91. Itnilha. l Uiftilnt, f trni a. ipfili 1916. XL1X. leto. ,Slovenski Narod* veli« po poftti: ra Avstro-Ogrsko: " Nemčijo: celo leto naprej . . . . K 30—. za Ameriko in vse druge dežele : celo leto naprej • . . . K 35.— celo leto skupaj naprej pol Ida „ „ četrt leta „ „ na mesec m m K 25--. 13'— . 6*50 . 230 Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Upravnižtvo (spodaj, dvorišče levo), SnaflOT« ulica št 3, telefon £1.85. lakaja fitk dan ivecer livieaaal nedelle In premike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. (L, to je administrativne stvari. ■ Posamezna številka velfa 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon si. 85. .Slovenski Narod" velja v LJubljani na dom dostavljen: celo leto naprej .... K 24*— pol leta ,......12*— Četrt leta „ 6*— na mesec * - • • • « 2*— v upravništvu prejeman: celo leto naprej . , • . K 22*— pol leta „ ■ • • • • 11'— četrt leta N .....5-50 na mesec „ • • • * ■ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Snallova ulica it 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. Nota ima značaj ultimata brez določenega roka. Dne 20. t. m. je poslani'* Združenih držav v Beroiinu ;zročil nemški \ladi noto glede vojne s podni o r s k i ni i čolni. Ameriški pre-zident pravi, da je to zadnja b e -veda Nemčiji. Pred odpcšiljatvijo te note je prezident \Vilson sklical e zbornici ameriškega kongresa na skupno tajno sejo, v kateri je bila ta nota odobrena. Amerikanska nota zahteva od Nemčije, datakoj ustavi d o s e-d a n J c metode podmorske vojne proti pasažiskim. in tovornim ladjam in sicer *z besedami in dejanjem« (erklart und bewirkW) sicer da bodo Združene države popolnoma pretrgale diplo-matične odnosaje z nemško vlado. Kriza med Nemčijo in Združenimi državami je s tem dospela do vr-unca: VVilson zahteva od Nemčije, da naj odloži svoje najučinkovitejše orožje, ki ga ima na razpolago v težavnem boju proti Angležem. V ofi-cijozno inspiraranem berlinskem članku pravijo »Muncheuer Neueste Nachrichten«, da je \Vilsonov ultimatum zaključek diplomatičnega vojevanja, ki ga je začela Amerika ne toliko v interesu nevtralcev in človečnosti, temveč predvsem v prilog Angliji in njenim ogroženim interesom na morju. Kako resnična in pravilna je ta trditev, nam dokazuje pregled dosedanjih diplomatičnih sporov med obema državama- Od vsega začetka je skušala amerikanska vlada omejiti ali celo onemogočiti nastopanje nemških podmorskih čolnov, prihajala je z vedno novimi ugovori in protesti, ki so postajali formalno in stvarno vedno ostrejši. Proti angleškim metodam, zlasti proti angleškemu načrtu izstradanja Nemčije, pa se ni ali prav nič oglasila ali pa le s formalnim protestom, na katerega niti, ni pričakovala ugodnega ugovora. Slabo tudi pristoja državi, ki dobavlja eni vojujoči se skupini za neštete miljone orožja in municije, da govori v imenu nevtralcev, v imenu humanitete, proti kateri so njeni trgovci in industrijalci toliko grešili in še neprestano grešijo. Amerikanska nota zahteva opustitev podmorske vojne proti pasa-žirskim in tovornim ladjam. Ne razlikuje torej več med ladjami, ki služijo le prevažanju nekombatantov in med ladjami, ki so morda do vrha natovorjene z vojnim materijalom za sovražnika. Ne razlikuje več niti med nevtralnimi in sovražnimi ladjami in dovoljuje torej nemškim podmorskim čolnom le še bojevanje proti sovražnim vojnim ladjam, ki se kakor znano le preveč skrivajo v svojih zakloniščih. Amerikanska nota ima — kakor konstatira »Berliner Tagblatt« — značaj ultimata. Mesto določenega termina, v katerem zahtevajo Združene države odgovor na svojo »zadnjo besedo«, rabi ultimatum besedo »brez odloga« (unverziiglich). S tem dobiva ultimatum nekoliko milejšo obliko, ki seveda na stvari sami ne spremeni ničesar. Kaj bo Nemčija odgovorila? Z velikansko napetostjo pričakuje ves svet odgovora nemške vlade, o katerem so se vršila v soboto in nedeljo posvetovanja vodilnih nemških državnikov v glavnem stanu cesarja Viljema. Položaj je skrajno resen. To poudarjajo vsi nemški listi, iz katerih je tudi razvidno, da se nemški narod sicer popolnoma zaveda vseh konsekvenc definitivnega poloma z Ameriko, da pa so vsi nemški krogi trdno uverjeni, da se Nemčija ne sme ukloniti poniževalni zahtevi poma-gačev entente, ki ii hočejo »v imenu humanitete- na perfiden način izru-vati iz roke njeno glavno in za sovražnike na morju najstrašnejše orožje podmorskih Čolnov. V ostalem pričakuje vsa nemška javnost in ž njo vred tudi vsi narodi zavezniških držav z največjim zaupanjem veliko odločitev, ki je padla v nemškem glavnem stanu. B. T.« zaključuje svoj članek o amerikanskem ultimatu z besedami: Nikdar, odkar je izbruhnila vojna, se še niso zbrali očgovorni voditelji države k posvetovanju v resnejšem vprašanju, kakor je nemško - amerikansko. bese1mlo note. Nota. ki je bila v Beroiinu izročena 20. t. m. zvečer se glasi: Vaša ekscelenea! Nisem zamudil sporočiti nemudoma teicgrafično svoji vladi noto Vaše ekscclcnce z dne 10. t. m., tičoče se gotovih napadov nemških podmorskih čolnov, zlasti nesreče polno eksplozijo, ki je dne 24. marca uničila francoski parnik »Susse\ v angleškem kanalu. Ustrezajc naročilom svoje vlade, imam zdaj čast. izročiti Vaii ekscelenci sledeči odgovor: Torpediranje »Sussexa«. Po vesteh, ki jih ima zdaj vlada Združenih držav, je dejanski dogodek v slučaju »Sussexa« povsem dognan in smatra, da so posledice, ki jih je moja vlada izvedla iz teh vesti, potrjene v okolnostih, pojasnjenih v noti Vaše ekscelence z dne 10. t. m. Ne-oboroženi parnik »SttMCK« s 335 ali več potniki na krovu, med katerimi je bilo tudi več amerikanskih državljanov, je bil 24. marca 1916 nekako ob 2. uri 50 minut popoldne na vožnji iz Folkestona v hieppe torpe iran. »SttSsex,« ni bil nikdar oborožen. Bila je to ladja, ki se je, kakor /; ano, redno rabila samo za prevoz otni-kov čez angleški kanal. Ni voz a po progi, ki se je drže vojaške transportne in provijantne ladje. Kakih 80 potnikov, nekornbatantje vsake starosti in različnega spola, med njimi državljani Združenih držav, je bilo ubitih ali ranjenih. Skrbna, temeljita, vestna, nepristranska preiskava po mornaričnih in armadnih oficirjih Združenih držav je dognala, da je bil »Sussex« torpediran, ne da bi bil po-svarjen ali pozvan, naj se uda, in da je bi! torpedo, ki je ladjo zadel, nemški izdelek. Po mnenju vlade Združenih držav so ta dejstva delala od začetka neizogibnim sklep, da je nemški podmorski čoln izstrelil ta torpedo. To svoje sklepno izvajanje najde pcrrjet-no v izvajanjih note Vaše ekscelence. Popolni popis dejstev, na katere naslanja vlada Združenih držav svoje sklepno izvajanje, je priložen. Poostrena vojna podmorskih čolnov. Po natančnem pretresu note cesarske vlade z dne 10. aprila obžaluje vlada Združenih držav, da mora reči, da so pojasnila in predlogi te note napravili vtis, da je cesarska vlada zamudila uvaževati resnobo položaja, ki je nastal ne samo vsled .napada na »Sussex«, ampak vsled tega načina in značaja vojne podmorskih čolnov, ki se je v času več kakor 12 mesecev pokazal z neomejeno izvajanim običajem poveljnikov nemških podmorskih čolnov, uničevati brez razločka trgovske ladje vseh vrst, narodnosti in namenov. Ce bi bilo potopljenje »Sussexa« izjemen slučaj, bi to omogočalo vladi Združenih držav, da je za dajanje odgovorni oficir svoia povelja samovoljno prekoračil ali s kaznivo malomarnostjo prezrl predpisane previdnostne odredbe in da bi se moglo dati zadoščenje pravičnosti s primernim kaznovanjem poveljnika v zvezi z javno grajo njegovega postopanja in plačilom primerne odškodnine po cesarski vladi. Ali, dasi napada na »Sussexv< očividno ni bilo možno zagovarjati in je provzročil tako tragično izgubo človeških življenV da je eden najstrašnejših izgledov nečlo-večnosti vojne podmorskih čolnov, kakor jo vodijo poveljniki nemških ladij, vendar žal ni osamljen, nasprotno, so dogodki najnovejšega časa morali pripraviti vlado Združenih držav do sklepa, da je bil to le en slučaj. Četudi eden najhujših in najžalostneiših, iz preudarjene metode in duha, s katerim se brez razločka uničujejo trgovske ladje vseh vrst. narodnosti in namenov in ki jih je toliko laglje spoznati, čimbofi rase delovanje nemških podmorskiu cd-nov zadnjih mesecih na intenzitet; in obsegu. Vodovje okrog Angleške in Irske bojno vodovje. Cesarska vlada se bo spominjala, da je vlada Združenih držav resno protestirala, ko ji je bil v februarju 1915. naznanjen namen, smatrati vodovje okrog Angleške In Irske za bojno vodovje in uničiti vse trgovske ladje, ki so last so\ ražnikov in da je cesarska vlada vse la ijc. tako nevtralnih kakor vojno vodečih držav posvarila, naj se ogibajo označenega vodovja sicer se peljejo tja na lastno odgovornost. Združene države so zavzele stališče, da se taka politika ne more delati br*z trajnih, težkih in očitnih kršenj priznanega mednarodnega prava, zlasti če se bodo rabili za njeno orožje podmorski čolni, sosebno ker po značaju stvari, take ladje ne morejo varovati predpisov mednarodnega prava, predpisov, sjonečih na načelu človečnosti in varstva življenja nekombatantov na morju. Protest se je naslanjal na to, da bi bile osebe nevtralne narodnosti in ladje nevtralnih lastnikov izpostavljene skrajnim in neznosnim nevarnostim in da po takrat vladajočih razmerah cesarska vlada ni imela utemeljene pravice, zapreti en del visokega morja. Tu v poštev prihajajoče mednarodno pravo, na katero je oprla vlada Združenih držav svoj protest, ni novega postanka ali določeno po čisto svojevoljnih, po dogovorih ustanovljenih načelih, nego sloni nasprotno na očividnih načelih človečnosti in je v veljavi že dolgo z odobrenjem in izrecnim pritrjenjem civiliziranih narodov. Vzlic temu je vztrajala cesarska vlada pri tem. da izvede napovedano politiko, izrekši upanje, da se bodo obstoječe nevarnosti za nevtralne ladje omejile na najmanjšo mero po in-strukcijah, ki jih je dala poveljnikom svoiih podmorskih čolnov in je zagr> tovila vlado Združenih držav, da bo vporabljalo vsako mogočo previdnostno sredstvo, da varuje pravice nevtralcev in ščiti življenje nekombatantov. Protest ameriške vlade. Sledeč tej politiki vojne s podmorskimi čolni proti trgovini sovražnikov, ki je bil tako napovedan in se je začel vzlic slovesnemu protestu vlade Združenih držav, so cesarske vlade poveljniki podmorskih čolnov izvrševali postopanje tako brezobzirnega uničevanja, da se je v zadnjih mesecih čedalje jasneje pokazalo, da cesarska vlada ni našla poti« Hm