Posamezna Številka i"20 K. Poštnina plačana v gotovini. Štev. 170. V LiuMjani, v peiek dne a julija (921. Leio M. »SLOVENEC« velja p« pošti na vsa strani Jugoslavija in v Ljubljani: ta oelo leto naprej. K 240-— sa pol leta „ ., „ 120'— b« četrt leta „ .. n 60-— za en mesec „ ,. „ 20-— Sa Inozemstvo celoletno K Mfr. es Sobotna izdaja: == 1% oelo leto.....K na redni komunist«. Odtcd torej krokodilove solze! Posl. Brandnerja je treba proglasiti za komunista, da se more nato stigmatizirati g- Peska za terorista — zakaj ne kar direktno za atentatorja? — in potem zahtevati, da se g. Pesek ne potrdi za župana ljubljanskega! Po-licajdemokratom je pač vsako sredstvo dobro, samo da dosežejo svoj namen. G. Pesek ni naš človek in nimamo nebenega povoda zavzemati sc zanj. toda v danem slučaju gre za načelo. G. Pesek je bil pravilno izvoljen ljubljanskim županom in zgolj demokratske intrige niso in ne smejo biti noben zadostni vzrok, da vlada ne bi Peskove izvolitve potrdila. Niii to naravnost škandal prve vrste, da bosta kmalu potekla dva meseca, odkar se je izvršila volitev ljubljanskega župana in vendar Ljubljana šc danes nima svojega župana. Tako se onemogoča redno gospodarstvo v ljubljanski občini in kdo ve, kdaj pride vsled demokratskih intrig do »reda in rada« v mestni cbčini ljubljanski? Demokratsko časopisje pa je vrh-tega tako drzno, da zagovarja to nezakonito stanje z — atentati zločinskih teroristov, ki niso v nobeni zvezi z vprašanjem ljubljanskega župana, in poštene ljudi vzporeja s političnimi zločinci. Mislimo da ni treba samo zaščiti državo pred prevratnimi elementi, ki z nnsilstvi rušijo red v državi, ampak da spadajo na zatožno klop tudi tisti javni funkcijonarji, ki govore sicer o redu in rodu v državi, sami pa s strankarskimi sekaturami onemogoeujejo red in rad v občinskem gospodarstvu z zavlačevanjem potrditve župana. Čc ima vlada res kake zakonite pomisleke zoper potrditev ljubljan- Agitacija proti Jugoslaviji v Romuniji? Budimpešta, 27. julija. Tukajšnji listi, ki med drugim tudi pretiravajo pomen zadnjih dogodkov v Jugoslaviji, prinašajo poročila iz Banata, glasom katerih sc tam agitira za priključitev celega Banata Romuniji. Na ljudskem shodu v Temešvaru (ki se je pa vršil že 12. junija) je Bratianu zahteval, da se Banat osvobodi krutega in barbarskega jarma Jugoslavije in vrne »latinskemu gospodslvu . Rumuni poudarjajo, da vsled razcepitve Banata y jugoslo- vanski in rumunski del rumunska mlinska industrija popolnoma propada. Baje bo Rumunija skušala od vrhovnega zavezniškega sveta doseči, da se torontalski ko-mitat Jugoslaviji odvzame in jjrisodi Ru-mitniji, češ da prebiva tam 86.000 Rumu-nov, kojih kultura je neprimerno višja od jugoslovanske (11). — Ta vest se spričo ju-(" dovansko-romunske pogodbe kaj čudno sliši! Belgrad, 28. julija. Ker so tekom včerajšnjega dne člani zakonodajnega odseka prejeli načrt zakona o zaščiti države, so imeli priliko seznaniti se ž njim. Zakonodajni odsek je nadaljeval svoje delo danes dopoldne. Verjetno je, da bosta za razpravo zakona o zaščiti države, ki obsega 22 členov, zadostovali dve seji in sicer danes dopoldne in jutri. Belgrad, 28. jul. (Izv.)Današnji seji zakonodajnega odbora je predsedoval dr. Ninčič. Namesto Jujaja Demetroviča je bil izvo ljen za podpredsednika zakonodajnega odbora dr. Gregor Žerjav. Nato se je prešlo na dnevni red: Razprava o zakonskem načrtu o zaščiti države. Prvi se je oglasil k besedi republikanec Gjonovič, ki je prosil z, pojasnilo, na kakšen način se bo razprava vodila, -— Poslanec Jovanovič (radikalec) predlaga, da se izdela poslovnik za zakono- dajni odbor. Ta predlog je bil sprejet in bo poseben odbor tekom jutrišnjega dne izdelal poslovnik za zakonodajni odbor. — Minister Pribičevič odgovarja poslancu Gjo-noviču, da se bo vodila razprava o tem zakonskem načrtu po skrajšanem postopku, ker spada ta predlog med one, ki jih predvideva čl. 133 ustave in ker znači revizijo doslej veljavne obznane, ki bi se morala istotako izvršiti po skrajšanem postopku. — Pribičeviču ugovarja komunist Kacle-vič, — Predlog glede skrajšanega postopka je bil nato z večino glasov sprejet. V načelni razpravi je naglašal komunist Kaclerovič, da nima komunistična stranica nič opraviti s terorjem. Po kratkem odgovoru ministra Pribičeviča je govoril še poslanec Kristan, Seja je bila zaključena ob 1. uri. ja Stejšča. Stambolijski proti zastrupljanju javnega mnenja. skega župana — česar seveda ne verjamemo — naj bi izvajala konsekvence takoj po županovi izvolitvi, če jih pa nima, pa naj župana potrdi in tega vprašanja ne zavlačuje v neskončnost. Prav nič ne bi škodovalo, ako bi se v zakonski predlog o zaščiti države sprejel tudi člen, ki bi varoval