamo. V duhu smo z Vami.
u— Izobesite zastave! Ob priliki današnje proslave obletnice osvoboditve češkoslovaškega naroda izobesi mestna občina na svoiih poslopjih državne zastave. Zupan g. dr. Dinko Puc vabi vse meščanstvo, da sodeluje pri proslavi državnega praznika bratskega nam naroda ter okrasi mSe z državnim' zastavami.
u— Posel vršilca dolžnosti bana dr. Pirk. majerja v bolnici. Kakor je poročal že »Po. nedeljek«, je v nedeljo dopoldne vršilec dolžnosti bana Dravske banovine g. dr. Otmar Pirkmajev posetil v bolnjci žrtvi je. zerskega spopada, ranjena orožnika Fran. četa Šnuderla in Frana Megl'ča. Stanje obeh orožnikov je prav povoljno. Meglič bo lahko kmalu že bolnico zapustil.
u— Akademija češkoslovaške mladine. V nedeljo popoldne je priredila tukajšnja češkoslovaška kolonija v okviru proslave češkoslovaškega narodnega praznika aka. demijo, združeno z lutkovno predstavo V Narodnem domu se je zbralo mnogo obč'n. stva. Navzoč ie bi! tudi konzul g. Sevčik s soprogo. Najprej «e je vršila lutkovna predstava »Švanrta Dudak««, za katero ie napravi! mojster Skrušnv dekoracije. Pred> stava je bila izpopolnjena z glasbenimi točkami. Po končanem programu so bili vs' navzoči povabljeni na čajanko, na kateri je bila deca pogoščena.
n— Iz gledališča. V proslavo češkoslovaškega narodnega praznika bo v torek v operi slavnostna predstava. Pela se bo Smetanova »Prodana nevesta«, ki je brez dvoma med najboljšimi opernimi deli češke literature. Dirigiral bo opero kapelnik Nef-fat Izven abonmaja. Vlogo Janka bo pe! tenorist Marij Šimenc, vlogo Marinke Ribičeva, Kecala Runupel, Vaška Kovač, ostale vloge pa Španova, Kogejeva, Grba, Janko in Simončič. — V četrtek 30. t. m. se bo uprizorila prvič na našem odru Verdijeva opera »Moč usode«. To delo je posebno v
Damske plašče
priporoča svoje velike zaloge po prav nizkih cenah tvrdka
Fran L« kič. Stritarjeva ul. Damske zimske plašče
od Din 290 naprej kakot tudi otroSke v vseh velikostih od Din 160 naprej t veliki izbiri nudi
F. GORICA R LJUBLJANA Sv. Petra c. 29 Oglejte si naše izložbe! 14528
Odlična dsma
uporablja najpopolnejša sredstva moderne kozmetike
Ledderma-preparate
ki se izdeluje pod nadzorstvom zdravnikov in kemikev. — Ti preparati imajo v sebi »lecitln« glavne prvine kožnega tkiva, živčevja in krvnih žil. Obnavljajo kožo, nadalje odpravljajo mozole, solnčne In jetrne pege ter ostale madeže kože.
LECIDERMA-KREMA LECIDERMA-MILO
LECIDERMA-KREMA za prsa
LECTDIvRMA-PUDER so zdravniško kozmetično na znanstveno podlago oprta sredstva za negovanje obraza in prs.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah.
Prek«
na celeno
nalivnih peres
odernih!
sveto je postalo
ne
Vo»i Montblanc-~Saossfueiter" Je tukaj —
on diha!
Tako kakor so pri č»®yc» ku razdeljeni 3, } organi za
dihanje In požiranje, !mn tudi novi Nonlblanc-model
posebne cevke in črnilo. Zato ne maže in ne kaplje, a pero (akoj piše.
zrak
Montblane- Mcisterstueck 4810 s garancijo za
življenje.
Din. 304.—
IIočete nekoga obda« rovatl. Ako želite pokazati dragemu prijatelja aii znancu, da
povsem moderno mislite In da ste * rpra» ianju tehnike j-,| j a na višku. Izbe« rlteltlontblcnc'
Tip nelivnega peresa 1933.
Navdušeni bodete radi njegoTlh prednosti! En pritlsek — on Je napolnjen! Štirje svetovni patenti priglašeni.
400.— 480.— 640.—
poslednjem času na repertoarju vseh evropskih gledališč. Libreto je močnejši kakor pri drugih morda bolj znanih Verdijevih operah. Za red C. — Pred nedavnim časom je proslavil najpopularnejši srbski dramatik Nušič 50 letnico svojega literarnega delovanja. V Jugoslaviji ni gledališča, odnosno gledališke družine, ki ne bi že izvajala njegovih dramskih del, kakor »Sumljivo osebo«, »Narodnega poslanca«, »Pro-tekcijo«, Nekaj Nušičevih del je po prevratu odigrala tudi naša drama in tej vrsti se pridruži »Gospa ministrica« s premijero v petek 31. t. m. Premijero pripravlja režiser Fran Lipah.
u— Baritonist Mirko PugelJ nam bo podal na svojem koncertu v ponedeljek 3. novembra ob 20 v Filharmonični dvorani sliko sodobnih francoskih samospevov. Zapel bo celo vrsto skladb raznih avtorjev in v to bogastvo francoske literature nas bo uvedel s svojim govorom lektor francoščine na ljubljanski univerzi g. Vey, ki je izvrsten poznavalec vse sodobne francoske literature. G. Mirko Pugelj bo zapel vse pesmi v originalu, zato še prav posebej opozarjamo na tiskani podrobni program. PredprOdaja vstopnic v Matični knjigarni.
u— Raketni polet na luno. Samo še danes nepreklicno zadnjikrat bo predvajala ZKD v prostorih kina »Ideal« grandijozni Fritz Langov velefilm o raketnem poletu na luno. Predstave se vrše ob 4 pol 8. in četrt na 10. zvečer. Film naj si vsakdo ogleda.
o— Raznim društvom in številnim posameznikom ie bil poslan poziv te-le vsebine: »Pozivamo vas, da sc na češkoslovaški narodni praznik 28. t m. zanesljivo udeležite slavnostne predstave v operi«. Odbor narodnih društev in organizacij se nadeja, da s« bodo pozivu odzvali vsi, ki so ga dobili. sploh vsak narodno zavedni Ljubljančan in Ljubljančanka.
n— Srebrno poroko sta obhajala v krogu svoje družine zakonca Frania in Josip Kranjc v Mostah pri Ljubljani. Še mnogo let!
b— Poroka. Poročila sta se 22. t m. v trnovski cerkvi g. Oskar Kolar, carinski uradnik, in gdč. Albina Brcarjeva, članica narodnega g^dališča v Ljubljani Bilo srečno!
n— Ob 25 letnici hotela »Uniona« v Ljubljani. Z današnjim dnem poteče 25 let. odkar je bil dograjen v Ljubljani grand*hotel »Union«, ki je še danes prvi, najmodernej. fli, največji in najbolj komfortni hotel v Ljubljani. V letu 1902. se je konstituiral ustanovni odbor, obstoječ iz gg. dr. Vin« ka Gregoriča, primarija in posestnika. Jo. sipa Jegliča, trgovca in posestnika, Franca Peterce, trgovca in posestnika, Alojzija Stare ta. župnika v p. in Ivana Sušnika. stolnega kanonika, od katerih danes še tri« Je žive in sta dva še vedno člana upravne« ga, oziroma nadzorovalnega odbora, ter napravil za takratne razmere dalekosežen in drzen sklep, da se zgradi na Miklošiče« vi cesti moderen, 100 sob obsegajoč, z vsem komfortom opremljen hotel, s katerim naj bosta v zvezi najboljša in najlepša kavar« na ter restavracija. Sklep je postal dejstvo. Pod načelstvom prvega predsednika g. dr. Vinka Gregoriča fe zgradba hitro rasla in dne 28. oktobra 1905 je bil hotel dograjen in otvorjen. In danes po 25 letih, hotel z
vsemi drugimi prostori še vedno ustreza zahtevam tudi razvajenih gostov. Treba je bilo le nekaj preuredb (toplo m mrzlo vo« do v sobe, svetlobno signalizacijo, avtobus namesto prejšnjega omnibusa) in hotel je še vedno daleko prvi v Ljubljani m goto« vo v prednji vrsti med prvimi v državi. Ustanoviteljem je treba izreči ob 25ietnici vse priznanje za njihovo velikopotezno in smelo zamisel, kajti hotel »Union«, ki so ga oni zgradili, tvori v Ljubljani središče vsega tujskega prometa. Hotel »Union« je nenadomestljiv ob priliki raznih manifesta« cij; velikih prireditev si brez dvorane ho« tela »Uniona« ni mogoče misliti. Hotel »Union«, ki je moral preboleti hude po« rodne bolečine, je dobro prestal svojo kri« zo v letu 1912., od tedaj naprej pa se lepo razvija in ob 25ietnici obratovanja se mo« ra oknstatirati, da je hotel Union v svoji stroki vodilno in tudi daleč izven mej na« 5e države poznano in priznano podjetje, ki zelo mnogo pripomore k razvoju tujskega prometa v Ljubljani in vsej naši državi.
u— »Cvetlice naše zdravje«, je naslov predavanju, ki ga priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani v sredo 29. t. m. ob tričetrt na 20. na univerzi v dvorani mineraloškega instituta, pritličje levo. Predaval bo g. Janko Kač. Opozarjamo na točnost, ker ob 30. bodo vrata zaprta. Vstopnine ne bo. Pridite!
PREPROGE TN PULL-OVERJE delajte samo iz trajne, v solncu nespremenljive volne. TONI JAGER, Dvorni trg 1, Ljubljana.
u— Zanimivo predavanje o tiskarstvu.
Pokrajinski odbor Saveza grafičkih radni-ka v Ljubljani je letos organizira) serijo predavanj o svoji stroki, oziroma o tiskarstvu vobče. Prvo tako predavanje se je vršilo snoči ob pol 20. 'na državni trgovski šoli na Kongresnem trgu. Predaval je g. dr. Joža Glonar o tiskarstvu. Zanimivemu predavanju je pazno sledilo okoli 100 poslušalcev, večinoma zastopnikov črne umetnosti. Prihodnje predavanje bo v ponedeljek 2. novembra.
u— Sokolska žnpa LJubljana poziva
članstvo ljubljanskih in okoliških društev da se udeleži slavnostne predstave v opernem gledališču v proslavo osvobojenja češkoslovaškega naroda danes 28. t. m. ob 20. uri.
o— Sokol I. Tabor priredi 20. t m. ob 20. za telovadne oddelke in vse ostalo članstvo proslavo obletnice samostojnosti češkoslovaškega naroda in osvobojenja Jugosiove-nov izpod avstrijskega jarma. Proslava bo
v veliki dvorani na Taboru, vhod iz Vr-hovčeve ulice.
n— Plesni odbor JNAD »Jadrana« ponovno opozarja cenjene plesalke in plesalce na plesne vaje, ki se vrše ob torkih v veliki dvorani »Kazine«, pod vodstvom plesnega mojstra prof. g. Jenka. Začetek ob 20. Gg. oficirji imaio vstop brez vabila.
o— Trgovce In obrtnike opozarjamo, da pripravlja TKD Atena večjo prireditev pod naslovom modna revija, ki se bo vršila v prihodnjih tednih v veliki dvorani Uniona in ne v beli dvorani, kakor je bilo pomotoma javljeno.
o— Poroka bi smrt Prejeli smo: M'nule nedeljo se Je poročila na Jezici uslužbenka tvrdke Schumi gdč. Mici Jeromnova, d»
ra iz Male vasi, s služiteljem g. Maksom Klopčičem. Po poroki sta se odpeljala m>-
voporočenca na ženinov dom v Krašnjo in se ponoči vrnila v svoj novi dom v Ljubljano. Zjutraj pa je prejela mlada žena žalostno vest, da je doma v Mali vasi pri Ježici okoli 6. ure zadet od kapi, nenadoma r.mrl njen oče, posestnik in upokojeni železničar 6b letni Ivan Jeromen. Med poroko hčere in smrtjo očeta je minilo komaj 12 ur. Obenem s čestitkami novoporočencema moramo Izreči tudi naše sožalje!
u— Aretacija drugega vlomilca v trgovino na Jezeru. V nedeljo smo poročali, da je policija aretirala nevarnega vlomilca v osebi brezposelnega natakarja Ludovika Š. ki je 18. t. m. vlomil v trgovino Lapajnc in Mazi na Jezeru, občina Tomišelj. Odnesel je za 9000 Din manufakturnega in galanterijskega blaga. Z njim je bil v družbi tudi 31 letni delavec Josip S., katerega ie v soboto policija na njegovem domu v Rožni dolini aretirala. S. ie vlom priznal. Policija ga je izročila sodišču. Zanimivo je, da sta se oba vlomilca dogovorila, da drug dru gega ne izdata, če slučajno prideta policiji v roke. Š. je pa v zaporu seveda izdal svojega pajdaša, da tako vsaj malo razbremeni sebe.
u— Kolo so mu ukradli. Sedlarski po« močnik Alajzij Jankovič, stanujoč na Ižan« ski cesti 5, je te dni pustil svoje kolo na dvorišču »Jugo«Stevr« v Frar.kopanski uli« ci 19. Ko je po končanem delu dohitel na dvorišče, je presenečen ugotvil, da mu je nekdo kolo odpeljal. Tovarniška številka ukradenega kolesa ie 317 897
u_ Dve tatvini. V sobo kuharice Sofi« je Krašovčeve v Rožni do'ini se je splazil neznan tat in ji ukradel ročno torbico, v kateri je imela 450 Din — Zasebnici Jeleni Tauschovi. stanujoči v Zg. šiški 133, je nekdo odnesel iz kurnika dve gosi.
Iz Celja
e_ Osebna vest. V soboto popoldne je
prispel generalni inšpektor notranjega ministrstva g. Aleksander Kuzmanovid na svojem inšpekcijskem potovanju iz Maribora v Celje in posetil predstojništvo mestne policije
e— Palača Pokojninskega zavoda v Celju. Pokojninski zavod za privatne nameščence v Ljubljani sporoča: Za novo projektirano zgradbo Pokojninskega zavoda v Celju so bila snoči oddana dela stavbni tvrdki »Slograd« v Ljubljani kot najcenejšemu ponudniku.
e— Smrtna kosa. V soboto je umrla v Petrovčah pri Celju v starosti 70 let po-sestnica Josipina Srabotnikova, v nedeljo pa v javni bolnici v Celju 3 letna hčerka posestnika Milka Kudrova iz Gotovelj pri Žalcu za davico.
e— Druga žrtev psa. V nedeljo smo poročali, da je prispela v celjsko bolnico 50 letna dninarjeva žena Neža Mlinaričeva s Polenšaka pri Ptuju, ki jo je ugriznil stekel pes. V nedeljo pa je bi! sprejet v celjsko bolnico 29 letni zidar Ivan Vičar, tudi s Polenšaka. ki ga je najbrž ugriznil isti pes.
e— Ogenj v trafiki. Včerai 27. t m. so opazili pasar.ti na Aleksandrovi ulici okrog pni 14., da ie trafika ge. Kovačeve vsa v dimu. Poklicali so hitro lastnico, ki je lokal odprla, da je bilo možno gašenje. Ker nt ogenj zavzel večjega obsega so gasili kar uslužbenci zajtrkovalnice Zamparuttl. Kako je ogenj nastal, se ne da točno ugotoviti. Naibrže so se vneli blizu peči deponirani papirnati predmeti, ker je lastnica ob po! 13. pred odhodom domov peč zakurila.
Iz Maribora
a— Slovo konzula dr. Fr. Resla. V nedeljo se je češkoslovaški konzul dr. František Resi, kj je vseh pet let svojega uradova-nja v Sloveniji, stalno vsako leto prihaja! na prireditve JC lige v Maribor, prav iskreno poslovil od Maribora Po končani krasno uspeli dopoldanski matineji je g. konzul napravil obiske pri raznih mariborskih predstavnikih oblasti, s katerimi se je tekom svojega uradovanja seznanil, in se nato udeležil skupnega obeda, ki ga je priredil odbor JC lige v Grajski kleti na čast po slavij ajočemu se g. konzulu m slavnostnemu govorniku dr. Krivicu. Ob tej priliki je v Grajski kleti spregovoril o delovanju g. konzula in naših prijateljskih stik;h s Češkoslovaško min. n. r. dr. Kukovec, nadalje dr. Reisman ter za ptujsko ligo dr. Visenjak in dr. Krivic iz Ljubljane. G. konzul je h koncu poudaril, da se bo zlasti Maribora zaradi izredne prisrčnosti in go-stoljublja, katerega je bi! deležen vsa leta svojega delovanja, vedno z radostjo spominjal, četudi bo biva! v oddaljeni Pragi, ali kje drugod. G. konzul se je po obisku proslave Češkega kluba ob 17. vrni! v družbi g. dr. Krivica v Ljubljano, katero bo bržčas zapustil 5. novembra, ko se bo s popoldanskim brzovlakom za stalno odpeljal skozi Maribor v Prago. Maribor mu bo ohranil hvaležne spomine.
a— Slavje Češkega kluba. Češkoslovaški državni praznik »28. oktobra« je v nedeljo še posebej proslavil z lepo uspelo prireditvijo tudi mariborski Češki klub. Češkoslovaška kolonija se je zbrala s svojo deco ob 15. v mali dvorani Narodnega doma, kjer je imel predsednik kluba g. Franjo Bureš pozdravni govor, nakar so sledile godbene in pevske točke, deklamacije ter predstave lutkovnega gledališča v češčini. Slavje so posetili tudi konzul dr. Fran Resi, predsednik JC lige g. dr. Pivko ter odbornika dr. Avgust Reisman in prof. Spendal, predsednik ptujske JC Hge dr. Visenjak in dr. Krivic, ki je ime! na dopol-da nski proslavi slavnostni govor.
a— Slovesna instalacija novega stolnega župnika v Maribora, msgr. Mihaela Umeka bo izvrši! knezoškof dr. Kariin ob pritiki svoje 74 letnice 15. novembra. Novi stolni župnik ki je obenem tudi imenovan za dekana Maribor levi breg, je bi! dosedaj dvorni kaplan in Škofov tajnik. Star je 44 let. Za njegovega naslednika kot dvornega kaplana ie imenovan dosedanji stolni vikar Jurij Lebič.
a— Iz gledališča. Danes se bo ponovila Shnkespearjeva klasična komedija »Sen k resne noči* za ab. A in kupone. Sodeluje
ves oifcester, ves dramski ansambl in zbor.