naložiti take omejitve, kakor Ph je upala in obljubila. Vedno zopet je cesarska vlada slovesno zagotavljala vlado Združenih držav, da se vsaj s pasažirskimi ladjami ne bo delalo na tak način, a vendar je opetovano dopustila, da so poveljniki njenih podmorskih čolnov ta zagotovila brez vsake kazni prezirali. Še v februarju tega leta je dala obvestilo, da bo oborožene trgovske ladje, ki so last sovražnikov, smatrala za dele pomorskih bojnih moči nasprotnikov, ter se tako vsaj implicite zavezala, svariti neoborožene ladje ter jamčiti za življenje potnikov in posadk. A celo to omejitev so poveljniki podmorskih čolnov pustili neuvaževano. Torpediranje brez svarila. Uničevane so bile v vedno večjem številu nevtralne ladje, celo nevtralne ladje, vozeče iz enega nevtralnega pristana v drug nevtralen pristan in ravno tako sovražne ladje. Časih so bile napadene trgovske ladje posvarjene in pozvane, naj se udajo: časih j^ bila potnikom in moštvu pripoznana ubožna varnost, da se jim je dovolilo, vstopiti v čolne, pred-no je bila ladja potopljena, a zopet in zopet ni bilo dano nikako posvarilo in se celo osebju na krovu ni dovolilo, iskati rešitve v čolnu. Veliki oceanski parniki. kakor ^Lusitania« in »Arabic« in parniki samo za potnike, kakor »Sussex^. so bili napadeni, ne da bi se jih bilo posvarilo, da stoje, pred oboroženo sovražno ladjo in življenje nekombatantov, potnikov in moštva je bilo brez razlike na način uničeno, ki ga more vlada Združenih držav smatrati samo za lahkomiseln način, ki nima nobene opravičbe. Nadalnjim uničevanjem trgovskih ladij vseh vrst in narodnosti brez razločka se ni postavila nikaka meja zunaj vodovja, ki ga je cesarska vlada označila za bojno cono. Zapisek Amerikancev, ki so izgubili življenje na ladjah, napadenih in uničenih na ta način, je rasla od meseca do meseca, dokler ni naraslo usodno število žrtev na stotine. Potrpežljivost Združenih držav. Vlada Združenih držav je bila jako potrpežljiva. Na vsaki stopnji teh bolestnih skušenj, od tragedije do tragedije se je trudila, da se pusti voditi po dobro preudarjenem oziru na izredne okolščine vojne brez primere in po čutih najpristnejšega prijateljstva za narod in vlado Nemčije. Sprejemala je sledeče si izjave in zagotovila cesarske vlade kot samo ob sebi umljiv;o za podane v popolni odkritosti in dobri veri in se ni hotela odpovedati nadi, da bo cesarski vladi mogoče, urediti in nadzorovati ravnanje poveljnikov njenih pomorskih bojnih sil, da bo njih postopanje v soglasju z načeli človečnosti, utelešenih v mednarodnem pravu. Storila je novim razmeram, za katere ni nobenega precedenčnega slučaja, vsako koncesijo in je bila pripravljena počakati, da postanejo dejstva taka, da ne bo nikakega ne-sporazumljenja in jih bo mogoče !e na en način razlagati. Dolžna je pravični cenitvi svojih lastnih pravic, da izjavi cesarski vladi, da je ta čas prišel. Na njeno bolest je postalo jasno, da je stališče, ki ga je zavzela od začetka, neizogibno pravilno, namreč, da je poraba podmorskih čolnov za uničevanje sovražne trgovine neizogibno, prav zaradi značaja porabljenih ladij in metod napada, ki iih naravno provzroča njih raba, popolnoma nezdružljiva z načeli človečnost), z davno veljavnimi neprerekanimt pravicami, nevtralcev in s svetimi predpravicami nekombatantov. Opustitev vojne s pomorskimi čolni ali pretrganje diplomatičnih zvez. Ce ima cesarska vlada še namen« nadaljevati vojno $ podmorski- mi čolni neusmiljeno in brez razločka proti trgovskim ladjam, brez ozira na to. kar mora vlada Združenih držav smatrati za svete, neprerekane postave mednarodnega prava in splošno priznanih zapovedi človečnosti, bo končno vlada Združenih držav prisiljena sklepati, da je le ena pot, po kateri more hoditi. Ako bi cesarska vlada zda! in nemudoma ne izjavila in ne provzro-čila, da opusti sedanje metode vojne podmorskih čolnov proti potniškim in tovornim ladjam, potem vlada Združenih držav ne more imeti drage izbere, kakor da popolnoma pretrga diplomatične zveze z nemško vlado. Vlada Združenih držav uvažuje tak korak z največjim odporom. Čuti se pa zavezano, ga storiti v imenu človečnosti, in pravic nevtralnih narodov. Porabljam to priliko, obnoviti Vaši ekscelenci zagotovilo mojega odličnega spoštovanja. Podpis: G erar d. DODATEK K AMERIŠKI NOTI. Iz Lansingovega obširnega dodatka k ameriški noti posnamemo najvažnejše točke. Dne 24. marca 1916 ob 1. in 25 minut popoldne se je odpeljal francoski kanalski parnik »Sussex« kakor navadno s 325 potniki in 53 možmi posadke iz Folkestona v Dieppe. Med potniki je bilo 25 ameriških državljanov in med njimi mnogo žen in otrok. Približno polovica potnikov" je pripadala nevtralnim državam. »Sussex* ni bila oborožena in nikdar je niso porabljali kot transportni parnik za čete, tudi je vozila po poti. ki je niso nikdar porabljali za take transporte. Parnik se je mimo Dungenessa peljal naravnost proti jugu, vreme je bilo jasno, morje mirno. Ob 2. in 50 minut popoldne, ko je bila »Sussex« kakih 13 milj odi Dungenessa oddaljenaje zagledal kapitan s poveljniškega mostiča kakih 150 m od ladje na levi strani sled bližajočega se torpeda. Isto sta videla tudi neki častnik in neki čolnar, ki sta stala pri kapitanu. Kapitan je za-povedal takoj manever, da bi obrnil ladjo kako, da bi šel torpedo mimo nje. Predno pa se je mogla ladja zadosti okreniti, je zadel torpedo ladjo malo pred poveljniškim mostičem v kotu, razdejal ves prednji del do prve neprodorne celice, odtrgal jamboro z antenami za brezžični brzojav ter. ubil ali ranil kakih 80 oseb na krovu. Ta čas ni bilo videti v bližini nobene druge ladje. Tudi druge osebe so videle, da se je bližal torpedo, med njimi Amerikanec Henry S. Beer, ki je slonel kakih 10 korakov za poveljniškim mostičem ob ograji in gledal na morje. Zaklical je še svoji ženi in svojemu spremljevalcu: »Torpedo!« Takoj nato je torpedo zadel ladjo. Inženirji ki so bili v službi, potrjujejo, da so dobili od kapitana povelje zat manever z ladjo in da so povelje izvršili, pravijo, da za tako povelje ni druge razlage, kakor da je kapitan nekaj zagledal, čemur se je hotel hitro ogniti. Že to govori za to, da je bila ladja zadeta od torpeda. K temu pričevanju pa prihaja še pričevanje poročnika Smitha, dodeljenega ame* riškemu veleposlaništvu v Parizu od mornarice Zedinjenih držav, ki se je peljal v spremstvu majorja Logana: od ameriškega veleposlaništva v Boulogne in ki sta preiskala »Sussexc ter našla med razbitimi deli ladje 151 kovinastih kosov, katere sta obdržala pri sebi, ker sta bila mnenja, da tri niso kosi ladje. Preiskava ladje je dognala, da je bila zunanja eksplozija kriva, da je bila ladja uničena, kotli so ostali namreč nepoškodovani in malo pred poveljniškim mostičem je ,bilo videti luknjo, ki je dala spoznati, da ie dobila ladja hud sunek; x pa- e» , #> 41 Stran 2. i.....p. . ševni smeri. Kovinaste dele so potem poročnik Smith, korvetni kapitan Savles in major Logan primerjali z minami in načrti min. ki so jih imele francoske mornariške oblasti v Bou-logni, Rochefortu, Toulonu in pri angleških mornariških oblastih v Ports-mouthu. Ti častniki so trdno prepričani, da kovinasti deli niso bili od kake mine. Poročilo opisuje nato obliko in znake teh kosov ter pravi, da je preiskava nemških torpedov, ki so v rokah francoskih mornariških oblasti v Toulonu in ameriških oblasti v Pcrtsmouthu, dognala, da so ti deli od nekega nemškega torpeda, ker francoski in angleški deli torpedov nimajo takih znamenj. Ni torej dvoma, pravi poročilo nadalje, da je bila »Sussex« torpedirana in da je bil torpedo nemškega izvora. Ker nobeden na krovu »Sussex« ni videl kake ladje, se mora sklepati, da je torpedo izstrelil neki podmorski čoln brez svarila in da je ostal podmorski čoln prej in pozneje pod vodo. To se da sklepati tudi iz note nemške vlade 10. aprila 1916. To nemško poročilo namreč konstatira: a) neki nemški podmorski čoln je torpediral neki parnik poldrugo miljo jugovzhodno od Buli Rock-Banke. b) napad se je izvršil ob 3. in 55 minut srednjeevropskega časa = 2. in 55 minut zapadnoevropskega časa, c) torpedo je provzročil eksplozijo, ki je odtrgal cel prednji del ladje do poveljniškega mostiča, d) nemški podmorski čoln je bil pod vodo. ko je izstrelil torpedo, da bi se bil dvignil potem nad vodo. o tem ni govora, e) podmorski čoln ni parnika posvaril: tudi se v tem oziru ni nič poskusilo, ker o tem ni ničesar omenjenega. f) skica, ki jo je napravil poveljnik podmorskega čolna o parniku, ki ga je torpediral, ne soglaša s fotografijo »Sussex~ v »London Graphic«. g) noben drug nemški podmorski čoln ni oni dan tam napadel kak parnik. Podpisan je Lansing. RAZPOLOŽENJE V NEMČIJI. Berolin, 22. aprila. (Kor. urad.) Kolikor je do sedaj dognano, prevladuje prepričanje, da nemška vlada ne more sprejeti zahtev ameriške vlade, tako da i e označiti situacijo kot kritično. To stališče je razbrati tudi iz izjav listov. »Vossische Ztg.« pravi: Grenko jedro v hodeči lupini, to je diploma-tično velikonočno darilo, katero je VVilson namenil nemškemu narodu. Kar zahteva od Nemčije, je, da se odpove najuspešnejšemu obrambnemu orožju proti izptradalni vojni Anglije. S tem odlaga \Vilson tudi zadnjo sled nepristranosti v nemško-angleški vojni ter stepi Angliji na stran kot sekundant, ki si prizadeva vi ovi ti nemški meč, če ogroža občutno točko. List označuje grožnjo s prekinjenem diplomatičnih stikov kot dogodek, ki ga je vzeti zelo resno, čegar dalekosežnost je treba zelo skrbno presoditi. Nemški narod sme pričakovati, da bo odgovor na vrhuncu ugleda nemškega naroda, sme pa tudi pričakovati, da bo ameriško ljudstvo, v čegar rokah leži zadnja odločitev, presojalo nemški odgovor s pravičnostjo, ki le bila vedno v slavo velikemu svobodnemu narodu onkraj oceana. »Berliner Tageblatt« pravi: Nemški narod v svoji ogromni večini ne želi voine z Ameriko, toda nemški narod bo prenesel tudi najtežje če se to ne da odvrniti. Konservativna »Deutsche Ta-gesze*Itung« smatra vojaško smot-reno vojno podmorskih čolnov za vojno sredstvo, ki je mnogo več vredno, kakor doslej zelo brezi z-gledno stanje med Nemčijo in Zedi-njenimi državami. List izraža svoje prepričanje, da je to bojno sredstvo več vredno, kakor bi moglo škodovati Nemčiji, če se diplomatični stiki z Zedinjenimi državami pretrgajo, da celo več. kakor če bi prišlo do nemško ameriške vojne. V tem razni ot rivani u leži točlšče vsega vprašanja in njega odločitve. • Konference v nemškem glavnem stanu, Z Berlina poročajo: O ameriški tioti in odgovoru, ki ga da nemška vlada na njo, so se vršile v nemškem glavnem stanu pod predsedstvom cesarja Viljema konference, katerih so se udeležili državni kancler von Bethmann-Hollweg, načelnik generalnega štaba armade in mornarice ter državni tajnik za mornariške zadeve. Državni kancler s e j e v r n i 1 24. t. m. v Berlin in pričakovati je skorajšnjega odgovora Nemčije na VVilsonovo noto. WILSON PRED KONGRESOM. Berolin, 24. aprila (Kor. urad.) Zastopnik \Volffovega urada poroča brezžično iz New Yorka: V adresi kongresu pravi VVilson, ko je karakterizira! način vojne nemških podmorskih Čolnov: »Ameriška vlada se je trudila vzdržati se vsakega dalekosežnega dejanja in ugovora upoštevajoč izredne razmere te vojne ter se je dala v vsem, kar je izgovorila ali storila, voditi od resničnega prijateljstva, katero je navdajalo in še navdaja ameriški narod napram nemškemu narodu.