L.III. Št.1 2 Leto 1973/74 št. 1-2 MED KNJIGAMI je bilten pionir-eke knjižnice v Kranju /oddelek pri Osrednji knjižnici Kranj/.Na leto izide 5 številk Ureja vodja oddelka Berta Golob. Uredniški odbor: Ada Hrovatin, Bojan Pisk, Alenka Bo-Is-Vrabec, Ivo Zrimšek. Likovni mentor: Štefan Simoniš. Razmnožuje Delavska univerza v Kranju. I Z VSEBINE C Knjige z naših polio str. 8 Nove knjige 11 V Kranju živi in ustvarja Luška Petrič 18 Vinko Tušek 2o Naš razgovor 22 Povedano s številkami 23 S knjigo skozi stoletja 24 Knjige, ki ste jih najraje brali 25 Literarne uganke 26 Naslovna strah je delo obiskovalca pionirske knjižnice Andreja Pibernika, uč.6.r. Likovni prilogi* otroške risbe, izdelane pri urah pravljic v pionirski knjižnici. Kad bo pripravila pi 011 irska knjižnica za svoje Obiskovalce v letu 1974? URE PRAVLJIC VSAK DRUGI ČETRTEK LITERARNE URE ZA PREŠERNOV DAN KNJIŽNE UGANKE ZA 4. APRIL - ANDERSENOV ROJSTNI DAN POSEBNO RAZSTAVO V KNJIŽNICI RAZSTAVO MLADINSKIH KNJIG V GORENJSKEM MUZEJU SREČANJE Z MLADINSKIM PISATELJEM Pionirska knjižnica v Kranju i v a n l avo a r 1923 1973 žalost pa vesolje vkop.., i.l takole je naše življenje, pa 3 Ivan Tavčar: K U Z O V C I Pred petinpetdesetimi leti in tudi še pred petdesetimi leti bila je Poljanska dolina na Gorenjskem pozabljen in zapuščen kos slovenske zemlje. 0 beli cesti, vijoči se sedaj tik vode, niti sluha ni bilo; pač pa se je pričela takoj pri Škofji Loki kolovozna pot, ki se je vlekla potem proti Poljanom in še dalje proti žirem. Tolminci in Čiči tovorili so po njej s svojimi konjiči. Visoko hrastovje in so-sto smrečje senčilo je nesrečni ta kolovoz ter zrlo premnogokrat,kako so se vozovi, ki so slučajno zabredli tu sem, prekopicevali in čuli ostro kletev komisarja, po voznih deskah se premetujočega, ko-jega je uradna usoda vrgla v to pustinjo. Pot te-ta bila je ponoči prav zelo nevarna. Po gošči plazili so se nadležni gostje, ki so bili obenem tihotapci, tatovi in, če treba, tudi roparji. Tujemu imetju sovražna ta četa združevala je v sebi vojaške begune in drugo slabo in izprideno osebje. Ravnali so se po nekakem vojaškem redu. Vodja obupnopredrznemu temu krdelu bil je še sedaj tu in tam v poljanskem spominu živeči Peter Smuk; pod njim pa so imeli zapovedništvo Groga Rohnač, kruljavi Martin Goščaveo in pa črni Tinač šust, ki je napravljal poštenemu očetu Marku Šustu, sve-tovolniškemu cerkovniku, prezgodnje sive lase. Nosili so tobak s Primorja, pri tem ustavljali voziče in tovore na poti ter si tudi po tem načinu pridobivali denarjev. Časih so lovili zajce po planinah ter kradli janjce na paši. Tik podružnice v Bukovem vrhu visoko nad poljansko vasjo v vznožju planine, ki se zove Pasja ravan, imeli so svoje selišče ter prebivali v veliki leseni koči, stoječi na zemlji, ki se še sedaj imenuje "Na Kuzovem". Zategadelj so jih Poljanci imenovali Kuzovce. - odlomek Zgodbo o Kuzovcih in prizore iz nekaterih drugih novel je Igor Torkar preoblikoval v dramo RAVBARSKI CESAR. Za tisočletnico Loke so jo letos v svojem narečju zaigrali Poljanci na Loškem gradu. A Diiuke pa