Navadne dramske cene. — »Dneva našega življenja«, igrokaz znamenitega ruskega pisatelja Leonida Andrejeva, se bo uprizoril prvič v popolnoma novi režiji in inscena-ciji g. J. Koviča v četrtek, 30. t m. Vsebina je zajeta iz moskovskega študentovske-ga življenja stare Rusije in upamo, da bo tudi letos privabila občinstvo. Kot prihodnji glasbeni premijeri bosta Audranova klasična opereta »Lutka« ter Smetanova »Prodana nevesta« v režiji g. Trbuhoviča.
a— O pomenu in važnosti našega divne-ga Jadrana za našo bodočnost v geografskem, zgodovinskem, političnem in gospodarskem oziru bo predava! danes sloviti propagator naših pomorskih zanimanj prof. dr. Rubič iz Splita.
a— Umrli ste v nedeljo 26 t m. zjutraj na Tržaški cesti 25 Marija Vivatova, žena mizarja v delavnicah drž. železnic v Mariboru, stara 63 let; popoldne ob 3. pa v splošni bolnici ga. Zofija Baitova, žena učitelja na moški kaznilnici v Mariboru, stara 69 let. Pogreb obeh danes popoldne, prve ob 16., druge ob pol 16. na Pobrežiu.
a— Mladinski dom prenapolnjen. Lansko leto v tem času je otrokoma Sevšku Ivanu in Tereziji iz Mlinske "lice ugrabila nemila smrt tekom enega tedna nčeti in mater. Ostala jima ie samo še babica, ki je kljub visoki starosti skrbela za njiju. Sedaj pa je umrla še babica, tako dn sta postala otroka popolni siroti. Sociialrio-pclitični urad mestnega magistrata Ju Je oddal v popolno oskrbo mestnemu mladinskemu domu, Koroščeva ul. 29. Podobnih primerov je več tako, da je v omenjeni zavod zaradi pomanjkanja prostora mogoč sprejem le v najnujnejših primerih. Ta čas je v mestnem mladinskem domu 105 otrok v dnevni oskrbi. 29 pa v popolni oskrbi (dnevni in nočni) tako. da se oskrbuje v zavodu skupno 134 otrok.
a— Nezgoda. 30 letni hlapec sped. tvrdke »Ekspedit« v Cankarjevi ulici je v nedeljo zvečer okrog 19. snažil in krmil konje. Pri tem pa ga je eden udaril s sicer neokova-nim kopitom tako močno v sredino obraza da ima mož hude bolečine v ustih in v nosu K zdravniku ie prišel sam.
a— Vihar odnesel streho. Slikar O. si ie letos poleti postavi! novo pritlično hišico ob državni cesti med Hočami in Slivnico. V noči od sobote na nedeljo okrog 2. zjutraj, ko je bila vsa družina v postelji, so nenadoma začuli hreščanie pokajočih in lomečih se tramov. Ko s>o prestrašen; hišni prebivalci pribežali iz poslopja na prosto, so videli, da jim ie vihar, ki ie tisto noč strahovito divjali po mariborski okolici, odnesel in podrl požarni zid. Obrtnik, ki si je hi-šioo komaj postavil, seveda trpi veliko škodo.
a— Iz policijske kronike. Novi vinski mošt ima v sebi očividno zelo hude duhove, zakaj mariborska policijska kronika je tekom zadnjih tednov neprestano polna aretacij in prijav zaradi ponočnega razgrajanja. kalienja nočnega miru in pretepava-n.ia. V noči od nedelje na ponedeljek so bile izvršene zone t štiri aretacije takšnih razgrajačev. — Božjastni napad je dobil v nedeljo ob 19. na Aleksandrovi cesti pred trgovino Luna 25 letni Janez Nemeš iz Ša-lovcev v Prekmurju, baje avstrijski pilot iz Gradca. Rešilni avto ga ie odpremil v bolnico. — Kar na lepem je v Jadranski ulici v nedeljo popoldne zidarski pomočnik Friderik Škrabl nap.^el t?>m mirno stoječega pisarniškega pomočnika Franca Štel-cerja. Udari! ga je po glavi -"'irirei s pestjo, nato pa še s palico s tako silo, da !e štelcer padel nezavesten na tla. Ime! le močno krvavečo rano na plavi, ki so jo na rešilni postaji obvezali, štelcer zahteva kazensko postopanje proti Škrablu. Vzrok napada ni znan. škrabl je bil že pred mesecem skupno s Štelceriem zaposlen pri isti tvrdki, pa pozneje odpuščen.
Iz Kamnika
ka— »Sočani« v Kamniku. V soboto j« igrala pri nas dramska družina »Soča« iz Ljubljane. Igrali so Strindbergovega »Oče« ta«. G. Mirko Kragelj je uvodoma povedal postanek »Soče« in razvil nadaljnji pro* gram. Nato nam je popisal Strindberga. Igro je režiral g. Košuta, bivši vodja Slo« venskega gledališča v Gorici. Ritmojster, ki ga je podal, nas je prav zadovoljil. Od« linča igralka je gdč. Tussv Reinerjeva, ki jc igrala njegovo ženo Lavro. Žela je priznanje in cvetje. Berto je dobro podala gdč. Eva Reinerjeva. Gabrijelčičeva je z dojiljo mnogo pripomogla k uspehu. Ne ravno številni obiskovalci so bili z igro za« dovoljni. Uspeh, ki so ga dosegli, naj bo mladim idealistom t pobudo. Bil jc res lep ▼ečer.
k a— Občni zbor Meščanske korporacije v Kamniku se je vršil v nedeljo 26. t. m. popoldne v Čitalnici. Sklepalo in debatira« lo se je o raznih zadevah. Meščanska kor« poracija je bila dosedaj vedno pripravlje« na pomagati raznim ustnovam tako z de« nariem kakor z lesom. Priznati moramo, da je korporacija s tem, ko je dala ves les za kopališče brezplačno na razpolago, omogočila gradnjo kopališča, ki bo vsem v korist. Tudi šola, dekanija in nešteti drugi so se mnogokrat in vedno z uspehom obračali na dobrosrčnost korporacije. Se« daj so pa sklenili, da se ne bodo več daja« le podpore, nego samo miloščine v lesu, največ 1 seženj. Zoper ta sklep bo pritožba na agrarnega komisarja. Za sklep je gla« sovalo 14, proti njemu je bilo 9 glasov, ostali se glasovanja niso udeležili. Tudi se j« razpravljalo o oddaji toka mestni obči« ni. Tok za kw uro se ne sme zvišati, ako« prav bi občina bila primorana zvišati ceno zaradi režijskih stroškov.
ka— Sneg. Planine so se v soboto in v noči od sobote na nedeljo odele z belo odejo. Pobeljeni so tudi vrhovi jučimo na{j Kamnikom. V nedeljo so bili že prvi smu« carji na Veliki planini. V nedeljo je zopet snežilo.
Z Bleda
b!— Občinski most čez Savo Bohinjko pri Bohinjski Beli temeljito popravljajo, za kar je bil že skrajni čas.
bi— Gradba modernega šolskega poslop* ja v Lescah pri Bledu, ki ga gradi znana stavbna tvrdka Plemelj z Bleda, je že to« liko napredovala, da je poslopje že pod streho.
bi— Prvi t adijski aparat t zvočnikom v Ribnem pri Bledu si je nabavil lesni trgo«
ve« tn kamnosek g. Ivan Valant v novo«
zgrajeni hiši g. Antona Kuhovskega.
Iz Trbovelj
t— Sokolski kino. V soboto m nedeljo je nudil kino »Sokol« občinstvu izreden užitek. Predvajal je film »llajduška pe» sem«, ki je bil izmed najlepših, kar jih je do sedaj imel kino Sokol, čisto gotovo pa najlepši zvočni film, kar smo jih do sedaj sfišali in videli v Trbovljah. Kino Sokol je zdaj zboljšal svojo aparaturo tako, da se čuje sedaj vsaka beseda jasno brez hre« ščenja in da je tudi barva glasov popolno« ma naravna. Film je v celoti koloriran Vse« kakor lep napredek in občinstvo bo znalo žrtve uprave tudi primerno ceniti
t— Nevihta s snegom. V soboto zvečer je divjala nad Trbovljami zopet huda ne« vihta. ki je obračala ljudem dežnike in lo« mila drevje. Na vrtu go-stilne »Škrat« je iz« ruvala veliko smreko. Med nevihto je pa« da! sneg, ki' je pobeli! okoliško gričevie globoko v dolino. Zaradi česar se je tudi ozračje močno ohladilo
Iz Brežic
bc— Češkoslovaški večer. Danes pro« slavi tukajšnje sokolsko društvo ob sode« lovanju drugih nacijonalnih organizacij če« škoslovaški večer v spomin na 28. oktober 1918 kot dan osvobojenja bratskega nam naroda. Prireditev bo ob 20. v dvorani Na« rodnega doma. Na sporedu hodo tudi pev« ske in godbene točke. Vabljeni!
Iz Zagorja
z— Ponovitev igre »Utopljenca«. Sokol« sko društvo je v soboto zvečer ponovilo igro »Utopljenca«. Naprošcn je bil član ljubljanske drame g. Cesar, da b; nastopil v vlogi Buče. pa je gostovanje zaradi za« držkov odpovedal. Obisk je bil slab. kar pa je deloma upravičijivo zaradi silnega ne« uria v soboto zvečer. Kljub *emu pa bi bila udeležba lahko večja, ako bi občinstvo kazalo več zanimania za dramatiko.
z— Obrtne pomočniške preizkušnje. V nedeljo popo'dne so se vršile v zagorski šoli pomočniške preizkušnje raznih obrt«
nfh strok:. Obrtne zadruge imajo predpise,
da vsak učenec napravi pri drugem moj« stru svoj izdelek, katerega potem oceni komisija. Pod predsedstvom šolskega upra« vitelja g. Levstka, učitelja g. Koienca in načelnikov raznih obrtnih zadrug je na« pravilo 17 vajencev z dobrim uspehom po« močniško preizkušnjo.
Iz Ljutomera
lj— Proslava 28. oktobra češkoslovaške« ga državnega praznika, priredi Sokolsko društvo danes 28. t. m. v Sokolskem domu
Iz Gor. Radgone
gr— Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. V četrtek 30. t. m. ob 20. bo tu« kajšnji Sokol proslavil v V. razredu osnov« ne šole češkoslovaški narodni praznik. Pre« dava! bo br. Mirko Vidmar. Za vso članstvo je udeležba dolžnost, vabljeno pa je tudi ostalo občinstvo.
Iz Dolnje Lendave
dl— Odlikovanje. Z redom jugoslovenske krone V. stopnje je bil odlikovan g. Preš Martin, učitelj v Dolini in rezervni podpo« ročnik. Mlademu odlikovancu od srca če« stitamo.
—dl Prometne ovire. Kakor je že »Jutro«
poročalo, se gradi na banovinski cesti Bel« tinci — Hotiza — Dol. Lendava pri kolo« dvoru v Lendavi nov most. Deževje je grad« njo mosta silno oviralo, zato se je delo zavleklo preko določenega termina. Za tež« ja vozila je sedaj provizorična pot prešla« ba. zato je promet precej oviran. Novi most bo izročen prometu s prvim novem« brom.
d!— Madžarska zabranjuje prevoz krom« pirja. Na našem ozemlju ima več madžar« sk;h državljanov svoja posestva, ki jih ob« delujejo kot dvolastniki sami. Pridelanega krompirja pa jim ne puste madžarska obla« stva voziti čez meio domov, češ, da je ba« ie razširjena na krompirju neka bolezen. Kaj b; bilo r a tem resnice, še ni ugotov« lieno. Vzrok ho pa najbrže kje drugje. Mad žarski kmetje skušajo zaradi tega ves pridelan krompir prodati pri nas.
Devizne rezerve
Iz najnovejšega izhaja Narodna banka od 22. t. m. vidimo, da so nujne devizne rezerve tudi v tretji četrtini oktobra precej nazadovale, in sicer za preko 100 milijonov Din (v drugi četrtini oktobra za 126 milijonov). Kakor smo omenili že v komentarju k zadnjemu izkazu Narodne banke je to nazadovanje deviznih rezerv posledica znatne potrebe po devizi Newyork za plačilo velikih nakupov obveznic Blairovega posojila na newyorški borzi. Ker so spričo okrepitve tečaja nakupi Blairovega posojila v inozemstvu sedaj popustili in je naš trg s tem papirjem zaenkrat preskrbljen, ni pričakovati, da bi devizne rezerve Narodne banke nadalje nazadovale. Vrhu tega smo sedaj sredi izvozne sezone, ki je sicer znatno slabša kakor lani, vendar pa nam glede na nazadovanje uvoza omogoča ravnovesje v trgovinski bilanci in s tem stabilnost deviznega gospodarstva.
Če primerjamo sedanje stanje Narodne banke s stanjem ob koncu prvega lanskega polletja, ko so devizne rezerve Narodne banke padle na dobre pol milijarde Din in s stanjem ob koncu prvega letošnjega četrtletja, ko so dosegli rekordno vsoto skoro dveh milijard, dobimo naslednjo sliko (v milijonih Din):
1929	1930
30. VL 31. m. 22. IX.
devizne rezerve
po zak. pariteti 178.3 291.8 164.9 tečajne dif. deviz 375.3 1661.8 828.0
dev. rezerve
žirovne vloge državne žir. vi.
553.6 1953.6
528.8 1240.2 331.3 446.0
992.9
757.9 122.4
žir. obveznosti 859.9 1686.2 880.3
Če v izkazu Narodne banke seštejemo višino deviznih rezerv izkazanih v postavki »kovinska podlaga« po predvojni pariteti (1 dinar = 1 zlati frank) in višino tečajnih diferenc deviz, ki z malimi izjemami tvorijo aktivno postavko »saldo raznih računov« v tem izkazu, tedaj dobimo približno vrednost deviznih rezerv po sedanjih paritetah. Na ta način smo v gornji primerjavi Izračunali približno stanje deviznih rezerv po izkazih od 30. VI. 1929, 31. in. 1930 in po zadnjem izkazu od 22. IX. 1930.
Od početka drugega četrtletja pret. leta so se zaradi velikega izvoza devizne rezerve naše Narodne banke stalno dvigale in so ob koncu prvega četrtletja t. 1. dosegle skoro dve milijardi Din.
Obilna denarna sredstva od lanskega uvoza pa niso prišla v gospodarski obtok in so le povzročila v gotovem pogledu nezdravo kopičenje brezobrestnih žirovnih vlog pri Narodni banki, ki so od konca junija pret. 1. do konca marca 1.1. narasla kot glavna protipostavka k povečanim deviz, rezervam za preko 800 milijonov Din. Od početka drugega četrtletja t. 1. pa opažamo obratno gibanje. Devizne rezerve so pričele nazadovati in so do 22. oktobra padle na približno eno milijardo. Istočasno pa je tudi stanje žirovnih vlog (privatnih in državnih) padlo za okrog 800 milijonov Din in je zopet doseglo kolikortoliko normalno stanje.
Ta potek gibanja deviznih rezerv ln žirovnih vlog nam kaže, da Narodna banka pri sedanji strukturi ne more trajno obdržati prekomernih deviznih rezerv, ker ni mogoče kot protipostavke za povečane devizne rezerve trajno povečati obtoka bankovcev, temveč se povečajo le žirovne vloge, ki pa imajo pri prekoračenju gotove, naši gospodarski strukturi odgovarjajoče meje tendenco, da zopet nazadujejo. Naše gospodarstvo je s plačilnimi sredstvi satu-rirano in ker je tudi stanje ostalih aktivnih postavk bilance Narodne banke (eskompt, lombard, državni dolg) precej stabilno, zato je trajno znatnejše povečanje deviznih rezerv Narodne banke le mogoče, če se ostale aktivne postavke občutneje zmanjšajo. Zmanjšanje eskomptnega in lombard-nega portfelja v interesu gospodarstva ni mogoče izvesti, zato prihaja v tem pogledu v poštev le državni dolg, katerega delno odplario pa je itak predvideno v projektu za zakonsko stabilizacijo dinarja.
Glavne postavke izkaza Narodne banke od 22. t. m. so naslednje (v milijonih Din;
v oklepajih razlike nasproti stanju od 15. t. m.): Aktiva: kovinska podlaga 281.2 (—15.4), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 828.0 (—87.1), posojila na menice 1292.9 (—3.1), lombard 245.0 (+ 0.2), državni dolg 2997.1 (—); pasiva: obtok bankovcev 5401.8 (—109.4), državne žirovne vloge 122.4 (+53.9), ostale žirovne vloge 757.9 (—40.0), razne obveznosti 165.5
(—10.2). -----
= Dalmatinske agrarne obveznice naš novi državni papir. Kakor smo že poročali, je bilo pred dnevi s posebnim zakonom likvidirano agrarno vprašanje v Dalmaciji. Lastniki zemlje, ki preide po tem zakonu v neomejeno last kmetov, ki so jo obdelovali vsaj 30 let, bodo kot odkupnino prejeli od države posebne 6% obveznice. Tako bomo dobili nov državni papir 6% tipa, kakor so nedavno izdane 6% begluške obveznice (za odkup begluške zemlje v Bosni). Za likvidacijo takozvanih >l;metskih< odnošajev v Dalmaciji bo potrebno, da država izda teh obveznie za nominalno vsoto 400—500 milijonov Din, dočim je bilo 6% begluškin obveznic izdano za okrog 150 milijonov Din. Tako bo 6% tip državnih obveznic, čim bodo dalmatinske agrarne obveznice prišle na trg, dobil v prometu z državnimi papirji kmalu večji pomen, kakor 7% tip, ki ga predstavlja 7% investicijsko posojilo, kajti investicijskega posojila je bilo leta 1920. izdano vsega za 500 milijonov Din.