« Z ozirom na pota, ki jih namerava nastopiti Amerika, če se Nemčija takoj ne odpove sedanjemu načinu podmorskega boja, je rekel VVilson: »Do te odločitve sem prišel z živim obžalovanjem. Prepričan sem, da bodo vsi preudarni Amerikanci nenaklonjeni možnosti takega postopanja, kakršno nameravano, ne smemo pa pozabiti, da smo v gotovem smislu in prisiljeni od okolnosti odgovorni zagovorniki pravic človeštva in da ne smemo molče stati ob strani, ko se te pravice polagoma popolnoma odstranjujejo^ V toku te strašne vojne smo dolžni ozirom na svoje lastne pravice kot naroda, svojemu čutu odgovornosti kot zastopniki pravic nevtralnih držav na celem svetu in pravičnemu razumevanju pravic človeštva, da sedaj z vso resnostjo in trdnostjo zavzamemo stališče, katero sem zavzel jaz zaupajoč v vašo izobrazbo in vašo pomoč. Vsi resno misleči možje se , morajo zediniti v imanju, da bo nemška vlada, ki je <:cer nastopala kot zaščitnica človeštva, priznala upravičenost naših zahtev ter se postavila napram njim v duhu. kakor so bile te zahteve stavljene. Razpoloženje v Ameriki. Preko Rotterdama poročajo iz \\ ashingtona o številnih shodih v severoameriških mestih, ki so vsi izrazili mnenje, da naj Zedinjene države v svojem lastnem interesu opuste vse, kar bi zapletlo Ameriko v svetovno vojno. Nekateri govorniki so se izrazili celo za posredovanje skorajšnjega miru. Reuter poroča iz Albanvja v državi Ne\v York: Zakonodajna skupščina države Ne\v York, v kateri tvorijo republikanci večino, je sprejela pred svojo odgoditvijo sklep, v katerem obljublja predsedniku Wil-sonu v konfliktu z Nemčijo nedeljeno podporo ter obljublja, da bo sestavila program, po katerem se dado na razpolago vsa državna sredstva za čast dežele. Očividec o aferi »Sussex«. Švicarski časnikar Johann Nie-derost, ki je bil s »Sussexa« rešen, poroča: Oni dan, ko se je zgodila nesreča »Sussexa«, ni noben potnik govoril o torpediranju. Šele drugi dan so pravili, da so videli torpedo in podmorske čolne. Eksplozija se je zgodila na sprednjem delu ladje. Ogledal sem si z inženirji ta del in videl, da je bila ladja pretrgana nad vodo. Če bi ne bila nastala na ladji panika, bi se bilo ponesrečilo samo 14 Jo 16 potnikov I. razreda. Mornarj . ki so si z menoj ogledali kraj nesr če, so izrekli mnenje, da je zadela ! dja ob mino in da torpedo najbrže r pride v peštev, ker bi to bil sicer slab strel in bi podmorski čoln gotovo insiral še en torpedo. S »Sussexa« me je pripeljala angleška torpedovka »Afridi« v Dover, tam sem povedal, da so mornarji mnenja, da »Sussex« ni bila torpedirana. To so najbrže slišale oblasti. Zato morda so mi v Folkestonu, kamor so me poslali, pridržali papirje. Tam me je v uradu generalnega štaba izpraševal najprej neki angleški adjutant, potem pa še neki general in francoski generalni konzul. Povedal sem, da mislim, da gre za eksplozijo mine, nakar me je general osorno prekinil: »Vsi so mnenja, da je bil torpedo, vi pa pravite, da je bila mina.« Potem so se gospodje posvetovali kake pol ure. Poslali so me nato v urad tajne policije in adjutant mi je sledil. Bilo je to 26. marca. Tam sem podpisal z rdečilom pisano izjavo »da je bila »Sussex« po mojem mnenju torpedirana«, dasiravno tega nisem opazoval, samo da so me izpustili. Dne 27. marca sem dospel v Boulogne, kjer me je sprejel neki detektiv. Neki major je zahteval od mene prisego na to mojo izjavo v Folkestonu. Prisegel sem 28. marca vpričo angleškega detektiva Hilla in nekega angleškega majorja, ki sta bili priče. Potem šele sem dobil svoje papirje ter sem se smel odpeljati v Švico. Med potniki ladje »Susseš« je bilo več vojakov v uniformah, kakor se dobro spominjam, nekaj belgijskih vojakov, neki belgijski častnik, 2 ali 3 angleški vojaki in 2 francoska vojaka. NAŠA URADNA POROĆILA. Dunaj, 22. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Ob južnem krilu naše primorske fronte smo odbili več ponoćnih po-skušenih napadov Italijanov na na-našo pozicijo vzhodno od Tržiča. V odseku Plockna je prišlo ponoči do silnejšega streljanja. V pokrajini Col di Lana se je razbil sovražni napad na sedlo med Setsassom in Monte Stlefom v našem ognju. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r. f mL Dunaj, 23. aprila. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Proti jugozapadnem robu Do-berdobske planote se je pričel sovražni napad, sicer pa se je omejilo bojno delovanje ob primorski in koroški fronti na krajevne artiljerijske boje. Na Col di Lana so naše čete zopet zasedle oporišča na robu severo-zapadno od vrha ter ga obdržale proti sovražnemu napadu. Vrh sam stoji pod močnim ognjem naše artiljerije. Tudi v odseku Sugana in pri Rivi so se vršili živahni topovski boji. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml. Dunaj, 24. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Bojjj^pb jugozapadnem robu Do-berdobslfe visoke planote trajajo. Več napadov bersaglierijev se je zlomilo v našem ognju. Ob Col di Lana je krvavo zavrnila hrabra posadka oporišča na grebenu pet sovražnih napadov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Kofer, fml. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 20. aprila. (Kor. urad.) V odseku med Adižo in Brento se je obojestransko delovanje omejevalo včeraj na artiljerijske akcije. Z uspešnim topovskim ognjem smo nadaljevali razdevanje avstrijskih utrdb Luser-ne in Belve. Na Col di Lana je do-sedaj pobrani plen znašal en top, štiri strojne puške in veliko množino municije in živil. Ob Soči sta megla in dež preprečevala delovanje naših čet. Kljub temu pa se je posrečilo naši artiljeriji, da je v vasi Št. Martinu na Krasu povzročila požar in eksplozijo municijskega skladišča jugovzhodno te vasi. Sovražen letalec je vrgel tri bombe na Bassano. Ranjen ni bil nihče in škode ni napravil. Col di Lana. Dolg je bil boj Italijanov za Col di Lana. Celih 11 mesecev. Zavzetje Col di Lana pomeni za Italijane samo toliko, da so dobili na tej fronti pozicijo, ki bi. jim mogla nekoliko pomagati v slučaju ofenzive z naše strani. Drugega pomena nima to os\ ojenje, ker vsako nadalnje prodiranje bi zadelo na mnogo večje tež-koče in težji teren. Hitro za Col di Lano, niti 4 kilometre daljave, se dviga gora Sette sassi, visoka 2700 metrov, ob strani so druge višine, ki morejo uspešno braniti vse operacije na vznožju gore. Italijani se sicer svojega uspeha niso dolgo veselili. Naše junaške čete so z občudovanja vrednim elanom navalile na od sovražnika zasedeno goro in oporišče na robu severozapadno od vrha je že zopet v njihovih rokah. Na vrh sam pa bruha naša artiljerija svoj uničujoči ogenj. Italija se boji invazije. Znani polkovnik Barone piše v »Giomale d* Italia« glede na problem pošiljatve italijanskih čet na Francosko, da so italijanske žrtve še vedno večje kakor angleške, dasi je Italija financijelno slabejša. V ostalem se čuti Anglija na otoku za svojim brodovjem varno, dočim mora Italija, ki je slaba, računati na invazijo. Barone pravi tudi, da se motijo Angleži in Francozi, ako pričakujejo prebitje na francoski fronti. Novi vpokHcI v Italiji. Rim, 21. aprila. (Kor. uraiL) Uradni list objavlja razglas, ki kliče vojaške obvezance tretje kategorije letnika 1879. pod orožje. Lugano, 23. aprila. Angleško m francosko časopisje je pred kratkim grajalo, da armadno število Italije ne odgovarja dejanski zmožnosti prebivalstva 35 milijonov, ki bi moralo dati torej mnogo več vojaštva. Kakor se vidi. to grajanje ni ostalo brez vpliva na vodilne kroge, kajti vpoklicu planinskih lovcev raznih letnikov so sledili sedaj zopet novi poklici letnika 1879. in vseh poprej odpuščenih pripadnikov letnikov 1886. do 1894. Zborovanje italijanskih učiteljev. Lugano, 21. aprila. (Kor. urad.) Nacijonalno zborovanje italijanskega učiteljstva se je po odstopu lanskega, pretežno nevtralističnega odbora posvetovalo o takoimenovanih nacijonalnih aspiracijah. Dnevni red, ki se z vidno rezervo postavlja na stališče vojevanja, je bil po hrupnih razpravah sprejet s 7333 proti 3648 glasovom. Poroča se k zborovanju preko Lugana še to-le: Za zaslepljenost, ki vlada v Italiji navzlic neuspehom že skoro enoletne vojne, je značilno, da je kongres italijanske učiteljske Zveze, katere večina je stopila na stran nacijonalistov, sklenil, d a b o imel prihodnje leto kongres v odrešenem Trstu. — E se non ridi, di che rider suoli? Italijani občudujejo Ruse. Lugano, 22. aprila. Za Italijo je bilo izkrcanje ruskih č^t v Marseille prav nič prijeten spomin na sklep parižke konference, da naj se izvede enotna fronta. Parižki zastopnik »Secola« poroča svojemu listu, da je senator Humbert v »Journal« priobčil članek, v katerem je rečeno, da ni dvomiti na tem, da bo dala sedaj tudi Italija v tej ali oni obliki Franciji dragoceno pomoč svoje vrle armade, katere rezerve so še nedotaknjene. Večina italijanskih listov pa ni sledila francoskemu migljaju, marveč se zadovoljuje s tem, da izraža svoje polno občudovanje za Ruse, kar je seveda priprostejše in lažje. Samo nacionalistična »Idea Nazionale« zahteva, da naj se Italija poglobi v duha vojne, ki zahteva brezpogojno solidarnost vseh zaveznikov. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Iz Milana poroča korespondenč-ni urad: >Štampa^ naznanja, da se vporablja okoli 2000 vojnih vjetnikov za bonifikacijska dela v Sardiniji. Skof iz Alessandrije je obiskal v spremstvu pooblaščenca vojnega škofa tamošnje vojne vjetnike in je imel na nje nagovor. Prinesel jim je papežev blagoslov. Tudi drugodi so obiskali vjetnike, kakor poročajo listi, škofje po nalogu papeža z dovoljenjem vojaških oblasti. Njihove življenske razmere so dobili povsod zadovoljive. Poskrbelo se je tudi, da morejo ob veliki noči izpolniti svoje verske potrebe. »Secolo« poroča iz Rima, da se je po lepih dnevih temperatura bistveno znižala, snežilo je okoli hriba Cave in v okolici Frascati. Po vinogradih je škoda velika. Iz Lugana poroča koresponden-čni urad: Italijanski listi naznanjajo, da se je prišlo na sled poskusu atentata z dinamitom na neki most čez Piave, ki je v vojaškem oziru jako važen. Oblasti zasledujejo atentatorje. _ General brneti o sofki aruli. Dunajska »N. fr. Pr.« se je obrnila na nekatere naše najodličnejše vojskovodje s prošnjo, da napišejo za Veliko noč nekaj besed o svojih armadah. General Boroević je poslal dunajskemu listu naslednje pismo: Vašemu povabilu, da izpregovo-rim k velikonočnim praznikom nekaj besed o soški armadi, se po mojem mnenju najboljše odzovem, ako govorim o posamezniku, o prrpro-stem vojaku, o častniku na fronti, o malih kamenčkih, iz katerih je sestavljen prekrasni mozaik naše armade. Ni treba zagotavljati, da se vse stori, da se usoda vrlih mož, ki se enajst mesecev vsako uro nahajajo v sili in nevarnosti, čim najbolj olajša, da se jih z vsem preskrbi, kar jih jači v izpolnjevanju njihove ponosne naloge. Zvestoba in vnema, s katero izpolnjujejo svojo težko dolžnost, se izraža pogostoma v posameznih dejanjih, v usodi posameznikov, ki silno gane celo srce starega vojaka, kakoršen sem jaz. Iz ttsočev podobnih prigodb Vam hočem podati le eden mal dogodek. V armadi imam moža, četovodjo Pavla Golcsosa, ki.se je boril v Srbiji, v Karpatih, ob Sanu to ob Soči. šestkrat ranjen, komaj ozdravljen, se je vedno znova povrnil na fronto. V četrti soSki bitki sedmič — težko — ranjen, s tremi častnim* znamenji odlikovan, je bil vprašan, ako ima kako željo, ki M mu jo mogli izpolniti. Ali veste, kaj je hotel? Prosil je, da se mu omogoči videti svofcea a* poveljujočega generala, da bi mu mogel izraziti zvestobo do smrti. Ta želja se mu je izpolnila. V bitkah preiskušeni cesarski in kraljevski princ, sam junak in kar najbolj ceneč pravo hrabrost, je pohitel k junakovi postelji. Ali je treba, da Vam o razpoloženju soške armade še kaj več razlagam? Ali naj še navajam notranje vzroke njenih uspehov? Narod, armada, ki ima take može, stoji pokonci v najsilnejšem viharju, se ne vda celemu svetu sovražnikov. Biti takim možem voditelj, je največja sreča na tem svetu. To je najgrarrdijoznejše. kar more doživeti vojskovodja, da se zrcalijo njegove ideje, njegove želje, njegovi cilji v srcu vsakega posameznega moža. Najvišje je tu samo ob sebi umevno. Inicijativa, drznost in radostno prevzemanje odgovornosti od generala ta do prostaka slavijo tu triumfe. Ta duh je pokopal v soških bitkah veselje mnogo silnejšega sovražnika do napadov. Boroević, general pehote. Vojna z Rusijo. NAŠA IN NEMŠKA URADNA POROČILA. Dunaj, 22. aprila. (Kor. urad,) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Poskuse ruskih oddelkov, ustalit! se severozapadno od Dubna blizu pred našimi črtami, smo z ognjem preprečili. Sicer le navadni artiljerijski boji. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. rl o f e r, fml. Dunaj, 23. aprila, (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko In jugovzhodno bojišče. Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Dunaj, 24. aprila. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Rusko bojišče. Bojno delovanje je bilo včeraj na celi fronti bistveno slabotnejše kakor navadno. Mina, ki jo je sovražnik zažgal vzhodno od Dobronovca, je napravila škodo samo v ruskih jarkih. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Berolin, 22. aprila. (Kor. urad.1 Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Tudi včeraj so se razbili ruski napadi krvavo pred našimi ovirami jugovzhodno od Garbunovke. Vrhovno armadno vodstvo, Berolin, 23. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Južno od Naroškega jezera se je končal neki ruski napad nekako enega bataljona z izgubami ob naših ovirah. Sicer razen mestoma oživljajo-čega se artilerijskega boja In nekaj bojev patrulj nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Berolin, 24. aprila, (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Nobenih bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. NEMŠKA LETALA NAD PAPEN-HOLMOM. Berolin, 23. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Floti l ia 10 nemških letal je 22. aprila napadla rusko letalsko postajo Papenholm na otoku Oesel ter vrgla 45 bomb, pri čemer je opazovala zelo dober učinek. Eno rusko letalo je bilo prisiljeno, da se je spustilo na tla. Nemška letala so se kljub zelo silnemu obstreljevanju nepoškodovana vrnila. Šef mornariškega admiralskega štaba. • • • RUSKO URADNO POROČILO. 20. aprila. Sovražna artiljerija Je obstreljevala okolico mostišča pri Ikskilu. Južno od Trisvjatskega jezera artiljerijski boji. 21. aprila. Težka in lahka nemška artiljerija je obstreljevala jarke in mostišče pri Ikskilu. Naše baterije so storile, da je del nemške artiljerije utihnil. V okolici Jakob-štata na desnem krilu artiljerijski boj. Zapadno od Oljke, severno od Muravice. ob Ikvi se Je poskusil sovražnik približati našim jarkom, vendar smo ga zavrnili. Galicija: Sovražnik je trdovratno napadal v oko* Uci Popovega vrha, toda brez uspe- 54 94, Stev, .SLOVENSKI NAROD*, dna 25. april« t*l6. Ottmttš O' Vojno pobratimstvo francoskih ruskih armad se še bolj utrjuje z •canjem ruskih čet na francoskih v Marseillu dne 20. t. m. Z besarabske fronte. Iz Čmovic poročajo, da vlada besarabski fronti relativno mir. časa do časa je slišati močnejše tenje topov. Avstro-ogrska arti-|a je parkrat sijajno zadela. Tako ji je posrečilo zadeti v neko rusko >totnijo, ki se je ravno vežbala, več-it }e tudi s svojim ognjem preprečila gibanje ruskih čet. Vreme je korko. Zdi se, da je zbiranje ruskih |3et ob besarabski fronti končano. Kled četami, ki so dospele v zadnjem [Času. se nahaja baje mnogo neizvež-Ifcanegra opolčenja. Letalski boji v Bukovini. Iz Krakova poročajo, da sta dva ruska zrakoplova vrgla nad 20 |K>mb na Zucko v Bukovim' ter poškodovala nekaj majhnih hiš. Več žen je bilo ranjenih. Med obema [frontama je bil na besarabski strani zbit neki velik ruski dvokrovnik. |p:lot in opazovalec sta mrtva. Ruski vpoklici. Kodanj, 22. aprila. (Kor. urad.) |V Rusiji je bil vpoklican pod zasta-• prvi vpoklic letnikov 1916.—1897. in drugi vpoklic letnikov 1916. do 1906. |pva nova ruska zborna poveljnika. »Vossiscbe Ztg.« poroča iz Kodama: Iz Petrograda poročajo, da sta bila podočnika ruskega vojnega Ntra generala Bjclajev in Lukov-skii imenovana za poveljnika armad-nih zborov. Nov ruski municijskl minister. Iz Kodanja: V rusko vojno ministrstvo sta pozvana general Frolov NEMŠKA URADNA POROČILA. Berolin, 22. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Ob cesti Langenmark - Ypres so napadli Angleži v zgodnjih jutranjih urah jarke, ki so jim jih naše patrulje 19. aprila vzele, ter so nekako eno tretjino jarkov zopet zavzeli. Na obeh straneh kanala La Bassee smo uspešno razstrelili nekai ra?n. Sovražni ogenj na mesti Lens in Royes je zahteval zopet nadalnje žrtve med prebivalstvom. V Rovesu je bil en otrok ubit, 2 ženi in 1 otrok ranjen. V Argonih smo z razstrelit vami razdejali francoske postojanke na Nišini Fille morte ter imamo zasedeno raz-sežno vdrtino pred svojo fronto. Zapadno od Maase so obnovili Francozi svoj napor proti Mor t flominu. Dvakrat smo jih sestrelili z artiljerijskim zapornim ognjem na obeh bregovih. Tretji napad se je razbil z velikimi izgubami ob naši poziciji. Ljuti boji z ročnimi granatami za del jarka blizu gozda Caurettes so ta jarek spravili zopet v našo posest. Ponoči se je Francozom zopet posrečilo ustaliti se v njem. Vzhodno od reke ihraino artilerijsko delovanje z bliži nekimi bojaiuri sredstvi v kamnolomu južno od Haudromonta in južno od utrdbe Douaumont. Obojestranski artiljerijski ogenj v odseku ob .Ma*i ie trajal brez presledka dan in noč z izredno sile. V pokrajini severozapadno od Fresnesa en Boi vre smo dobili vjetnike od 154. francoske di-M'zite. Tu se je konstatiralo, da je sovražnik v prostoru med tem krajem in Avocouriom od 21. februari-? sem postavi! v bo.; v celem 38 pehotnih divizij, od katerih so poleg tega 4 divizije po dalj? 201 mini in dopolnjene z novimi možmi, zlasti iz reknifnih Jetnikov 1916, postavni v drugič v boj v drugič pred poraz. Vrhovno armadno vodstvo. Berolin, 23. aprila. (Kor. urad.) vVol^ov nrad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Vsled visoke talne vode, ki onemogoča izgradbo, smo morali opustiti svoje na novo zavzete jarke ob cesti Langenmark - Ypres. Proti severu smo odbili južno od St. Eloija neki angleški napad z ročnimi granatami. Zavrnili smo angleške patrulje* ki so po močnem pripravljalnem ognju ponoči prodirale proti naši črti na obeh straneh ceste Bapaume - Albert. Pri Tracy le Vaju se je ponesrečil sovražni protinapad. Oblak plina se je obrnil nazaj v francosko pozicijo. Ob Masi smo vzeli jugovzhodno od flaucourta, zapadno od višine Mort Honime, sovražne jarke. Na desno od reke v ravnini VVoevre in na višinah pri Comforesu se le bolno in senator Garin. Zadnjemu je poverjena skrb za municijo ter odgovarja njegovo stališče onemu francoskega in angleškega municijskega ministra. Rušila pred važnimi dogodki. Iz Kodanja: Komiteji ruskih vojnih industrijalcev so izdali poriv na delavstvo, v katerem opozarjajo na potrebo skrčenja brezdelnih praznikov, ker stoji Rusija pred važnimi in odločilnimi dogodki. RUSKO - JAPONSKA POGODBA. Lokalanzeiger poroča iz Stock-holma: Japonski list Niči - Niči poroča: Med Rusijo in Japonsko je bila sklenjena važna državna pogodba. Rusija odstopi Japonski kitajsko železnico vzhodno od Charbina, izpremeni Vladivostok v trgovsko pr i s t anišče ter se zaveže, da opusti svoja vojna oporišča v vzhodni Aziji. Japonska prevzame zato z vsemi svojimi industri-jalnimi silami preskrbo Rusije z municijo. Rusija dovoli nadalje Japonski tr-govskopolitične prednosti v vzhodni Sibiriji in Mandžuriji. Japonska in Rusija se zavežeta v medsebojno priznanje svojega stališča na Mongolskem in v Mandžuriji. Rusija prizna tudi japonsko pravico v interesu miru posredovati na Kitajskem ne da bi kršila nedotakljivost kitajske države. V s 1 u Č a i 11 . d a nastopi kaka tretja država, mora Rusija brezpogojno pomagati Japonski. delovanje omejilo na trajno zelo živahne artiljerijske boje. Vrhovno armadno vodstvo. Berolin, 24. aprila. (Kor. urad.) \\ o!.r?ov nrad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Skoraj splošno traja na fronti živahnejše streljanje kakor zadnje dni. Na več točkah so nemške patrulje izvršile uspešna podvzetia. Južno od St. Elo:ia smo z ogrnem zavrnili angleške oddelke. V pokrajini ob Masi smo zavrnili včeraj manjše francoske napade z ročnimi granatami severovzhodno oi Avocourta. Fnako so se ponoči ponesrečili s'^botrejši sovražni sunki vzhodno od Mort Homma. Močan napad se je v pokrajini pri pristavi Thiaumont nopolnoma zlomil pred našimi črtami. Vrhovno armadno vodstvo. — * * FRANCOSKO URADNO POROČILO. 