Poštnina Dla32na v gotovini imaii »ev.z3s V LinHloni, o poneflfllcli 14. oktobru 1929. Ceno Din r- DfENSEI Izhaja vsak dan popoldne, izvzema nedelje in praznike. — Inaerati do 90 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji ioserstl pettt velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 30O— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Bale ti Nemčija za politiko sporazuma Proglas nemške vlade o nacionalistični akciji proti Youngovemu načrtu - Plebiscit bi pahnil Nemčijo v gospodarski propad in novo suženjstvo - Odmev v Franciji Dio 4-—• Popast po dogovora. In *e ratni davek posebej. Številke se: 5122, 3123, 3124» 3126 in 3126. >SiovenskJ Narod* Berlin, 14. oktobra. Nemška vlada nadaljuje borbo proti nacijonal^stični gonji zoper sprejem Youingovetgia repa>ra-cftsfeega načrta-. Po govoru notranjega ministra. Severdnga in razpustu nacionalistične bojne organizacije StaMhelra je nemška vlada danes objavila komim&e v obtfn proglasa nem. narodu, v katerem je ostro obsodila nacijonall^tično propagando proti YoungOye-mu načrtu. V komunikeju povdarja nemška vlada, da se je nemškemu narodu po desetih ogromnih žrtvah, ki so bHe posledica izgubljene svetovne vojne, vendarle fposrečrlo. da je postala Nemčija enakopraven Član Društva narodov i), Dunaj 7.9554 —7.9854 (7.9704), London 275.90, Newyork 56.40—56.69 (56.59), Pariz 221.63—223.63 (222.63), Praga 167.60—168.40 (168), Trst 295.70—297.70 (296.70). — Efekti: Celjska 170 d, Ljubljanska kreditna 123 d, Kreditni 170 d, Vevče 130 d. Ruše 250—260, Stavbna 50, Sešir 105, Vojna škoda 419—430. Zagrebška borza danes zaradi pravo, slavnega praznika ni poslovala. INOZEMSKE BORZE Curih: London 25.175, Newyork M7-23, Pariz 20.3125, Milan 27.085, Marid 73, Urr-lin 123.40, Dunaj 72.72, Beograd 9.126, Pki-ga 15.31, Bukarešta 3.07875, Budimpešta 90.20, Sofija 3.745. Stran 2 olu\TENSKI NAROD«, dne 14. oktobra 1929. ¥ft zgodovinska doku-enta liirife oživljene Napoleonovo pero, s katerim Je bila oživljena Ilirija — Mirovna pogodba, s katero je Napoleon ustanovil Ilirijo Na razstavi spominov na francosko dobo vzbuja največje zanimanje in je tudi najlepši spomin na Ilirijo pero, s katerim je pred 12o leti na današnji dan ob 9 dopoidue Napoleon v Schdnbrunnu podpisal mir in oživel Ilirijo. Fred lo čarobno paličico so se ob otvoritvi razstave s spoštovanjem poklonili zastopniki vlade in vojske francoske republike in naše kraljevske vlade, v soboto popoldne in včeraj vse dan so pa množice obiskovalcev razstave zatopljene v spomine na veliko dobo nemo izražale svoje veliko spoštovanje relikviji, ki jo je posvetila roka Napoleona ustvarjajoča Ilirijo. G. Karel vitez pl. S t r a h 1, ki v svojem gradu v Stari Loki hrani ta za našo zgodovino neprecenljivi spomenik in ga je sedaj posodil razstavi, nam je v naklonjenosti do našega lista izročil daljšo razpravo, kako je to pero prišlo v starološki grad v last njegove družine. Z najlepšo zahvalo gospodu avtorju za dragoceni prispevek objavljamo njegovo razpravo, t j. avtentiko peresa v obširnem izvlečku. Gospod višji sodni svetnik v p. in gra-ščak Karel vit. pl. Strani piše: _ Moj 26. septembra 1884. v Stari Loki umrli oče Edvard vitez pl. Strahl je bil sodni svetnik v Ljubljani in lastnik veleposestva Stara Loka pri Skofji Loki. Ker se je zelo zanimal za vpodabljajoče umetnosti, j? od začetka lS60it let zbiral slike, starinsko hi?no opravo, umetnostne izdelke vseh vrst in druge zgodovinsko zanimive predmete ter je tako tekom let zbral zbirko, ki polni vse prostore gradu v Stari Loki in se lahko smatra za najbogatejšo privatno zbirko na Kranjskem. nik višji sodni svetnik Karel vitez pL Strahl v Stari Loki na Kranjskem.) Omenim naj še, da je bila tedaj na Dunaju razstavljena tudi oprava 6obe z gradu Totira s pisalno mizo, tintnikom in peresom, s katerim je 15. okt. 1809. podpisal cesar Franc mirovno pogodbo. S kritično prirejeno razstavo je torej brez dvoma, da so vse moje na Dunaju razstavljene stvari pristne, zlasti pa tudi oboje peres. 0 pristnosti niso niti trenutek dvomili člani razstavne komisije niti dvorni 6vetnik Mell. Fsmo advokata in predsednika Štajerske hranilnice v Gradcu, g. dr. Maksa pl. Archer-ja, je bila Blumfeldovi avtentiki imenovana »teta Treza t žena beljaškega župana Anton* Rtrieija, rojena pl! Fradeneck, v svastvu z družino pl. Blumfeldov in teta višjega sod. svetnika v Spitalu Leopolda pl. Blumfelda ter stara teta dr. Maksa pl. Archerja. Z ozi-iom na dej?tvo, da pisce potrdila imfnuie Te rezo Ratter svojo teto, ni mogoče dvomiti o pristnosti Biumfeldovega podpisa. Kdo je bil Beaux in od kod, danes ni mogoče ugotoviti. Gotovo je pa, da je bil francoski oficir, dodeljen vojni upravi in da je spadal k Napoleonovemu dvornemu osob-ju, in nadalje, da je kot upravnik gradu Schonbrunna imel brez dvoma prilikD vzeti s pisalne mize pero, ki je neopaženo lam obležalo. Soprog Tereze Rutter, Anton Rutter, je bil v francoski dobi župan v Beljaku, ki ni razumel varovati samo interesov svojega rodnega mesta, temveč ustrezati tudi željam francoskih oblasti, ker bi ga drugače Napoleon ne bil odlikoval s podaritvijo zlate doze, ki je še sedaj v posesti dr. Archerja . •-v ^^^SPliHi I .Napoleonovo pero z avtentiko na ilirski razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani. Mojega očeta veselje za zbiranje ni oetalo tajno in posledica je bila, da so se razen trgovcev nanj obračali tudi privatniki, če so bili pripravljeni oddati kaj pripravnega za sbirko. V začetku 1870it let — časa ne moreni navesti natančneje — je go^pa Marija Hedvika pl. Zhuber, vdova uradnika Otona Zhubra pl. Okrog v Ljubljani, ponudila na prodaj mojemu očetu s pisanimi svilenimi vezeninami okrašeno listnico, ki je poleg as&gnata *.a 50 liver. datiranega »de la creatioii du 14. de-cemb. 1792.- vsebovala več dunajskih bankovcev iz 1. 1S06. in novčanic iz 1. 1849, — majhno s srebrom vezeno pahljačo, očividno \l dobe stare matere, in etui z dvema gosjima peresoma, od njiju ono rab'jeno. in pa s starinsko pisavo na listku napisano potrdilo: Mit dieser gebrauchten Feder bat Napoleon zu Schonbrunn deri Friedensschluss 18ravi, drugi Leopold pl. Blumfeld pa glasom Šematizma ljubljanskega gubernija iz L 1833. lastnik reda žel. krone in pravi dvorni svetnik na Dunaju. Oba sta torej moža, ki jima nikakor ne moremo pripisati ponaredbe listine in podpisa lažnjive avtentike in zato moramo smatrati potrdilo za popolnoma resnično. V čigave roke je pero prišlo po smrti Tereze Rutterjeve, ni mogoče ugotoviti, vendar pa je brez dvoma, da tako peresi kakor od Napoleona Rutterju darovana doza niso bih nikdar predmet kupčije, temveč so šli kot dragocen družinski spomin v družini Blumfeldovih vedno iz roke v roko, dokler niso prišli v posest Blumfeldove potomke Marije riedvike pl. Zhuber, ki jih je v veliki sili prodala mojemu očetu Edvardu vitezu pl. Strahlu. Da je bila pa Marija Hedvika Zhuber pl. Okrog res potomka družine Blumfeldovih, dokazujejo naslednji podatki: Glasom Schiwitzhofenovih Matrik str. 170 se je oženil Oton Zhuber pl. Okrog 25. maja 1851. z Marijo Hedviko pl. Emperger, rojeno 28. aprila 1825. v Konjicah, ki je kot vdova umrla 6. aprila 1900. v Ljubljani. Marija Hedvika pl. Emperger, omožena Zhuber pl. Okrog, je bila pa hči v Ljubljani 26. avgusta 1849. v 61. letu umrlega Josipa pl. Blumfelda, torej direktna potomka te družine. S tem je zveza prodajalke peresa Marije Hedvike pl. Zhuber roj. Emperger z družino pl. Blumfeldovih dokazano in omeniti imam le še, da moje navedbe lahko vsakdo preizkusi s vpogledom v katalog razstave nadvojvode Karla, v Šematizem ljubljanskega gubernija 1. 