diluci, pa tist, ke tem di! rihtaja u luošk f a bark takih mašin za zmarzovat, pa diluci z Jelouce, pa od Autokovinarja, pa štacnarke, pa še an prou ta star štacnar, pa niki kmietu, pa an kovač, pa šomaštarke, pa an občinsk pisar, pa še an tak, ke u pisorn di!a, pa on penzijoniran rogar, pa še adn, ke za sekuranc pobira — z ona besida napriedna diluska Masa s Poian se je tidne n tidne po sujm šiht hodila u Kulturn dum u Polonah vočit ona zlo posriečeno pa zlo fist ludska igra u osmih slikah, ke se j prau Raubarsk cesar ke ja je po večih zgudbah Kosmuga Janeza — dr. I. Tavčarja — ukop zlužu že čist udomačen Polanc Igor Torkar, ke mu po domače tud Kozoučkav prauja. Igra je u polanska govorica preri-htu Cenetu Lado. Prelub ledje, nau vam žou, čeu te paršl na lošk grad 5., 6., 9., 12. pa 13. avgusta ob osmih zvečier pogliedat, kok sa RAUBRSKEGA CESARJA use ukop zrežiral, pa kok zdej jegraja: Varbanaču Tome Karlovčan Žnidarjuva Jusa negova hči Lejnka Strilu Pietar negov sin Varban Šuštarju Marjan Tomašk, njegov sin Hri nkotuva Mi mi Suzana, grajska gospodična Pouletu Adam gospud Erazm, grajsk učiti Žagarju Slave Herbert, grajsk berč Tuončkna Dami Amalija, Erazmuva nevista Jurčku, Kobalu pa Frencinu financerji od Juše muož raubarsk cesar Nacku Jaka Matijče Jokopču Jaka Rohnač Strišku Lujsk Gošauc Jejlarju Milam Šust Strišku Lujz Urh Klobasa Raflnu Ludvik Jakope z Griča Cenetu Lado Jerom Stopstran Kovačuva Borba Maruša Miro od Paule Matiušk Žnidarju Frenk Luka z Vouče Pal ir Jaka Smart, birt Kusuva Anica Mirna, negova žena Raflnu Ludvik Komoučk, učiti Malnsk Filip Tim če Šuštarju Jaka Stefe Jurčku Tuone Jakob Poionsk mladinci sa pa puntarji Zgori naštitm bo soflirala Sitar Milena, z lučjo bota pa svetila Levak Jože pa Eržen Miro, piel boj pa Krek Tone, Milan Kolen, Krek Lujze pa Grošelj Bojan. Kolke je pa namalu Dev jaku Ivan - Ive. Pomagala sta mu Vrbanaču Tone pa Žnidarju Frenk Guod! boj pa Demšar Franc, Kalan Milan pa Krek Lujze. Na uorglce špila Krek Lujz ta stari. Čist zaries, ledje, nau vam žou, čeu te paršl gliedat RAUBARSKIGA CESARJA 5 Branko Berčič KBAPOST IVANA TAVČARJA odlomek Tavčarjev rod spada med naj starejše kmečke rodove, ki so živeli na ozemlju škofjeloškega gospostva freisinških škofov v Poljanski dolini. Po virih moremo priimek Tavčar zasledovati nazaj v prvo polovico 1.6. stoletja. Tako izvirata iz leta 1536 omembi dveh Tavčarjev iz Železnikov, nekega žebljarja Tavčarja in tovornika Petra Tavčarja, iz leta 156o pa omembe. petih Tavčarjev, in sicer kajžarja Blaža v Železnikih, rovtarja Simona v Podplečem, rovtarice Marjete, Ahačeve hčeri, v Novinnh, gruntarja Gregorja v Krnicah in gruntarja Blaža na Gorenjih Brdih. Ker so imeli ljudje leta 1560 v veliki večini že svoje ustaljene priimke, medtem ko je leta 15oo to veljalo le za četrtino prebivalstva, se postavlja vprašanje, odkod pravzaprav izvira rodbinsko in hišno ime Tavčar. 0 nastanku in pomenu imena Tavčar sta bili doslej postavljeni dve tezi: eni ga izvajajo od nemške besede "Deutscher", t.j. Nemec, drugi pa od poimenovanja krajevne pripadnosti "Bavčar", t.j. prebivalec Davče. 