20. aprila. V Argonih boj z minami pri Hautc Chevauchee, ki se je končal nam v prilog. Zažgali smo mino, ki je razdejala sovražna dela. \a levem bregu Mase čez noč trajno obstreljevanje naše druge ^rie. Na desnem bregu Mase so izv šile n:iše čete včeraj proti večen va-hen napad na nemške pozicije s ve-rozapadno od ribnika pri Vau\i:. posrečilo se um je dele sovražni! jarkov zasesti in zavzeti neki u eni okop. Pri tem podvzetju. ki je povzročilo rovražniku resne izgube, no vjeli 10 častnikov. 16 podčastnikov in 214 mož ter vplenili vel strojnih pušk in gotovo množino voj-n:h potrebščin. V VVoevre razdiralen ogenj naše artiljerije na zvezna sovražna pota. Z ostale fronte ni poročati o nobenem važnem dogodka. 20. aprila zvečer. V Argonih je obstreljevala naša artiljeri-ia zvezno črto za sovražno fronto in gozd pri Malancourt". Zapadno od Mase močno artilerijsko delovanje v odsekih višine .W4 in A v ocourt. Z napadom v okolici Mort Homma se nam je posrečilo pregnati sovražnika iz nekaterih kosov jarka, ki jih ie bil 10. t. m. zasedel. Vzhodno od M ase silen topovski boj v okolici Douau-monta in Vauxa. Nekaj salv artiljerije v ravnini Woevre. Na ostali fronti je potekel dan razmeroma mirno. 21. aprila popoldne. Zapadno od Mase napreduje napad naših čet. ki so ga pričele včeraj v okolici Mort Homma. Ponoči smo zavzeli še en jarek na severnem robu gozda Caurette ter vjeli 4 častnike in 150 mož. Vzhodno od Mase je sledilo silnemu obstreljevanju naših pozicij proti koncu dneva silno artiljerijsko podvzetie na fronti 2 km med Thiaumontom in pristavo in ribnikom pri Vauxu. Nemce, katerim se je bilo posrečilo ustaliti se v naših oozjcijah južno od forta Douaumont in severno od ribnika pri Vaurn, smo v nočnih protinapadih popolno-* ma potisnili nazaj. Vplenili smo dve strojni puški in vjeli nekaj sovražnikov. Zapadno od Douaumonta, v odseku južno od gozda pri Haudromon-tu, smo tudi napredovali Nekaj ranjenih Francozov smo osvobodili iz vjetništva ter vjeh kakih 20 Nemcev. Na ostali fronti je bila noč mirna, izvzemši v okolici Pretrskega gozda, kjer je naša artiljerija precej delovala. 21. aprila zvečer. V Argonih smo zasedli pri višini 265 (Haute Chevauchee) severni rob vdrtine, ki jo je napravila eksplozija neke nemške mine. Na levem bregu Mase silno bombardiranje naših novih pozicij pri Mort Hommu. Na desnem bregu izdatna delavnost sovražne artiljerije od Mase do forta Vaux. V Woev-ru živahno obstreljevanje v odsekih Chatillon in Roneaux. Nobenega fn-fanterijskega delovanja. Neki naš dalekostrelni top je obstreljeval kolodvor Vigneulles in Hattonshatel, severovzhodno od St. Mihiela. Na severu od Regnevilla so razpršile naše baterije sovražne oddelke na poti v Nousard. Od ostale fronte ni poročati o nobenem važnem dogodku. Belgijsko poročilo. 20. aprila. Dan je karakteriziralo obojestransko obstreljevanje na raznih točkah, zlasti v odseku 1 >i\muidna. 21. aprila. Na raznih točkah belgijske fronte lokalno delovanje artiljerije. Obojestransko bombardiranje se je zlasti razvijalo v okolici Pivrnuidna. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 20. aprila. Zadnjo noč je napadel sovražnik po silni artiljerijski pripravi našo crto v okolici Ypresa. Njegova infanterija je vdrla na štirih točkah, pri St. Eloiju. Le Bluffu, \\ icltju in ob cesti Ypres-Longen-marek v naše črte. povsod pa smo jo vrgli nazaj, razen pri St. Eloiju, kjer so Nemci vzeli dve vdrtini. in ob cesti Yprcs-Langenmarck, kjer dr/i neki jarek. Pri Mametzu slaboten nanad ni mogel dospeti do naših jarkov. Gotovo delovanje min na obeli straneh za kamnolome južno od Givenchv-en Gobella; mi imamo prednost. 21. aprila. Pri Fricourtu, Sou-dbezu. Hulluchu in Givenchvju so sc vršili ^rdnjih 20 ur boji z minami. Ponoči smo razpršili neki nemški oddelek, ki je bil zapustil svoje jarke pri St. Floiju. Južno od Arrasa so se vršili danes ponoči v strelskih jarkih boji z možnaru. Na raznih točkah med Souchezom in kanalom La Bas-seč ter v sosedstvu Vpresa obojestranski artiljerijski ogenj. Splošni napad na Verdun. Preko Curiha: Hutin izjavlja v listu »Echo de Pariš c. da utrjuje razvoj bojev pred Vcrdunom domnevanje, da so Nemci že pričeli zopet s splošnim napadom. Nemško letalo nad Dovrom. London, 23. aprila. (Kor. urad.) Vojni urad poroča: Danes ob 11. in 4r> minut zjutraj je priplulo neko sovražno letalo nad Dover ter krožilo v višini 6000 čevljev nad mestom. Obrambni topovi so zaceli streljati in pregnal letalo, ki ni metalo bomb. RUSI NA FRANCOSKEM. Lyonski »Progres« prinaša pozdrav senatorja Doume rja Rusom. Dospelo je 5000 izbranih vojakov, ki so močno utrujeni vsled vožnje. Tri tedne ostanejo v taborišču barak v Estangeju ter pridejo morda med tem enkrat na parado v Pariz. Rusi na Angleškem. Lvonski »Nouvclliste poroča, da je dosnelo že pred nekaj časom več ruskili čet na Angleško, od koder so odšle na francosko fronto. O 1 te vilu teh čet molče. Pariška gospodarska konferenca. Iz Pariza poročajo: Konferenca mcdparlamcntaričnega gospodarskega odseka se sestane v četrtek ter sc bo prve seje udeležil tudi predsednik Poincare. Anglija bo poslala 42, Italija 43. Srbija 14 in Portugalska 10 zastopnikov, ludi Rusija bo zastopana. Angleška kriza končana. London, 21. aprila. (Kor. urad.) Reutcr. Ko so zapustili ministri včeraj sejo kabineta, je bilo že na njih obrazih videti, da je kriza končana, nekateri so naravnost žareli veselja. Časopisje izraža soglasno zadovolj-nost, da je kriza končana ne da bi bil kak minister odstopil. Belgijska siva knjiga. Belgijski vlada namerava izdati tretjo »sr r< ngo« kot odgovor na nemško > niigo«. Na 504 stra- neh zavr, nška očitanja, da so bili franki organizirani od belgijske vlade. V drugem delu opisuje »siva knjiga« nemška grozodejstva in nemško pustošenje, kar dokazuje baje z dokumenti. Dogodki na Balkanu. NAŠA IN NEMŠKA URADNA POROČILA. Dunaj, 22. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pL Hofer, fml. Dunaj, 24. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fml. Berolin, 22. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. Berolin, 23. aprila. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Berolin, 24. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nobenih bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Grški protest proti zapre ti u zaliva Suda. Atene, 18. aprila. (Kor. urad.) (Zakasnelo.) Grška vlada je izročila danes zastopnikom četverozveze pismeni protest proti temu, da so vojne ladje entente zaprle zaliv Suda na Kreti. Protest je jako energičen ter poudarja, v kako težki položaj da so spravila Grško neprestana izzivanja in žaljenja aliirancev. Prihod srbskih čet v Solun. »Lokalanzeiger« poroča 22. t. m. iz Aten: Prvi transport srbskih vojakov — približno 2000 mož — je prispel včeraj na parnikih v Solun. Z ozirom na odpor grške vlade je če-tverozveza odnehala od zahteve, da se naj Srbi vozijo po kopnem čez Patras - Atene - Lariso. Ako je to res, potem ima grška vlada zabeležiti veliko diplomatično zmago. Vest pa oficijamo še ni potrjena. Nemški letalci nad Tenedom. ?eneva, 22. aprila. Nemški aeroplani so bombardirali vojaško taboreče Avvio na Tenedu. Bombe so povzročile precejšnjo škodo. Grško-italijanski spor. >Corriere della sera< poroča iz Aten: Sonninov govor je sprejelo grško časopisje prav neugodno. List »Esperini« piše: Prijateljske izjave ministra niso združljive z italijanskim premikanjem čet v Valoni. Italijanske bojne sile se odmikajo pred avstrijskimi in bolgarskimi topovi, kažejo pa pogum napram gr škim sprednjim stražam v Chimari. Čas bi bil. da se Italijane s silo prežene z grških tal. Vse časopisje poroča o italijanskem pohodu proti Eniru in zahteva ojačenje grških čet ob meji. Atene, 22. aprila. Iz Florine po-ročaio, da se je prikazal italijanski izvidni aeroplan nad grškim ozemljem. Grški odbijalni topovi so sprejeli italijanskega letalca z močnim ognjem. Motor aeroplana je bil zadet, tako da je bil pilot prisiljen spustiti se na tla na grškem ozemlju. Letalec je mrtev, aeroplan, ki je bil le malo poškodovan, so zaplenili. Atene, 20. aprila. (Kor. urad.) WoIffov burcau poroča: Italijani so aretirali na sevemoepirski meji v okraju Tepcleni grško oficirsko patruljo, katero so bili nailjubeznjivej-šc rovabili, nai prekorači mejo, da bodo razpravljali ž njo o vojaških vprašanjih. Nevitežko ravnanje Italijanov je vzbudilo tu najgloblje ogorčenje. Grška vlada ie podala v Rimu ugovor radi tega škandaloznega postopanja Italijanov. Rusija in Romunska. Na Romunskem vlada veliko ogorčenje, ker je Rusija prepovedala, ko j« bila naznanjena romunsko-nemška trgovska pogodba, izvoz koni za romunsko vojaštvo. Zatrjuje se pa sedaj, da je Rusija že dovolila izvoz 5500 konj. Boji na morju. Potopljeni parniki. Nizozemski parnik »Lode\vyk van Nassau« je bil potopljen pri Ga-lopski boji od mine ali od torpeda: 5 oseb je utonilo. Parnik se je potopil tekom 5 minut. Listi poročajo: Grška jadrnica »Eutropice« je bila v Sredozem- skem morju potopljena od nemškega podmorskega čolna. V Severnem morju se je vsled eksplozije kotlov potopil parnik »Sabbia«. V soboto zjutraj je bila francoska barka »Cha-naral« (2413 ton) torpedirana, moštvo najbrže rešeno. Neoboroženi parnik »Feliciana« (4277 ton) je bil potopljen, kapitan m 16 mož rešenih Rusko poročilo s Črnega morja. 19. aprila. Neki naš podmorski čoln je potopil, dasiravno ga je napadal, seveda brezuspešno, neki letalec, pod silnim ognjem sovražnih baterij blizu vhoda v Bospor neki parnik in neko jadrnico. Izgube danskega trgovskega bro-dovja. »Politiken« konstatira, da se je tekom vojne potopilo vsega skupaj 43 danskih ladij s 35.903 tonami neto, v vrednosti 11 in pol milijona kron. Anglija in nevtralne države. »Baseler Anzeiger« poroča z dne 19. aprila: Anglija je storila pri vseh nevtralnih državah korake, da spravi nevtralno plovstvo in vse pre-skrbovanje nevtralnih držav z živili pod svojo kontrolo. TURŠKO URADNO POROČILO. 