1833. in v Schiwitzhofe-nove matrike, ker sem povsod navedel tudi strani. Resničnost navetlb pa, ki se naslanjajo na moje lastne ugotovitve, potrjujem s svojo častno besedo. Stara Loka, 2. septembra 1928. Karel vitez pl. Strahl rru p. Zgodovinsko pero z vsemi avtentikami torej tudi z danes objavljeno avtentiko g. Karla vit pL Strahla, ki se sedaj nahajajo na razstavi v Narodnem domu, naj se ohranijo naši deželi kot najlepši spomenik na Itirijo. A. G. Danes poteka 120 let, odkar je bila na Dunaju podpisana mirovna pogodba, sklenjena med Napoleonom in avstrijskim cesarjem, na podlagi katere je bila ustanovljena Ilirija. V naslednjem navajamo začetek besedila mirovne pogodbe, ki je bila tedaj objavljena v naših krajih v nemškem in slovenskem prevodu, dalje določbo, po kateri je odstopila Avstrija na§e kraje Franciji, ter konec pogodbe. MIR med SvetKm Zelarjem franzoskim, krala m Itali^, varham ranjnfke svese, inu med fvetlim Ze-farjam, effrajfkim, k rala m Vogrifkim inu Zhefkim. Svetli Zelar franzoski, kral Italie, varih rajnike svese, fpravnik svese ihvajzarlke; inu fvetli Zelar el.trajiki kral Vogrilki inu Zhelki, oba enako nadahnena s shelami do-konzhati vojfko med njima vneto, fta ikle-nila, med feboj bres samude ravnati ftano-vitni mir inu pofpravo, sa to lta imenovala vlak fvojiga pooblalteniga ravnavza sa mir, to je: Svetli Zetar franzoski, kralj Italie, varih rajnfke svese je pol tavi 1 gofpoda Janesa kerftnika Nompere Grafa Shampanji, vojvoda Kadorfkiga 6'velkim orlam zhaitniga le-giona, krishanika reda shelesne Krone, koj-nika reda fvetiga Andrea v* Rofsii, velkega vrednika reda oboje Sizilie, velkiga krishanika redov zherniga orla inu rudezhiga orla na Prajsovim, redov fvetiga Joshefa v' Virz-burgu, sveftove v Badnu, inu reda Hafjsie Darml'tat, fvojiga miniftra vunanjih opravkov; Inu ivetli Zesar eitrajfki, kral Vogrifki inu Zhefki je poftavil goipoda Knesa Janesa Lichtenfhtajna, kojnika slatiga runa, velkiga krishanika, vojlkniga reda Marie Teresie, Kamrarja, Marfhalla vojlk lvetliga estraj-fkiga Zesarja, laltnika eniga regimenta Hu-sarjov V zelarlski flushbi; Ta dva fta fi fvoje pooblaltne pifma eden drugimu dala, inu naredila te fklepe: (Sedaj slede razne določbe mirovne pogodbe, med katerimi se nahaja v čl. 2 tndi naslednja, v kateri odstopa Avstrija naše pokrajine in ki se glasi:) 2. Dalje da fvetlimu Zesarju franzoskimu, kralu Italie, kneshio Gorizo, semlo Monte-falkone, poglavarevo inu mefto Terft, Kranj-fko deshelo s' fvojim primorjam, krafsio Blafko na Korotanu, inu fve druge semle na defni ftrani Save, od tiftiga kraja, kjer ta voda is Kranjfkiga vun tezhe, inu sa njo do turihke meje v Boshnii, to je en kol deshel-fke Hrovatie, fheft foldaikih okrajn na Hro-vafhkim, Reko inu Vogrifko primorje, osfraj-fko Iftro ali okrajno mefta Kaftue. otoke tim deshelam j>odloshne, inu vfe druge semle kakorfhniga kol imena na delnim kraju Save, tako de bode velki zurik te vode mejil med obema kraljeftvama. (Nemško originalno glasilo te določbe mirovne pogodbe se glasi:) 2. Sie treten gleichfalls an Se. Maj. den Kaiser der Franzosen, K on i g von Italien ab die Graffechaft Gorz, das Gebieth von Monte-falcone, das Gouvernement und die Stadt Triest, Krain mit seinen Enclaven in dem Meerbusen von Triest, den Villacher Kreis in KSrnthen, und alle aui dem reeht^n Ufer der Sau gelegenen Lander von dem Punkte angefangen, wo dieser Flus aus Krain tritt, langst dessen Laufe bis an die Granze von Bosnien, n&hmlich: einen Theil des Provin-zialgebiethes von Croatien, sechs Militar-distriete von Croatien, Fiume und das unga-risehe Littorale, Oesterreichisch-Istrien, oder den District von Caetua, die von den abge-tretenen Landem abhangenden Inseln nnd alle andern unter was immer fiir einem Namen begriffenen Lander auf dem reehten Ufer der Sau; der Thalweg dieses Flusses soli die Granzscheidung zwiecben den beyden Staaten bilden. (Zaključek mirovne pogodbe se glasi:) Sdelali inu podpifali na Duneju 14. dan Ko-saperfka 1809. J. K. Nompere Shampanji (L. S.) Jos. Knes Lihtenstein. (L. S.) De je prepil prav, Dunej 20. Kosaperfka 1809. Podpifhem Shampanji. Pifma fo bile nafproti dane na Duneju 20. dan Kosaperfka 1809. med gofpoda m Shampanji pooblaftenim fvetliga Zefarja tran-zoskiga, inu med Gofpodam Grafam Verbna, Kom^arjam 6a to imenvanim od fvetliga Zefarja eftrajfkiga. Eugeni Napoleon. De je prepil inu tolmazhenje prav, podpirh°m fkrivni kraljevfki fvetnek L. Vaccari. Repertoar Narod, gledališča v Ljubljani » Pcndeljek. Torek, 15.: Sreda, 16.: Četrtek, 17 Petek, 18.: Sobota, 19. 14. oktobra. Torek. 15.: Srede, 16.: Četrtek, 17 Petek, 16.: Sobota, 19. DRAMA: Začetek ob 20. 14.: Faust. B. Zaprto. Nevesta s krono. A. .: Naš cospod Sapnik. I sv. Zaprto. : Grob neznance* vojaka. Premijera. OPERA: Začetek ob pol 20. ponedeljek: zaprto. Jonov svira, C. Gorenjski slavcek. D. .: Svanda ttodafc. B. Zaprto. : Mamzelle Nkoncbc. Izv. Opozarfamo na nocojšnjo uprizoritev Goetheje ve drame »Faust c. kš se uprizori nocoj v ponedeljek dne 14. t. m. v ljubljanska drami za abonente reda. 6. Jutri! VeleSenzacna! Jutri! Napoleonova armada v Ru^ji! Krvave bitke na prostranih ruskih stepah. Pretresljivi prizori katastrofalnega umika. Napadi Kozakov na umikajočo se armado. Glad. beda in zima bičajo izmučeno francosko armado IIIA X A •Drama mlade Parižanke v dobi Napoleonovega .pohoda proti Rusi': leta 1812. Olga Čehova in Hans Adalbert Schletiow Jutri premijera! Elitni Kino Matica Vedno več prošenj za brezposelne podpore Važno socijalno delo ljubljanske mestne občine za mestne reveže — Javna ogrevalnica bo pri mestni klavnici Ljubljana, 14. oktobra Delavski oddelek mestnega socialno-po-litičnega urada, ki ga vodi znani socialni delavec g. Rudoli Juvan, dobiva vedno već prošenj za brezposelne podpore. Od 1. tekočega meseca se redno vsak dan zglašu-jejo prosilci in prosijo fonnularjev za proš. irje. Do danes je bilo vloženih okoli 6U prošenj in še vedoio prihajajo nove. Zanimiva je statistika brezposelnih podpor od novega leta dalje. iMeseca januarja je prejelo 179 prosilcev 34.683 Din, februarja 331 — 57.595 Din, marca 23b — 46.702 Din, aprila 63 — 10.555 Din, maju 29 — 5.114 Din, junija 36 — 4535 Din, julija 61 — 733r> Din, avgusta 65 — 72-19 Din, septembra 54 — 6824 Din. Največ prosilcev je bilo torej meseca februarja. Med prosilci je največ privatnih nameščencev in trgovskih sotrudnikov. Preden se delavski oddelek odloči, da podeli komu podporo, se informira o njem pri Delavski zbornici in mestnem popisovalnem uradu. Kontrola prosilcev se je izkazala kot zelo umestna, ker so se poprej dogajale zlorabe. Kakor jc razvidno iz seznama preklican-cev, se vedno bolj iiino/e poklicni brezpo-selneži, ki nočejo prijeti za nobeno delo. Selijo se iz kraja v kraj in so v breme občinam, ki morajo skrbeti zanje. Nezaupanje do vsakega brezposelneža je postalo že tako veliko, da nočejo podeželske občine več plačevati stroškov, ki jih je imel ž njimi ljubljanski mestni magistrat. Dogaja se še sedaj, da trajajo terjatve za malenkostne vsote, 50 Din n. pr., po več let, preden so izterjane. Največ prosilcev za brezposelne podpore je ravno iz kmečkih občin. Ker niso pristojni v Ljubljano, tudi ne morejo biti deležni stalnih podpor, temveč se morajo zadovoljiti z enkratnimi podporami. Seveda so te prav tako breme za mestno občino. Ker letošnji občinski proračun ni bil v celoti potrjen, je s proračuni drugih oddelkov močno okrnjen tudi proračun delavskega oddelka. Podeljevanje