6 U 55 © Prežihov Vorano bi bil 1. 1973 star 80 let. Najpomembnejša dela; PETKOV CENO, prva objavljena črtica POVESTI, zbirka POŽGANICA, roman SAMORASTNIKI, novele DOBERDOB, roman JAMNICA, roman SOLZICE, spomini na mladost $>■ © se Zemlje je bilo pri Prežihovi bajti za kakih pet glav, tudi za Jirsa in Bavha. Tu je bil končno dom, lastna zemlja, vredna gnoja za prihodnje žetve, vredna, da sadi oče sadje za vnuke, lasten les, vreden, da ga gospodar varčno prebira in hrani za sine..., tu je Voranc oral in kosil, od tod je šel v Ljubljano v zadružno šolo in se vrnil,od tod v kmetijski tečaj na Dunaju, tu je snoval in pisal, tu je z očetom politiziral in poslušal materine pripovedi, tu je kmetoval in tesaril, tu ga je vojaščina 1914 v prvo vojsko pobrala, sem se je vrnil leta 1919, sem so prihajali partijski sodelavci, znanci in neznanci, mati je z dobrodušno vero Voranče-vim prijateljem na gumnu postlala, med skod-Ijami v hlevski strehi so Voranca čakala skrivna pisma in tu je bilo ajdovo strnišče. /iz knjižice PO PREŽIHOVIH KOTLJAH, Ravne na Koroškem, 1973/ 7 Meta je morala skoraj sama preživljati svojo droso. In to je bilo sila težko, kajti pri bajti jih je bilo zmeraj najmanj četvero; eden je bil v zibelki, drugi je komaj shodil, tretji je že hlačal in četrti je postajal goden za prvo pastirsko službo. Tako je bilo skoraj petnajst let. Meta je morala delati tako rekoč noč in dan; poleti je hodila na dnine, pozimi je predla doma, pletla slamni-oe, jerbase in koše, delala leseno orodje, žlice, kuh-Ije, solnike, žličnike, z eno besedo: prijela je za vsako delo, ki ji je prišlo pod roke. In ni bilo dela, ki bi mu ne bila kos! Soseska jo je poznala kot najboljšo dninarico, ki ji nobena pot ni bila predaleč, nobeno vreme pregrdo. Kljub temu, da je jemala otroke s seboj, se je ob velikem delu soseska zanjo pipala. Z najmlajšim v zibelki, na glavi pa še dva, tri hlačarje ob sebi je odhajala ob prvi zori na delo in prihajala ponoči domov. Njena pridnost je bila skoraj nadčloveška. Edino tej pridnosti, ki je je zmožna le taka velika materinska ljubezen, kakršno je nosila v sebi Meta, se je bilo zahvaliti, da je tako velika družina odraščala brez prevelikega pomanjkanja, da so vsi otroci odraščali zdravih udov in zdrave pameti. Majda Potokarjeva kot HudabivŠka Meta v filmu SAMORASTNIKI 8 KNJIGE z naših POLIC TISOČ IN EN DAN DOBERDOB POŽGANICA JAMNICA SAMORASTNIKI SOLZICE ČEZ GORO K OČETU IZBRANO DELO GRAJSKI PISAR V ZALI CVETJE V JESENI VISOŠKA KRONIKA VITA VITAE MEAE OTOK IN STRUGA 4000 IZZA KONGRESA KUZOVCI DVOJE POVESTI ZBRANO DELO IZBRANO DELO i. tavčar filmi po literarnih predlogah prežih 10 a m a n d u s Viba film 1966, aoenarij Andrej Hieng, glasba A. Srebotnjak, režija Ir« Štiglic CVETJE V JESENI Televizijska nadaljevanka in film; 1973» režija Matjaž KlopSid; Zlata arena,nagrada puljskega festivala za režijo 4 0 0 0 Televizijski film; 1968 režija Janez Drozg LJUBEZEN NA OBORU Vesna film 1972, režija Vojko DuletiS, glasba J. Kampid samorastniki Triglav film 1963, scenarij Vojko Duleti5,gla