Potres v Stari Ljubljani
28. oktober
Dežuje. Pravzaprav lije.
Štab civilne zaščite zaseda v prostorih krajev-ne skupnosti. že snoči je bilo čutiti prve potresne sunke in štab je takoj ukrepal. S pismenimi pozi-vi je aktiviral svoje enote.
Najbolj ogrožen objekt je vzgojno varstveni zavod. Pa tudi sosedne hiše v Ulici na grad in ne-katere na Sodarski stezi so v nevarnosfci.
Komandant štaba kaže na zemljepisno karto in razlaga položaj.
»Tu, ob skladišču z reševal-nim materialom, je zbirno me-sto enot. V slučaju hujših. po-tresnih surtkov bodo na tem prostoru postavljeni šotori. V prveni bodo našli svoje zavetje evakuirani otrooi in dirugi ogro-žend lcrajani; v drugem bo sa-nitetna ekipa, ki bo ramjencem nudila prvo pomoč.«
Vse je v pripravljenosti. Ku-mrji prdhajajo s podpisanimi pozivnicamd vpoklicanih obvez-ndkov civilne zašdite. Koman-dant in načelnik preverjata do-kumente. Ugotavljata, da je udeležba obveznitoov stoodstot-na. Manjkala bosta samo dva. Prvi je bolan, drugd je sltižbeno odsoten.
V sosednji sobd se abirajo kurirji. Vedno več jih je. In vsi čakajo na nove ukaze. V sobi, kjer zaseda štab, vladata res-nost in tišdna. Zdi se, da je pro-stor pretesen za veliko število ljudi, med katerimi sem — kot zapisovalec dogodkov — edina ženska.
Sedim poleg tovardša, ki mu je  zaupan  radioaddajnik.
Komandant Staba razlaga:
»Potrebno j«, da smo vai se-znanjeni o položaju in odgovor-nosti, ki je pred naml. V sluča-ju večje nevamosti bo potreb-no evakuirati petdeset otrok starih od pet do šest let. V so-sednjdh dveh hlšah ždvita dva težka srčna bolnika ...«
člani štaba isn opazovalci, ki prisostvujejozboru.so obvešče-ni, da je za evakuacijo vse na-
red. Reševalna ekipa je sezna-njena s svojimi nalogami. Eki-pa prve pomoči je pripravljena za reševanje ranjenoev. štab je predvidel tudi možnost, da bo-do prekinjene telefonske zveze, zato je ekipa kurirjev poveča-na. V skrajni sili bodo oni ob-ve&6evalci, ki bodo odhiteli po pomoči v sosedne krajevne skupnosti.
»In če pride do požara?« je nekdo vprašal.
Komandant štaba je pojasni], da je tudd v tem primeru za-gotovljena možnost reševanja. Vpoklicani so čland gasilske enote.
Na vprašanje zakaj je eva-kuacija otrok in drugih ogro-ženih krajanov predvidena v nižjem predelu mesta, je bil odgovor kratek:
»Zato, ker je cesto na grad zasul plaz.«
Eden od zunanjih opazoval-ceiv je omenil sedež štaba in komandant je tud^ v tem pri-rneru takoj nosredoval odgo-vor:
»V kolikar Di tudi ta prostor pnizadel potres, je določeno rezervno zborno mesto, kjer je na razpolago tudd telefon. V skrajni sili, 6e bi tudi tam pri-šlo do rušenja, je pripravljen šotor.«
Sredi razlage se vrata sunko-vito odpro In na pragu obstoji vzgojitelj vzgojno varstvenega zavoda. Zadihan in premočen od  dežja pove,  da je zgradba
v rušenju, da je potrebna nagla pomoč.
Akcija je sprožena. Vsak ve za svojo nalogo. Tudi dež, toi neusmUjeno lije, reševalnih vaj ne more zaustaviti.
Vaj?
Vaj. Na srečo so vse to samo vaje, za slučaj elementarne ne-sreče, ki jih je organizirala ci-vilna zaščita pri KS Stare Lju-bljane. Vsi sodelujoči natanko vedo, da reševanje ni pravo re-ševamje, da je le poizikusna vaja ta vendar z enako resnostjo, kot člani štaba, izpolnjujejo svoje naloge.