brezposelnih podpor se bo moralo zato znatno omejiti. Socialno politični urad se resno trudi odpraviti delomržmost. Ugotovljeno je, da je med prosilci za brezposelne podpore mnogo takih, ki se celo poletje niso hoteli poprijeti stalnega dela. Njihova edina skrb je bila, da dobe podpore ne samo pri mestni občini, temveč tudi pri Borzi dela in pri raznih dobrodelnih društvih. Shajališče poklicnih brezposelnih je park na Kralja Petra trgu pred justično palačo. Tam se shajajo moški in ženske in večkrat tako razgrajajo, da se ljudje zgražajo. V soboto dopoldne se je n. pr. vršila prava pravcata rokoborba in ni dosti manjkalo, da bi tragično končala. Da bi odpravil zlorabljanje podpor v denarju, daje delavski oddelek najrajši podpore v naturalrjah. Tako preskrbuje brezposelne s hrano v javni kuhinji Delavske zbornice, dalje v Ljudski kuhinji, v zavetišču za onemogle itd. Najpotrebnejši dobe tudi obleko in obutev. Ker se nam*obeta zelo huda zima, bo skušal delavski oddelek preskrbeti najrevnejše družine še s kurivom. Kako veliko socialno delo vrši delavski oddelek socialno.političnega urada, priča naslednji primer: Upokojen je bil železničar, katerega žena je bolna in ima skrbeti poleg nje še za tri nedorasle otroke. Če bi dobil pokojnino, bi lahko skromno živeL Toda te ni bilo ne prvi mesec, ne drugi, tretji, četrti in peti, tako da je bil mož v največji stiski. Rad bi prijel za kako delo, a ni smel, če ni hotel riskirati pokojnine. Priskočiti je morala na pomoč ljubljanska mestna občina, ki je vzdrževala družino celih 13 mesecev, dokler ni mož začel prejemati pokojnine. Takih primerov bi se seveda dalo našteti še nebroj. Nešteto revnih ljubljanskih družin bi bilo izročeno lakoti in bedi na milost in nemilost, če bi jih ne rešil v najbolj kritičnem trenutku delavski oddelek. Letos ob pričetku šolskega leta je bil na delavski oddelek velik naval staršev šoloobveznih otrok. Vloženih je bilo nad tisoč prošenj za nabavo šolskih knjig. 2al, da je mogel mestni magistrat zaradi pomanjkanja sredstev v to svrho ustreči le okoli 200 prosilcem. Knjige so bile letos izredno drage. Za poedine razrede so stale po več sto dinarjev. Kako naj bi krili revni starši tako visoke izdatke, ko še za najpotrebnejše, kakor je hrana in obleka, nimajo? Mnogim dijakom in dijakinjam je delavski oddelek z nabavo knjig omogočil nadaljnji študij, ker bi v nasprotnem primeru kratkomalo morali prekiniti z njim. {Delavski oddelek je prejel v zadnjem času tudi okoli 100 prošenj magistratnih uslužbencev, katerim so bile odvzete draginjske doklade. Pomaga jim na ta način, da jim daje podporo iz ubožnega zaklada. Naval kandidatov na mestne hiralnice v Ljubljani in v Mengšu je zdaj pred / i vedno večji. Vsi prostori pa so že tedaj prenapolnjeni. Kakor znano, znaša število ubogih v hiralnicah stalno okoli .^ih». Delavski oddelek podpira tudi becunec s Primorskega. Nekateri žive v naravnost obupnih razmerah. Ker so se pojavili proti nameravani ja> I ogrevalnici v Streliški ulici resni pomisleki, se bo ta otvorila v bližini klavnice. Prihodnje leto nameravajo ogrevalnico sk z delavskim azilom premestiti na dru£ kraj in postaviti zanjo lepo zidano stavbo. Delavski oddelek priredi tudi letos kakor običajno božičnico za revne ljubljanske otroke. Lani jc bi:o obdarovanih nad otrok, vrednost daril pa je znašala (»koli oO.OOO Din. Poskrbljeno je tudi vse potrebno za čajno akcijo, če bo potrebna. Koledar. Danes: Pjtttd&tjft&. 14. 'Atnbia 1^20. katoličani: Ka 'isti pravoslavm: 1 Oktobra, Pokr. Bogorod. Današnje prlred* ve Kino Matica: Risjitin. Kino Ideal: SpOftftll Kino Ljubljanski Dvo.': Policija iu pomoč! Deiuiue leka^uc. Danes: Picco.i, Du-a.sKi .csla. Ilakar« čč, Sv. Jakoba trg. Gorenjski slavček Kot zaključek 6 veča nohtnih pr'rp» opera, bi dejal, vedno bolj popularna In |« brez dvoma naša najbolj priljubljena (judaki opera. Tudi sinoči je bilo gledališč aalkto polno, in je občinstvo sprejelo novo upr zori-tev z navdušenjem. Posebno priznanje gre g. direktorju P o-1 i č u, ki je dal z nekaterimi novimi retnSa-mi orkestralnemu partu večjo lahkoto iu preglednejšo linijo ter je opero nanovo akriieto nažtudiral. Orkester in zbori so bili na višku ter sploh najboljši del predstave. Inscenaciju je simpatična in dekoracije okusne. Med solisti je v prvi vrsti zanimal g, dosti f, ki je podajal Kranja pevski ]»rav tepo, resnično toplo in tudi igralski jako zadovoljivo. Vse kaže, da >e naglo udomači na odru in postane kmalu n::> najljubši lirski l-no-rist, sposoben po glasu in zunanjosti tudi zu težje partije. Minko je pela marljiva ga. R i b i č t n a prav prijetno, dasi sinoči ni bila povsem dobro razpoložena. Chansonetta je pel g. G r-b a, v višinah nekoliko težak in ne«iguren, a v igri eleganten in gotov. Majda gdč. Španove, nekoliko premlada po maski, Jc i <*v-aki prav dobra. Za zabavo sta dobro priskrbela g. Rumpelj kot oskrbnik in g. M o-h o r i č kot Rajdelj. Pred predstavo je orkester sviral francosko in državno himno. Solisti so bili odlikovani s cvetjem. Publika se je vzlic naivnemu. Često neutemeljenemu in čudno zverilenem dejanju razšla po ponovnem živahnem ploskanju s predstavo izredno zadovoljna. Kakor pri marsikateri operi, se vidi tudi pri Gorenjskem si i veku, da jo nosi in zmaguje predvsem gla*'»a. Fr. O. Nesreče Snoči je rešilni avto prepeljal s težkimi poškodbami v bolnico posestnikovega sina Jakoba Volkarja iz Vojskega. Mladenič je bii nezavesten. Imel je več globokih ran na prsih ter po životu. Volkar je bil včeraj popoldne v Vojskem v neki gostilni, kjer je bila zbrana večja družba fantov. Nenadoma je nastal med njimi prepir, med katerim ga je neki Sirnik sunil z uoien; večkrat v prsa in ga težko rani!. Junafc r*>ia bo imel opravka z oblastmi. Josip Kristan iz Planice pri Begunian je včeraj tako nesrečno padel, da si ie zlomil levo nogo. — Podobna nezroda se je pripelila tudi 161etremu delavcu Iv*nu Lav-šiču z Iga. ki je med delom *rko nesrečno padel, da si je zlomil levo nozo. — V Sv. Valpurgi pri Smledniku je posestnikov sn-ček Lovro Graja r padel z okna in si riomil levo roko. Ivan Mohor, posestnikov sin 1% Retja. si je pri delu nevarno poškodoval levo nogo. — Ivana Kamnikeria, mizarskega pomočnika iz Srednie vasi ori škoiH Loki, je zagrabila cirkularka za desno ro« I ko in mu poškodovala več prstov. Stev. 235 »SLOVENSKI NAROD«, dne 14. oktobra 1939. Stran 3 Dnevne vesti. — Odlikovanje. Z redom Sv. Save V. stopnje sta odlikovana višja uradnika generalne direkcije državnih železnic Franjo Zlatnar in dr. Stanko Tominc. — Iz državne službe. V višjo skupino so pomaknjeni sreski sanitetni referent v Mariboru dr. Mihael Podlesnik, sreski sanitetni referent v Kamniku dr. Julij Polec, in računovodkinje podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani Marija Prijatelj. Irma Ba* log, Ana Bricelj in Ljudmila Juvančič. — General SImovič v Pragi. Namestnik poveljnika našega zrakoplovstva general Dušan Simović* je priletel danes ob 11. dopoldne iz Varšave v IVago. da se seznani 2 orgauizacijo češkoslovaške armade, po sebno letalstva. — Kongres socijalističke telovadne in-ternaciionale. V soboto je bil otvor jen v Pragi kongres socijalistične telovadne in-ternacijonale, katerega se udeležujejo tudi delegati iz Jugoslavije. — Zastopnik graške čitalnice v Jugoslaviji. Danes je odpotoval iz Gradca v Jugoslavijo delegat Čitalnice, ki hoče seznaniti naša narodna društva in odlične predstavnike javnosti s težkim položaiem. v katerem se nahaja Čitalnica. — Natečaj za osem zdravnikov. Okrožni urad za zavarovane delavcev v