= Novo občutno povišanje carine na pšenico in ječmen ▼ Nemčiji. Na podlagi sklepa nemške vlade so bile z veljavnostjo od nedelje ponovno povišane uvozne carine na žito v Nemčiji (zadnjič so bile povišane šele 28. septembra). Uvozna carina za pšenico se poviša od 18.50 na 25 mark za meterski stot, kar odgovarja v naši valuti vsoti 337 Din. V Nemčiji je torej sedaj samo carina na pšenico dvakrat večja, kakor znaša r naši državi cena najboljši pšenici. Carina na ječmen se istočasno poviša od 15 na 20 mark za met. stot (270 Din). Nemška agrarno - protekcijonistična politika je s tem dosegla tako pretirane oblike, da morajo neobhodno izzvati najostrejše protiukrepe prizadetih držav.
— Sprejem gojencev v banovlnsko mlekarsko šolo v škofji Loki. Na banovinski mlekarski šoli v škofji Loki se otvord 10. decembra L L novo šolsko leto, kl bo trajalo do 10. oktobra 1931. Sprejemni pogoji so sledeči: 1. Državljanstvo kraljevine Jugoslavije; 2. z dobrim uspehom dovršena osnovna šola in vsaj dveletna praksa v mlekarstvu. Predhodna praksa v mlekarstvu se ne zahteva ob absolventov kmetijskih šol z dveletno učno dobo ali učencev enoletne kmetijske šole z enoletno prakso, vendar pa imajo od teh prednost pri sprejemanju oni učeaiei, ki izkažejo še prakso v mlekarstvu; 3. starost nad 17 let ln ne preko 2-5 let; 4. moralna neoporečnost; 5. pri mladostnih prosilcih dovoljenje staršev ali njih namestnikov za obiskovanje šole; 6. popolna fizična vsposoblje-nost za mlekarsko stroko in dokaz, da prosilec ne boleha na tuberkulozi ali kateri drugI prenosljlv! bolezni. Na zavodu uživajo učenci poleg strokovnega pouka tudi vso oskrbo, šolnina znaša za vse šolsko leto 1000 Din, vzdrževal® in a pa 6 500 Din. Obiskovalci zavoda iz dravske banovine so šolnine prosti. Lntereseuti, ki želijo obiskovati zavod v prihodnjem šoiskerm letu, naj vložijo najkasneje do 1. decembra lastnoročno napisane prošnje za sprejem pri ravnateljstvu bainovlnske mlekarske šole v škofji Loki. Pravilno kclkovanim prošnjam je priložiti te-!e dokumente: 1 Domovnieo; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. spričevalo o praksi; 4. rojstni list; 5. nravstveno spričevalo; 6. dovoljenje staršev odnosno njih namestnikov za obiskovanje mlekarske šole (samo mladoletni prosilci); 7. zdravniško spričevalo s posebno izjavo zdravnika, da prosilec ne boleha na tuberkulozi ali kateri drugi infekcijoznl bolezn'": S. izjavo o plačevanju določenih prispevkov za pouk in vzdrževanje z overovljenim lastnoročnim podpisom plačnika; 9. ^pričevalo o ubošt/vu, vldirano od pristojne davčne uprave. (To spričevalo prilože samo po zakonu o taksah ubožnl učenci). Na zavodu je za prosilce lz dravske bamovine 5 brezplačnih mest in 5 mest za polovično plačevanje vzdrževalo line. Prosilci iz drugih banovin nimajo pravice do teh olajšav, marveč se vzdržujejo na zavodu ali sami, ali pa so štipendisti oblasti odnosno katerih drugih korporacij. Vsa podrobnejša jvojasnila daje ■prosilcem na željo uprava banovinske mlekarske šole v škofji Loki
*= češkoslovaški hmeljski sindikat priiel delovati. Te dni se je konstituiral češkoslovaški hmeljski sindikat, ki bo 8 finančno pomočjo države pričel s svojo nakupovaiuo akcijo. Izdal je proglas na hmeljarje, v katerem opozarja, da njegova akcija nima namena umetno dvigniti cene in ni naperjena proti trgovini, temveč hoče le omiliii prodajno krizo. Današnje cene so zaradi nad-produkcije znatno pod produkcijskimi stroški in je radikalno skrčenje nasadov edina rešite*, ki more za bodoči razvoj hmeljarstva prinesti zboljšanje.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. novembra pom-dbe glede dobave 50 kg zakovic za pločevino .n 100 kg vijakov z maticami; do 12. uovem-bra pa glede dobave 50 kg laka in 500 kg prašnega olja. Direkcija državnega rudnika Zabukovea pri Celju sprejema do 6. novembra ponudbe glede dob:ive 275 kub. m mehkega jamskega lesa. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 10. novembra ponudbe glede dobave raznega električnega materijala. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 12. novembra ponudbe glede dobave 2000 kg pocinkane pločevine in 1500 kg žebljev; do 19. novembra pa glede dobave 2000 kg preje. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 13. novembra ponudbe gleda dobave orodja za mizarske delavnice.
27. oktobra.
Na ljubljanski borzi je bil danes df-vizni promet prilično velik, zlasti v devizah Praga, Curih in Dunaj. Deviza Ne*vyork se ie zopet nekoliko okrepila, in sicer od 56.32 na 5(3.355, deviza Trst pa od 295.25 na 295.35. Tečaji ostjMih deviz pa so nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda se je danes za malenkost okrepila. Za aranžma se je trgovala po 431 — 431.5 (v petek 429.5), za december pa je notirala brez prometa 430.5 — 431.5. Več prometa je bilo v Blairovem posojilu, in sicer v 8% po 92 in v 7% po 82 — 83. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Ljubljanski kreditni po 122, v Unionbanki po 191. v Ze-raaljski po 130, v Jugobanki po 79 — 79.3 in v Poljodelski po 56. Od industrijskih papirjev se je Trboveljska trgovala pri nekoliko čvrstejših tečajih od o?0 — 373. Gut-mann se je zopet dvignil na 140 zaklj^ Dra-ra pa se je trgovala po 235.
Devize in valnto.
Ljubljana. Amsterdam 22.736, Berlin 13.46. — Bruselj 7.8717. — Budimpešta 9.865 — 9.895 (9.8S). — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 794.68 — 797.69 (794.68). — Lond'on 273.96 — 274.7A (274.36). — Newyork 56.355. — Pariz 220.57 — 222.57 (221.57). — Praga 166.96 — 167.75 (167.35). — Trst 294.35 — 296.23 (295.35).
Zagreb. Amsterdam 22.705 — 22.765, Dunaj 794.68 — 797.68. Berlin 13.445 — 13.475, Bruselj 787.17, Budimpešta 987 — 990, London 273.96 — 274 76. Milan 294 425 do 296.425, Ne\vvork ček 56.2.55 — 56.455. Pariz 220.57 — 222.57. Praga 166.95 — 167.75, Curih 1094.4 — 1097.4.
Curih. Zagreb 9.128, Pariz 20.21, London 25.035, Newvork 515.20. Bruselj 71.825. Milan 26.97, Madrid 56. Amsterdam 2OT.525, Berlin 122.79, Dunaj 72.64. Sofija 3.73, Praga 15.285, Varšava 57.7, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.05625.
Efekti.
Ljubljana. S% Blair 93 bL, 7% Blair 83
bi.. Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 122 den.. Praštediona 925 den.. Kreditni zavod 170—180. Vevče 124 den.. Ruše 280—300.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 431 — 432, kasa 43i — 431.5. za december 430.5 — 431.5. investicijsko 83 do 88. agrarne 54 blago, 8% Blair 91.05 do 92, 7% Blair 81.5 — 82.G25, 1% Drž. hipot. banka 81 — 81.5, 6% begluške 71 — 73; bančne vrednote: Praštediona 9">5 — 930, Union 191 — 192, Jugo 79.5 — 80. Ljubljanska kreditna 122 — 123. Srpska 1S8 — 189, Zemaljska 129 — 130, Narodna 8000 do 8100, Pol jo 56 — 56.5; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 — 35, Našička lioo den., Gutmann 137 — 140, Slavek? 52 den., Slavonija 200 _ 205. Drava 230 — 228, feeče-rana 298 — 300, Brod vagon 90 — S5. Vevč« 124 den., Isis 40 — 46. Dubrovačka 367 do 400. Jadranska 560 — 610. Trbovlje 3-73—374.
Beograd. Vojna škoda 448 5 zaklj„ zs december 455 — 456 zakli.. investicijsko 87 do 88, 7% Blair 86.75 den..'8% Riiir 98 — 9R.5, 7% Drž. hipotekama banka 83 zakij., Narodna 8000 den.
Blagovna tržišča
LES
-f Ljubljanska borza (27. t m.) Tenderat
za les mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni bukovih drv. Povpraševanje je za 3—4 vagone desk (smreka, jelka, 19 mm in nekaj 24 mm, media 26—27 cm. lahko konične, L II.). Nudi se okrog 210 — 220 kub. m bf»-rovih brzojavnih drogov (8—12 m dolž^ debelina na vrhu 11—16 cm).
ŽITO
-f Ljubljanska borza (27. t m.) Tendenca
za žito neenakomerna. Zaključkov ni bilo. Nudi se fco slovenska postaja, po mlev-ski tarifi in pri plačilu v 30 dneh): pšenica: baška. 80 81 kg po 215—217.50, 79/80 kg po 205-207.50, 78/79 kg po 190 —192.50; rž: baška, 72 kg po 157.50—160;
ječmen: baški, ozimni. 66 67 kg po 170_
172.50; koruza: baška stara po 162.50—165, okrogla za mletev po 185—187.50. nova umetno sušena po 150—152.50 pri navadni voznini po 155—157.50), nova času primerno suha po 127.50—130; moka: »Oc po 350 -355.
-)- Novofadaka blagovna borza (27. t m.) Tendenca mirna. Promet: 27 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa. 28 vag. koruze, 3 vag. moke in 6 vagonov otrobov. Pšenica: baška 79/SO kg 140—145; baška. Tisa. šiep 79/80 kg 150—152 5; gornjebaška. 79 «0 kg 152.5 _ 155; banaška. Tisa. šlep. 79 80 k2 145 — 147.5; gornjebanaška, 79 8ft 1475 do 150; sremska. slavonska. 78 kg 132.5 — 135 Oves: baški in sreinski 132.5—135 Jermen: baški in sremski. 63 64 kg 107.50—112. K<v-runa: baška in sremska 105—107.50; banaška 100—102.50; nova baška in sremsk* 70 —72.50; za december - januar 77.50—80: za marc - april - maj 95—97 50; banaška za december - januar 72.50—75; sremska umetno sušena 90—92.50; ladia Dunav 8750— 92.50 Moka: baška »0g< in >0gg< 260 -270; >2< 230—240; »o< 200—210; >6' 160 -170; »7< 110-115; »8< 77.50—82.50. Otrobi; baški in sremski 62.50—67.50. Fižol; baški m sremski 275—285.
-f Bitdimpeštanska terminska bona f27. t. m.) Tendenca slabša, za koruzo prijazna; oromet majhen. Pšenica: za marc 15.95 do 15.96 (obračunski tečaj 16), za maj 16.20 do 16.21 (16.20); rž: za marc 9.08 — 9.09 (9.10); koruza: za maj 12.43 — 12.4t (12.44), tranzitna za maj 10 45 — 10.58
ŠPORT
Dekadenca slovenskega
V 12 obrabna
nogometa
V sobotnem »Jutru« se je oglasil še ho-mo novus o našem športnem življenju g. Miloš Sevnik. On trdi v svojem članku, da leži krivda dekadence našega — recte slovenskega — nogometa v sistemu prv. tekmo vania in ne v razmerju, ki vlada med vodilnima kluboma v Ljubljani. Ni moj namen zagovarjati, odnosno braniti tezo g-dr. Buljeviča, ker bo to storil sam, če bo smatral za potrebno. Omenim le, da je g-doktor tekom petih let, odkar deluje v liublianskem športnem pokretu, dognal, aa gre veliko energije v obeh vodilnih klubin zgubo za medsebojne izpade, napade, dela itd. Ce bi se ta energija uporabila v idealne športne svrhe tedaj se ne bi oripetilo. da bi naši klub! zapuščali v odločilnih tekmah z zunanjimi klubi poraženi igrišča z grozansKo maso golov. Tudi bi se lahko ta energij a^Porabd. za športni podvig pri ostalih naših klubih. Tako pa je .zgubljena v gornje neplodne svrhe. Tn da se v takih bojih šib-K brani je človeško. Ce je spreten m ce mu stoje ob strani gotova moralna oporišča se obdrži, sicer pa pade šibkejši na najnižji nivo ali konkretno: klub igra podrejeno vlogo. Oa to odgovarja resnici, nam priča zgovorno zgodovina našega nogometa, odnosno športnih društev. Slučaj Sparte. Slovana, Svobode, Atletikov so jasni dokazi te trditve. Bilo je potrebno ogromnega dela in materijalne žrtve pri poslednjih dveh, da sta svoj položaj ponovno zboljšala. V tem medsebojnem boju pa je šlo za to, da se šibkejši odrine in da ostane močnejšemu prosta pot. O tem .o si na iasnem tudi izvenljubljanski sport-krogi, o tem si je na čistem^ tudi naša tortna publika Le toliko v tej zadevi, ki opiram na zgodovinska dejstva. Kar se pa samega sistema tiče, si upam očitati g. M. Sevniku, da mu ni znan niti n odstotek zgodovinskih potekov. Ako bi Sevnik prebrskal za nekoliko let nazaj poročila občnih zborov najvišje športne •logometne instance v Sloveniji, sedaj v Dravski banovini, bi opazil, da je naš nogomet prebrodil vse ono, kar g. Sevnik predlaga. Eto: že 1. 1924-25 so igrali za prvenstvo LNP v I. enotnem razr.: SK Ilirija, SK Primorje. SK Jadran, SK Hermes. I. SSK Maribor, SK Rapid in SK Celje. Sistem se ni izkazal kot rešilen za naš nogomet Khibi so sami predlagali in sklenili, da se tak sistem ukine in ostane pri današnjem. Klubi niso profitirali v tehničnem znanju, še manj pa v gmotnem. Poleg njih so tudi ostali klubi v Mariboru in v Ljubljani gmotno trpeli, ker niso imeli možnosti do vira dohodkov. Tako pa n. pr. imajo dan°s mariborski klubi lepe dohodke iz prv. tekem (z izjemo mariborske Svobode. kar gre na rovaš njene slabe firme, ki se pa v zadnjem času vidno boljša), pa tud; vsi ljubljanski k'ubi participirajo na inkasu prv tekem, ki bi v slučaju zopetne uvedbe sistema, kakršnega predlaga gosp. Sevnik, odpadel.
Sisfem. ki ga g. Sevnik predlaga, je LNP že davno izvedel. Obnesel se ni V škodo je bil ogromni večini klubov v Liubljani. Mariboru in v Celju in to v vsakem pogledu.
Nadalje: Baš to sem imel 1. 1927. pred očmi na redni glavni skupščini LNP, ki se je vršila v restavraciji na glavnem kolodvoru. kar želi g. Sevnik, da bi se namreč dvignilo zanimanje za prv. nogometno tekmovanje in s tem sporedno tudi znanje naših klubov. Da se to doseže, sem smatral za potrebno zmanjšati število prvorazrednih in drugorazrednih in sicer tako, da bi ostali v I. A razredu v Ljubljani 3—4 klubi isto število v I. B in II. razredu s predpostavko. da se finančno vprašanje reši sporazumno med ljubljanskimi klubi, da ti ne bi bili zaradi tega oškodovani. Predlagal sem konkretno tudi višino odstotkov razdelitve čistega preostanka dohodkov od prvorazrednih tekem. Toda proti temu je odločno bil gospod iz tabora g. Sevnika, a pridno mu je sekundiral g. K. I., ki je danes sport-rv poročevalec nekega ljubljanskega dnev-nlka in pobija javno, kar je svojčas zagovarjal. (Tempora muntantur et nos...!) ot dokaz temu na razpolago priče in zapisnik!
Potem pa: Ali je g. Sevniku znano, da ne more LNP med sezono spreminjati prv. sistema? Sploh pa LNP ni kompetenten do takih sprememb, temveč edino-le glavna skupščina LNP, kjer mora priti do izraza le volja klubov. Leti in samo ti lahko odločajo o rešitvi takega vprašanja. Zatorej je smatrati apel g. Sevnika, ki ga je adresi-ra! na g. dr. Buljeviča, da naj vpliva pri »svojih« v LNP. za zelo deplasiran, ki zmore nepoučene zavesti tudi v zmoto. Preden se kaj takega javno napiše, je potrebno vsaj prebrati obstoječa veljavna pravila in pravilnike JNS!
Čudno je tudi, da se oglašajo »nekateri« za spremembo sistema prv. tekmovanja sedaj po porazu kluba, ki bi moral v prvi vrsti pokazati, kako se mora možato prenesti poraz enako kot zmaga. Tako nasto-janje ne bo privedlo do profita v našem nogometnem športu, kvečjemu obratno. Po mojem mnenju (in to mnenje delijo z menoj mnogi in mnogi) je potrebno pri nas zdraviti bolečine, ki jih čuti večina moštev. ko stopajo na igrišče. Doseči moramo da bodo naša moštva občutila, da jih ščiti na igrišču absolutno objektiven vodja tekme, ne pa obratno. Toda tega se ne bo dalo doseči pri nogometaših z uporabo kazenskih določb niti z vljudnimi apeli. Sila, ki bi se v tem pogledu uporabila pri igralcih, pa makar da bi bila sankcijonirana s paragrafi kaz. pravilnika JNS, bo rodila le še večji odpor in zlo. Moramo si biti na jasnem: ali smatramo šport, kamor spada tudi nogomet, za sredstvo, ki naj vzgaja ka-rakterie in krepi poleg telesa tudi duh. ali pa za pokret. ki naj bo le monopol nekaterih. V ten oziru bi bilo po dejanskem stanju absolutno umestno, če bi g. Sevnik
usmeril svoj apel na gospode te svojega
tabora, ki imajo odločilno besedo v sodniškem kadru.