21. aprila. Fronta v Ira-k u. Bitka, ki se je vršila 17. t. m. na desnem bregu Tigrisa, — ne kakor je bilo napačno poročano. na levem bregu, — pri Beitissi, se je končala s porazom sovražnika. Ta ie imel nad 4000 mrtvih in ranjenih ter je izgubil 14 strojnih pušk, 1 majorja. 2 častnika in nekaj mož vjetih. Tu kratek prgled bojev, ki so se vršili na tem bregu Tigrisa do 20. t. m.: Protinapadi naših čet 17. t. m., ki so jih izvršile, da bi zopet zavzele prednje pozicije pri Beitissi, so trajali v noči od 17. na 18. t. m. 7 in pol ure. Končno smo pregnali obe sovražni brigadi, ki sta se nahajali na tej fronti, iz njihovih pozicij. Tri brigade, ki jih je bil sovražnik odposlal, da presenetijo krilo naših napadalnih kolon in zadrže lastne umikajoče se sile ter jih poženejo naprej, niso mogle doseči uspeha ter so se umaknile. V zopet zavzetih prednjih pozicijah smo vplenili 13 strojnih pušk, a izgubili le eno, vjeli na smo enega majorja, 2 častnika in 13 vojakov. Že med boji na tej fronti smo našteli nad 2000 mrtvih sovražnikov. Celotne sovražnikove izgube cenimo na najmanj 4000 mož. Dne 18. je trajal mir. Dne 19. t. m. zjutraj je napadel sovražnik z 1 divizijo eksponirane pozicije pri Beitisi. Pustili smo ga 20 korakov do naših jarkov, nakar smo začeli streljati, tako da se je moral umakniti ter pustiti na mestu več mrtvih in ranjenih. Vplenili smo še eno strojno puško. Dne 20. t. m. sovražnik ni poskusil ničesar. Najbrže je spravljal stran ranjence in pokopaval mrtve. Te 4 dni se na levem bregu Tigrisa na strani pri Felahiji ni vršilo nobeno pomembno podvzetje, razen artiljerijski dvoboj. Položaj pri Kut el Ama-ri je neizpremennjen. Kavkaska fronta. Na desnem krilu ničesar pomembnega. Napad proti desnemu krilu v odseku Čoruk smo zadržali. Tu smo vjeli enega častnika in 60 mož. — Sovražna letala so poletela preko Phokaje in smirenskega predmestja Cordelije ter metala brez učinka 4 bombe. Nekaj, sovražnih ladij se je pokazalo od časa do časa ob smirenski obali ter obstreljevalo obal otoka Keusten ter nekaj drugih delov obali. — Dne 20. t. m. je neko naše letalo poletelo čez puščavo. V 3 urah je napravilo 300 km pota ter dospelo do Alkantare ob Sueškem prekopu. Z uspehom je vrglo bombe na sovražna taborišča ter se nepoškodovano vrnilo. Naši oddelki Mehari-stov so presenetili ob Sueškem prekopu močno sovražno konjeniško patruljo, usmrtili 7 mož ter zasledovali ostale, ki so zbežali. 23. aprila. Fronta v Iraku. V noči na 21. april smo z lahkoto zavrnili sovražne napade na naše pozicije pri Beit Issi. Od 21. do 22. aprila opoldne je sovražnik v presledkih obstreljeval naše pozicije pri Fellahiju na levem bregu Tigrisa. Proti poldnevu se je obstreljevanje ojačilo in sovražnik je z nekako poldrugo divizijo napadel to fronto. Naše rezerve pa so takoj s silo prešle proti napadalnim kolonam sovražnika v protinapad ter ga prisilile po dveurnem bajonetnem boju, da se je umaknil v svoje stare pozicije. Na bojišču je pustil kakih 2000 mrtvih. V bitki 22. aprila so znašale sovražne izgube nad 2000 mož, dočim so bile naše izgube malenkostne. Pri Kut el Amari* je položaj neizpremenjen. — Fronta v K a v k a z i j i. V odseku desnega krila ničesar pomembnega. V centrumu smo presenetili neko sovražno četo kakih 100 mož. En častnik in 10 mož ubitih, ostali so 2752 zbežali. Tudi na tem odseku od dveh bataljonov sovražnih Čet storjeni napad smo s protinapadom odbili. Polovico sovražnika smo uničili. Na levem krilu smo opetovano zadržali ob morju posamezne sovražne napade. — Na višini Sedil Bara sta začeli 2 sovražni vojni ladji brezuspešno streljati, med tem ko je nekaj sovražnih letal iz velike višini metalo nekaj bomb na obal. Ob smirenski oba-ii sta dva sovražna monitorja v presledkih obstreljevala nekaj točk ter se nato umaknila. 24. aprila. Fronta v Iraku. Vsled povodnji, nastale na več točkah ob Tigrisu, nismo mogli zasledovati sovražnika po njegovem porazu 21. t. m. Pri Felahiju je sovražnik včeraj brezuspešno obstreljeval naše pozicije. Nekaj naših vojakov je pod poveljništvom nekega častnika napadlo sovražne metalce granat, ki bi se bili mogli približati delu naših pozicij pri Beit Isi na desnem bregu, ubili enega ter vplenili 15 zabojev granat. Pri Kut el Amari je položaj neizpremenjen. Del prebivalstva ie preplaval reko, da dobi pri nas zaščito. Na ostalih frontah viobenega pomembnega podvzetja. Angleško poročilo iz Mezopotamije. London, 23. aprila. (Kor. urad.) Poročilo poveljnika v Mezopotamiji se glasi: Napad, izvršen dne 23. aprila zjutraj na levem bregu Tigrisa proti turški poziciji, se je razbil. Pozicija je stala 20. in 21. ter pori oči in 23. aprila zjutraj pod topovskim ognjem. Vsled poplav je mogla samo ena brigada na kratkem delu fronte napasti. Po prodiranju skozi močvirja in preko poplavljenih strelskih jarkov je vdrla naša brigada v prvo in drugo sovražno Crto; nekaj manjših oddelkov je dospelo celo v tretjo črto. Brigada pa se vsled protinapada sovražnika ni mo-gla držati in druge brigade, ki so ji bile poslane na pomoč, v silnem ognju strojnih pušk niso mogle preko poplavljenega ozemlja. Tudi naše čete na desnem bregu reke so mogle le malo napredovati. Kut e! Amara pred kapitulacijo. Švicarski listi poročajo iz Rot-terdama: Angleški listi od srede priznavajo, da se je vojaški položaj Angležev ob Tigrisu nenadno poslabšal in da stoje Angleži v Kut el Amari neposredno pred kapitulacijo. Rusko uradno ooročilo iz Male Azije. 19. aprila. Pri Aškali (38 km zapadno od Erzeruma) so naše čete zavzele v nočnem napadu močno utrjeno gorsko skupino v višini nad 2600 m nad morjem. Vjeli smo 4 častnike in 120 Askć^rov. Sovražnik je pustil vrh tega še nekaj sto mrtvih na bojišču. Nekaj sovražnih oddelkov, ki so bili nedavno pripeljani s T-olotoka Galipoli. smo popolnoma uničili, druge turške čete pa, ki so sc udeležile boja. so imele v našem ogn'u pri nekem bajonetnem naskoku velike izgube. 20. april a. Ob obali je na za-fdedovanja hitro se umikajočega sovražnika neki majhen naš izvidni oddelek pod vodstvom podčastnika Ko-valkova iz zasede vjel 7 turških častnikov in 190 vojakov, ki so pripadali nekemu polku, ki je šele pred kratkim pod poveljništvom nekega nemškega častnika dospel iz Carigrada v okolico Trapezunta. V Trapezuntu smo vplenili 6 peteolnih (15 cm) topov. Mesto vsled operacij ni trpelo. Turško prebivalstvo je pobegnilo, ostali kristijani so naše Čete vriskajoč veselja pozdravljali. Južno od Bitlisa so vrgle naše čete Turke polagoma iz njihovih gorskih pozicij *er prodrle v «meri na Sert (50 km južno od BitKsa). Zavrnili smo vse sovražne protiuepade ter vjeli nekaj \: karov. So vrsnik je pustil več sto mrtvih na bojišču. Razne nolttiene vrti. j Avst*:iiLko - nemška carinsko politična kcnfsrenca. Dunaj, 25. aprila. (Kor. urad.) V sredo 26. aprila dospo sem zastopniki nemške vlade, da SC razgovore o raznih carinsko-darskopoiitičnih vprašanjih s t ' mpetentnimi faktorji. e l\t sc bodo vršile prihodnje dni v zunanjem ministrstvu. = Težave kitajske repnblike. Tu. prevzel ministrsko pred- ed . vojno ministrstvo in sestavo vstva, Juanšikaj je privolil, da » vsa civilna oblast odstopi ministrstvu. V Pekingu upajo, da se bo sedai ?užna Kitajska pomirila. - Japonska in Zedinjene države. X. u. poroča po »Morningpost« iz Washingtcna dne 21. t. m.: Japonski velepi je izročil državnemu departementu ugovor proti naseljen i-Sketnu zakonu, ki izključuje azijske naseljence. Zakon je sedaj, ko ga je sprejela reprezentantska zbornica. predložen senatu. Japonska vlada protestira« ker je proti dostojanstvu japonskega naroda. V vladnih krogih so vsled tega nekoliko vznemirjeni. = Zedinjene države in Mehika. Poročevalec v glavnem stanu generala Pershinga poroča, da mora odpoklicana ameriška ekspedicija vsled neprijaznega nastopa nekaterih čet Carranze računati z resnimi težko-Čami. Glasom poročil, ki so dospela v London, je poleg 10. polka, ki je zajet v Parralu, še več čet generala Pershinga v puščavi pri Chichuahui razpršenih in odrezanih. Baje je tudi vse prebivalstvo proti ameriškim četam. Carranza svojih čet ne more več brzdati. — Vest o smrti Vilie še ni z gotovostjo potrjena. — Nemške strelske družbe v Braziliji. Iz Rio de Janeira poročajo, da je sklenila brazilska vlada postaviti nemške strelske družbe, ki so se ustanovile v Rio Grandu, pod kontrolo. Isti iz Primorci dežel Odlikovanje. Spiro P e r u č i č, deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Pulju, je odlikovan s častniškim križcem Fran Josi-povega reda na traku vojnozasluž-nega križca v priznanje njegovega službovanja v vojnem času. Gorica. Iz nekega pisma: V sredo 18. aprila je pridivjalo na Gorico močno obstreljevanje, ki je trajalo vso noč do drugega popoldneva. Človeških žrtev nobenih. Na Goriščeku zadet avtomobil v kolesa. V Pokopališki ulici je bilo izrovanih nekaj dreves. V torek zjutraj sta bili zadeti dve hiši v Solkanu, porušeni sta skoro do tal. Solkan sploh veliko trpi. je že močno porušen. Ljudstvo vse-jedno vztraja in obdeluje poijc. Nesreče se zgode dan na dan. Granate ubijajo ljudi, živino na polju, ali kmetje vztraiajo. Neverjetno, koliko prestanejo, ali domača zemlja, domača gruda jim je nad vse ljuba. Gostilna Fon na Solkanski cesti je ic vedno odprta, bila je že večkrat zadeta. Pri Fonovih se deli tudi molca. katero je preskrbel gospod Fonzari za begunce iz Št. Mavra. Zbere se tu Še vedno nekaj vztrajnih Goričaaov, da udarijo na kroglje pri Fonu. V Draščkovo pekarno na Komu je priletela 24 cm granata, ki pa ni imela posebnega uspeha. Škode pa je na blagu kakih 3000 K. Isti čas se je nahajal Drašček v prodajalni. To je že četrta granata, ki je priletela v njegovo hišo. Vztrajal pa bo še dalje na svojem mestu. Naš Miha K. je vedno dobre volje, dasi je potreslo že tudi njegovo stanovanje. Ljudje so še precej dobro preskrbljeni z vsem.Okoličani prinašajo še vedno zelenjavo na trg. špargeljni! V zadnjem času so začele priletati granate tudi v Renče in Volčjodrago.VVolčiidragi je granata razbila hlev posestnika Slavca in ranila kravo. — Uradni pečat goriške občine se je glasil do vojne: Mu-nicipio Gorizia. sedaj >Stadtmagi-strat Gorz«. Padla sta na italijanskem bojišču pomorski kapitan Jožo Kneze-V i ć iz Vinjcvca in Rajko P a s a r i č, jurist iz Dubrovnika. Iz ruskega vjetništva sc je ogla-sil Gabrijel Grbec iz Komna. I haia se v Kijevski guberniji. P^ . da odkar je vojna z Italijo, ni dobi! še nobenesra glasu o svojih stari s Za goriške učitelje. L sko-šolski učitelji so se obrnili na djzelni odbor s prošnjo za pomoč v slabih gmotnih razmerah, v katerih se nahajajo. Deželni odbor je storil potrebne korake pri kompetentnih faktorjih v svrho, da se ugodi opravičeni prošnji. Zvišanje podpore za ber:i:nce. Pomožni odbor za begunce na Dunaju razglaša, da se je zvišala dnevna podpora za begunce od 90 vinariev na 1 krono. Erar stane to povišanje za en milijon več na mesce. Begunci v barakah, ki dobivajo tam za svojo podporo hrano, bodo dobivali vsak S vinarjev gotovine na da*. Begunci v južni Štajerski južno Drave se zjednačijo z begunci, bivajo-čimi severno Drave. 