Novem iSadu razpisuje natečaj za enega zdravni-ka-uradnika, za enega šef zdravnika, za pet rajonskih zdravnikov-uradnikov za ensga zdravnika-uradnika specijalista za tuberkulozo in za enega specijalista za usta in zobe. — Kongres zveze kopališč iu zdravilišč. Danes se jc pričel v Beogradu kongres kopališč, zdravilišč in sanatoriiev. Na dnevnem redu je vprašanje novega zakona o letoviščih in morskih kopališčih, definitivne organizacije kopališč, zdravilišč in tu ristovskih kraiev, Hotelirstva in gostilničar-stva v zvezi s kopališči in letovišči, prome ta v zvezi s kopališči in turizmom vpbce, avtomobilskega in avtobusnega prometa v zvezi s kopališči in tujskim prometom, pro-pagaide in reklame v inozemstvu. Sanatoriiev za tuberkulozne, vporabe naravnih mineralnih vod in statistike tuskega prometa. — Počastitev spomina slavista Do-brovskega. Udeleženci kongresa slovanskih filologov v Pragi so sc poklonili v soboto manom velikega slavista Josefa Dobro vskega na pokopališču v Brnu. Delegati pcedinih slovanskih držav so položili na grob venec. V imenu Jugoslas ijc se je spominjal velikega pokojnika v daljšem govoru prof. Ivšič. — Tenorist Banovec v Ameriki. Turneja našega tenorista Banovca Po Ameriki se je komaj pričela, a vendar ie že pokazala, da je našim umetnikom med ameriškimi Slovenci uglajena r<>t in da se jim v bodoče uc bo treba bati morebitnih neuspehov. Banovec 'c že večkrat nastopil in vsi njegovi koncerti so bili siiajno obiskani. Po raznih slovenskih naselbina n ima nspovedanih še 12 koncertov. Udč. Zora Ro-pasova je pa morala radi obolelosti svojo turnejo odpovedati. Banovec je v Ameriki gost svojega sošolca in prija tel i n g. Rada Stauta. — Ra/pisana služba. Prcdsedništvo upravnega sodišča v Celin razpisuje mesta pisarniškega pripravnika. Prošnje jc treba vložiti do 15. novembra. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Celju ie uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: Alojzij Smrečnik iz Novega Cerkve, posestnik v Trnavi Valentin Žitnik, delavec v Solčavi Franc Ošep, delavec v Karmici Silvester ^kube1. delavec na Veterniku Franc Moškon. posestnik v Skalah Franc Skorianc. rudar iz Pireši-cc Valentin Leben. strojevodja iz Trsta Franc Jevšinek in Filip Vrenko iz Loke pri Frankolovem. Vsi so odšli začetkom vojne na bojišče in se niso vrnili. — Razpust društva. Podružnica »Slove-ske Straže« v Čemšeniku »e razpuščena, ker nima pogojev za pravni obstoj. — Tolmača madžarščine In nemščine. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo poštnega uradnika v Mariboru Joška Monda za tolmača madžarščine pri okrožnem sodišču v Mariboru, notarskega kandidata dr. Bena Pehanija pa za tolmača nemščine pri deželnem sodišču v Ljubljani. — Razid društva. Lovsko društvo v Dolnji Lendavi se je prostovoljno razšlo. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list dtavske banovine« št. 101. z dne 12. trn. objavlja zakon o izdelovanju, uvažanju, izvažanju in prodaM smodnika, eksplozivnih snovi, streliva in orožja, uredbo o organizaciji poljedelskega ministrstva in pravilnik k zakonu o zaščiti domače lesne industrije. — Prepovedana knjiga. Notranje mini* strstvo je prepovedalo uvažati in razpeča-vati v naši državi knjigo »Barjak slobode«, ki jo je izdal v Pittsburgu Miloje Obra-dcv.č. — Nalezljive bolezni v ljubljanski obla* sti. Od 22. do 30. septembra je bilo v ljubljanski oblasti 22 slučajev tifuznih bolezni, 39 griže, 85 škrlatinke. 36 davice, 4 sena ter po 1 duSljivega kašlja, ošpic in krčevite odrevenelosti. — Živalske kužne bolezni v Iiubljanski cblasti. Oj 30. septembra do 6. oktobra ie bilo v ljubljanski oblasti 12 slučajev svinjske kuge, 15 svinjske rdečice, 9 perutninske kolere, in 9 mehuričastega izpuščaja goved. — Društvo zobnih zdravnikov v Ljubljani je na zadnjem sestanku sklenilo, da izpre-meni svoje ime v Društvo zobnih zdravnikov dravske banovine. — Neurje nad Beogradom. Včeraj jc divjala nad Beogradom nevihta, med katero se je utrgal oblak. Ulice in ceste so bile mahoma poplavljene, vendar k sreči naliv ni provzročil večje škode. Popreje soparno ozračje se je po nevihti znatno ohladilo. — Uradne ure pri sodiščih v Ljubljani. Od 15. oktobra t. 1. dalje se uvedejo pri okrajnem in deželnem sodišču v Ljubljani uradne ure od 7.3(J do 14 ob delavnikih, od 9 do 11 ob nedeljah in nedeljam izenačenih praznikih. Ob sobotah se uraduje od 7.30 do 13.30. Vložišče je odprto ob delavnikih od 8 do 13, ob nedeljah in praznikih pa ves čas uradnih ur. — Dravska banovina je v veem svojem obsegu od narave ustvarjena pokrajina za pridelovanje izredno okusnega sadja. Njene povečini hribovite lege in nižave, ki 6o zavarovane proti severnim vetrovom, kakor pobočja gričev in obronki hribov, ki se kot po-dajjfek visokega alpskega gorovja nizajo preko dravske notri v savsko banovino, omogočajo z njenim razmeroma obilnimi padovi* nami pridelovanje najrazličnejših in najboljših poznih rimskih jabolk. To je prvovrsten pridelek, ki ga išče trgovina od nekdaj pri nas. Sadni pridelek naše dravske banovine pride v najizbranejsih vrstah na razstavo sadja, ki se vrši letos na ljubljanskem vele-^ejniu v paviljonu >G: od 19. do 24. oktobra. Sadje «e bo oddajalo vloženo v takozvanih amerikanskih zabojih po 20—25 kg. Tatci zaboji so najbolj pripravni za prezimovanje sadja. — Knjige Vodnikove družbe izidejo sredi meseca novembra in bo družba pravočasno sporočila po\ erjenikom, kdaj naj pridejo po nje, oziroma, kdaj prične knjige razpošiljati. V »Jutru« objavljeni objavi se jc pripetila tiskovna pomota, ker je bilo rečeno v oktobru namesto v novembru. — Šolska vodstva se opozarjajo, da bo nudila pokrajinska sadna razstava, ki se vrsi od 10. do 24. t. in. v prostorih ljubljanskoga velesejrua, jaano sliko naše sadjorej«\ Na razstavi, kjer bo sortiment najžlahlnesh bort sadja zelo bogat, ima učiteljstvo edinstveno priložnost, pokazati mladini vse vrste naših jabolk in hrušk. Ako hočemo našo sadjerejo še bolj dvigniti, je treba začeti že pri otrocih zbujaii zanimanje in jih opozarjaj na izbor sadja z ozirom na posamezne kraje, lege in zemlje, kakor tudi na pravilno pridelavo, spravljanje, prebiranje, sortiranje in Opre* nio. Vstopnina za učence je po 1 Din. Svetujemo našemu učiteljstvu, da s svojimi očenoi pazljivo promotri jo to razstavo. čisti Ina-osvežujoča-štedljiva — Vreme. Vremenska napoved nam obeta lepo vreme. Včeraj je bilo po večini krajev naše države lepo samo v Mariboru Je nekoliko deževalo a v Beogradu so imeli aud naliv. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17, v Mariboru in Zagrebu 15, v Ljubljani in Beogradu 14. v Sarajevu 13, v Skopi ju 12 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 774.6, temperatura znašala 3.8. — Strašna snirt 3letiiega otroka. Strašne smrti je te dni umrlo Sletno dete posestnika Nikole Latinica iz sela Lilić pri Bosanski Gradiški. Posestnik in njegova ž?ua sta odšla z doma, otroci so pa ostali brez nadzorstva. Začeli so se igrati z vžigalicami in nesreča je hotela, da 6e je 31etni hčerkici vnelo krdo. Otrok je bil takoj v plamenih in je v strasnih mukah umrl. — Seljak nabodeu na vile. V selu Jagori pri Banja Inki se je te dni pripetila težka nesreča. Seljak Marko Dodiković je pa iel e skednja in se nabodel na vile, ki so «se mu zap^čile v trebuh in izstopile na hrbtu. Prepeljali so ga v bolnico. Njegove poškodba so težke, vendar pa zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje. _ Sreča v nesreči. Nenavadno srečo v nesreči je imel te dni seljak Jovan Jovanović iz Semizovca pri Sarajevu. Gredoč čez železniški tir je tako nesrečno padel, da je nezavesten obležal na progi. Kmalu je privozil vlak, k rreči pa je strojevodja Jovanovića na progi opazil in vlak ustavil. Jovanovića so prepeljali v sarajevsko bolnico. __Ponevcril poldrugi milijon Din. Pred sodiščem v Pančevu se začne te dni se.izaci-jonalen proces. Radi zločina poneverbe in korupcije sc bo zagovarjal oskrbnik m?3tne ubežnice Labud Radui^ić, ki je od 1. 