Konkluzija: Naš mogomet, naš šport bomo le tedaj duhovno in tehnično dvignil, če se bomo zavedali vsaj glavnih športnih principov in če bomo po teh usmerili naše delovanje. Šport ne sme biti monopol le nekaterih, temveč sredstvo vseh, pa tudi najbudnejših za duhovno in fizično utrjevanje.
H koncu še: G. Sevnik, bodite prepričani da bo vsak objektiven športnik vedno za predlog, ki bo šel za tem, da se naš šport po gornjih principih ojači in kvalitativno dvigne. Za predlog pa, ki bi koristil le dvema, trem klubom ali konkretno 100—1.50 aktivnim nogometašem teh klubov, a oškodoval deset in deset ostalih klubov s 500 in več nogometaši, ne bo lahko najti oslo-na nikjer, najmanj pa v današnjem sistemu prv. tekmovanja.	Kuret Mart}.
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija).
četrtek ob 20. v dvorani hotela Miklič se* stanek članstva. Dnevni red: 1.) volitev lahkoatletskega odbora, 2.) zimski treningi in nastopi, 3.) referat o Balkanski olimpi* jadi. 4.) eventualije. Vabljeni so vsi aktiv« ni člani.
Lahkoatletsko prvenstvo srednjih šol se
vrši v soboto in nedeljo, 1. in 2. novembra ob 10. dopoldne na igrišču Primorja, Dunajska cesta. Prijavnina znižana na Din 1 za toč« ko in osebo. ASK Primorje.
SK Jadran. Danes važen sestanek prired. odbora v klubovi sobi pri Mraku točno ob 20.
Vsem športnim organizacijam. Op oz ar*
iamo, da je treba vse dopise za ZSK Her* mes nasloviti na tajnika in blagajnika klu* ba g. Miho Bariča, Ljubljana 7. Kamniška ulica 20.
ŽSK Hermes. Seja upravnega odbora bo
v sredo ob 20. pri Stepicu. Pridite vsi.
SK Ilirija (table«tenis). Danes ob 17. nadaljevanje internega turnirja. Ob 17. mo* rajo biti »pri Levu«: Griinfeld Franjo, Lo* kovšek Mirko, Treo, Šivic. Paver, Berhley, Peče, Griinfeld Janez: ob 19 pa Gosak. Dečman. Lowe. Gin?on, Lokovšek Ivan, Je* rančič. Banko. Adamič. Murav, Lukič. Lahajnar.
Šport v Hrastniku. V nedeljo je igral SK Jadran iz Ljubljane s SK Hrastnik na no* vozgrajenem igrišču. — Igro je oviral te* ren novega igrišča, ki je bil zaradi nepre* stanih nalivov prejšnjih dni razmehčan SK Hrastnik ima prav dobre moči, manjka jim samo frpTvno Tsrtr^nn 150 c^mo sfa.reiši
ruttnirani igralci. Igra se je končala v mwu ku s 3:1.
SK Tržič : reprezentanca Škofja Loka 2:1 (2:0). V nedeljo je SK Tržič slavil zopet po« membno zmago/ Enajstorica je nastopila proti močni reprezentanci Škofje Loke in jo zasluženo odpravila z 2:1 (2:0). Igra je bila obojestransko živahna in zelo napeta. S tehnične strani so bili gostje nekoliko boljši, dočim so se domačini odlikovali z članom in požrtvovalnostjo. Tekmo je so* dil obojestransko zadovoljivo g. Kamenik. — Preteklo nedeljo so moštvu Šparte pod* legli domačini z 1:3 in ne obratno, kakor je bilo pomotoma objavljeno v novicah iz Tržiča. Pripomniti moramo, da je bilo mo* štvo Šparte ojačeno z igrači prvovrstnih ljubljanskih klubov.
Priprave za oHmpijacfo
Zadnji komunike ameriškega olimpijske« ga odbora prinaša zanimive podrobnosti o organizaciji prihodnje olimpijade. ki se bo kakor znano, vršila od 30. julija do 14. av* gusta v Los Angelesu na kalifornij-ki oba* li. Zimska olimpijada (III.) je določena za dneve od 4. do 13. februarja istega leta v okolici jezera Placida (Lake Plač do), ki leži v adirondaških gorah, 12 ur vožnje oo Newyorka Olimpijada je prav za prav §e zelo daleč, vendar pa se že po teh zgodnjih pripravah lahko sodi, da jo bo Amerika pripravila dovršeno, kakor morda še ni bi' la nobena. Nacionalni olimpijski odbori imajo tako dovolj časa, da 'irede vse po« trebno za udeležbo svojih športnikov.
Na programu prihodnje olimpijace bo« do naslednje športne panoge: lahka atfe> tika. telovadba, boks, rokoborba. sabljanje, plavanje, veslanje, jahanje, kolesarstvo, dviganje uteži jadranje waterpoio in ho* ckey. Tenisa niso sprejeli ker se itak vsa* ko leto odigravajo svetovne tekme za Da> visov pokal. Udeležba nogometašev je še sporna, ker se stališče Fife in olimpijske* ga odbora glede povračila izgubljenih do* hodkov za igralce ne ujemata. Dame bo* do tekmovale v lahki atletiki, olavanju. sabjanju. umetnem drsanju in telovadbi.
Za ureditev zimskega stadiona ob jezeru Placidu je votirala newyorška država 12.500 dolarjev in imenovala posebno ko* misijo, ki pomaga prirediteljem. Stadion za tekme v hockeyu na ledu in drsanju Je zgrajen pod terensko črto. zaradi česar je bilo treba odstraniti 80.000 kubičnih yar dov zemlje. Dela so že tako napredovala, da bo stadion že prihodnje leto uporaben i do sedaj so izdelane že skoraj tri četrtine. O pripravah za zimsko olimpijado se je zelo pohvalno izrazil predsednik medna« rodnega olimpijskega odbora grof de Bal!* let, ki si jih je ogledal osebno. Posebno mu je ugajala skakalnica za smuške skoke in proga za bob. Izvrstna je bila tudi mi«
' *	jtVT"*- V-
Objava.
Nedavno visoko zvišanje carinskih postavk v Združenih državah nam Je onemogočilo dobavo v New York velike naročbe, ki smo jih dobili za ameriški trg.
Naša tvrdka je v vsem svetu znana po svoji trgovski korektnosti to brez-konkurenčni kakovosti svojih proizvodov.
Zato gleda z upravičenim ponosom v zaupanje, ki si ga je pridobila med športnimi prvaki in neštevilno množico ljudi vseh poklicev in vseh dežel.
Ker nam je nemogoče pustiti tako velik kapital na mrtvi točki, smo sklenili ponuditi Vam, prijatelji v Jugoslaviji, zalogo 5000 časomerov - brzinomerov NOBILITAS. Radi Vam priznamo, da smo se odločili baš za Vas iz globokih simpatij in občudovanja do Vas.
ČAS O JU K R BRZINOIVIER
^OBILITI^
i
je debelo pozlačen na poseben način, ki je skrivnost naše tvrdke (jako trpežen je in brezhiben.) in ki ga ne smete zamenjati z navadnim doublčjem ali pozla-titvijo; opremljen je z elegantno usnjato zapestnico: skratka, ta časomer-brzino-mer je ena najelegantnejših zapestnih ur, kar jih je na trgu.
Zaradi njegove dovršenosti in preciznosti so se odločili zanj to si ga nabavili najodličnejši športni prvaki vsega sveta, med njimi: M3CHARD, svetovni kolesarski prvak na dirkališču; BINDA, svetovni kolesarski prvak na cesti; BENOIST to VARZI, avtomobilska šampijona; belgijski prvak DEGRAEWE; madžarski nogometni šampijon HIRZER in vsi boljši in znamenitejši trenerji in igrači, kakor nogometaši, veslači, boksarji, rokoborci, mečevalci, tenisarji, atleti, plavači, avtomobilisti, motociklisti, drugi pa zaradi svojega poklica: inženjer ji, zdravniki, arhitekti itd., ki so nam iz lastnega nagiba poslali pisma, polna hvale in navdušenja za časomer-brzinomer NOBILITAS.
Ponujamo Vam isti časomer-brzinomer, ki ga rabijo vsi šampijoni vseh športov, z vsemi garancijami, prosto vsake poštnine, dostavljeno na dom v vsej Jugoslaviji, za 150.— dinarjev, obenem Vas prosimo, da ga izvolite primerjati s kronometri, ki jih konkurenca prodaja po 1000, da, celo do 1500 dinarjev; kajti ravno s primerjavo se boste prepričali o pravi irrednosti naše izredne in nesebične ponudbe.
še enkrat poudarimo: edini nagib te naše ponudbe je ta, da smo prisiljeni dajati v čisto izgubo, samo zato, da vsaj deloma pridemo do denarja, ki zdaj mrtev leži v skladiščih.
Da preprečimo vse špekulacije, izjavljamo, da prodamo samo po eno vsakomur, to pa zato, da bo moglo 5000 ljudi izrabiti to izredno priliko.
VSAKEMU CASOMERU - BRZINOMERU »NOBILIT A S« JE PRILOŽENO JAMSTVENO PISMO, TAKO ZA REDNO FUNKCIJONIRANJE, KAKOR ZA POZLATITEV IN BREZHIBNOST FABRIKATA.
DA VAM DAMO ŠE VEČJE JAMSTVO, PRODAJAMO TA KRONOMETER IZKLJUČNO IN DIREKTNO SAMO MI; ROK PRODAJE JE OMEJEN IN VELJAJO BREZPOGOJNO SAMO NAROČILA, KI NIMAJO POZNEJŠEGA DATUMA OD 15. NOVEMBRA; VSA POZNEJŠA NAROČILA ZAVRNEMO.
Našo uro, ki je časomer in brzinomer obenem, pošiljamo v Jugoslaviji franko, prosto vsake poštnine; naročilo izvršimo še tisti dan, ko prejmemo vsoto 150.— dinarjev, ki nam jo pošljete po mednarodni poštni nakaznici (dobite jo na vseh poštnih uradih), po čeku ali pa kar v bankovcih na naš naslov:.
Švicarska tovarna ur ia časomerov »NOBILITAS"
(Fabrique Suisse de Montres et Chronometres) Brissago (Suisse, Švica)
Te objave ne bomo ponovilL
Prosimo, da napišete jako čitljivo svoje ime ta naslov ta da nam po možnosti pišete francoski ali pa nemški.
sel, da 90 prireditelji zgradili zimski sta« dkm v umetni nižini, ker bo s tem zava« rovan pred preostrim vremenom.
Velik del narodnosti, ki je bil zastopan na berlinskem kongresu mednarodnega olimpijskega odbora, je obljubil, da bo poslal na prihodnjo olimpijado več udefe« žencev kot dosedaj. Prireditveni odbor je predložil kongresu poročilo o stroških, po katerem bodo znašali stroški za vsakega atleta, ki bo potoval v Los Angeles — za bivanje, prehrano in avtobus v Los Ange* lesu za 30 dni ter povratek v Evropo — okroglo 400 dolarjev (22.000 Din). Ta zne» sek je zato tako nizek, ker bo prevoz čez morje na ameriških parnikih za 40 odst. cenejši in so določeni stroški za enodnev« no bivanje in življenje v Los Angelesu na dva dolarja. Zanimivo je, da bodo za to olimpijado stroški mnogo nižji za udele* žence iz Kitajske, Japonske, Nove Zelan* dije in Azije, ki so bili dosedaj zaradi pre» velike oddaljenosti in ogromnih stroškov skoraj izolirani. Za prebivanje in prežtv* ljanie udeležencev bo prireditveni odbor zgradil posebno olimpijsko mesto, ki »<. nudilo atletom vse ugodnosti.
pro-nam
uro
SOKOL
Sokolsko društvo Medlja-Izlake ustanovljeno
Uprava sokolske župe Celje je na seji 3. t. m. sprejela soktlsko društvo Medi« ja—Izlake v župno zvezo in imenovala društveno upravo. Slovesnemu otvoritve« nemu zboru, ki se je vršil v začasni telo« vadnici novega društva, se je odzvalo mnogobrojno članstvo zagorskega Sokola s podstarosto celjske župe in starešino zag. Sokola br. Poljšakom na čelu; v ime« nu kraljeve vlade je prihitel vladni svet« nik, sreski glavar dr. Podboj, antimooski rudnik Medija—Izlake je zastopal obrato« vodja inž. g. Zupančič, v dokaj prostorni, okrašeni telovadnici se je zbral svet po« bornikov sokolske ideje.
Br. Poljšak je otvoril zbor s trikratnim »Zdravo« Nj. Vel. kralju in prestolona* sledniku. Pozdravil je vse navzoče in ugo« tovil, da je župa s svojim imenovanjem društvene uprave Sokola Medija—Izlake istemu postavila pravni temelj. Za raz* mere lepo število članov (61) tega društva mu daje zagotovilo čim večjega razmaha. V slogi je moč, v delovanju za sokolsko idejo po Tvrševih načelih in predpostavi kah najvišjega sokolskega pokrovitelja. Prinaša še posebej pozdrave staroste celjs ske župe br. Smrtnika. Za tem prečita imenik 23 članov društvene uprave. Za starešino je postavljen br. Franc Bleiweis. posestnik in trgovec iz Izlak, br. Bregar Ivo je podstarešina, br. Jereb Rado načel nik, s. Mara Samsova, učiteljica — načel niča in šol. upr. br. Kavčič Ivan — pro-svetar.
Novi starešina je v svojem govoru po« udaril namen novo ustanovljenega dru* štva, klical k strnjenemu delu in jih pro* sil za bratsko podporo v njegovem pri« zadevanju kot starešina. Za njim je vlad* ni svetnik dr. Podboj pozdravil in česti* tal novemu odboru v imenu kraljevske vlade. To zbrano jedro sokolske misli da* je nado, da se bo sokolska ideja v tej do* lini mogočno razširila v korist kraja in države. Ko je br. Šulin prečital pravila sokolskega društva, se je določila letna članarina in je zagotovil br. Poljšak mla* demu društvu čim izdatnejšo podporo z orodjem in po potrebi z vaditelji, ki bodo v začetku nadzorovali telovadbo, dokler ne bo vzgojen kvalificirani prednjački na* raščaj.
Z zadovoljstvom so se razšli gostje* bratje in sestre z obljubo najtesnejšega sodelovanja obeh dolinskih društev. Mia« demu društvu želimo mnogo procvita. Te« lrrvadnico ima — odstopila mu ga je v lokalu termalnega kopališča kopališčna uprava, postavili bodo oder istotam: tako bo združeno koristno s prijetnim — saj bodo telovadci imeli na razpolago bazen, ki jim ga bo uprava no telovadbi gotovo rada stavila na razpolago.
Sokolsko društvo v Krškem je 4. t. m.
uprizorilo pravljično igro »Trnjulčico«. Poudariti je treba, da so bile vse uloge za* sedene po naraščajnicah in deci, naštudi* rane in podane pa tako dobro, da si imel vtis, da imaš pred seboj izvežfeano in ruti« nirano igralsko družino. Prizori so se vr« stili gladko, tekoče in brez monotonosti, ki se kaj rada pojav' pri mladoletnih igralcih. Naslovno vlogo Trnjulčice je odlično po* dala Majda Rajer, kot prava pravljična kraljica. Ni čuda, da je očarala zalega, hrabrega kraljeviča, ki nam ga je tempe« ramentno podala Neva Erženova Obe sta tudi prav lepo zapeli in želi priznanje ob* binstva. Kralja nam je predstavila Dana Obidova z vso potrebno dostojanstveno* stjo in umerienostjo v govoru in kretnjah. JLe*temu je bila enakovredna družica Fanči Vaničeva kot kraljica. Lepi in dobri sta bili rojenici Milena Tumova in Slavka Je* rasova. Morana Mire Vidrihove pa je na* ravnost dihala zlokobnost in nesrečo. Po* stavna in krepka vojaka, ki sta znala okretno sukati orožje in strumno korakati, sta bili Lidija Hafnerjeva in Luda Zagrjaž« s.ka, srčkan pa ž, pa odločen poveljnik mala Majda Pfeiferjeva. Strahopetnega in čuta* rici vdanega Petra, slugo pogumnega kra* ljeviča. pa je predvedla jako dobro v igri in petju Marica Drnovškova. Kdo bi se ne smejal od vsega dobrega zalitemu in obla« stnemu dvornemu kuharju Potičarju Vani* čeve Marice! Težko ulogo samotarja Ha* bakuka — starostno ulogo! — pa nam je podala naravnost izborno Anica Dimniko* va. Za devetletno dekletce ni malenkost poglobiti se v ulogo starca, ki preživlja svoje zadnje dni. Venec večera pa si je vsekakor odnesla trojica Zivka Obi* dova Poldi Škodova in Gema Haf« nerjeva. Zlasti Podi Skoda je občin* stvo zadivila. Temperamentno in s priroje* no odersko rutino je odpela svoj pevski part in zaplesala valček z Marjetico * Živ* ko Obidovo, ki v živahnosti ni zaostajala za njo, saj je pač Zivka. Gema Hafner je bila pravi nepridiprav in škrat, ki dela preglavice tako oblastnemu in velevažnemu možu kot je baš dvorni kuhar in vtika svoi nos. kamor ga ni treba. Dvorjani, paži, i strežaji z ljudstvom vred so s svojim na« ! stopom in sijarno opTemo pripomogli do ] čim večje zaokroženosti predstave, ki jo i je zaključil čeden balet. Ni mo<?oče oceniti j truda in dela. ki ga ie izvršil br. Levstik. •; ki je s pomočjo s. Levstikove naštudiral | to igro. Društveni salonski orkester ie i krajšal premore in spremljal pevske točke I z znano preciznostjo. Želeli bi še več takih '
lepih in dobro obiskanih predstav. Vse« sokolskim delavcem pa kličemo, naj se ne ustrašijo dela, ker uspeh ne izostane.
