_


Vihar na morji.

Mali Edgar je bil jedinec grofu
Harringtonu, ki je pripadal najboga-
tojšim posestnikom angleškim. Nekoč
bi moral grof odpotovati na velika
svoja posestva v Ameriki. Ker jo pa
presrčno ljubil simi, mogel se ni ločiti
od njega. Edgar je bil sicer na vso
moč vesel, da pojde ž njim, ali očeta
samega je močno skrbelo. Vedel je
namreč predobro, kako nevarna je
takšna morska pot, vender p i jedinca
ni hotel pustiti samega domd pri
tujcih.

Tako torej se odpotita jasnega jut¬
ra. V bližnjem pristanu stopita s slu¬
žabniki vred na ladjo, nalašč njima
pripravljeno. Ugoden veter se čvrsto
upira v jadra. Ne dolgo, in že pla¬
vajo po širem morji. Druzega ni vi¬
deti, nego sinje neb6 in brezkončno
morje.

vi

f

Spotoma pripoveduje lord Har-
rington simi marsikaj poučnega. Raz¬
laga mu sestavine ladijske in čermi
rabijo. Opisuje mu tudi, kakšen je
boj na morji, in kak6 nevaren vihar.
Pogumni deček, ki ne pozna nobe¬
nega strahu, slastno in kar najpaz-
neje posluša preljubega očeta.

Vsako jutro ga odslej vprašuje,
ali se skoro ne pokaže sovražna lad¬
ja. Toliko da potegne nekoliko moč¬
nejši veter, domišlja si živahni deček,
da se bliža vihar.

Edgar je sicer v obče jako vese¬
lil očeta, vender pa je imel veliko
napako. Oče je upal, da seje odvadi
na dolgi poti. Neznosno je bil nam¬
reč ošaben in se ponašal z imenom
in bogastvom. Mati mu je bila umrla
prezgodaj, služabniki in drugi ne¬
oprezni ljudje pa so mu vedno po¬
udarjali, daje  boljši od drugih Ijuhij.
Te besede so se mu le predobro vce-
p le v dušo. Očeta zaradi mnogih
poslov po navadi ni bilo doma. Ko

vi

2

pa je zapazil to grdo ponašanje s
slavnim imenom in podedovanim bo¬
gastvom, za katero vender nihče ne
more, ukoreninil se mu je že pre¬
močno. Tudi zdaj na ladji se kaže o
vsaki priliki. Oče se namrečjako pri¬
jazno pogovarja tudi z najpreprostej¬
šim mornarjem, ali Edgar ne govori
z nikomer. Domišlja si namreč, da to
ni spodobno. Celo dobri vzgled oče¬
tov mu ne more kaj. „Ne morem!“
ali „Nečem!“ odgovarja vselej svare¬
čemu očetu. Lord Harrington pa je
preveč ljubil jedinca, da bi ga kaz¬
noval resno. Tudi je še vedno upal, da
se poboljša, kadar bode nekoliko sta¬
rejši in pametnejši.

Ali pota božja so pogostoma čud¬
na, in Bog sam nam vč najbolje
pokazati pravo .pot.

Nekega dne ob solnčnem zatonu
začno morski ptiči močno prhutati ob
ladji. Temni oblaki se kopičijo. Prej
toli mirni valovi se pene, skratka: vse
kaže, da se bliža vihar. — Hitro za-

VI

s


drgnejo jadra in ukrenejo vse, kar je
treba. Res se vzdigne še pred nočjo
silen vihar. Zaman se trudi krmar —
veter buči tako silno, da tira in meče
ladjo, kakor sam hoče.

Hipoma se v grmečem viharji za¬
čuje strahovito treskanje po ladji.
K ek oliko hipov obstoji, potem pa ja¬
me od vseh stianij šiloma in neizrec-
no hitro vreti peneča voda skozi raz¬
poke. Ladja se razsuje; skoro plava¬
jo zgolj poditine po bučečem morji.

Lord Harrington je tesno objel
sinu. Misleč, da sta izgubljena, izroči
se ljubemu Rogu. Ali ko prikipi ne¬
varnost do vrha, začuti hipoma, da
ga nekdo prime in tira za seboj.
Skoro nezavesten se uda, z Edgarjem
v naročji. Ko se zave, ležita v majh¬
nem čolniči. Star sivolas mornar ju
je otel. — Nevarnost sicer nikakor
še ni minila; bati se je bilo namreč
še vedno, da ju pogoltne bučeče mor¬
je. Ali Bog ju varuje. Vso noč si¬
cer prebijeta dokaj smrtnega strahu,

vi


pvoti jutru pa ju vrže ugoden veter
na varno zemljo.

Globoko ganjen zahvalja lord Har-
rington vrlega mornarja. Ta pa odvrača
sleharno zalivalo in obečano plačilo,
rekoč: „Zvršil sem le krščansko dolž¬
nost, ko sem vaju videl, da toneta.
Tedaj sem se tudi domislil sinu, ali
vse to ni, da bi se hvalilo in govoiilo.' 1

Lord Harringto.n resno pogleda
sinu. Edgar razume ta pogled. Osra¬
močen, skesan in hvaležen poda
roku vrlemu mornarju. Obeča, da
hoče odslej čislati in bratovski ljubiti
vsakega dobrega in poštenega človeka
ter nikoli biti ošaben.

Edgar ni samo obečal, nego tudi
zvesto zvrševal svoje besede. — Vso
žive dni se jo hvaležno spominjal tega
dogodka. Ko je dorasel, bii je vrl
mladenič, prav po želji očetovi. Ni¬
koli ni zabil, da so pred Bogom vsi
ljudje jednaki!

vi

6

Pri J. Giontini-ji v Ljubljani se tudi

dobivajo:

Car i tesar. Zgodovinska pripov. . . 20 kr.
Cerkvica na skali. Pravljica . . . . 12 kr.

Čas je zlato. Povest.36 kr.

Darinka, mala Črnogorka. Povest. . 24 kr.

Doma in na tujem. Povest.20 kr.

Hubad, Pripovedke za mladino. I., II.,

III. a. 24 kr.

Izanami mala Japonka.24 kr.

Izdajalca domovine. Povest ....  24 kr.
Knez Črni Jurij. Zgodov. povest. . . 20 kr.
Narodne pripovedke. I., II. a ... 24 kr.
Pravljice in pripovedke za mladino 36 kr.

NARODNA IN UNIVERZITETNA

KNJI (17U: (17UNICA