1020 poneveril nad poldrugi milijon Din in denar zapravil. Mcž je znal pregovoriti ljudi, d i so vtagal! 6\eje prihranke v ubožni'* 'Jbtcžea je v 54 primerih poneverbe zasebne imovine v 7 primerih poneverbe uradnega denarja in v devetih primerih goljufije, dočim je 11 primerov že zastarelo. Razprava, ki se prične danes, bo trajala več dni. Obtožnica obsega 65 6 strojem popisanih strani, zaslišanih bo 230 prič. — Od 70.000 prebivalcev samo pet na kuluku. V Sarajevu je bilo te dni razglašeno, da je treba plačati davek na ceste, kdor pa tega ne zmore, naj gre prostovoljno za dan ali dva na kuluk. Zanimivo i&, da se je od 70.000 Sarajevčanov prijavilo za delo samo 15, pa še od Uh iih ;e oilo samo pet s kn.-ip in Irpalami. Vsi dmgi : o se raje odk mili. — UsodepoJni prepiri. Lani v oktobru se je v Iloku stepla večja družba fantov. Orožniki so jih razgnali, toda bodeviti faitf-je se niso dali ugnati. Zvečer so se zopet sestali v neki gostilni v Palanki In nastal je nov pretep. Posledice so bile žalostne. Na bojišču je mrtev obležal 24-letai Ivan Šuška. Razboriti fantje so se te dni zago- varjali pred sodiščem. Friderik Zier in Josip Karamijatovič sta bila zaradi težke te. lesne poškodbe obsojena vsak na leto dni ječe, Ivan Vunuk pa zaradi prekoračenja silobrana na b mesecev zapora. V selu Gre-ščevina sta se te dni sprla seljaka Fio-rijan Križanič in Mijo Sobak, ki sta bila sicer dobra prijatelja. Prepiru je sledil pretep, med katerim je Šobak udaril Križa, niča, ki je imel golšo, tako močno po vratu, da mu je počila žila in je bil takoj mrtev. — Zagoneten zločin na otoku Molata. Pri Vrgulju na otoku Molata so te dni potegnili iz morja truplo približno 24-leUiega utopljenca, katerega identitete do sedaj še niso ugotovili. Na truplu so vidni znaki nasilja in vse kaže, da je postal nesrečnež žrtev zločina. I? Ljubljane —lj Proslava 120-Ietnice Ilirije oživljene. Včerajšnje svečanosti v proslavo 12u_ letnice Ilirije oživljene, o katerih poroča obširno današnji ^Ponedeljek«, so pokazale, kako globoko je v našem ljudstvu vko-reuinjeno prijateljstvo do francoskega naroda. Predstavniki Francije so se lahko prepričali, da ima Francija med Slovenci mnogo iskrenih prijateljev, in da so se že od Napoleonove dobe izvirajoči prijateljski stiki med nami in Francozi po osvobojen-ju zelo poglobili. Udeležba pri odkritju spomenika in sploh pri vseh svečanostih je bila izredno velika. Ljubljana že davno ni videla tako impozantnega obhoda po mestu, kakor je bi; včerajšmiji. Namen proslave je bil pokazati zunanjemu svetu, da nas vežejo z junaškim francoskim narodom ne-razdružljive vezi iskrenega prijateljstva in hvaležnosti za vse, kar so storili Francozi za nas. In ta namen je bil v polni meri dosežen. lj— Vičani povsod prvi. Na včerajšnji proslavi Ilirije oživljene so bili vsi štirje vozovi z narodnimi nošami v sprevodu z Viča in Rožne doline, kar je treba posebej povdariti, ker so Vičani povsod prvi, kjer je treba manifestirati patriotska čustva. —lj Samaritanski tečaj Rdečega križa v Ljubljani. Jutri ob 7. zvečer predava v sa-niaritansketn tečaju za delavske sloje v OUZD Miklošičeva cesta direktor higiien-skega zavoda g. dr. Ivo Pire o obrtni higijeni. — Ij Prošnja fotografom, ki so posne n ali posamezne prizore ilirskih svečanosti. Podpisani odbor prosi, da mu vsi poklicni fotografi iu amater i, ki so posnemali raz* iie prizore ob priliki odkritia spomenika Iliriji oživljeni, dajo na razpolago vsaj po eno kopijo svojin posnetkov. Kopije naj se izroče tajniku odbora g. Karlu Mahkoti. Stroški za kopije se bodo povrnili takoj ob prejemu. Stvar pa je nu'na, ker pariški listi zahtevajo slike. Jutri zvečer se poje v ljubljanski operi Knenekova opera »Jonnv svira*. Opera,, ki je pred leti dvignila toliko pra-lm — priznanja in žvižganja — delo, ki je na repertoarju v vseh večjih gledališčih (Državna opera na Duna;u itd.) — se \ prizori spet v ljublanskem gledališču. V partiji Maksa nastopi lirični tenor zagrebškega gledališča Vičar. Ostala zasedba je sledeča: Anita — iMaidičeva, Jonny — Primožič. Daniello — Grba, Ivonne — Poličeva, Manager — Rumpelj in drugi. Režiser: ravnatelj Polič. Dirigent: Niffat. —Ij Razstava »Zoo« na ljubljanskem ve-lesejmu je odprta dnevno za časa letošnjega sadnega sejma od 19. do 24. t. m. Razstava sicer ni več povsem celotna, vendar nudi še dosti zanimivosti vsakemu ljubitelju slovenske faune. Vstopnina znaša samo 2 Din za osebo. Občinstvu se s tem nudi zadnja pri-lnžnost, da si ogleda to zanimivo razstavo. ki hoče biti elegantna si preskrbi vse kar je na/novejše pri Iz Laškega — Pevsko društvo obnovilo delovanje. Kakor čujemo, je naše peveko društvo lium sklenilo pričeti zopet z rednim delovanjem. Sedaj se bo društvo preselilo v Glasbeno Šolo in namerava že prihodnji teden pričeli z rednimi vajami. Izbralo 6i je novega pevo-vodjo, učitelja Grudna. Tovarnar usnja g. Gerkman je poklonil »Humut 200 Din. Pevsko društvo namerava jeseni prirediti svoj koncert. — Pogajanja glede nakupa kopališča. V sredo je bila pri nas večja deputacija članov ravnateljstva OUZD iz Ljubljane in so se pogajali glede nakupa našega termalaega kopališča. Kako daleč so pogajanja uspeta, še ni znano, ker je tudi precej nasprotstva od strani laškega občinstva, da bi se lzpre-menilo letovišče v navaden špital. Svojo glavo ponuja Norveško pravosodno ministrstvo je prejelo te dni čudno ponudbo ribiča Jensena iz zakotne vasi na severni obali Norveške. Ribič ie pisal ministrstvu pismo, v katerem pravi, da rmi lahko odsekajo glavo v znanstvene svrhe. Vsak človek mora umreti, piše Jensen. Ne riskiram torej ničesar. Če si dam odsekati glavo, ki v življenju rti bila za nobeno rabo. Naj vsaj učenjaki delajo z njo znanstvene poskuse. Rad bi vedel, če odsekana glava res še nekaj časa živi. Ko bom brez glave, naj me kdo vpraša, kako se počutim. Ce bom slišal vprašanje, trenem z očmi. Ministrstvo seveda ribičeve ponudbe ni moglo sprejeti in bi je ne moglo sprejeti niti če bi Jensen koga umoril, kajti na Norveškem smrtne kazni nimajo. Na papirju jo sicer poznajo, toda že davno nihče ni bi! usmrčen. Slovenca osebna prijatelja Beethovna in Goetheja Jurij Mihelc, sin ljubljanskega kremarja, je komponiral več oper — Franc Kavčič, eden štirih največjih slikarjev 18. stoletja L. 1805. se je rodtf ljubljanskemu krč-marju Juriju Mihelcu na Tržaški cesti št 48. tretji sin, ki ga je krstil župnik Peter Zupan v trnovski cerkvi na očetovo ime. Prvoro;cni sin Janez je prevzel po očetovi smrti gostilno, drugorojenec je postal po dovršeni nižji gimnaziji uradnik pri ljubljanskem tobačnem uradu in ie umrl v Ljubljani okoli 1. 1A69. kot oskrbnik tobačnega skladišča. Tretji in najbolj nadarjeni sin Jurij je dovršil v Ljubljani gimnazijske nauke ter se je vpisal na Dunaju na juridično fakulteto. 