sba Bojan Adamid, režija Igor Pretnar 11 me N. Grafenauer: Kaj je na koncu sveta N. Golar: Zgodbe o Verženclh J. Grom: Naše gobe I. Adler: Fizika, Sudo znanosti Matematika od zlatega reza do teorije množic K. Brenk: Deklica Delfina In lisica zvitorepka Cooper-Bteuben: Usnjena nogavica I. Minatti: Ko bom tih In dober J. Vidic: Zločin pri Lenartu M. Žeželj: Prizori Iz kmečkega punta R„ Gulllot: Enciklopedija za otroke T. Kovač; Spomini barona Valvasorja J. Bertoncelj: Kroparske zgodbe M. Kumar: Kovane mreže NAPOVEDANE KNJIGE Pierre Clostermann: VELIKI CIRKUS Ernest Gann: USODA JE LOVEC Peter Tovvnsend: DVOBOJ ORLOV France Bevk TOLMINSKI PUNT Kristina Brenkova PRVA DOMOVINA prva i DOMOVINA Kajetan Kovič MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB Ivo Zorman GNEZDO SRŠENOV Ivo zorman gnezdo srSenov KNJIGE KURIRČKOVE KNJIŽNICE i pionirski kniiinici najdelt niti im mlsilinsko knjigo 13 PREBERITE, katere knjige iSSejo nekateri obiskovalo! pionirske knjižnice: Martin Ku5ar Muha Copatarica Jurij Kozjak na partizanski straži Demakaron VasiljeviB Gogala: PlašB K N J IG ZAKAJ TEH M 0. N I M A-P A NE? 14 BOLJKE JE SLABO SEDETI KOT DOBRO STATI. BOLJŠI JE STAR ČEVELJ KAKOR BOSA NOGA. ČE SE NE BI PAMETNI MOTILI, BI MORALI NORCI OBUPATI. IMA TOLIKO DENARJA KOLIKOR ŽABA PERJA. KAMOR JE ŠEL BIK, NAJ GRE ČE STRTK. MLAD BERAČ, STAR BREZ HLAČ. NERODA NERODI NERODNO POMAGA. NISEM KONJ, DA BI GODEL' ZASTONJ. PES LAJA ZARADI SEBE, NE ZARADI TEBE. ZELJE ŽELODEC SAMO NASTELJE. Kogar zanimajo pregovori, naj poišče knjigo LJUDSKA MODROST TRDEN JE MOST. Dobi jo v pionirski knjižnici. w 1$; ra, ml ju. živi £m ii.sfvax*ja Sonce je sijalo v kuhinjo, ko je potopila krožnik v toplo vodo. Pomivala je počasi in si ob tem pripovedovala pravljice. Bila je Pepelka. Pomila je, pobrisala posodo in jo zložila v omaro. Potem je obstala. Stekla je v spalnico, kjer je bila postelja še razmetana. Sonce je metalo zajčke po stenah, po rjuhah, po tleh. Deklica je sedla na posteljo in zajokala. Jokala je dolgo in obupano, tako dolgo, da je sonce ugasnilo. Bilo ji je težko. Nad sosednjimi hišami se je bleščalo nebo, bilo ga je malo, a bilo je sinje. Vse to sonce in nebo je bolelo. Vstala je, ko se je spomnila, da mora napisati naloge in se učiti. Šolsko leto se je bližalo koncu. Morala se bo učiti, če bo hotela izdelati. Razložila je po mizi svoje zvezke in knjige z obrabljenimi platnicami. Zbrala se je. Potrkalo je. Nataša se je zdrznila. Dvignila je glavo iznad knjig in zvezkov. Znova je potrkalo. Ostala je negibna. Komaj si je upala dihati. AH je trka! živ človek ali spomin? Tega ni mogla vedeti. Bila je zapuščen otrok, povsem sama s svojimi sanjami in domišljijo. Na misel ji je prišlo vse, kar je kdajkoli slišala, njena domišljija pa je temu pridala razsežnost in nenavadnost. »Nikomur ne bom odprla!