2rtve italijanskega lel?Jssiet!a napada na Trst. Italijanski letalski napad na Trst je zahteval devet žrtev, vse v skednju. Evo jih: Andrej Oblak, star 71 let. Skedenj št. 269, Alvina Cehovin. 9 let, št. 266. Marija Sancin. 36 let, sin Josip, 12 let. Marija Valenčič. 75 let. št. 3(55, Tereza Flego, 45 let. sin Viktor. 18 mesecev, št. 247. Pierina Sancin, 7 let, Olivija Sancin, 2 leti, sestri, št. 246, (matere nimate več, oče je v Galiciji). Teh devet je mrtvih. Težko ranjene v bolnišnici so: Olimpija Žagar. 26 let, št. 264, Antonija Flego. 22 let, št. 265 in Olivija Flego, št. 247. Na svojem domu ie ostala tudi precej težko ranjena Jožefa Flego. 65 let, št. 247. — Cesarski komisar pl. Krekich - Stras-soldo je odredil, da so bile Dokopane žrtve zadnjega italijanskega zračnega napada na stroške občine in da so se mrtvaški odri okrasili s cvetlicami. Cesarski komisar se je dal informirati o denarnih razmerah nesrečnih žrtev in ranjencev, ki se nahajajo v bolnici in jim nakazal iz občinske blagajne za najnujnejše potrebe vsoto 500 K. Namestnik je obiskal, ko se je vrnil z Dunaja, v mestni bolnici se nahajajoče ranjence, popraševal skrbno po njihovem stanju in osebnih razmerah ter jih tolažil in jim obljubil gmotno pomoč. Salezžjanski zavod v Trstu, katerega so bombardirali italijanski letalci, se nahaja pri Sv. Jakobu na višini. V bližini ni nikakega vojaškega objekta. Zavod je bil zgrajen pred 15 leti. V Trstu je umrla gospa Marija T r a m p u ž , pri Sv. Ivanu Marija vdova V o d o p i v e c. Umrl je v Prvačini g. Josip Kra-gelj, vpokojeni nadučitelj, star 67 let. Razpisana ie dijaška ustanova dr. Angelo VSvanie za šolsko leto 1915/ 16 v znesku 304 K, ki se podeli revnemu dijaku brez ozira na narodnost, rojenemu in doma v Trstu, ki se posveti tehničnim ali medicinskim študijam. Prošnje do 15. maja na mestni magistrat. Kdor bi vedel, kje se nahaja Andrej Pezdee, ki je služil pri 97. peš-polku in o katerem ni nobenega glasu že od 15. junija 1915. naj blagovoli sporočiti to njegovi ženi Ivani na Gradišču pri Renčali na Goriškem. Svojo ženo išče Mihael Cenčič, k. k. Landstr. Eisenbahnsicherungs-kornpagnie, Penk na Koroškem. Doma je iz občine Sedlo na Kobari-škeni. Od izbruha vojne z Italijo ne vč nič za svojo ženo in otroke. Ako kdo kaj ve, nal sporoči na gorenji naslov. • v Ogleju. Dne 21. t. m. :e bil ob 2. popoldne precej močan potres v Ogleju. V stolni cerkvi zbrala množina je prestrašena zbežala. Sunek je bil tako močan, da je pro-povednik padel s prižnice. Poslopja v mestu so bila znatno poškodovana. Tudi drugod po Primorskem so curili ta potres. i mm In obrtnikom Vnovič se obrača država do vseh slojev prebivalstva ter jih poživlja, da se udeleže četrtega vojnega posojila. Po treh sijajno uspelih vojnih posojiiJi, ki so dokazala finančno meč naše države in gorko domoljublje njenih državljanov, nastaja vsled dolgotrajnega vojnega položaja vnovič potreba, da apelira država na požrtvovalnost vseh slojev. Bolj še kakor pri predidocih posojilih zadeva pri sedanjem posojilu celokupno nrebival-tvo sveta dolžin st. da se z vso pripravljenostjo odzove apela ter da državi v tem preresnem času v čim obilnejši meri na mzr-hčo denarna sredstva, ki jih potrebuje za krepko nadaljevanje te velik borbe za čast m ohranitev domo'ine. Vse naše prizadevanje bodi obrnjeno v teh dneh enemu ve-□ cilju, ki je dan v tem. da se seže pr> skoro dve'etne'n gigantskem boju čim sijajnejši rezultat četrte-a vojnega posojila.- Dokazat.' treNi sovražnikom, da je naša gospodar- ka moč neizrabljena m ncizčrpa-HL Ce da domovini vsak, kar zmore po svojih sredstvih, mora sedanje vojno posojilo predidoče še nad-kril'ti ter dokazati prepričevalno sovrržrenm -nozemstvu. da ie rasa notranja frorti po svoji krepkosti in odporni sfH vredn-i vrstnica naše vranje fronte. Velikanskim uspehom, ki so jih dosegle nn^e junaške armade na bojnem polju tekom zadnjih mesecev, nr.j se pr;h poživlja Huitro. da se kakor nrl predi Ječih pl fff! * * • v^;nem po- diti odzovejo apelu v kar naivečH r^cr? t ar se udeleže r5ođni?ovanj:i Cr/rrrga f Ojtiegi pagfiffei čim izdatneje. Trgovska m obrtniška zbornica za Kranjsko. Predsednik. T. Knez. Tajnik: Dr. Fran W i n d i s c h e r. ujte i. vojno posojil Dnevne vesti. — Spremembe pri kranjski de-žclni vladi. Današnji uradni list razglaša vpokojitev deželnega predsednika tajnega svetnika barona Teodorja Schwarza von Karsten, kateremu je podelil cesar veliki križ Franc Jožefovega reda ter imenovanje dosedanjega podpredsednika tržaške namestnije grofa A 11 e m s a za deželnega predsednika na Kranjskem. — Nadalje objavlja uradni list, da je cesar imenoval za podpredsednika tržaške namestnije dvornega svetnika pri koroški deželni vladi Oskarja von Lobmever, tržaškega namestniškega svetnika Hugona von Henriques pa za dvornega svetnika pri koroški deželni vladi. — Novi kranjski deželni predsednik. Podpredsednik tržaškega na-mestništva Henrik grof Attems je imenovan za deželnega predsednika na Kranjskem. Rojen je leta 1858. in je vstopil v državno službo 1. avgusta 1880. Najprej je služil v Ljubljani, potem pri glavarstvu v Kočevju, v Postojni in v Litiji ter prišel zopet kot predstojnik prezidijalne pisarne v Ljubljano. Od leta 1886. do 1890. je grof Attems služboval v notranjem ministrstvu, potem kot okrajni glavar v Ljutomeru in v Celju ter od leta 1901. kot vodja okrajnega glavarstva v Gorici. Leta 1911. je bil imenovan za podpredsednika tržaškega namestništva. — General infanterije Boroević kranjskemu deželnemu odboru. General infanterije pl. Boroević je poslal kranjskemu deželnemu odboru sledeče pismo: Slavnemu deželnemu odboru kranjske vojvodine v Ljubljani. Vojnopoštni urad 305, 19. aprila 1915. Za pod št. 307/pr z dne 17. aprila t. 1. dobrohotno naznanjeno mi inunificemno naklonitev v prilog zakladu vdov in sirot padlih soških junakov izrekam slavnemu deželnemu odboru prisrčno zahvalo. Ta požrtvovalnost se vredno pridružuje mnogobrojnim činom patrijotičnega čustvovanja slavnega deželnega odbora kojih priča sem bil od početka vojske sem in katere pripoznati mi je srčna potreba. — Boroević. general infanterije, 1. r. — Odlikovanja. Cesarjevo pohvalno priznanje sta dobila stotnik Milan P a t e r n o s t e r in ritmojster Jakob Klemene. — Srebrno hrab-rostno svetinjo 2. razreda so dobili računski podčastniki 27. domobr. pp. Franc Javo r, Tomaž V a 1 e t i č in Josip Rozman. — Generalna pregledovanja čr-novojnlških letnikov 1886.—1897. K pregledovanju morajo priti vsi v letih 1866.—1897. rojeni črnovojni-ški obvezana*. Izvzeti so: 1. oni, ki se nahajajo itak kot črnovojniki v akti\Tni vojaški službi, vštevši tirolske in predarlske strelce (Stand-schtitzen). Člani drugih črnovoiniški dolžnosti podvrženih korporacij pa morajo k pregledovanju; 2. zdravniki; 3. vojaški gažisti. ki so vpokojeni ali se nahajalo »izven službe«; 4. tisti, ki se nahajajo v lokalni oskrbi kakega zavoda za vojaške invalide: 5. tisti, ki so bili p o 31. m a r-c u potom superarbitacije kot črnovoiniški obvezanci odposlani na dopust ali odpuščeni ali pa odpuščeni iz skupine armade, domobranstva ali orožništva; 6. oni, ki so za Črno-vojniško službo z orožjem očividno nesposobni; 7. oni, ki so bili že svoje-časno iz nabornih seznamov izbrisani ali pa ki so pozneje dobili certifikat, da so črnovojniske službe oproščeni (Landsturmbefreiungs-zertifikat), oziroma ki so dobili čr-novojniško odpustnico (Landsturm-absehied) in oni. ki so bili kot gažisti odpuščeni, oziroma iz evidence izbrisani. Navadna potrdila o nesposobnosti za črnovoiniško službo (»Zn jedem Landsturmdienst ungeeignet«) pa ne oprošČajo dolžnosti priti k pregledovanju; S. tisti, ki so ta čas Črnovojniske službe veljavno oproščeni; 9. od letnikov 1S67. in 1866. tudi tisti, ki so vstopili prostovoljno v armado pred dokončanim 19. letom. Epilep-tiki morajo priti k pregledovanju ter najpozneje takrat prinesti seboj spričevala o svoji bolezni. Vsi, ki so dolžni priti k pregledovanju, se morajo najkasneje do 5. maja javiti na občinskem uradu svojega bivališča. Pregledovanja se vrše od 22. maja do 29. julija t. 1. — Enoletno prostovoljstvo letnika 1898. Polno pravico do enoletnega prostovoljstva imajo oni črnovojniki, ki so dovršili srednje šole (gimnazijo, realko, pripravnico itd.) Osmošolci, realci 7. razreda, pripravniki 4. letnika imajo pogojno pravico do enoletnega prostvoljstva. polno pravico pa dobe takoj, ko so potrjeni. Šestošolci in sedmošolci gimnazije, pripravniki 2. in 3. letnika imajo pogojno pravico do enoletnega prostovoljstva, popolno pravico pa dobe le tedaj, če se podvržejo dopolnilni skuSnji. PetoSolci in pripravniki 1. letnika nimajo pravice ne do po gojnega, ne do popolnega enoletne^ prostovoljstva, pač pa smejo nosit znake enoletnega prostovoljstva, č( jim pri prezentaciji na ustno prošnj* dopolnitveno poveljstvo to dovoL Prošnje za pogojno ali popolno pra vico je sedem dni pred nastopo prezenčne službe vlagati pri pristoj nem dopolnitvenem okrajnem p veljstvu, od. dom. dop. okr. povelj stvu, prošnje za pripustitev k d polnilni skušnji pa takoj po pregled vanju pri vojaškem poveljstvu Gradcu. Prošnjam za enoletno pr stovoljstvo je prilagati: vstopnico privolitev očetovo, šolsko izprič valo, prošnjam za pripustitev skušnjam pa: rojstni list, identitetn izpričevalo, šolsko izpričevalo a! potrdilo ravnateljstva. Pregledoval ni komisiji je pokazati zadnje izpr; čevalo. — Oljčni dan v Ljubljani. Skupn dohodek prireditve oljčnega dne \ Ljubljani in okolici v korist sklad? za preskrbo vdov in sirot vojakov ob Soči znaša po končnem račun 18.943 K 84 v. Nabralo se je v Liub ljani 16.715 K 70 v, na Vrhniki 1156 K 92 v, v Borovnici 642 K 14 v, v Lo. gatcu 325 K 16 v in v Logu 103 K 92 v. Od v Ljubljani nabranega zneska nabralo se je v nabiralnikih