2e v liubljani je bil zaslovel Jurij kot izvrsten igralec na klavir in na gosli, kar pa seveda staršem nikakor ni bilo po godu, češ, da se ne izpridi. Toda orirojen dar se ne da zlahka zatreti in tako se je Jurij pri prijateljih skrivaj vadil na klavirju brez vsakega učitelja. Bil je torej samouk v pravem pomenu besede. Ko je prišel na Dunaj, se mu je šele prav razširilo godbeno obzorje. Ognjeviti mladenič jc prisostvoval ves zamaknjen Beethovnovim in Schubertovim glasbenim večerom. Tičal je vedno v gledališčih in na koncertih, in zanemarjal juridične študije; posvetil sc je z vso vnemo glasbi in slutil je, da postane slaven skladatelj. Toda tr-njeva pota umetniška. Na Dunaju se je seznanil s slavnim skladateljem Beethovnom in ko je slednjič opazil, kako vleče Mihelca k glasbi je pregovoril našega rojaka, da je dal za vedno slovo juridičnirii naukom ter sc poprijel z vso svojo mlade-niško ognjevitostjo učtnja kontrabasa. Genialni Beet.ioven, dasi v občevanju dukaj osorcn inož. si je izbral Mihelca za prijatelja in mu ostal do svoie smrti zvest in naklonjen. Zc 1. 1826., kot 21 letni mladenič, se je proslavil Mihelec v dunajskem gledališču v Leopoklovem predmestju (Leopoldstadter Volkstheatcr) kot skladatelj. Vprizorili so tri njegove komične opere z najboljšim uspehom. Te tri opere so bile: Vilino dete (Das Kind der Fee), Zvest sluga (Ein teuer Diener) in Radikalno zdravilo (Radicale Cur). Ta sijajni prvi uspeh ga je še bolj vzpodbudil, tako da je 1. 1827. za gledališče v Jožefovem predmestju (Josefstadtertheater) uglasbil kantato »Potnik in potok< (Der Pilger und der Bach); ta je v gledališču navzočemu glasovitemu skladatelju Schu-hertu segla tako globoko v srce, da je osebno čestital Mi.ielcu k velikemu uspehu in da je postal po onem večeru Mihelcu zvest prijatelj. L. 1835. je uglasbil opero »Planeti< (Die Planeten), 1. 1840. pa opero »Maska« (Die Maske). Vse te opere so igrali na odrih vseh največjih nemških gledališč z velikim uspehom. Njihov skladatelj, slovenskega krčmarja sin, Jurij Mihelec, je bil deležen slave in seveda tudi denarja. L. 1840. je odpotoval Mkielec na Madžarsko, kjer je živel kot učitelj glasbe do L 1842.. Kaj neki ga je do tega koraka napotilo, ko si je vendar na Dunaiu priboril toliko uspeha? Da mu je pa ostalo bivanja na Madžarskem v prijetnem spominu, nam priča skladba, ki jo je objavil pozneje v Parizu pod naslovom »Glas iz Madžarske« (Stimen aus Ungarn). L. 1842. se je preselil Mihelec v Pariz, kjer je odslej živel deloval in tudi umrl. V Parizu si je ime Mihelec (Micheuz) po-francozil v »Micheux«. Kakor pripoveduje Fridolin Kavčič, ie spremljal Slovenec dr. Jernej Zupanec kot vzgojitelj 1. 1849. grofa Szecsenvja, poznejšega avstrijskega poslanika na berlinskem dvoru, na potovanju po Evropi. Ko sta prispela v Pariz, je čul dr. Zupanec, da mu biva rojak prof. Mihelec v francoski metropoli. Minelca je našel doma pri pisalni mizi. Nagovoril ga je francosko. Ko mu je pa med pogovorom v materinščini povedal, da mu prinaša pozdrave, ga je Mihelec prijetno presenečen objel. Pomenkovala sta se potem v materinščini in Mihelec je bil zvest »cicerone« grofu Szecsenvju in dr. Zupancu med bivanjem v Parizu. L. 1762. se je rodil na Goriškem kmetu Kavčiču sin Frančišek. 2e kot deček je bil zamišljen in je rad samotaril in sanjaril. Gotovo ni takrat nihče slutil v ubogem dečku moža, ki ga ie domovina umetnosti Italija pozneje štela med prve štiri v takratni dobi živeče umetnike. Kavčičevo ime se je tako spoštljivo imenovalo kakor ime Camucini v Rimu, VVesten v Londonu ir. David v Parizu Njegovi starši so bili siromašni in mu niso mogli dati potrebnega oouka. Risal ie kot samouk po bakrorezih in slikah, kakor mu jih je slučaj nanesel. Tedanji posestnik logaškega, predjam-skega in planinskega gradu, mož slovenske korenine, grof Gvido Kobencelj, je opazil v teh poskušnjah izredno nadarjenost in U poslal 151etnega ukaželmega mladeniča svojemu sinu grofu Filipu na Dunaj, kjer se je izvežbal v prvi.i elementih risanja in slikarstva. Potrebno znanost v zgodovini umetnosti si je pridobil sam s pomočjo strokovnih knjig. Ko je grof Filip Kobencelj opazil pri Kavčiču velik napredek, ga je priporočil cesarju Jožefu II., ki ga >e poslal v Bo* lonjo, da bi proučil dela Carraciia m njegovih učencev. V Bolonji je živel poldrugo leto in se potem preselil v Rim, kjer se je sedem let izobraževal v slikarstvu. Ker se je hotel posvetiti zlasti zgodovinskemu slikarstvu, se ie bavil temeljito tudi z zgodovino in proučeval zlasti običaje, navade in opremo narodov starega veka. V Rimu se je Kavčič seznanil tudi * Goethejem, ki piše v svoil razpravi »VVin-kelmann und sein Jahrhundert (str. 220) o Kavčiču: Ein Mann von grossem Talente, der grossc Fertigkeit besatz, aber darum die Mvesentlichsten Teile seiner Gemakie vermachlassigte<. Toda to Goetacjevo sodbo sta baje temeljito ovrgli Foessli in Heller. Po 7 letnem bivanju v Rimu je prišel, temeljito izurjen, 1. 1791. na Dunaj. S seboj je prinesel nad 2000 risb. ki jib Je posnel večinoma po Rafiaelu in po vatikanskih slikarjih. Med njimi je bilo tudi mnogo lastnih kompozicij iz grške in rimske zgodovine ter lepa zbirka starih oprav. Ta čas ie bil zanj zelo koristen. Bavil se ]• potem tri leta na Dunaju le z umetnostjo in proučevanjem starih narodov. Tista leta se je seznanil na Dunaju z mlado, krasno deklico, v katero se je zaljubil. Kolikor se je tudi grof Kobencelj, ki je bil sicer mož dobrega srca. tej zvezi upiral, ker je bila nevesta iz preproste, siromašne rodbine, veudar ni dosegel ničesar. Kavčič je bil mož kremenitega značaja in vse grofovo prizadevanje ie bilo zaman Prisegel je Kavčič svoii izvoljenki večno zvestobo in prisego je tudi izpolnil. Da bi grof Kobencelj preprečil Kavčičevo zvezo s preprosto deklico, ie izposlo-val, da ga ie poslal kancler knez Kaunitz v umetniških opravki.i v Mantovo. kjer je bival 6 mesecev. Od tam Je šel v Benetke, kjer je ostal 6 let. da bi natanko proučil tudi dela beneških mojstrov. Kavčič bi se bil tedaj skora odpovedal Kaunitzoverau častnemu pozjvu. a umetnik v njem je premagal človeka. L. 1796. se je vrnil zopet na Dunaj in je ostal tu do svoje smrti. Istega leta je bil imenovan korektorjem in l 1797. profesorjem zgodovinskega slikarstva in akademič-niin svetovalcem na dunajski akademiji umetnosti. L. 1805. se je poročil s svojo zvesto, a že precej priletno nevesto Barbaro Haitzin-gerjevo, s katero je živel do svoje smrti v srečnem zakonu. Težko bi bilo našteti vsa Kavčičeva der la; veliko jih je šlo v Ameriko, mnogo jih imajo zasebniki. Snov Je večinoma vzeti* iz zgodovine, bajeslovia in iz svetega pis* ma. Portretov je naslikal le malo. Njegova tri najimenitnejša dela bi bila: Aristomeno-va rešitev iz ječe, Dežela Arkadiia in Porcija, žena Julija Bruta, se sama usmrti. Potnik sam v letalu V Cincinnati v Ze din j enih državah se ie pripetil dogodek, ki spominja na čudež. Pilot se je dvignil s potnikom v zračne višave, kjer ie delal razne akrobacije, da bi spremljevalca prestrašiL Potnik je bil namreč prvič v letalu, katerega poprej od blizu niti videl ni. Nesreča pa je hotela, da je pilot med nevarnim loopingom padel iz letala. Slučajno je imel padalo in tako se je srečno spustil na tla. Potnik pa je ostal sam v letalu in seveda ni imel niti pojma, kako je treba ravnati s krmilom. V trenutku, ko je letalo že izgubljalo ravnotežje, je prijel za krmilo in začel kar na slepo srečo upravljati aeroplan. In res se m»u je posrečilo pristati brez najmanjše nezgode. Ko se je aeroplan spustil na tla, so prihiteli od vseh strani gledalci, ki so zasilnemu pilotu presrčno čestitali. Ko so ga vprašali, kako ie mogel tako spretno voditi letalo, je odgovoril, da mu je najbrž pomagal angel varuh. Za 10.000 dolarjev zlata v dimu Med svetovno vojno se je začelo evropsko zlato seliti v Ameriko in selitev še sedaj ni končana. Amerika irrm sedaj največjo zalogo zlata na svetu. Ker je bil dotok zlata vedno večji, so morali ustanoviti v Newyorku veliko državno preizkuševalnico, v kateri preizkušajo kakovost zlata. In zdaj so slučajno ugotovili, da je mnogo zlata pri topljenju izpuhtelo z dimom. Zlato, katerega kakovost hočejo preizkusiti, morajo najprej raztopiti. Pri tem uhaja dim, ki odnaša s seboj neznatne dele e dragocene kovine. Če pa se preizkušanje neprestano nadaljuje, izpuhti mnogo zlata. In Američani so napravili poseben aparat, ki je prestrezal delce zlata v dimu. Aparat se jim je bogato izplačal, kajti doslej so pre-stregli že za 10.000 dolarjev zlata, ki bi bilo sicer izgubljeno. — ljudje, ki §o bolni na iolčnih-ledvit-nih in kamenih r mehurju ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi »ečne kisline in napadih protina, uravnavajo lepo delovanje črevesa z uporabo naravne iFrani Joseforec ssrentice. Moije zdravniške prakse so se prepričali, da je >Franz Jo.