«, je sklenila in se spet poglobila v učenje. Potrkalo je znova in še enkrat, potem je prenehalo. Tišina. Nataša je znova zajokala. Povesila je glavo nad zvezke, razprostrla je roke po mizi, tako da je skoraj ležala na njej in ihtela zaradi velike zapuščenosti. Ne, ko bo odrasla, nikoli več ne bo sama in nikoli več otrok! Otrok ne mara biti več! Lučka Petrič: Rumeni konj /^Ma [rti it 1 * / $ A r I/KUh. )y ujm mw JjAiui CU' /k)! >;./lr /iVl / ■ / / ik ^ MmJJtkč. tarnjo m 'bufiuk, * 7 fPii p&fnkul tiVt/jJlM. oUuL > lil sil»u Mm LUČKA PETRIČ - književnica Rojena 1. 1943 na Golniku Poklic: profesorica francoščine In Italijanščine Delo, roman »rumeni konj« Delo: roman sodeluje v raznih revijah z novelami, črticami In pesmimi. - KATERI DRUŽBENI POJAVI VAS KOT PISATELJICO NAJBOLJ VZNEM1R- Trpljenje, pomanjkanje, vojne, bolezni, lakota, drobne krivice, ki se gode tistim, ki so nezaščiteni In se sami ne znajo ali ne morejo braniti, predvsem otrokom. Da, o tem bi želela pisati.Želela bi pisati tudi o delu, o različnih vrstah dela, o tem, kako vpliva na ljudi in seveda tudi o ljubezni. Vsem mladim prijateljem želim, da bi imeli veliko uspeha v šoli in da bi nikoli ne pozabili, da so knjige prijateljice, ki povedo vedno nekaj novega, predstavljajo nam nove ljudi, nove pokrajine, nove odnose med ljudmi. Ob njih se lahko naučimo veliko. JAJO? Lep pozdrav vsem! JW UuLm. ti oidAmC/ At i fot j dd^A. M M mMJjia k JftM dcui^ ijULto ^ MMj. (^JU ji 4 Um) a vjjitt. jA^)^ lucUtikt SANJ foi/imu??icKovanja. olva., e TttljtaJ oolt4y)tiJ. Rojen 1,1936 v Ljubljani Poučuje likovni pouk na osnovni šoli Lucijan Seljak Sodeloval na razstavah v Kranju, Kopru, Škofji Loki, Ljubljani, Subotici, Sarajevu, Banja Luki, Zagrebu, Beogradu, Celovcu, Pragi, Mannheimu idr. Samostojne razstave: KRANJ PIRAN KOPER NOVI SAD L.1971 je prejel nagrado tednika Mladina "ZLATA PTICA", leta 1973 pa PreSernovo nagrado za Gorenjsko. 2e samo dejstvo, da ostaja Vinko Tušek na raziskovalni poti v okviru izbrane pomenske strukture, ki jo označujemo kot neokonstruktivistično, nas vodi v razmišljanje, v analizo tistih silnic, ki to strukturo nenehno omogočajo in razvijajo dalje. Zaradi le-teh učinkujejo namreč tudi sedanje Tuškove papirnate sestavljenke, dalje plastični objekti v lesu in kovini sveže, zanimivi so v razdajanju po prostoru, o čemer odloča tako njih barvitost kot sama konstrukcija, ki pridobiva v svojem sestavljanju, zvijanju še novo razsežnost - gibanje; le-to je v glavnem samo šele nakazano, kolikor ga namreč omogoča struktura Tuškovih organizmov sama, po drugi strani pa tudi sam tehnološki pristop, ki je zadovoljiv za maketne skice, sicer pa zahteva nadaljnje in natančno proučevanje. 22 NAŠ RAZGOVOR Sl tudi med počitnicami zahajal v knjižnico? Katere knjige si v tem času prebral? Mladost na krilih Planet treh sonc Potopljena galeja Gospodar sveta Peček z dvema imenoma Odiseja Stezosledec Naklad v Srebrnem jezeru knjige o Tekumsejevem rodu /Fritz Steuben/ in še mnogo drugih. Zakaj priporočaš, da bi jih prebrali tudi drugi? Ker ji » bodo v šoli koristile pri zgodovini. Priporočam pa še kakšno knjigo -a razvedrilo. J umjtfn*- 23 POVEDANO DO KONCA SEPTEMBRA SMO ZA VAS KUPILI 1 09 8 NOVIH KNJIG. DOMOV STE SI DO TEGA ČASA IZPOSODILI 3 4 8 9 5 knjis* v ČITALNICI STE PREBRALI 5 719 KNJIG IN revij* V PIONIRSKO