Za predsednika Junakov v Bolgariji je
bil na zadnjem kongresu izvoljen dosedanji predsednik dr. Vatev. Opozicija, ki je bila zelo močna, se je vzdržala glasovanja oziroma je oddala bele glasovnice, ker je njen kandidat, svoječasni predsednik Lazov, umaknil svojo kandidaturo. Razmere med oddanimi glasovi je 74:52. Za načelnika je bil izvoljen Fotinov, za načelnico pa Kole-va. Tudi kongres v Razgradu ni prinese* jasnosti v razmerju Junakov napram slovanskemu Sokolstvu vobče in našemu So-kolstvu posebej, ker se o vseh teh važnih vprašanjih sploh ni mnogo razpravljalo. Popolna izolacija bolgarskih Junakov bo trajala torej še naprej.
TONE POLJŠAK
Lfublfana. Aleksandr. c. 5-
Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov.	184
Radio
Izvleček Iz programov
Torek, 28. oktobra.
LJUBLJANA 12: Pustoslemšek:Naši stiki« Češkoslovaško. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio*orke» stra. — 18.30: Napredek tehnike. — 19: Prenos opere iz Prage. — 22: Napoved ča» sa m poročila. — 22.15: Koncert radio« orkestra.
Sreda, 29. oktobra.
LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18.30: Plošče. — 19: Ruščina. — 19.30: 0 kitajski narodni liriki. — 20: Zabavno štivo. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba.
—	22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Plošče. _ 12.45: Kon-
tert radio - kvarteta. — 17.30: Popoldanski koncert — 20: Radio - kvartet. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.45: Godba za ples. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert radio - orkestra. — 20.30: Jugoslovenski večer: pesmi in klavirske skladbe. — 21.30: Jugoslovanske narodne. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19.20: Godba na pihala — 20.45: Klavirski koncert. 22.15: Proeram iz Brna. — BRNO 19.20: Orkestralen koncert. — 20.15: Veseloigra. — 21.15: Koncert moškega zbora. — VARŠAVA 17.45: Večerni koncert — 20.30: Prenos koncerta iz K rakova. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 15.20: Koncert orkestra. — 19.25: Lahka glasba. — 20.30: Mešan program. — 22: Komorna glasba. — Plošče. — BERLIN 19.25: Lahka glasba. — 21.10: Simfoničen koncert
—	Godba za ples. — FRANKFURT 20: Pesmi Hugonda Wolfa. — 20.30: Dramski večer. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Mešan glasbeni program. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 20: Prenos programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.30; Dunajske pesmi. — 19 35: Koncertni večer.
—	Ciganska godba. _ Jazz - band. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.35: Simfoničen koncert.
Politika in družina
Nemško mestece Naumburg je do zdaj slovelo samo po svojih slaščicah. Modri sodniki pa so mu letos pripomogli do nove slave Zena nekega nemškega nacionalista je zahtevala ločitev svojega zakona in navedla za to resne vzroke. Zvečer je odhajal njen mož redno v prostore zveze Stahlhelm in se ni zmenil za vse prošnje svoje žene. >Deutschland iiber Alles!« ji je odgovarjal. >Najprej sem rodoljtib in šele potem soproge. Sodnija je dovolila ločitev. Izjavila je, da »zasluži sicer ljubezen do domovine vse priznanje, a zakonske dolžnosti morajo biti vendar na prvem mestu. Srečno družinsko življenje je temelj reda v državi«. Ta odlok je razburil vso Nemčijo. Levičarji hvalijo sodnike, a nacionalisti so jih proglasili za veleizdajalce
BITUMENOZNA
strešna lepenka
ARESIT
strešna lepenka
BITUMEN SMOLA
LESNI CEMENT KARBCJLINEUM
dobavlja	345
Jos. R. PUH, Liublfana
Gradaška nI. 22	Telefon 251S
^Vo že!?? !wtf lene kn pristopi k Vodnikovi družbi!
Zlatcrog - terpentincvc milo
varuje vaše perilo t
Iz življenja in sveta
Tudi v Ameriki huda brezposelnost
Slika nam prikazuje napad brezposelnih na mestno hišo v Clevelandu. Mestni svet je imel oddati 2000 delavskih mest, javilo pa se je petkrat toliko delavcev. Odklonjeni so v obupu napali magistrat in jih je policija komaj zadržala. V Clevelandu je tudi
mnogo naših rojakov.
Slepar prerokoval konec sveta
Iz Amerike poročajo o nenavadnem sleparstvu, ki priča, kako dovzetni so Američani za razna sleparstva, ako le količkaj diše po romantiki in mistiki Prošli teden je prišel na sodišče v Mongomervju, države Alabame, mož erednjih let, na videz pameten in resen, ter pripovedoval, kako ga je neki astrolog spravil ob vse imetje in nato izginil. Sodišče kar ni moglo verjeti ovadbi, po daljšem poizvedovanju pa se je uverilo, da je mož govoril resnico. Znani ameriški astrolog William Fogeran, čegar specialnost je prero kovanje konca sveta, je tudi za letošnji 15. oktober napovedal katastrofo, ki bo uničila svet. Na temelju starih listin in knjig je nepobitno dokazal, da bo ta dan ob zemljo zadel komet, ki bo uničil vse življenje na. našem plane tu. Treba pa je človeštvo rešiti in se poslužiti primera očaka Noeta. Ker pa konec sveta to pot ne bo prišel po povodnji, marveč po strupenih plinih, ki jih bo širil kometov rep, bi ladja ne pomagala nič, marveč je za to treba 6olidne, moderno obokane kleti. Fogeran je nabral 200 ljudi, ki jih je smatral za vredne, da uidejo splošne mu uničenju, pobral od vsakega po 500 dolarjev ter jim dal abonement na sedež v varni kleti. Umni ljudje so bili veseli, da so na tako cenen način zavarovali svoje dragoceno življenje in so ee vneto pripravljali na dan groze. Znosili so v klet vse svoje dragocenosti, držali svoje početje v največji tajnosti, da bi jih morda v poslednjem trenutku ne odrinili od kleti ljudje 8 krepkejšimi komolci. Zvečer 14. oktobra so izvoljenci napolnili klet, kjer bi morali dočakati konca sveta. Prerok se je bil nekje zakasnil, njegova čreda pa je trepetaje čakala kometa in objokovala svojega dobrotnika, ki ni prišel v zatočišče. Polagoma pa so začeli lahkoverneži le ogledovati klet in so pri tem dognali, da je s prerokom Fogeranom izginilo iz kleti tudi vse nakopičeno blago. Ta posvetni moment
jih je prebudil iz zablode, ali vsakdo se je bal sramote in bi bila stvar osta la skrita, da je ni javil mož, ki je preroku tako trdno verjel, da mu je zaupal prav vse svoje imetje Policija zdaj sledi za prevejanim sleparjem, ali pametni mož je izginil brez sledu
Usoda diadema zadnje carice
Jurij Solomon. bivši pomočnik sovjetskega finančnega komisarja, je v Berlinu izdal knjigo »Med rdečimi oblastniki«, ki je vzbudila na Zapadu splošno pozornost. Med drugim popi suje Solomon tudi usodo ruskih car skih kronskih dragocenosti, ki so bile prodane v Anglijo Solomona je leta 1920 poslala vlada v Revel, da pazi na tamošnjega sovjetskega pooblaščen ca Gukovskega, ki je bil na sumu veli kih poneverb državnega denarja. Gu kovskemu so sovjeti poslali mnogo dragocenosti, da bi jih spravil v de nar. Ta je Solomonu pripovedoval.
kako malomarno je bilo poskrbljeno
za varnost pošiljk. Bile so zavite enostavno v papir in prevezane z vrvico. Gukovski je opisoval pošiljko takole: »Razvil sem iz posameznih papirjev drago kamenje in druge dragocenosti, papir pa sem zagnal v koš. Seznama poslanih stvari ni bilo, zato nisem mogel ugotoviti, sem-li prejel pošiljko v redu ali ne. V ostalem pa med odpo-šiljalci ni bilo nikogar, ki bi bil lahko pravilno označil posamezne predmete in jim določil ceno. Ovoj sem vrgel v koš. Ko pa sem drugi dan nekaj zavijal, sem segel v koš po papir in sem v zavrženem ovitku otipal nekaj trdega Razvil sem papir še enkrat in tedaj sem odkril, da sem bil vrgel v koš briljantni diadem carice Marije Tjodorovne. Sama sreča, da zanikrni sluga še ni bil iztresel koša na smetišče.« Prodaja teh dragocenosti je bila kasneje poverjena Solomonu, ki jih je ponudil nekemu angleškemu konzorciju za 1 milijon funtov šter-lingov (270 milijonov dinarjev). Angleži so ponujali zanje le 600 000 funtov, Solomon pa je bil pripravljen popustiti le 300 000 funtov Kasneje je Litvinov prodal vse dragocenosti istim ljudem le za 300.000 funtov, t. j polovico ceneje, nego so prvotno nujali.
Neranljivi tihotapec
Dva čsl obmejna stražnika sta pretekli teden prežala na znanega tihotapca Josipa Kocha, ki je s Drucke stra ni često nosil velike količine saharina. V temni noči je pričakovani tihotapec res prišel v roke stražnikoma Ker pa je skušal zbežati, ga je eden izmed stražnikov sunil z bajonetom in mu prizadejal precejšnjo rano Ne glede na to, je Koch šel naprej in je pri prvem ovinku zopet ponovil svoj poskus, za kar ga je stražnik zopet nagradil s krepkim sunkom z bajonetom. Tihotapec pa je bil očividno neranljiv in je še tretjič poskusil ubežati, pri čemer je tudi to pot dobil sunek. Šele potem je postal Koch krotak in je šel mirno s stražnikoma. Moža sta bila deloma v skrbeh, da sta Kocha preveč zdelala, deloma pa sta se čudila, da tihotapec kljub trem globokim ranam tako bodro koraka Zagonetka se je razvozljala na stražnici. Ko so pri luči ogledovali tihotapca, so opazili, da mu iz »ran«, curlja — ne rdeča kri —, marveč neki bel prašek, v katerem so takoj spoznali tihotapljeni saharin.
za po-
Povodenj na Španskem
Reka Francoli v pokrajini Taragona je prestopila bregove in opustoSila deželo dale« na okoli. Slika nam predstavlja hišo v Taragoni, ki so jo podrle vodne mase. Pri tej priliki je tudi 20 oseb našlo smrt v mrzlem elementu.
Lažni bankir
V zelenkasti svetlobi ulične svetilj* ke se je zabliskal nož.
Rdečelasec, ki je nekaj časa sledil moškemu, ki jp, nič hudega sluteč, mir* no šel svojo pot — sledil pa mu je že od Italijanskega trga in zdaj sta pri* šla v zloglasno apaško četrt, kjer je ob gotovih urah mrgolelo žensk, pro* dajajočih ljubezen — je zdajci planil naprej, da bi ujel ubijalca, ki se je iz« nenada pojavil izza ogla in se je 2 mačjim skokom vrgel na svojo žrtev. Toda zločinec je izginil v temi... Na« padenec pa je ležal tam, težko je hro« pel in njegovo zdihovanje je pričalo, da so trenutki njegovega življenja šteti.
Rdečelasec se je nagnil nad umira« jočega.
Ni bilo prvič, da se je tako sklonil nad človekom, ki je bil nedvomno imovitejši od njega. Nu, pred tem, ki je zdaj ležal na ulici ter je bil izročen na milost in nemilost redkih mimo* idočih se je vsa njegova notranjost nekako razbrskala... In sam ne bi bil svoje žrtve nikoli ubil z namenom, da jo oropa. Preveč predstavotvorno so •au še lebdela pred očmi leta, ki jih
je preživel v ječi — ko je bil obsojen za krivično dejanje, katerega je zagre* šil nekdo drugi.
Zato je urno pogledal okrog sebe, hoteč se prepričati, je li ulica prazna in če ga nihče ne opazuje. In mirno, kakor da ima opravka s samim seboj, je odpel suknjo neznanca, kopajočega v krvi. Pretipal je njegove žepe in po* tegnil od nekod listnico, ki je bila na* bita z denarjem in listinami. Z največ« jo pozornostjo je čital dokumente, kajti njegov namen je bil prvotno ukrasti napadencu samo ime — ker ga je bilo sram lastnega imena. Kmalu je našel, kar je iskal: napadeni je imel pri sebi potni list.
Prisvojil si ga je in odvlekel umi* rajočega v neko skladovnico za drva, oddaljeno jedva par korakov od me» sta zločina Tam ga je slekel, vzel nje« govo obleko in ga oblekel v svojo. Hla* če napadenca so bile naravnost iz naj« finejšega sukna. Ko je rdečelasec dvig« nil glavo neznanca, je že čisto pola« goma hropel, dokler ni slednjič izdih« nil. Šele potem mu je oblekel svoje umazano perilo. Srajca je bila iz bom« baževine, smrdela je po potu in vinu. Ko je končal preoblačenje, je žrtev iz« tesnila roke, kakor bi hotela hijeno odriniti od sebe.
Ko je bilo vse končano, je snel rde« čelasec še čepico z glave in jo vrgel poleg trupla, ki se je bilo že skoro ohladilo.
Tako je ležal neki človek mrtev na skladovnici drv, medtem ko je drugi, ki je prej nosil jetniško obleko, v tem trenutku korakal po ulici ter se šopiril s fino suknjo, z mehkim klobukom in nabito denarnico. Prilika ga je namreč bila napravila za tatu, čeprav ni imel prvotno namena krasti in ropati.
Stopal je naglo, da je bil ves zaso» pel. Naposled je obstal pred bledo svetlobo kandelabra. Potegnil je iz že* pa ukradeno listnico, pogledal na pot* ni list in prečital svoj bodoči poklic. Dobri Bog! Usoda ga je bila napravila za bankirja! Umorjena žrtev se je zva* la Artur Lavaillac. To ime je imelo velik in jasen zvok v pariškem de* narnem svetu. Rdečelasec je slišal o njem marsikaj in mnogokaj. V listih se je lahko pogosto čitalo njegovo ime. zakaj kadarkoli je bilo govora o kak* šnem večjem posojilu aH o kakšni znatni denarni transakciji, nikoli ni minila debata brez imena Lavaillaca. Novi bankir sc ie popraskal po glavi. Naveličal se je bil svojega dotedanje* ga življenja, zato je ukradel prvemu,
Koch je imel namreč okoli života nekak oklep z vrečicami s saharinom in bajoneti stražnikov mu niso mogli do živega. Tihotapec je nosil 7.5 kg saharina, ki je 450 krat slajši od sladkor-
ja ter je imel sladkobe za 3375 kg sladkorja. V oklepu je manjkalo samo toliko, kolikor se je izcedilo iz »rant tihotapca, ki je na ta način osladil vso pot od meje do stražnice.
Zabava za nežne damske živce
V Londonu so uveli čudno športno novost. Pri popoldanskem čaju nastopata boksača, kojih boj z zanimanjem opazujejo osobito dame. Zgodi se, da kaka dama pokaže toliko razumevanja za borbo, da jo je težko pomiriti. Športniki odklanjajo ta način javnih nastopov, češ da to ni več šport.
Nemoralna biblija
Ameriško velemesto Chicago nam je znano po svojih grozovitih razbojnikih, izsiljevalcih in tihotapcih, ne vemo pa, da poleg teh zločincev živi tam tudi množica zelo pobožnih in vernih ljudi, verskih fanatikov in puritancev starega ameriškega kova. To drugo stran chicaškega prebivalstva lahko prav dobro zastopa Frank R. Chandler, ki se je osobito proslavil s tem, da je izdal o priliki svoje 90 letnice novo sv. pismo Prav za prav ne gre za novo biblijo, marveč le za staro, popravljeno v smislu Chandlerjevih moralnih pojmov Mož je osobito sv. pismo starega testamenta predelal tako temeljito, da bi ga kristjan, ki pozna sv. pismo do podrobnosti, komaj spoznal. Kakor je znano, v starem zakonu kar mrgoli opisov raznih prešuštev, ki ne delajo časti očakom in ki napravljajo sv. pismo mladini naravnost nepriporočljivo. Starejšim letnikom pa služijo posamezni deli starega zakona nekako pornografsko čtivo. Zato je Chandler popolnoma izpustil prešuštvo Tamare, nečedno dejanje njenega svaka, zločin Davidov nad svojim polkovnikom Urijem in razne načine, kako so Zidie osvojevali tuja mesta. Mož je šel celo tako daleč, da je tudi Noetovo dogodivščino z vinom in nelepe posledice njegove pijanosti predelal v duhu prohibicije. O svojem popravljenem delu pravi Chandler, da ga sedaj lahko brez skrbi da v roko svoji hčeri, pred katero je moral doslej zaklepati to sveto knjigo, da se dekle ne bi pokvarilo. Mož je imenoval svojo knjigo »Sv. pismo 20- stoletja« in jo priporoča javnosti kot prijetno čtivo. Napravil pa je to neprevidnost, da je izpuščena mesta označil z zvezdico ter s tem olajšal pohujšanje. Z njegovo knjigo v roki človek v neokrnjenem sv. pismu z lahkoto
Sme •	• ve
najcenejši
Naše double blago za suknje, površnike in zimske obleke ter damske plašče hvali vse.
Pridite tudi vil
S c h w ^ b.
ki mu je ponudil priliko, ime in — osebnost! Zdaj je le še veljalo zaigrati novo vlogo z vso virtuoznostjo.