dam-skega odbora pod načelstvom gospe županje dr. Tavčarjeve okroglo 7000 kron. od damskega odbora pod načelstvom gospej Terezije Maurer. je ve in Filomene Pammerjeve 50013 kron, od damskega odbora pod načelstvom gospej Terezije dr. Pega-nove in Matilde dr. Zbašnikove 400fi kron. Ostali znesek je dohodek od^ kupnih listkov ter direktnih daril ir pa 100 kron. ki so ga nabrale najmanjše učenke mestnega dekliškega liceja in licejske šole doma. ker še niso smele nabirati na ulici. — Darila. Njeni ekscelenci gospe baronici Sch\varz je izročila »Glasbena Matica« v Ljubljani od prebitka dobrodelnega koncerta dne 8. aprila t. I. darilo za okrepčevalnico v znesku 1015 K 92 v. — Njeni ekscelenci gospe baronici Sch\varz je bilo izročeno darilo za okrepčevalnico g. veleposestnika in trgovca Končine v Gorenji vasi pri Zatičini v znesku 20 K po g. c. in kr. garni-zijskemu zdravniškemu načelniku. — Gospod cesarski svetnik Fran Doberlet v Ljubljani je povodom svojega 84. rojstnega dneva daroval okrepčevalni postaji na tukajšnjem glavnem kolodvoru 30 K in Rde čamu križu 20 K. — Teden Rdečega križa. Lepaki avstrijskega društva Rdečega križa« in kranjskega »Deželnega in gospej* nega društva Rdečega križa« opozarjajo ljubljansko občinstvo, da se bo od 30. aprila do 7. maja t. 1. vršil »Teden Rdečega križam. — Namen »Tedna Rdečega križa«. Namen »Tedna Rdečega križa« je nabirati priglasitve za društvene ude razprodajati društvene znake, spominske liste in zbirati prostovoljne denarne doneske na korist društvu »Rdečega križa«. — Za velikonočne praznike je poslala še cela vrsta slovenskih vojakov topla voščila. Ker so pa te čestitke prišle šele v ponedeljek in v torek, jih seveda ne moremo več priobčiti. — Prodaja sladkorja vojakom. V smislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 10. aprila 1916, št. 12.304, opozarja gremij svoje člane, da morajo glasom odredbe c. in kr. vojnega ministrstva sporazumno s c. kr. trgovinskim ministrstvom po-čenši od L maja 1916 vse vojaške čete, vojaški zavodi, vojaške bolnice Rdečega križa i. t. d. brez vsake izjeme obračati se radi dobave sladkorja neposredno na pristojno vojaško oskrbovališce in je vsaka prodaja sladkorja na sladkorne prejemnice tem formacijam po 1. maju 1916 prepovedana. Dosedaj izdane sladkorne prejemnice omenjenim vojaškim formacijam v zaledju, tudi če bi se raztezale na dobo čez 1. maj 1916, so veljavne le do tega dne in izgubijo s tem dnem vsako veljavo. Prodaja sladkorja vsakovrstnim posameznim vojaškim osebam, ki so v posesti sladkornih kart, je pa seveda tako, kakor sedaj, popolnoma brezhibna in dopustna. — Obletnica krušnih kart. Z današnjim dnem je poteklo leto dni. odkar so v Ljubljani stopile v veljavo krušne karte. V tej dobi je oddalo 108 krušnih komisarjev pri desetih krušnih komisijah 453.296 osebam ozir. strankam 2,241.999 ali celih, ali zmanjšanih, ali polovičnih ali dnevnih krušnih izkaznic z (51,838.840 kuponi po 70 g kruha, ali pa po 50 g moke. — Ljudskošolske vesti. Za su-plentinjo v Metliki je nameščena bivša učiteljica v Suhorju Emilija Rozina - Kamenšek, ker im« učiteljica Marija Zakrajšek radi bolezni dopust. Za suplenta na Onku Jc umeščen vpokojeni nadučitelj Josip yj i n d i s c h. V Št. Vidu pri Ljubljani je nameščena za suplentinjo Ivana K i h e 1 i 6. ker je učiteljica Marija abnik - R a j e r radi bolezni na ?pusti. — Umrl ie v Zagrebu po dolgi in liuični bolezni g. Josip D r o 1, ro-jom iz Ljubljane. Vdova se posebno rahvaljuje gospe Arko - Tavčarjevi fn gospodični Marici Majdičevi za eliko pomoč v najhujši bolezni pokojnika. — Umrl je v deželni bolnici go-Jtnod Mihael Mole, c. kr. domobr. »vid. nadoficijal v pokoju, dodeljen ]r\ cenzuri. Pogreb je jutri ob 4. po--/Jne. Rajnki je bil oče gospoda dr. hiJoIfa Mote profesorja v Ljubljani, laše iskreno sožalje! — Umrl ie v Hradeckega vasi v iubljani g. Anton Rebernik, lovski f:vaj. Navidez najkrepkejše narave, b v istini jako rahlega zdravja, bi moral meseca januarja oditi m vojakom, prijela se ga je zavratna [ Ten, kateri je konečno podlegel , najlepši moški dobi. Bil je \t1 na-; injak in narodni društvi v Stepanji [v ■'. katerih ustanovitev in procvit kta bila v ne mali meri zasluga po-i jnika in njegovih obeh sinov, ga j a težko pogrešali. Bodi mu lahka mila domača gruda! Žalujoči rod-I ra naše sožalje! — Poroka. Danes sta se poročila d dr. Fran Č e r n e , tajnik * ne hranilnice v Ljubljani, z go-i Katinko Furlanovo, hčer-gospoda dr. Josipa Furlana, od- a v Ljubljani. Mladima poro-L verna obilo sreče in iskrene če- — Kap zadela, V soboto zvečer je na Sv. Jakoba nabrežju zadela delavca Vincenca Cepudra, ro-a 1860 v Krasni okraj Kamnik, pristojnega v Ljubljano. Bil je takoj mrtev. Njegovo truplo so prepeljali Ttvašnico k Sv. Krištofu. Dom na Vršiču. 2e nekaj časa krožijo govorice, da so plazovi uni-dom na Vršiču. To pa ni resnično. Gospod, ki je imel priliko, se osebno prepričati, kako je z domom Vršiču poroča: Škoda je malen-tna. Vdrta je samo spodnja stena pri vratih in druga stena v izbo. Prvo v Igrokaz v 3 do|an|lk. — Sestavila Robort Wiono in Artur Borgor V glavni vlogi Erna Morena. Slike z italijanskega in balkanskega bojišča. Naravni posnetki najnovejše Sascha in Mestrove izdaje. fbV* Najnovejše Eikovo poročilo. "TRg Veseloigra ! Veseloigra ! »t* m mru«: večer Aste Htelsen. WtSW»r 'Ji B Dr. Fran Cer ne, tajnic Jlfesine hranilnice ljubljanske, Kulinka Čeme roj. Furlan, hčerka odvetnica dr. Josipa Jurlana, +y%" poročena. Ljubljana dne 25. apriia 1916, 758 12 ie posebnost žslodcsega H&eria iz zdravilnih rastlin, kaše?? izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni družini ne bi smel manjjkatl. Cenjenim damam se vljudno priporoča modistka Ivanka Stegnar u UuMiani, Rimska ceste št. 5, II. nodstr. Izvršuje vsakovrstne damske modne klobuke po najnovejši modi in najnižjih cenah. 1269 gg^- Popravila točno in ceno« ~9H M==ir==5] 1! Črne detelje, lucerne- krmske pese9 raznih irsv, jesenske repe. prosa. gra> žice. čebulcfca in čebulnega semena, žlahtnih grahov, fižolov, vseh vrst ze-lenjadnih, okoli 300 vrst najpriljubnejših Cvetličnih semen in ptičjo krmo. priporoča trgovina s semeni na debelo in drobno Sever & Urbanič Ljubljana, VSfolfova ulica štev 12. Spored učinkovitosti za 3 dneve: Torek 25r, sredo 26., četrtek 27. aprila: Le Kdor \m i h i Zelo zanimive vojne aktualnosti. Tretji film Dorrit Weixlar serije s 2. .....------ • • • Nordiska drama iz življenja umetnikov v 3 dejanjih z Gydo Aller. 3. Prezgodnje zenitov, potovonie. Veseloigra t 3 dejanjih. Sestavila Franc Gruenbaum in Rihard Drucker. V glavni vlogi priljubljena Zt nlaiiae teertacrse! Za mladino neprimerno! 2506 51 hiiiiki pomočnik za veliko delo. 1336 Martin Mahkota, modni salon za gospode, Ljubljana, Sp. Slika. ali vajenci, ki so se v tej stroki že nekaj časi učili, IV se takoj sprejmejo pri Franc Zanoskarju, tolarskem mojstru, Ljubljana, Tržaška cesta 17. 1300 j? -t. ^Priporoča osebno izbrane = novosti j Dunaja. Velika nbera okusnih klobukov 3a dame in deklice fakor tudi bogata Salcga samih klobufcv- Solidno blago. ^Prnnano ni?ke cene. tPooravita ločno in vestno zunanja naročila na izbiro j obratno pošto. Da bi se Priuči/ slovenščina i$čem občevanja z inteligentni damo 133 £'jent. Donudbe ped „S'& venischl t33t' na upraiM. jSioz Aaroda". Pritlično hi! z gostilno in vrtom v Rožni dolmi se ugodno proda. Istotam s« oddajo 3 mladi bernhardinci, Več pove Al. Čeh, Rožna dolin, pri Ljubljani. 13] Krapina Toplice ozdravijo: Glht, (HrvaŠko) Revinatlzem, Ishlas. Poiasnila in piospekti gratts po ravnateljstvu 12^3 Xestni trg št 10. Trgovci pozor! 1302 : Vojni kreme ■ mM : nepokvarljivo fino pecivo, nudi trajno dober zaslužek Karton 3£ kosov te tako napravile n, da se lahko na 72 ali 144 kosov razdeli m velja £ 4'—. Poštni zavoj so 3 karto;,i razpošilja K. Brandt v Liubljanl, pošta 7. 30 K negrads oj.mu, ki mi priskrbi Sliiaha Storoat, £jabljana, Stari trg 21. Velika zaloga dunajskih damskih in dekliških slamnikov. ćFopraviia točno in najceneje. Žalni klobuki v veliki hberi. II Za imlalno sezono!! priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo za gospode in dečke ter mične novosti 309 v Konfekciji za dame in dim Ceniki zastonj in ive ako obstoječe z 2 sob in kuhinje eventuelno 1 soba in ! uhin e, v katero se lahlro takoj seli. Ponudbe pod *4B. P. 1303 na upiavniStvo »Slovenskega Naroda«. 1303 Kupim po visoki ceni kostanjev orehov jesenov Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki : J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej). :: Na ponudbe brez cene se ne ozira. :: FB&iniEa—iipioip po 100 kg . K 720.— . „ 740.— , „ 800.— , „ 800.— . 800.— . „ 780 — , „ 780.— iz Prage, pri odvzetju nd 25 kg nnprej, nroti vposlaivi naplačila 30 o o zneska. Pri odvzetiu nad 100 kg se reduciram cene za 10 kron pri 10J kg. Plača se proti duplika'u pri Živnostenski banki v Pragi, z obratnim naročilom. Izvoz praških gnjati, IVI Kohn9 1059 Praga - Žižkov, Havličkova ulica Št. 16. I. Praške salami..... Poljske salami..... Krakovske gniatne salami Mortadela salami . . . . Pariške salami .... Debrećinske salami . . Tirolske salami .... V pari prano in brezkalno posteljno perje in pu od K 1-60 za kg naprej priporoča trgovina s posteljnim perjem ln pehom C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg štev. S. Ustanovljena 1866. POZOR I Nereelna konkurenca prinaša na trg za nizko ceno napol ali nič očiščeno blago- Tega per a se drže pogosto ostanki mesa in nesnaga, ki zvišuje težo ter bistveno pripomore, da se razvijejo ličinke in molji. Oficijelno subskripcijsko mesto s Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ln njene podružnice v Splita, Celovcu, Trata, Sarajevu ta Celju, spreje m a jo prijave na: , četrto 5^ °jo avstrijsko vojno posojilo ===== 5 1 , " 40letno d. p. amort. drž. posojilo po K 92.50 netto za K 100.— — ~ Subskripcija se po originalnih pogojih. nominale. 5'/2% d. p. dne I, junija 1923 vračljive državne zakladnice po K 95.— netto za K 100.— nominale. vrši od 17. aprila do inkl. 15. maja 1916. - 2 S! e^ ^^^^^ i1 0 1:1 ITI Marij £jubljana, Midovska ulica št 8 K V ITI lil ____ odprto skladišče nasproti štev. 7 priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih svilenih klobukov in slamnikov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovr stnthtovarn in najmodernejšega nakita. \m\ Popravila po želji. Žalni klobuki vedno v zalogi. Zunanja naročila obratom pošte. K! □ .♦-♦-♦^♦□♦^♦z^z^Li^z^z-o^z^Lr* § 62