KNJIŽNICO SE JE VPISALO 4 54 NOVIH ČLANOV. S ŠTEVILKAMI Muh PRED DVESTO LETI JE UMRL ANTON JANŠA - prvi uradno imenovani učitelj čebelarstva na Dunaju. Napisal je strokovno knjigo RAZPRAVA O ROJENJU ČEBEL, po njegovi smrti pa je izSla še knjiga POPOLNI NAUK O ČEBELARSTVU.. Obe knjigi sta napisani v nemškem jeziku, doživeli pa sta več izdaj: eno v angleščini, štiri v češčini, v slovenščini pet in devet izdaj v nemščini. Biografski roman o znamenitem čebelarju je napisala Mimi Malenšek. V nadaljevanjih je pod naslovom ZLATI ROJ izhajal v Kmečkem glasu leta 1965. S KNJIGO SKOZI STOLETJA Odlomek iz knjige POPOLNI NAUK O ČEBELARSTVU: Od podobe teh čebel Ta zunanja podoba teh čebel se ložej skuz pogled, koker pa skuz karkol za enu tenku popisvajnje spozna; use scer imajo štir tafle, šest nog, dva šlatovna rožička inu na životu šest obročkov,pa ve-liku drugi žvadi, al muh imajo use letu tudi; nekateri čebelarji njeh soer poznajo, kadar per pajnu ven inu noter letajo, kir že pred vedo, de so čebele. Kadar pa na samoti katiro narajmajo, tok večkrat k Spotu enga čebelarja eno ptujo žvad za čebelo derže inu pravo čebelo za eno drugo žvad obrajtajo. KNJIGE PLOVEN^KE LJUDSKE PRAVI.JTCE LUČIŠKO PRESKE PRAVLJICE FINSKE PRAVLJICE VALAČKE PRAVLJICE VOJAN ARHAR: CAPLJAČI KAJETAN KOVIČ: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB KRISTINA BRENK: DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA ASTRID LINDGREN: PIKA NOGAVIČKA LILI NOVY: MAJHNI STE NA TEM VELIKEM SVETU JOŽE SNOJ: STOP ZA NOVO PESMICO JANEZ VIPOTNIK: DlKO V ŽIVALSKEM VRTU ANTON INGOLIČ: POTOPLJENA GALEJA, MLADOST NA STOPNICAH MAN KO GOI. AR: OKROGLE O VERŽENCTH JULES VERNE: PETNAJSTLETNI KAPITAN, BAJNA DEDIŠČINA ARTUR HAILET: LETALIŠČE IVO ZORMAN: V SEDEMNAJSTEM ZMAGA GLOGOVAC: TESNOBA EKSTRrtM PER OLAF: PLESALA JE ENO POLETJE RENE GUTLLOT: ENCIKLOPEDIJA ZA OTROKE EVGEN BERGANT: OLIMPIJSKE IGRE MILIVOJ MATOŠEC: HEROJ TITO KI STE JIH NAJRAJE BRALI LITERARNE UGANKE PO SPOMINU POPOLNI MANJKAJOČE BESEPE V ZNANI VORANČEVI ČRTICI! Na koncu našega polja je bila grda, temašna globača, ki so ji reka- li ------------. Bila je podobna globokemu kotlu, obdana od treh strani s------------bregovi, le na eni strani je imela žrelo, ki pa se je izgubljalo v----------------, skrivnostno lesovje. Bregovi so bili porasti! z zanikrnim grmovjem, s češmigo, gabrovjem,trnov- jem, pasjo--------------in podobno navlako. Med grmovjem je rasla še zanikrne j ša trava, porabna le za ovčjo--------------. Tam si na- šel vresje, praprot, divjo in pravo, rabuželj, čmeriko in podobnega zlomka.--------------je bil tako pust in neprijazen, da se je človeku, ki je stopil vanj, nehote stisnilo -------------. Edino, kar je bilo v njem živega, je bil------------------, ki je izviral prav na njegovem dnu izpod mahovitih ------------ ter po kratki vijugasti dragici izginjal skozi temno ------------- v svet. Njegovo žuborenje je polnilo kotel prav gori do robov. V knjigi SOLZICE se prepričaj, če si se pri kakšni besedi zmotil. Primerjaj svoj izraz z Vorančevim! Ali je med njima kaka razlika?