-efora« voda sigurno, skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kihal, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Frani Jose!ova< roda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah. l/L Lovska latinščina. — Kaj ste ustrelili včeraj na lovu? — 99 zajcev. — Saj bi lahko trdili, da ste jih sto. — Oprostite, zavoljo enega zajca vendar ns bom lagal. Strta 4 »SLOVENSKI NAR OD«, dne 14. oktobra 1929. (Črna maska — Kaj hočete ukreni ti? — Najprej si hočem temeljito ogledati to hišo. Vi ostanite tu, dokler se ne vrnem. Saj ste nirno potrebni počitka Odgrnil je zaveso na oknu, pustil ie vrata za seboj zaprta in vstopil v sT*re-jemnico Ozrl se je r.a mrliča, ležečega v naslanjaču. Prsti ene roke so bili krčevito zapičeni v n^s.'anjač. Razen tc roke je bila lega trupla naravna kakor da je nesrečnež sedel in se iztegnil v naslanjaču. Hepburn je sklepal, da je bil zaboden v spanju. Misel na strašno smrt v spanju mu je bila neprijetna. Biti zaboden z bajonetom v bojni vihri je bilo dokaj grozno. Toda nekaj podlega, kačjega in satanskega je bilo v rani, ki je biLa zadana toplemu dihajočemu telesu v spanju. Hepburn je globoko vzdihnil in se obrnil v drugo stran. Bil je bled ko zid, ko je vzel z mize luč in odšel v vežo. Pod hrastovimi stopnicami je opazil zaprta vrata. Odprl jih je in vstopil držeč luč pred seboj. Bil te na hodniku vodečem v kuhinjo. Zdelo se je. da se lopovi niso ničesar dotaknili. V pečicah na petrolej je vrela kava, po kateri je dišalo že na hodniku. Ugasnil je plamen v pečicah, ozrl se je še enkrat po kuhinji in odšel po stopnicah v prvo nadstropje, držeč pred seboj luč. - V sobi nasproti stopnišča je zagledal odgrnjeno posteljo, ori kateri so bili ■pripravljeni domači čevlji in pižama. Okno ie bilo odprto .Vse je bilo v najlepšem redu. Vrnil se je v sprejemnico, kjer je za k ril petrolejko z zelenim senčnikom in jo postavil na pisalno mizo. Nehate se je obrnil od trupla v naslanjaču in sedel. Težko je bilo trezno razmišljati o dogodkih zadnjih dni, kajti instinkt bi bil najraje zaklical, da je treba napeti vse sile in izslediti Mar-!owe morilce. Rosamundino pripovedovanje ga je pa opozorilo še na druge reči, katerih ni smel prezreti. Sicer pa Mariow je bil itak mrtev in nobena pravica na svetu bi mu ne mogla pomagati. Toda Rosamundina mati je bila živa — in v ječi zaradi zločina, katerega ni storila. Spominjal se je njene fotografije, ki so jo prinesle novine med procesom: distingvirana žena lepih temnih oči — Rosamundinih oči. Pet let v kaznilnici! In zaradi sleparij, ki jih je uganjaj njen podli mož. Zapustila ga je bčfea pred mnogimi leti. Postavila se je na lastne noge. pri* borila si je sdavo in bogastvo kot znamenita trgovka s starinskimi dragocenostmi, a naenkrat nezaslišana sramota. Bila je zelo umazana afera. Edina tolažba v nesreči $ je bilo priznanje omrirajočejca Nevilla Greva in Rosa-rmmdino prizadevanje dobiti dokaze, ki bi mogli izbrisati materino sramoto. Pod vplivom neke čudne notranje sile je ođsel Hepburn Po prstih v predsobo. Prva vrata je pustil odprta, dia bi Rosam und e ne biio strah. V grobni tišini je slišal prasketanje ognja v peči, ki jo je bil zakuril. Iz veže ie videl njene bujne lase m njen očarljivi o-hnaz. Spomnil se je, kako je našel nekoč med nevihto na cesti mlado perzijsko mačko. In nehote se ie zasmejal. Šele potem je zaslišal, da dekle joče, tiho, kakor zapuščeno dete. Tega ni mogel prenesti. Hitel je v sobo. pokleknil k nji in jo obfcl. Prvi hip se je obrnila od njega, potem ie pa naslonila glavo na njegovo ramo, kakor bi se sramovala solz. Hotel b je potolažiti, pa se ni mogel spomniti ničesar, kar bi ne bilo neumestno. In tako je molčal. Kmalu je njena glava omahnila na blazino. Videl je, kako ie vsa utrujena in izčrpana zaspala. Buini kodri so ji zlezli na solzne oči. In kakor da ga je nekdo udaril, je nenadoma spoznal, da je Rosa-mnnda najbolj dražestno rrrie, kar jih je kdaj videl. Niegove ustnice so se dotaknile njernh las. Vstal je in se zagledal v njo. Potem se je — obrnil in odšel iz sobe. Ko je znova sedel za pisalno mizo, se je zasmejal. In ta smeh je izdajal nov trden sklep. Poiskal je polo papirja in začel hitro pisati. Slednjič je odložil pero. Ko je polagal pismo v kuverto, se je nehote ozrl na mizo. In v tistem hipu je zagleda} ime »Ordenza«. Pred njim na pisalni mizi je ležal pod pivnikom košček papirja. Bil je žol-te barve z napisom »Havmarkt, Hotel, Piccadillv W.« Pod napisom je bilo v naglici s svinčnikom napisano nekako obvestilo in med vrsticami je Hepburn prebral ime »Ordenza« Vzel je listek, ga prečrtal in se naslonil nazaj. — Za boga! — je mrmral sam pri sebi, — Za boga! Sedel je nepremično deset minut, potem pa vstal in se vrnil v jedilnico. Oči v temi Rosarruunda se je zdramila in ga presenečeno pogledala. V naslednjem tre- nutku si je pa popravila lase in se za-smejala. — Kad sem spala? Počutim se mnogo bolje. Hepburn nd vedel, kaj bi odgovoril, če bi omenila, da je vpričo njega plakala- — Veseli me, da se dobro počutite, — ie dejal hitro, da prepreči njeno vprašanje. — Prav kar sem našel nekaj, kar vam vrne vse moči. Fairfax m* utonil z »Orden zo«. Na krov ga je sprejel parnik *Strarhaillan*. namenjen v Glasgow. Se ni dobro izgovoril teh besed, kb ie Rosamunda planila pokonci. Prijela ga ie z obema rokama za ovratnik in mu gledala naravnost v oči. — Kako ste to zvedek? Je res, kar pravite? Ste prepričani, da se ne motate? Podal ii je listek papirja, — Evo prepričajte se sami. To je poročilo Marlowu. Stanoval je najbrž v Haymarkt Hotelu, ko je bil v Londonu. Zdi se, da je sprejela to poročilo tele-fonistka v njegovi odsotnosti. Najbrž ga je dobil tik pred odhodom iz Londona. — Marlow, Haymarkt Hotel, je čitala z drhtečim glasom. — Na vaše vora-Šanje smo prav kar dobili obvestilo iz Strate Line. Glasgow. Radrobrzojavka z njihovega parmka »Stratballan« se glasi, da je Peter Fairfax med rešenimi potniki parnika »Ordenze«, B. & A. Steamship Co. Pall. Mali. Oči so se 'i zaiskrile. Fairfax rešen! No. potem takem je vse v redu. To je naš najboljši prijatelj in to je mož, kr temeljito pozna legalno stran procesa moje nesrečne matere. Zdaj bo moj cilj kmalu dosežen. Oh, prelepo se sliši, da bi moglo biti res! — Vedel sem, da bo blagodejno vplivalo na vas, — je prikimal Hepburn. — Stavim glavo, da Colensu ne bo posebno toplo Pri srcu, ko prečita zjutraj pri kavi to poročalo. Zdaj pa moram napisati še eno pismo. Saj ne bo dolg d trajata. Poskusite še malo zadremati. To vam bo dobro delo. Ko se je vrnil, ie Rosamunda zapirala aktovko, ki jo je držala ves čas na kolenih. ____ <— Saj