Iz naslova je spoznal, da je pokoj* nik, čigar ime je bil privzel, stanoval Carlo, Hotel de I' Pariš. Podpisal je hrepenel po tem stanovanju! Toda če si ni hotel pokvariti bodočnosti, sc m smel približati temu kraju. Veljalo je, poiskati si novo stanovanje, pripraviti se na novo življenje. V ta namen si je moral sleči rdečelasec svojo staro ko* žo in se vživeti v novo življenje ter se prilagoditi vsem njegovim prilast* kom. Napotil se je torej proti kolod* voru. Njegov sklep je bil čisto enosta* ven: umakniti se kot bankir Artur La» vaillac za nekaj mesecev v inozem* stvo.
Ob tistem času je bilo na ulici le malo avtomobilov. Novi bankir La* vaillac ni hotel več hoditi peš. Rejena listnica v žepu ga je vspodbujala k no* vim podvigom ter mu vlivala zavest, da je imovit in srečen človek...
Naposled je srečal avto, sedel vanj in velel peljati na postajo. Ogledal si je plakate, ki so vabili potnike križem sveta in se je odločil za Monte Carlo. Potem se je odpeljal do prvega pošt* neg« urada in brzojavil svojemu vra*
najde opolzka mesta, kl Jih je hotel Chandler prav za prav ekriti in zatajiti. -
Barbarsko vojevanje kitajskih komunistov
Vojska kitajskih komunistov se je 15. t. m polastila mesta Kianfusu. K > so tolpe razbojnikov zasedle mesto, so takoj naložile trgovski zbornici visok" odkupnino. Člane trgovske zbornice so zaprli in jim dali enodnevni rok. po preteku katerega bi imeli biti ustreljeni, ako bi njihovi someščani medtem ne zbrali naložene vsote. Kljub temu da so tolpe dobile odkupnino pred potekom roka, se je zdaj poveljstvo obrnilo še na kitajsko vlado za odkupnino in grozi, da bo v na sprotnem primeru že odkupljene moŽR kratkomalo postrelilo. Komunisti tudi zelo radi segajo po misijonarjih. Do-mr,če kitajske krščanske svečenike navadno pobijejo, misijonarje, ki so tuji podaniki, pa jemljejo za talce ter ž njimi izsiljujejo denar tako od inozemskih konzulov, kakor od kitajske vlade, ki rada plača vsako vsoto za mi-sijonarjevo glavo, samo da je varna pred večnimi intervencijami tujih diplomatov. Nedavno so padli v roke komunistični druhali trije italijanski in eden francoski misijonar. Tudi pet belih in pet japonskih nun so vzeli komunisti za talce. Ubili pa so enega nemškega misijonarja, za katerega ni pravočasno prišla odkupnina in dva domača patra, ki kot kitajska državljana nimata močne zaščite tujih velesil. Razbojniki so poslali v Eianfu škofa Mignanija, nekega francoskega patra pa v Kinkiang, da se pogajata z oblastmi zavoljo odkupnine za ujete duhovnike Kakor kaže, so se kitajski razbojniki naučili od evropskih velesil ceniti življenje krščanskih duhovnikov vseh mogočih ločin in vero-izpovedanj. Do nedavna so velesile trgovale z misijonarji. Kjerkoli so Kitajci v nemirih ubili kakega misijonarja, je morala kitajska vlada plačati njegovo smrt s kako rudniško koncesijo, po kateri se je že dolgo skomi-nalo ameriškim ali evropskim afari-stom. Kitajski razbojniki so stvar sedaj obrnili — ali škodo ima tudi v tem primeru kitajska vlada.
tarju, naj mu pošlje pošto v Monte Carlo, Hotel de 1' Pariš«. Podpisal je brzojavko kot Artur Lavaillac. Vrnivši se na postajo, je doznal, da odhaja njegov vlak ob sedmih zjutraj. Kupil je prvi jutranjik in med zadnjimi vest« mi prečital beležko o svojem — umoru.
Brez oklevanja si je priznal, da člo* večanstvo ni kaj posebnega izgubilo 2 njegovo osebo. Zavrgel je bil svoje prejšnje življenje in sklenil živeti po» šteno in mirno. Saj je bil po svoji naravi poštenjak in samo prilika je na« pravila iz njega zločinca.
Vesel, da se mu je ponudila prilika spremeniti način življenja, je stisnil listnico v žepu. Pri tem ga Je sprelete* la zavest poštenja, kakršne še ni bil deležen dotlej v svojem življenju.
V Monte Carlu se mu je vratar glo* boko priklonil. Šele zdaj je spoznal, kakšna je razlika med potniki prvega in tretjega razreda, če je vrhu tega še dobro oblečen. Prav nič se ni začudil, ko je videl ves komfort v hotelskem apartmanu. Obnašal pa se je tako, ka* kor da mu je bilo vse življenje postla* no z rožicami.
Dva dneva po prihodu v Monte Car* k> je priSla poŠta, kup pisem. Agenti
W. Masterrnaimt
Kdo jo j® umoril?
Bo man
»Na rilju sva,« }e rekel Smolah-, ko
sta zavila okoli vogala in zagledala pred seboj hotel. »Gospa Kenyonova vas pričakuje v tej sobi, kar noter stopite.«
Anthony je vstopil in Sinclair je za-čul radosten vzkrik. Ko se je vračal v vežo, se je smehljal.
Prav tisti trenutek se je ustavil pred vhodom hotela avtomobil. Iz njega je skoči! moški in pritekel k detektivu. »Halo, sir Arthur! Saj sem vedel, da vas najdeva tu!« je vzkliknil Barrat in krepko stisnil Sinclairju roko. »Prav do tod sva se podila za vami. Moja žena je v avtomobilu. Kje sta Moira in George?«
»Drug za drugim!« se je zasmejal Sinclair. »Ona dva sta tamle notri. A kaj vraga pomeni to, da me Imenujete sira Arthurja?«
»Kaj mar še ne veste? Minister notranjih zadev je postavil vaše ime na seznamek plemičev. To ni napak, kaj?«
Sinclair se je zaničljivo nasmehnil. »Efoyce se bo veselil«, je bila prva njegova misel.
»Pridi, Madelina,« je rekel Barrat. »Sir Arthur Sinclair je tukaj.«
»Tak počakajte vsaj dotlej, da postanem oficijelno tako visoka živina!« je menil Sinclair. Vendar pa ni mogel utajiti, da je znal ceniti to čast. Zardel je kakor mlado dekle, ko mu je Madelina prisrčno čestitala.
»Vse smo pripravili, gospod Sinclair — oprostite, sir Arthur,« je veselo rekla Madelina. »George in Moira morata
priti k nama ln vi seveda tndi. V De-
vonshireu imava majhno hišico, oh pravi paradiž,« — in šepetaje je dostavila — »kjer bosta lahko pozabila preteklost. Prigovarjajte jima tudi vi, da prideta k nama.«
Vrata za njimi so se odprla in oba sta prišla ven. Anthonyjev obraz je bil videti miren in pokojen. Moira je vzdignila glavo in v njenih očeh se je smehljala sreča.
Molče so se pozdravili Vsi štirje prijatelji.
»Vstopite,« je velela Madelina. »Vi boste sedeli pri meni, George. Moira pa naj sedi spredaj. Sir Arthur se bo pa stisnil med naju. Najprej v London, da vzamemo najpotrebnejše stvari, in potem gremo v Devonshire solncn naproti!«
»Onadva, ki sta toliko pretrpela, sta se spogledala in sporazumela.
»Dobro,« je rekla Moira. »Ce posta-neva še kdaj srečna se bova imela vama zahvaliti.«
Sinclair je vzel Moirino roko in jo prisrčno poljubil. »Bog vam daj mir!« Njegov glas je drhtel.
»Kaj ne boste šli z nami?« je vprašala Madelina.
»Ne. Vrnil se bom v London. Moje delo je končano. Vam vsem pa želim srečno bodočnost!«
Voz se je jel premikati. Dolgo je gledal Sinclair za njim. Po tem je počasi krenil k postaji.
(Konec).
Boris Rihteršič:
Rika
Takrat se je šele zavedla, kako je osamljena. Stala je sredi ulice in ni vedela kam. Roka s pismom ji je drhtela. Ali naj ga odda ali ne?.Ali ni pod njeno častjo, da odda tako pismo po vsem tem, kar se je zgodilo?
Hotela je biti močna. Odbiti od sebe vse želje, vse upe s svoje slabotne volje. Hotela ie biti žena. ne cmeravo dekle.
In vendar je zmagalo cmeravo dekle v njej. Stopila je k nabiralniku oddala pismo.
•
Prišla je domov v svojo sobo. Neka utrujenost jo je objela. Počasi je slekla plašč in ga vrla preko stola. Tako neodločne so bile še vedno vse njene kretnje.
Na omarici je ležaio njegovo pismo, njegovo zadnje pismo Rahel vonj he-liotropa je vel iz njega, tistega helio-tropa. ki jo je opajal. kadar jo ^e objemal on — Silvin.
Kolikokrat je že prečitala to pismo! Kolikokrat ga je že hoteia raztrgati na kosce, pozabiti nanj, a vendar ga je spet vzela v roke, kakor da ie izgubila svojo voljo. Čitala je: Rika!
Vem, da trpiš, da me sovražiš. Zasluži! sem to. Vendar te prosim, da prideš še enkrat k meni Blaznost je bila takrat v moji duši. opoj Karnevala. Še danes je. Morda me še rešiš, ohraniš sebi. Pridi, čakam Te!
Silvin
Črke so ji plesale pred očmi. Brala je pismo na glas, a njeno uho je dojmilo samo besede. Ničesar ni razumela. Kaj je bilo v tem pismu? Naduta pijanost ali kes?
Roka ji je drsela preko čela, ko da preganja misli, nadležne, vsi'j;ve.
Zastrmela je v okno. So'nce je prodiralo skozi ozke špranje v zavesah ta žarki, tanki ko igle. so se igrali s prahom v sobi.
Igrali so se, kot se igra on z njo.
Da, Silvin se igra z njo. To je slutila, vedela že od takrat, od tistega plesa. ko se je vrnila opolnoči domov in prejokala vso noč.
•
Bil je Karneval. Maškerada. Domen -la se je s Silvinom na ples, oba ma-skirana kot domina.
Zvečer je prišel po njo. Vsa žarečo v radosti jo je našel v sobi. Prešerne se mu je nasmehnila in vrgla glavo nazaj, da so zavalovili njeni kodri, :n on jo je ob.iemai in poljubljal. Potem sta se peljala in v vozu ji je šepetal na uho in povedal toliko lepega. Privila se je k njemu, da jo je ogrei, kajti bilo je mrzlo. Ustnice so ji drhtele od mraza in on jih je grel s poljubi. Kako je bila takrat srečna.
Potem sta stopila v dvorano, roko v roki. Koliko parov je bilo zbranih! Vrgla sta se med nje in plesala do omame. In ko jima je bilo dovolj plesa, sta sedla in govorila.
Prišel je eden izmed Silvinovih prijateljev in jo poprosil za naslednji valček. Ni mu mogla odreči.
Dober plesalec je bil. Kar naenkrat je bilo valčka konec. Peljal jo je nazaj na prostor, a Silvina ni bilo več tam.
Ozrla se je po dvorani. Res, tudi on .ie plesal. Zdaj se je sprehaja! s svojo plesalko po dvorani.
Sprva jo je nekoliko jezilo, da je sploh plesal, a pomislila je: »Ce plešem iaz z drugimi, zakaj ne bo on?«
Le nekaj jo je zanimalo. Kdo je bila ta ženska, ki ie plesal z njo? Ni je po-
znala.
Godba je zaigrala znova. Tango, bil-vinov prijatelj jo ie poprosil še za ta ples, a ona ga je odbila, češ, da se ji ne ljubi več. Priklonil se ji je in šel.
Silvin in neznanka sta priplesala mimo nje. Rika je iskala njega z očmi in se mu smehljala, a on je ni videl, ali je ni hote! videti. Tesno ji je bilo pri srcu.
Čakala je dolgo, da pride po njo, a ga ni bilo.
Več plesalcev je že opazilo, da ona ne pleše. Drug za drugim so prihajali po njo, a vse je odslovila z izgovorom, da jo boli glava.
Polnoč.
Na oder je stopil plesovod.ia:
»Dcii s krinkami!«
Rika je vrgla krinko z obraza in pogledala po dvorani.
Kje je Silvin? Nikjer ga ni bilo. Zakaj ne pride k njej?
V grlu jo je dušilo. Ven je hotela iz te sopare, iz tega zatohlega zraka. Pograbila je svojo torbico.
Dvorana je bila polna; ljudje so se gnetli in se iskali. Ni se menila zanje. Zaletavali so se vanjo, da se je opotekala.
»Kje je Silvin?«
»"*, vestibulu ga najbrž dobite. Tam sem ga videl.«
Naslonila se je na vrata. Vsa onemogla je bila. Kolena so ji klecala. Cesa se je tako bala?
»Kje je Silvin?«
Odprla je težka vrata, ki so držala na prosto. Že je hotela stopiti ven, ko je nenadoma začula šnm svilene obleke v bližini. Tudi vonj heliotropa je začutila. Nehote se je ustavila in obrnila tja. In videla...
(Dalje prihodnjič).
CESKA INDUSTRIJALCA BANKA
Podružnica v Ljubljani, Marijin trg 5., centrala v Pragi, ČSR.
Vplačana delniška glavnica in rezervni fondi Kč 309.000.000* —
-	60 podružnic in ekspozitur.
s Izvršuje bančne posle vseh vrst in sprejema vloge na
knjižice in tekoče račune.
Telefon internrb. 2104.
Telegrami: Indnsbanka.
Usoda fimske igralke
Pozabljena in zapuščena je umrla v bolnišnici za mestne reveže v San Franciscit nekdanja filmska zvezdnica Mabel Normand. Pred. leti je slovela po vsem svetu, zaslužila nad 1 milijon dolarjev letno in največje filmske tvrdke so jo skušale zvabiti v svojo službo. A ta sijajni uspeh je imel žalosten zaključek. Zivljenska zgodba nesrečne umetnice je zelo značilna za neizprosno moralo ameriške javnosti. Leta 1922. pozimi je bil umorjen v Holly-uoodu priljubljeni režiseT William Tavlor Nihče ne ve njegovega pravega imena. Znano je samo, da je bil rojen lord. potomec zgodovinske angleške rodbine. Zapustil je domovino, spremenil ime in se po dolgih pustolovščinah zasidral v Hollywoodu. Kot izredno nadarjen m priljubljen režiser je kmalu postal bogat: imel je vilo, avtomobil in veliko imetje Tavlor je bil ljubljenec vseh igralk. Preiskava je ugotovila, da je postal žrtev ene izmed svojih prijateljic. Ustreljen je bil iz majhnega, s sreorom in biseri okrašenega damskega revolverja. Policija je osumila tri znane igralke. Izmed njih sta dokazali Marv Minters in Edna Pervyans, da sta bili usodnega večera v drugi družbi Izpuščeni sta bili iz preiskovalnega zapora, a nobena tvrdka ju ni več hotela nastaviti. Izginili sta za vselej iz Hollywooda, dasi je na pr. prva igrala vodilne vloge v Chaplinovih filmih! Še hujša usoda je zadela Normandovo, ki ji je odprl vratar umorjenega Tavlor ja hišna vrata ob 6. zvečer. Umor se je dogodil med 6. in 8. Osumljenka je prisegla, da se je ob 7. poslovila od režiserja, ki jo je spremil do avtomobila, nakar je odpotovala domov Njen šofer Grea-re je potrdil to izjavo. Sodniki so osem ur nepretrgoma skušali ujeti igralko oz. šoferja v zanko, preden so jo oprostili radi pomanjkanja dokazov. A tudi oproščena ni smela Mabel ostati pri filmu: Amerika je neizprosna! Kariera filmske zvezdnice je bila končana. Postala je naposled ljubica znanega milionarja Dvmesa. Na novo leto 1924
je ta priredil v IIollywoodu velik ples. Družba je bila zelo mešana. Ob svitanju se je prikazal v dvorani šofer Normandove Greare in v surovem tonu zahteval, naj gre takoj spat. Vinjeni Dymes je šoferja butnil po glavi s šampanjsko steklenico, Greare mu je nato prestrelil bedro z majhnim dam-skim revolverjem, lastnino svoje gospodinje. Pričel se je novi proces. Sodniki so oprostili Grearja, češ da se je samo branil. Mabel ga je odslovila. A svet jo je zdaj označil-za »popolnoma izgubljeno žensko«. Dve leti pozneje se je omožila z igralcem Lewom Co-dyjem, a zakon se je kmalu razdrl. Mabel je pričela piti in uživati kokain. Sorodniki so ji zaprli vrata. V popolnem razsulu je odšla v San Francisco in umrla stara komaj 34 let od izčrpanosti. »Ljubljenemu soprogu« Codyju je zapustila en sam dolar gotovine. Grearovo ime v njeni oporoki ni omenjeno. Policija še sedaj ne ve, kako je umrl skrivnostni Taylor in kako se je v resnici pisal
iz službenih objav
Finančna direkcija v Ljubljani razpisuje na dan 2. dec. ob 11. prvo javno ofertalno licitacijo za nabavo 30 stražarskih plaščev (bund).
Oklic dedičev neznanega bivališča. Ster» h Anton užitkar z Vrhnike, je dne 5. apr. t L umrl. Poslednja volja se ni našla. Ster* le Jakob in France z Vrhnike 16, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivata, da se v teku enega leta, to je do 15. okto« bra 1931, zglasita pri okrajnem sodišču v Ložu.
Omejeno je preklican zaradi pijančeva« nja in zapravljivosti Tesovnik France, po« sestnik v Stangrobu 33; za pomočnika mu je postavljen Surk Jože, posestnik pri Smi« klavžu.