Pred skladiščem z reševatoim materialom se že razporejajo posamezne ekipe. Tu je ekipa Rdečega križa. Poleg je ekipa, fci vzdržuje red Reševalna eki-pa je že v akciji. Prav tako čla-ni javne" varnosti, ki preuamer-jajo pramet; kajfci tiidi cesta je zaprta. Na določenih lokacijah postavljajo šotore. V samem vzgojno varstvenem zavodu pa je ves kolektiv v pospeševalni akciji in po zaslugi njihove pri-zadevnosti in iznajdljivosti so otroci rešeni iz nevarne zgrad-be prej, kot je sanitarna edini-ca uspela priti do njih. Pet do šestletni otroci se v dežju, te-sno opiriijemaooč se debede vrvi, spuščajo po cesti navzdol, pro-ti šotoru, ki je določen za eva-kuirance. Tudi ranjendm je me-dicinsko oseoje vrtca že nudilo prvo pomo<5. Le »srčna boini-ka« iz sosednjih hiš sta izgi-nila, kot da bi ju vzela kafra. Nemara nista razmišljala o tem, kai in koliko bd taka po-izkusna vaja lahko pomenila, 6e bi zares prišlo do nesreče. Ne, nesreče si nihče ne želi in vendar, če že pride, jo je bolje pričakati prLpravlien kot ne-pripravljen.
Sanitetna eklpu, ki je prišla na položaj, v iskreini zagnano-sti, da bi aktivno sodelovala, v prvem hipu ni vedela, kaj naj stori, kaj in koga naj reSuje. Kolektiv vrtca je že rešdl svojo malo posadko, a »srčna bolni-ka« kot že refieno. sta izginila. Sanitetna ekdpa se je kljub vse-mu znašala. Bolničarke so usta-vljale mimoidoče in njim »nu-dile prvo pomoč.« Tudi mlade-
ga vzgojitelja so (vsega povite-ga) odnesli na nosilih. Za no-vim vrtcem pa se je valil veMk 6rn obJak dima. 2e res, da je bdl tudi ta umetoo izzvan in vendar so bili vodni curki us-merjeni vanj- Gasilci so vneto gasdli. Tudi oni so se izkazali v svojih naglih odiočitvah. Niso se togo držali navodil. IskaU so bližnjice in s tem pridobili na času. In prav zavoljo tega so bili deležnl pohvale, kajta kadar gre za reševanje, je treba iska-ti najboljše možnosti. Te pa se kažejo sprott.  Nikdar  vnaprej.
Strah, da bi ljudje neresno sprejemall poizkusne vaje, je bil odveč. Nemara se je tudi v kri Loubljančanov zajedel strah, od misli na Posočje, ki ga je še pred nedavnim tako nepriča-kovano prizade)  potres.
¦$tab, ki se je po končanih vajah spet zbral v prostorih KS Je ugotovil, da je akoija kljub izredno slabtm vremenskim pri-likam, uspela. Ali pa je uspela toliko bolj prav zavoljo tega, saj je bila razveseljiva ugotOTi-
tev, da med sodelujočimi, kljub nalivu,  ni bilo  odstopanj.
Seveda so se pokazale tudi določene pomanjkljdvosti: a prav bo je bil eden od glavnih ctiljev organizatarja poizkusnih vaj. Oivilna zašSita pri KS Sta-re Ljuibljane je hotela ugoto-vibi, kje so najbolj šibka to6ke pri posameznih skupinah. Inta so se tudi pokazale: predvsem v pomanjkljivi opremi reševal-cev, v premajhni povezanosti med sesednimi KS, katerim bi bi se v takih akcijah nujno morala pridruževati tudiobdin-ski in mestni štab Civilne zašči-te. V nadaljevanju je bilo re-čeno, naj bi v bodoče take po-lakusne vaje pomenile neikak-Sen zaklju6ni izpit po vseh red-nih vajah, kd naj bi jih imele posamezne ekipe skozi vse le-to. Besedaje tekla še o hidran-tih, o možnostlh iztooljšav tako opreme kot dela gasilskih enot, pa o moborni firpalki in še po-sebej o nujnem pomlajevanju eklp.
Marta Grom