sem vam vendar rekel, da morate Še malo zadremati, je dejal očitajoče. T — Prebiranje teh aktov 'mi je pomagalo bolj nego cela noč spanja, — je trdila Rosamunda. — Vse je tu, pismn kopije in notrdPte. To priča kai se je godalo za kulisami, predno je prišla afera na dan. — Ali mislite s tem, da ste našli kar ste iskali? Dokaze, ki bi odprli vaši materi jetnika vrata? Prelat obtožen umora svoje ljubice Senzacionalen procest proti litovskemu prelatu — Zagonetna smrt prelatovega nezakonskega sina — Proces posled.ca politične osvete Komad se je poleglo ogorčenje poljske javnosti nad škofom Ko\valskim, ki se je moral nedavno zagovarati pred sodiščem zaradi orgij v samostanu, že se 'je pričel še senzacijonalne-iši proces proti visokemu cerkvenemu dostojanstveniku in sicer proti litovskemu prelatu Olszankasu, ki je obtožen umora svole bivše ljubice Janine Ustjanowske. Obravnava se je pričela te dni v litovskem mestu Kov-nu in prebivalstvo napeto pričakuje obsodbe, kajti proces spravlja na dan senzacionalne podrobnosti iz obtožence vega žtvljenja Lani so našli v neki vasi blizu Kovna truplo starejše ženske z zadrgnjenim vratom. Prvotno &o mislili, da gre za samomor, pozneje so pa oblast; ugotovile, da gre za Janino Ustjanowsko, katere mož je inženjer in biva stalno v Odesi. Ustjanowska ie bivala v Kovnu in sprejemala je mnogo _ gostov, med mirni tudi prelata Olszainkasa. To je dalo povod za razne govorice o ljuba vnem razmerju med prelatom in Ustjainowsko, ki ni ostalo brez posledic. Ljudje so govorili, da je imel prelat s svolo ljubico nezakonskega sina. Tako se ie zgodilo, da je bil prelat aretiran in obtožen umora. Proces ima tudi politično ozadje, kajti prelat je bil hud nasprotnik ministrskega predsednika Vol dem a rasa, ki je Da ta čas že izgubil svojo moč. Po eni verziji je bil prelat aretiran na ukaz bivšega ministrskega predsednika, ki se mu je hotel s tem osvetiti. Obtožnica dorži aretiranega prelata umora Janine Ustjanowske, s katero je imel ljubavno razmerje celih 35 let Ko ie Ustjanowska zapustila svojega moža. kateremu ie izdajala svojega nezakonskega sina Riharda za siroto po svoji umrli prijateljici, je prišla k prelata in zahtevala, naj skrbi za svojega sina. Prelat ie pa napenjal vse sile. da se nezakonskega sina iznebi. Odpeljal ga je v Ameriko in pozneje je svoji ljubici sporočil, da je R'hard v Ameriki podlegel nalezljivi bolezni. Končno je sklenil i znebiti se tudi nadležne ljubice. Izvabi >o ie v gozd, kjer jo je zadavil in pustil n;eno truplo z adrgnjenon vratom pod drevesom, da b: ljudje rr-sEli, da se je obesila. Prelat zanika krivdo glede smrti Ust-;anowske in pravi, da je živel z r.jo od svoje mladosti samo v prijateljskem razmerju, ki nikoli ni prekoračilo meje prijateljstva. Zadnje Čase je baje Ustja-nowska. k: je bila živčno bolna, pofi -sto govorila o samomoru, a prelat ji je ta korak odločno odsvetoval. Pred sodiščem ie nastopilo že več prič, med njimi tudi kanonik Tomasz. ki je potoval s prelatom v Ameriko in k: trd:, da prelat nikogar ni peljal v Ameriko. Iz tega sledi, da se je svojega nezakonskega sina iznebil že v Evropi Veliko senzacijo je vzbudilo pričevanje hčerke in sina umorjene prela to ve ljubice, ki sta izjavila, da je obtoženec morilec njune matere. Prost Phindzin je izpovedal, da je usodnega dne govoril s prelatom, ki je bil zelo razburjen, a po rokah in obrazu so se mu poznali sledovi nohtov. Bil ie do krvi opraskan. Tudi sodni zdravniki so izjavili, da se je Ustjanowska v zadnjih trenutkih svojega življenja obupno borila z morilcem. Obravnava doslej še ni točno dokazala, da je prelat svojo ljubico res umoril, toda vse kaže. da mu bo krivda dokazana^ Mnoge podrobnosti so namreč še nepojasnjene. Obravnava bo trajala več dni. E KLJUČ Najboljše, naftrajnetšc, zato ♦najcenejše! 13 Vas interes pride popolnuma do veljave. Če oglašujete v edinem in najstarejšem slovenskem popoldnevniku Sioventfki Uatod Najboljši brnski Nosovi Za a m ceno čistovolnene moške in damske blagove zadnjih novosti za lesensiio in zimsko sezilo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegel - Imhof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška. Največja izbira - Najnižje tvorniške cene. - Najsolidnej&a izvršitev vseh naročil. - Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto Bolni na plfučih! Več tisoč ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi um tnosti hranitve ki je rešila že mnoge, Porablja se lahko ob vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen prej premagamo. Nočno potenje in kašelj prenehata, telesna teža se poveča, polagano poapnenje pa skonča bolečine. R sm mozge zdravniške znanosti potrjujejo izvrstnost moje metode in jo radi odrejalo. Čim prej pričnete z mojim načinom hranjenja, tem bolje. Popo<»oma orezplsčno dobite modo knjigo, ki boste iz nje dobili mnogo koristnega znanja. Ker moj zalagatelj razpošlje vsega samo HJ.O 'O ""ma >ov o- ezplacno pišite takoj, da se boste tudi Vi lahko prištevali med srečne dobitnike te knjige. Georg F u I nep, 3erlin-Neuk5>lii Ringhahnstrasse 34. Abt 615. Vsaka beseda 5© par. Plača so lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko t - Na vprašanja brez znamke ne i futemrarjama Najmanjši ogla* Hin 5*—». Hrastove hlode in hrastove plohe od 55 man debeline naprej stalno kupuje J. Pogačnik, lesna industrija, Skofia Loka ob kolodvoru. 2200 Dobre krvave klobase v gostilni Maver, Ahacljeva c. 5 vsako soboto in nedeljo, ter prav dobro vino- Več aboneatov na dobro hrano se sprejme. — Marija Hrast._2182 20% -ne kronske bone (napoj« Počka štedioodca. založi* zavod đ. d, Osijek. Desa>ti€žtM nI Več dobrih tesarjev se sprejme takoj pri Ljubljanski gradbeni družbi v Ljubljani. Slomškova uL 19. 2194 Za klavir iščem domačo učiteljico začetnici. Honorar smeren Prijave na upravo Slov. naToda pod »Klavir« __2188 2 skladišča in 2 pisarniški sobi se takoj ali s l. novembrom odda skupno aLi posamezno Poizve se v oglasnem oddelku »Slovenskega Naroda«. 2185 Stanovanja Na obroke lcuiinte po ortgmatoih cenah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detajtoifo trgovcev, LJubljana. Ciga letova al 1 80/L Šivilja samostojna za na dom se išče. — Naslov pod »Zmožna« na uprav- uištvo lista. 2198 L. Mikuš LJUBLJANA Mes»n rre 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni i palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — v novi hiši, pole« nove šole v Zg. šlšld oddam. Obstojajo iz 2 sob, kuhinje, kleti in vseh prŠtikHn. Električna razsvetljava, vodnjak in malo vrta za zelenjavo. Pritlična 600 Din, zgornja 500 Din. Avto zveza z mestom vsake pol ure. Poizve se v Dravljab št. 2. 2201 Družba »Ilirija« Dunajska cesta 46 Trbove'1»bJ premog Šlesifski premog KOKS Ln d natrij o in kovače KOKS centr* loe kiir)»ve OGLJE DRVA natboifie kvalitete Telefon štev. VELIKA IZBIRA RAZUCNEOA LODNA iN ŠEVUOIA ZA SPORI /A/ TUR/SI tK& A. A t SKAtitHfit. LJUBLJANA ■ ■■■■■■ m o ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ umrm Polepša nje polti v 24 urah ie dosegla (glasom zahvalnice) za. dr. L. z zdravniško priporočeno lepotno mažo »Eros«. Mnogo pismenin priporočil. Ako kaze vaš obraz ogrei. zajedalci, gube ali druge nepriličnosti polti, iih takoj odstrani lepotna maža *Eros<. sicer povrnemo denar. Lonček 14.— Din, 3 lončki 45.— Din. Dr.Nikol.Kemeny, Košice Postf. 12/E5ČSR. .................■■■■■■■■■■■......niirm MaKuiaturnl papir kg a Din 4* •a u «»» *'S"ov N "a t 4 IfceMe: Jcafe Za^aSfe — Za •Katodno tfctatao«* Fran Jecertek. — Za opravo ta iaaertftai dol Bsta: Oton ChriotoL — Vri v UubJjanL