Dražbe nepremičnin. Pri okrajnem sodi« šču v Cerknici dne 20. nov. ob 9 zemlj. knj. Begunje, vi. št. 566, 667 in 239. Cenil« na vrednost 62.000 Din. Najmanjši ponu« dek 41.335 Din. — Pri okrajnem sodišču v Ljubljani, 5. decembra ob 10. soba 15, zem. knj. Vel. Lipljene št. 293. cenilna vre« nost 5881.30 Din. Najmanjši ponudek 3920.86 Din. — Na okrajnem sodišču v
so zahtevali od njega navodil za špe> kulacije na borzah. Veliki zavoji so bili polni polnomočij, katere je treba« !o podpisati. Strojepiske so bile natip« kale cele strani števil. On pa ni imel o tem niti pojma.
Korespondenca mu je odkrila, da ima tajnika in žensko, ki jo zelo ljubi in ki mu je silno vdana. Po njenem pismu sodeč, ji je bilo v Parizu sami dolgčas. Pritiskala je za njim v Monte Carlo. Nikakor ni mogla razumeti, kaj ga je odneslo tako naglo iz Pariza. Tajnik je bil zopet v škripcih, ker ni mogel nikamor naprej brez navodil. Prosil ga je za božjo voljo, naj pride domov. Neki delničarji so zahtevali, da se jim predložijo računi, rudniška družba je ustavila izplačevanje divi« clende, delničarji so mu očitali, da jih je ogoljufal...
Da se ne bi izdal, je brzojavil tajni« ku, naj mu pošlje večjo vsoto denar« ja. Na pisma ni odgovarjal.
Tako mu je postalo življenje straš* no tesno. Jel je že razmišljati o tem, ne bi li kazalo, vrniti se v Pariz... Za A^sak slučaj si je dal poslati zadnjo fo* tografijo, da bi preštudiral svojo fizi« cgnomijo. Ure in ure je študiral obraa Arturja Lavaillaca, da bi se navzel nje« govih potez. A ni se mu posrečilo.
Tretji dan zjutraj so mu prinesli list z debelimi črkami. Čital je ime: Artur Lavaillac... In potem: velik finančni škandal... Bankir — lopov, goljuf...
List mu je padel iz roke na tla. Torej baš sedaj ko mu je manjkal samo še las do novega življenja — se je izka« zala njegova lopovščina!
Kaj sedaj, kam in kako? Kamor se je ozrl, povsod so prežala nanj vrata — ječe. Prišlo mu je na um, da ga pro» klinja na tisoče ljudi. In zaželel si je zopet svojega starega življenja, živi je« nja rdečelasca v senci...
Zastudilo se mu je to poštenje. Sel je, kupil vrv in se obesil v hotelu.
Drugi dan so listi poročali, da je pravici zadoščeno...
Vsa pleskarska in
ličarska del?
Izvršujem po najsoHdnejšlh cenah
IVA™
pleskar hi ličar	13378
LJUBLJANA. Igriška nlica štev. 10.
Krškem 20. nov. ob 9. dražba nepremičnin male zidane hiše s skednjem, 4 njivske parcele, deloma pašniki, deloma sadovnjaki in vrt. Zemlj. knj. k. o. Drnovo, vi. št. 260. Cenilna vrednost 8166.50 Din, najmanj« ši ponudek 5444.50 Din. Pri okrajnem so« dišču v Mariboru, 8. dec. ob 10. soba 27 zemlj. knj. I. k. o. Podoba, vi. št. 503, stavbna parcela št. 131, v izmeri 47 m1 ^ enim delom enonadstropne hiše. II. k. o. Podova, vi. št. 161, del stavbne parcele št. 81, v izmeri 24 m1 z enim delom eno« nastropne hiše. Cenilna vrednost I: 44.000 Din, II. 22.000 Din. —- Na okrajnem sodi« šču v Ljubljani, 12; dec. ob 10. soba 15, zemlj. knj. k. o. Tacen, vi. št. 68, k. o. Vižmarje vi. št. 230; Cenilna vrednost 99.289 Din in 24.577 Din. Najmanjši ponu« dek 83.311 Din. — Na okrajnem sodišču Šmarje pri Jelšah 13. dec. ob 9. zemlj. knj. Grlice, vi. št. 47, cenilna vrednost 61.889 Din 70« p. Najmanjši ponudek 49.226.47 Din.
Družba Gombač in Cerkvenik, agentura in komisija d. z o. z. je stopila v likvida« cijo. Upniki so pozvani, da priglase terjat« ve pri likvidatorju Gombaču Francetu v Ljubljani, Miklošičeva 34. — Enako je sto« pila v likvidacijo tvrdka IMF Depot Ko« linska voda in toaletne potrebščine d. 2 o. z. v Ljubljani. Upniki so pozvani, da takoj prijavijo svoje terjatve.
Državni rudnik v Velenju razpisuje na dan 15. dec. ob 11. nabavo kompresorje« vega agregata z električnim pogonom za izpihavanje ovojeV električnih strojev.
Potrjena je prisilna poravnava med pre« zadolžencem Jurjaševičem Matijo, trgovcem v Središču in njegovimi upniki. Preža-dolženec plača upnikom tretjega razreda 25 odst. kvoto njihovih terjatev. Porok in plačni je Kuharic Ludvik, trgovec v Or« možu.
Vpisi v zadružni register: Na novo sta se vpisali zadnigi: Kmečka hranilnica in posojilnica v Ribnem pri Bledu r. z. z n. z., zadruga ima namen pospeševati gospodarsko in naravno povzdigo svojih članov Načelstvo obstoji iz petih zadružnikov Člani načelstva so: Kumeidej Valentin. Smole France, Pangerc Miha, Toman Fran« ce in Valant Janez. — Zadružna hranilnica in posojilnica v Dolnji Lendavi, r. z. z n. 2. Namen zadruge je pospeševanje gospodar-sko in nravno povzdigo svojih članov, .čelstvo obstoji iz pet zadružnikov. Člani načelstva so: Horvat Izidor, Križani? Ni« kolaj, Kiraly Josip, Kiraly Štefan in Kot« nih Martin.
Suholžea
tn orehe
na tieheie dobite
Sospodcsrstci zvezi'
v Hjubljani
14672
Kipimo
lokomobslo 40-50 HP
Ponudbe z navedbo znamke, nabavnega leta, atmosferskega tlaka, kraja, kje se sedaj lokomobila nahaja in v katerem času bi ae lahko prevzela, je nasloviti z označbo cene franko vagon, pod značko »Premogovnik« na upravo tega lista.	14679
Pet polzkušeni
se vrši pri vsaki partiji obliža, preden ga damo v promet.
MELEM (obiiž)
L A M I C O ?
Q
»Smrt žuljem« (kurjim očesom)
odstrani kurja očesa, bradavice, otrdelo kožo. Zanesljivo delovanje brez bolečin. Ne ovira hoje. Dobi se povsod
LAJVOCO, DROGERIJA, BEOGRAD Knez Mihajlova ulica 14.
Za soboslikarska
pleskarska ln črkoslikarska dela so priporoča	325
TONE »'U6AJ
družba z o. z., Kolodvorska ulica 6.
+
Kruta usoda nam je ugrabila našega ljubljenčka
Vladka
v nežni mladosti.
Vsi, ki ste ga poznali, ohranite ga v dobrem spominu.
Krško, dne 25. okt. 1930.
Rodbina LUD. FALKNER.
14698

galoše in snežne čevlje
Dvffholesa, motorfit šivalni *troH.
otroški tn lgračnl vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franko.	6
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles tn otroSkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4.
%
TRETORN
kupuje danes vsakdo, ker je ta znamka s svojo odlično kakovostjo in elegantno fazono postala miljenec vsega sveta. Zahtevajte samo vrhnje in snežne čevlje »TRETORN«, kajti ti so najboljši.
I.
INSFRIRAJTE V ..JUTRU"
KLAVIRJI
Preden kupite KLAVIR, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih KLAVIRJEV. — Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo — Strokovnjaško popravile in čisto uglaševanje. — Najcenejša izposojevalnica.	297
Warbinek. Ljubljana,
Gregorčičeva štev. 5. Rimska e. št. 2.
Dobro uvedena trgovska agentnra v Beogradu
za tekstilno stroko
Išče zastopništvo
domače industrije
za Beograd ln okolico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trg. agentura Beograd«.	14645
LJUBLJANA
Nudi največjo izbiro damskih plaščev, zimskih su-kenj in oblek za gospode in otroke po najnižji ceni
PREŠERNOVA UL. 7-9
Naročila^po meri izvršujemojtočno in solidno ! Oglejte si brezobvezno našo bogato zalogo!
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase. ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek •Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
&Cdor hoče
det so me« posije pe pesti naslov aK GaGe drugo informacije ticeee so malih oglasov naj priloži v snamGah ^ •
sicer no ho prejel odgovora
'm
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.

Gospodinjo
marljivo, zmožno kuhanja ln vseh hišnih del, samostojno, sprejme uradniška družina hrez otrok. Služba lahka, stalna. Naslov v ogl. odd. »Jutra«
43756-»
Sluga
mlad, spreten ln v rsa-kam oziru zanesljiv, ko sprejme za običajne hišne posle pri večji slovenski družini v Sarajevu. Poleti tudi delo ua vrtu. Plača po dogovoru ln v sorazmerju s spretnostjo pri delu. Nastop s 1. novembrom. Ponudbe Hlnko Kranjec, Karadžiča ul. 11 Sarajevo.	43751-1
Samostojno
krojačico
takoj sprejme Modni salon Marib oru, Sodila
fla&Covi matih ogCa&ov
bi druge Informacije tičoče »e oglasov, te dobilo tudi r podružnicah »JUTRA« p
č)esenica(i
j
flovem mestu
Ljubljanska cesta St. 42
ln na
prt kolodvoru it. 100 Male oglase tn tnserate naročajte v naših podružnicah.
št. 14/IH.
ulica 44033-1
Čevljar, pomočnika
za fina šivana Id zbita dela sprejme takoj Joško Potočnik, splošno čevljar stvo, Kranj.	43992-
Pudniškega paznika
sprejme premogovnik v Srbiji. Ponudbe s prilogo pisemskih in risbarekih obrazcev na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »355«.
43918-1
Učenke
sprejmem za šiviljsko obrt Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4-3921-1
Izložbeni aranžer
ti je trudi dober prodaja I«, dobi »talno namešče rje ori tv. Ivan Savnlk, Kranj.	43609-1
Šteparico
prvovrstno in učenko sprejme Mokorel Josip — Ljubljana. Mirje 2. 43835-1
Postrežnico
k 2 osebam Iščem. Znati «>ora dobro kuhat! ln biti zelo snažna. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.
43820-1
Brivskega vajenca ali vajenko
pridnega ln poštenega, z
"vso os&rbo sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43954-1
Prodajalko
■prejmem v trgovino mešanega blaga. Ponndbe na »glas. oddelek »Jutra« pod »Vestna prodajalka«.
mrn-i
Učenko
*a belo perilo sprejme Lucija Habe, Kopališka 12.
43965-1
Dekle
vajeno meščanske kuhe ln ostalih gospodinjskih del, »prejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinjstvo«. 43791-1
Čevljar, pomočnika
kjer se dela v štirih, sprejme takoj Ivan Vidmar, čevljar, Zagradec štev. 15 Dolenjsko.	43943-1
Čevljar, pomočnika
dobro izurjenega v mešanem delu — kakor tudi
vajenca
* oskrbo v hiši sprejme takoj Josip Ramplch, čev,-Ijarski mojster na Vrhniki it. 190.	43956-1
Šiviljo
iščem za krznarstvo. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	43995-1
Vajenca
sprejme Jos. Klemenčlč, trgovina mešan, blaga Kamnika.	44004-1
Postrežnica
dobra kuharica, išče zaposlen;« čez dan. Pojasnila ori hišniku v Kolodvorski ulici 7.	41019-1
Učenko
za strojno pletenje sprejmem. Po učni dobi delo in stroj na dom. Cegner-jeva 4.	44015-1
Služkinjo
ki ma kuhati ta opravljati vsa hišna dela, sprejmem. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod »Poštena In snažna«.	4-1012-1
Pisarniško moč
neodvisno gospodično i dežele, perfektno v nemščini sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelet »Jutra« pod značko »Kakor žena«.
44030-1
Potnik
manufakturne stroke, ki Je
pri privatnih strankah 4o-bro vpeljan, dobi lep od-deljen rajon. Stanuje tahkn v Ljubljani. Služba stalna Cenj. ponndbe na podruž nico »Jatra« na Jesenicah pod »Ljubljanski pctfnlk«.
43513-5
Potnik z avtomobilom
ki obiskuje stranke po vsej Dravski banovini, želi zastopstvo rentabilnega predmeta. — Ponudbe pod »Rentabilen« ra oglas, od delek »Jutra«. 439S7-5
Iščemo potnike
prot! dobri proviziji. ta prodaj« gramofonov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod značko »Sve. tovna znamka«. 42608-5
Vzgojiteljico
«8 vpokojeno učiteljico k desetletnemu dečku, za dopoldanske ure »prejmem takoj v Ljubljani. Pismene ponudbe pod »Priden deček 10« na oglas, oddeiek »Jutra«.

Iščem sopotnika
Potujem i avtomobilom po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod 44038-1 šifro »2448«.	43891-3
G. Th. Rotman:
Sambo in Joko
Vesela levja zgodba
Zastopnika
za francosko svilo, ter moške in ženske blagove. iščemo za Ljubljano In Slovenijo. Ponudbe * refe rencami oa naslov: Trg. agencija M. Popov. Beograd. Dobračina 18.
43620-3
5000 Din mesečno
zaslužijo osebe, voljne pe tovanja. — Pojasnila daje »Universal«. Maribor, VVild nerjeva 6 tn Ljubljana Zaloška 10.	43508-3
Zastopnike
za 26 predmetov sprejme takoj Lindič, Ljubljana. Kom en skega 36. 125-3
1 rgovski pomočnik
vojaščine prost, želi zaposlitve pri kakršnemkoli podjetju. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen in pošten«.
43984-2
Mladenič z dežele
pošten in trezen, star 28 let, išče primerno službo sluge, ali za primerno notranje delo. Nastopi lahko takoj ali s 3. novembrom. Nimam svojih ljudi — in sprejmem tudi službo z majhno plačo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 44007
Zastopnika
za obisk privatnih strank sprejmem. Reflektantl naj se predstavijo v četrtek med 9. in 16. aro pri g Toth, hotel Slon. 43947-3
Zaslužek
do 250 Din dnevno samo v Ljubljani. Kavcija 500 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43980-3
Prva oblast koncesljonlrana
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Dunajska cesta itev. 30 -(Jugoauto) telefon it. 2236 ?ouk tal praktične vožnje 251
Oblastveno koncesljonlrana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana. Gosposvetska 12 Teorija vožnje. 43371-4
Klavir
Učiteljica »prejme le 1—2 učenca (ki) v privatni poni. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ■Temeljito«.	43794-4
Krasne blazine
reliefnim vezenjem lahko sami napravite. Pouk brez-ilačen. Lindič, Ljubljana, iomenskega 36.	121-4
Neuščino
poučujem po najnovejši metodi, s sigurnim uspehom Ljutova, Poljanska cesta št. 13/m.	44008-4
Slovensko Bčelo ln Slovenski Glasnik
k tipi Hinko Sevar, antikva-riat-knjigarna, Ljubljana — Stiški dvorec.	43982-8
LLi^l
'ud HA
Akademik
zmožen slovenšč.. nemščine ln Italijanščine
išče mesto v pisarni
za popoldanske ure. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod «Vesten akademik«.	43757-2
Blagajniška ali računska dela
prevzame upokojeni drž. uradnik finančne stroke. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nagrada«.	43872-2
Mesto sluge
aH kaj »ličnega iščem. — Star sem 19 let it imam nekaj šolske izobrazbe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Začetnik«.
43581-2
Hlapec
vesten, pošten, vajen vsakega dela
Žagar
išče slnžbo na vodni žagi Ivan Stritar, Šmartno Dri Litij; 21.	44016-2
Mesto sluge
ali kaj sličnega iščem. — Star sem 19 let, ter imam nekoliko šolske izobrazbe Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Začetnik«.
43581-2
200 Din plačam
tistemu, ki mi preskrbi službo skladiščnika ali kaj sličnega. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Pošten ln za nesljdv 35«.	44035-3
Mlajša frizerka
dobro izurjena, išče stalno mesto. Pismene ponudbe na podružnico »Juti a« v Celju pod šifro »Frizerka 22«.	44034-3
t rt
* m * m,
Radioaparat
štiricevni, z akumulatorjem in zvočnikom prodam za 600 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43998-9
Potniški avto
popolnoma nov, dvosede žen, zaprt, zelo pod ceno jroda R. Luekmann, Ahac jeva cesta 10. 43478-10
Šasilo
s aH brez motorja, od avto »Fiat« poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	43997-10
Financierja
s 15—20.000 Din išče gospodična za prevzem trgo vine na prometnem kraju. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Za eksisten oo«.	44013-24
Družabnika
aH financierja a 100.000 Din iščem za rentabilno podjetje. Cenj. ponudbe na codružnioo »Jutra« v Ce lju pod »Eksistenca dokazana«.	44037-16
Stare moške obleke
čevlje, pohištvo ta drugo kupim. Dopisnica zadostuje da pridem na dom. Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 43844
Ježice
mezdno, arovico, volno, še-
tine, rogove, kovine in čreslo kupuje Dion. društvo za promet sirovina, Zagreb Šenoina ul. 4. 43945-7
»i*
Puhasto perje
i čisto, čohano kg po 48 Din. ter konj, želi I druge vrste po Din 38 kg. dotjiti službo Ponudbe na čisto belo gosje kg po 130

91.
Korle, Trli mesarski pomočnik, je ie rež mesecev zagledan v skromno, ponižno Mici-ko in upa, da jo bo mogel kmalu odpeljati kot nevesto na svoj dom. Da bi dal tem plemenitim čustvom izraza, je nabral na vrtičku pred svojo hišo prelep šopek cvetlic; p njim je prišel, da bi ji ga ponndil v dar.
oglas, oddelek »J-utra« pod Hlapec«.	43346-2
Absolventinja
trg. tečaja
stara 18 let, hči trgovca na deželi, išče kot začetnica primemo službo — najraje kot tipkarica v pisarni ali pri odvetniku. — Sla bi tudi kot blagajničarka, v katerem primera jamčijo zanjo starši. Je pridna in dobro vzgojena. Naslov pri podružnici Jutra v Celju.	43958-2
Trg. učenka
k! s« je že 2 leta učila v trgovini mešanega blaga — želi vsled nadaljne izobrazbe ostalo učno dobo izpolniti v mestu. Ponudbe na Oglas, oddelek »Jutra« pod »V jeseni 333«. ------
Din in čisti puh kg po Din 250. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. Brozovič. Zagreb, Ilica 82, kemična čistilnica perja.	262
Pozor I Kliči telefon št. 2708
Radi velike zaloge drv ln kolobarjev »e Iste prodajo po konkurenčni eeni. Isto tam tudi prima trboveljski kakor tudi šlezijski prem >g R. Velepič. LJubljana VII, Sv. Jerneja eesta štev. 25 822-6
Bombaževe preje
približno 450 kg, Št. 12/2, na križastih vretenih, pod lastno ceno prodam — takoj dobavljivo. Ponudbe pod značko »Marsus« na oglasni oddelek »Jutra«.
43746-6
Gonilna jermena
prima in vse mlinske teb nične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki Cadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvor ska ulica.	62
Zelezuato vino
lekarnarja di G. Piccolija v Ljubljani, krepča oslabe le. malokrvne, odrasle in otroke.	161
Krizanteme
lepe. naprodaj na Resljevl cesta 22.	43S49
4 kom. pnevmatike
znamke Michelin, 955 X 155. skoro nove, in različne dele za avto znamke Mercedes Simpleks proda Ludo vik Kuharič, Ormož.
43952-6
Trgovsko opremo
kompletno za špecerijo — t. j. pulte, omare, police itd. prodam, event. tudi posamezno. Naslov v og!. oddelku »Jutra«. 43949-6
Razne vozove
novo dvovprežno polpokrito
kočijo; dvovpTežno, polpokrito. rabljeno kočijo; zelo dobro ohranjeno dvovprežno polpokrito kočijo (lan-daver); dvovprežne polpo-krite nove sani; rabljene dvovprežne sani; 2 rabljeni enovprežni sani prodamo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43950-6
Pisalno mizo
lepo, omaro za knjige In 3 fotelje, vse črno pleska-no, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
43991-6
Hišo s posestvom
in vodno močjo, pripravno za obrt in trgovino, ob cesti blizu kolodvora zelo ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Industrijski kraj«.
43843
Trgovsko hišo in hišo za mesarijo
kupim v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Trgo vina-mesarija«. 43832-20
Velika vogelna hiša
t poslovnimi prostori, naprodaj ob najprometnejši ulici v Ljubljani. pojas nila daje Društvo hišnih posestnikov, Salendrova 6.
43831-20
Kupim hišo
eno- ali ve&stanovanjako, staro ali novozidano, v mestn ali na periferiji v ceni do 600.000 Din. t>la čam takoj. Ponudbe pod »Primerno obrestovanje« oa oglasni oddelek »Jutra«
43661-20
Lepo hišo
enonadstropno, g krasnim vrtom, v Ljubljani prodam Letni donos ca 70.000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Primer na kupnina«. 43641-20
Hišo v Črnomlju
in posestvo proda Matko Gašper, Črnomelj štev. 115 43959-20
Brzojavne drogove
smrekove in jelkove, od 8—12 m dolge kupim takoj Pismene ponudbe na naslov: Roghella. hotel Union — Ljubljana.	43678-7
Bukovih drv
več vagonov proda Alojzij Janežič, trgovec na Polici št. 23, pošta Višnja gora.
43964-15
Enostanovanj. hišo
ob glavni eesti Ptuj-Zavrč v neposrednji bližani Drave, v zelo prometnem kraju, z vrtom, Badonosnikom.
Par nagrpb. svetlljk S^Z^Sj^i
lepih, poceni naprodaj. - ha ln 37 O prodam. Zelo Naslov v oglasnem oddelku l imern0 M £ak »Jutra«.	43981-6 £0jenca. Hiša zidala. Cena
primerna. Pojasnila daje pisarn« dr. Visenjaka, advokata v Ptuju. 43953-20
Dva dijaka
sprejme očiteljska rodbina v vso oskrbo. Naslov pove podružnica »Jutra« v Ma riboru.	43593-22
Zračno sobo
lepo opremljeno, a peseb niin vhodom oddam mir nemi) gospodu a 1. nov. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	43793-23
Lepo sobo
oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 43972-23
Sobico
a hrano ali brez oddam 2 gospodoma. Naslov v ogl, oddelku »Jutra«. 43692-23
Ooremljeno sobo
oddam na Mestnem trgu št. 10/n.	43960-23
Sobo
v Ui reki ulici 17/m, desno oddam boljšemu gospodu.
43962-23
Filatelisti!
Prodam ea 4000 različnih znamk ln 10.000 -komadov
menjalnega materijala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pod ceno«.
43674-39
Opremlieno sobo
mirno in solnčno, v bližini ^ glavnega kolodvora išče s : 15. nov. ali za takoj gospodični. Ponudbe na ogl. oddeleik »Jutra« pod šifro »Uradnica«.	43977-23
Uit itt
Stanovanje
2 »ob. kuhinje ln pritiklin oddam e 1. novembrom. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	43851-21

Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenab
Černe — juvelir
Ljubljana. Wolfova al. 3.
88
Frak
zelo dobro ohranjpn, ia
gospoda večje postave ln skoraj novo
zimsko suknjo
(Marengo) prodam. Ogledati od 13. do 14. ure na Blehveisovi ceati št. 15/U, levo. vrata 12. 44041-13
Moško obleko
ln suknjo, dobro ohranjeno poceni prodam-! Ogledati v popoldanskih urah. Napoleonov trg 6, spodaj, levo! 43772-13
Kožuh za gospoda
s sealskin-podlogo ta seal skin-ovratrikom počen! na prodaj. Pojasnila daje iz irijaznoeti K. Gr&nitz v tfariboru, Gosposka alica 7 43713-IS
Otroka
vzamem v rejo proti dobremu plačilu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43976-14
? lokala na dvorišču
pripravna za delavnico ali skladišče oddam v Kolo dvorski ulici 27. Informa eije prt natakarja v go etilai.	43463-19
Dva prostora
vsak 225 m' velik, fvetla tn saha. pripravna za to varno oletenin. konfekcijo ali sličoo takoj ngodno oddam v Ljubljani, blizu glav. kolodvora in glavne ceste. Pojasnila daje Dru štvo posestnikov, Salen d rova ulica 6. 43830-19
Brivnlca
v lepem Industrijskem mestu, moderno urejena ln na dobrem mestu, naprodaj radi odhoda k vojakom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43739-19
Stanovanje 4 sob
in pritiklin ugodno od dam sredi Ljubljane. Na razpolago tudi več manj ših stanovanj. — Pojasnila daje Društvo hišnih posestnikov v Salendrovi ul. 6.
43833-21
Stanovanje
2 »ob in pritiklin oddan » 1. novembrom stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 43691-21
Stanovanje
obstoječe lz 1 ali 2 teb s
kuhinjo in pritiklinami, išče mirna stranka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sredina«.
43678-21
Dvosob. stanovanie
s kuhinjo ta pritiklinami, visokopritllčno m solnčno takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
43628-21
Stanovanje
2 »ob. kuhinje ta vseb pritiklin oddam v Šiški. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	43978-21
Stanovanje
komfortno ta »olnčno, s S sobami oddam » 1. novembrom blizu Tivolija. Vprašati v Rutarjevi ulici 4/1.
43983-31
Brivnlco
T Inventarjem ta stanovanjem vsled selitve prodam Naslov v oglasnem oddelku Komfort. Stanovanje
»Jutra«.	43944-19 2 sobj Ira6n0 in	v
bližini sv. Jakoba ali »v. Petra išče zakonski par brez otrok. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Točno plačilo«.
44003-21
Gostilno
event. tudi na deželi vza-mem na račun. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43993-19
Prazno sobo
oddam takoj. Istotam pa tudi prodam kuhinjsko kredenco. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 43967-23
2 gospodični
e^rejrnean na stanovanje. Naslor pore ogla«, oddelek »Jutra«.	43963-23
Elegantno sobo
v centra mesta oddajfi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	43961-23
Opremljeno sobo
separirano, parketirano ta koj oddam na Večni poti št. 14.	43636-23
Veliko prazno sobo
oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 43974-23
Opremljeno sobo
č^sfco, b posebnim vbodom ie elektriko, v centru mesta, blizu glavne pošte oddam boljšemu mirnemu gospodu. Naslon pove oglas, oddelek »Jutra«. 43973-23
Sobo
s kopalnico oddam 1 a(j
2 gospodoma Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 44023-23
Solnčno sobo
s parketi, elektriko ta posebnim vhodom oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43792-23
Mizarji, pozor!
Prodam v prometnem kraju čez 30 let obstoječo mizarsko delavnico s stanovanjsko hišo s pritiklinami, vrtom, veliko njivo ln gozdom. Vodovod ln elektrika v hiši.
slučaju razširjenja obrata potrebna moč na razpolago. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.
43748-20
Posestvo
28 Johov veliko, na zelo prometnem kraju prodam. — Informacije daje Jernej Kirbiš. Starešince, pošta Cirkovce, Slovenija.
43341-20
Parcelo
s prlzldanlm stanovanjem
In 3 hiše
ob glavni cesti blizu tramvajskega postajališča ln trga prodam za 65.000, 75.000, 115.000 in 360.000 Din. Posredovalci laki J učeni. Naslov pove ogl. odd. »Jutra*.
43882-20
Trgovino
s Špecerijskim ali mešanim blagom, dobro idočo ua prometnem kraju vzamem v najem — najraje pri farni cerkvi ali v kakem malem trgu Štajerske. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Dobro idoča 54«.	43417-17
Ključavničarsko delavnico
dobro vpeljano, danj v najem. Potrebno nekaj kapitala za prevzem orodja ln želez J a. Kje pove ogl. odd. »Jutra«.
43886-17
Gostilno ali kuhinjo
na prometnem kraju vza me samska oseba brez otrok, t osebno pravico. V najem vzame takoj ali t novim letom Dopise na naslov: Marija 8 e n I i a r. Vaše it 14, pošta Medvo
de.
43860-17
Jabolka
Dvosob. stanovanje
kuhinje in pritiklin, n-ovo-renovirauo, 10 minut od trnovske cerkve oddam radi službene premestitve s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 44020-21
Stanovanie
takoj oddam v Koritkovi ulici 21.	44014-21
Stanovanie
dvoriščno, sobe, kuhinje in drvarnice oddam a 1. novembrom. Pojasnila v Kolodvorski ulici št. 85/1.
44010-21
Solnčno stanovanje
z vsemi pritaklinami išče boljša mirna stranka treh oseb za februarski termin. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifre »Stanovanje s pritiklinami« 44040-21
2 stanovanji
v Kamniku
v viM, prro v pritličju, obstoječe iz 8 sob, pred sobe, kublnje, shrambe, verande, drvarnice itd. — drugo v I. nadstropju, obstoječe iz 8 »ob, predsobe knhinje, shrambe, verande drvarnice itd. takoj od-
namizna ta .dobra za preio , dam. Istotam naprodaj 4 v- vsaki množini iz celjske . raztegljive mize. Pojasnila zaloge proda Jožef Kir daje Kmetec v Ljubljani, biseh, trgovec v Celin« i Rosi Jeva cesta šter 13.
44036-84'	44028-21
Opremljeno sobo
takoj odda Ivana Strniša, Karlovška cesta štev. 32.
43990-23
Opremljeno sobo
preprosto, išče gospod za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Za L no-v,« 43986-23
Lepo, prazno sobo
parketirano ta t električno razsvetljavo, v bližini realne gimnazije oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43994-23
Opremljeno sobo
z elektriko, v bližini cerkve sv. Pefra ali bolnice iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalen podnajemnik«.
43979-28
Sobo
lerpo opremljeno, blizu peste oddam boljšemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelet »Jutra«. 44001-23
Posteljo
v relTki in zračni kuhinji oi^am. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 44000-33
Sobo
po mota osti e sredini mesta išče gospod s 1. novembrom. Dopise na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Zvon«. 44026-23
Opremljeno sobo
takoj oddam. Na«lo>v pove oglasni oddelek »Jutra«.
44031-23
Gdč. aO dijakinjo
sprejmem kot sostanovalko v lepo sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44027-28
1 aH 2 gospoda
sprejmem na stanovanje v bližini Zvezde. Elektrika in poseben vhod. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 44024-23
D&pifi
Pekovski pomočnik
mlad, želi znanja z gospodično, ki H imela veselje do obrti in nekaj premoženja. — Resne dopise na ogla«, oddelek »Jutra« pod tifro »Zenite^«. 43970-25
Dvomim
da obžaluješ, ker <t H vzrok, da nisem na jaacem Pozdrav od V. p. T.
«071-84
Mornar
ki J« H v ponedeljek, t j. 27. t m. ob Vs 12. uri na Starem trga, naj javi svoj cenj. naslov na o^l. oddelek »Jutra« pod šifro »Mornar«.	43989-24
Pokrajinske
razglednice
po Fa« »liki »1! negativ«, v pristni fotografiji uro-tovi lo 20.000 i o « » n a tvornica kari Lojze Smnc, Ljubljana Vil, Aleševieva 2« Zahtevajte ponudbe ta seniki
Lovske čevlje
garantiran« nepreraočliive. iz rnjavega angl. kroma, po 185 Din poštlja po por! zetju S. Golik, nična c.rve-larija, Delnice, Savska b»-novina.	43951-M
Avtomat, stražnico
prodam. Ponudb« na ogl. oddelek »Jatra« pod šifra »Stružnica«,	43C16-2$
Dinamo
4—6 HP, tetosmerni tok, kapiia. Ponudbe n« ogla«, oddelek »Jutra« pod šifrz »Dinamo«.	43837-29
Lydla, Ajdovščina Italia
Pismo prejel in takoj odgovoril — toda prišlo je nazaj. Pošljite točen naslov name ali pa oglasnemu oddelku »Jutra« pod »Aeroport France«. 44002-24
Simpatična gdč.
lastnim stanovanjem ln pohištvom, prosi gospoda ia malo posojilo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za vedno hvaležna«.	44025-24
tet
pmAftr fitavcu O*. moamUI V
Bolniške stole
Veselje ▼ življenju
Prepozno prejela pismo. — Prosim za pravi naslov. Milka — 42398-25 44039-24
Lesni trgovec
absolvent kmetijske Šole. srednjih let z 200 tisoč Din kapitala, se žeU seznaniti v svrho ženitve z gospodično ali vdovo, ki bi posedovala posestvo ali mlin. žago ali kaj sličnega. Samo resne ponudbe Je poslati na ogL oddelek »Jutra« pod šifro »Treznost«. 42777-25
a d', »š 'dim1,
Telefon 2059
«y*pre
suha
m o g dna
Pogačnik. Botoriicr« J
Božična
drevesc?
II
kakor Jelke in smrek« - kupujemo postavno vagon. Ponudbe naj
II
Planino
PbIHppov jubilejni, • petletnim jamstvom dobite edino pri Minki Modie, Ljubljana, Cojzova ceeta št. 9.
42898 36
Dobre, stare gosli in pianino
poceni prodam. Našle* v oglasnem oddelku »Jutra« 43999-26
Veliko sobo
opremljeno, v bližini cerkve sv. Petra in Tabora oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43996-23
Opremljeno sobo
solnčno, z elektriko parketom in posebnim vhodom takoj oddam na Borštnikovem trgu št. l/II desno.	44017-23
Pes volčlak
se je zatekel ▼ Zg. SiSkc št 174.	43966-27
Konja
dobrega tekača kupim. Na
slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	44028-27
Frledmann tn Sterk, Zagreb, Vlaška 53.
14669
KTANREBNA MOLELA!
2«Iezna »tatinska patent postelja zložljiva, * ta« p«ciraflom madracom, xc< lo praktična ta vsako bilo. hotela, nočne »lui* b« ia potninče ' o«ob» stane »ame Din 199.—» Razpoiiliam po poštne« itn povzet}«.
tako
>261X04 SUttEN
OTVOBO«
uMU pa*«*! postelja«
zložljiva, e tapecirani« madracom. zelo prak« Učna. stan* »amo O 284»
Boljši akademik
išče v mesta sobo s popolno oskrbo. Ponudbe na	"i
aHHpIpV ..Int.,.	c.e.nah: M: sedovmk, Flo
Entlanje
1 m po 1 Din, Izdelovanje damskega perila, »trojno in ročno vezenje zastorov, po steljnih preprog, pred tiska rija. Šivanje pletenin na entl »troj. po konkurenftoih
oglas, oddelek »Jutra« pod rH,n«v. c šifro »10«.	44021-23 J *
358 30
Snežne čevlje tn galoše
Gospodična
išče »redi mesta lepo sobo	______
z 2 posteljama. Ponudbe dajte pravočasno t po prana oglasni oddelek Jutra vilo k tvrdki Matija Tre-pod šifro »Centrum 103.«. | bar, Ljubljana, Sv. Petra 44006-33 eesta «.	42800-30
M anaiaafe «•
(Liefcstobl) nainovij« vr« •ti. »Uo» »amo Din lifc
Urejuje Davorm Ravtjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adodi Ribnika^ Za Narodno tiskarno <L d. kot tiskarnarja Prane Jezetšek. Za taseratni df ft odgovoren Airtrii Novak. Xsi v UnbfenJ.
Madrid po«l«nl t voL •oa itaneie une D 754. k BBOZOVIC. ZAGREB ILICA a
262
Citajte vedno
na§e ogl-^ei