red v državi tudi proti posameznim ministrom, ki po pravici zahtevajo red od drugih, sami ga pa ne drže! Mednarodna konfer«a katoliškega dijaštva. Te dni se je vršila v Freiburgu v Švici konferenca delegatov katoliških dijaških organizacij, na kateri je bilo zastopano 21 dežela. Konferenca je potekla zelo prisrčno, vendar pa se kljub velikim predpripravam, za katere ima največ zaslug predsednik švicarske katoliške dijaške zveze, Gressly, še ni mogla ustanoviti mednarodna unija katoliškega dijaštva, ker so na-sprotstva med Francozi in Nemci še vedno prevelika. Posrečilo se je pa ustanoviti mednarodni dijaški sekretarijat, koje-ga predsednik je Gressly, in kateri sestoji iz 11 delegatov, po en delegat iz Nemčije, Anglije, Francije, Švice, Španske, Nizozemske, Mažarske, Italije, Avstrije, Belgije in Poljske. Prva seja sekretariata se vrši 30. avgusta v Ravenni. Politične novic©. -f- Potne legitimacije. (Uradno.) Po naredbi ministrstva za notranje stvari J. B. br. 21.825 je sporazumno z ministrstvom za promet določeno, da mora vsak potnik, kadar odide iz kraja svojega stanovanja, imeti od pristojne lokalne oblasti izdano potno legitimacijo, ki velja za mesec dni in ki se mora povodom vsakega potovanja vidirati. -f- Pribičevičeva diktatura- Zdi se, kakor bi s*e vračali nazaj v neznosno dobo svetovne vojne, ko si moral, če si prestopni le prag, v rokah nositi legitimacijo. Minister za notranje zadeve je zopet uvedel take vrste legitimacijo, ki jo boš moral imeti, ako se greš v Laze kopat ali pa napraviš sprehod na Posavje. Vse kar je prav! Mesto da bi se olajšalo potovanje v inozemstvo ljudem, katerih poštenost v vsakem oziru je nad vsakim dvomom vzvišena, pa prihaja minister s tako naredbo, ki bo zunanjemu svetu popolnoma neupravičeno kazala našo državo kot velikansk tabor zarotnikov ki da jih kar mrgoli v vsaki vasici. Če bi zahtevala oblast za daljše vožnje katerekoli listino kot legitimacijo, da se potnik i-ka-že, kdo d;a je, to bi vsakdo razumel, glede naredbe g. ministra Pribičevjča bo pa vsakdo zmajal z glavo. Pričakujemo, da bodo naši poslanci zoper tako nepotrebno šikaniranje občinstva najodločneje nastopili. -f Nepoštena žurnalistika diskreditira narod in državo v inozemstvu, ker je dobro merilo za kulturni nivo javnega življenja. Žal smo morali s konkretnimi dokazi iz inozemstva že večkrat utrditi, kako sodijo inozemci o jugoslovanskem časnikarstvu. Del jugoslovanske žurnalistike stoji na tako nizkem stališču, da je v sramoto naši žurnalistiki, v sramoto državi in narodu, Kaj vse je svoj čas lagalo izvestno belgrajsko časopisje o SLS in njenih voditeljih in belgrajsko občinstvo je vse to požiralo kot golo resnico, Belgrajska »Politika« z dne 26. t. m. je zopet zagrešila mi-stifikacijo belgrajske javnosti z dopisom iz — Ljubljane, v katerem navaja naše informativno poročilo z Dunaja o oklicu jugoslovanske komunistične stranke v inozemstvu in dolži »Slovenca«, da je radi omenjenega informativnega poročila »trobenta komunistov baš v času, ko oni ubijajo Draškoviča«. »Politika« je pri tem zamolčala naš komentar h komunističnemu oklicu, seveda ker bi sicer belgrajskega LISTEK. (Iz predavanja v S. K. S. Z. dne 4. januarja 1921. — Sestavil I. Dolenec.) (Dalje.} e) Med svetovno vojno. »Veliko revolucij je napravilo mnogo dobrega. Države so bile krive več revolucij nego ljudstvo. Države vstajajo in padajo brez solza. Junaška je misel: ta država naj pade, ker ni za nič. Ni vselej prava ta misel, toda krivi so državniki.« Krek v Dostavkih »Socializmu« na str. 55. (Hektografirana predavanja v ljubljanskem semenišču.) Definitivno pa je med svetovno vojno pokopal Krek upanje, da bi mogla kdaj biti Avstrija država, ki bi bila pravična Jugoslovanom ali ki bi bila celo privlačna sila za Jugoslovane izven svojih mej. V počet-ku, ko je bila usoda centralnim velesilam kolikor toliko ugodna, so Neme! pisali neprikrito, kako bodo onemogočili vsak poskus Srbov, Hrvatov in Slovencev, da bi občinstva ne mogla mistificirati in dr. Korošca denuncirati. In vendar glavni krivec ni »Politika«, ampak njen ljubljanski kore-spondent, čeravno bi se bili mogli gospodje pri »Politiki« dne 26. že iz »Slovenca« samega prepričati, je-li odgovarja dopis resnici ali ne. Kdaj smo mi denuncirali »Politiko« radi njenih informativnih poročil o državi sovražnih akcijah na Madžarskem, v Rumuniji in drugod? Pošten list pač ne more pasti na tak nizek nivo, kakor je to zagrešila »Politika«. -f Velka manifestacija v Zagrebu. Pogreb Zlatka Arnolda, ki ga je ustrelil v vlaku orožnik, se je razvil v veliko manifestacijo. Mestna občina je odredila, da so gorele plinove svetilke. Zagreb ni videl takega sprevoda, odkar je umrl dr. Ante Starčevič. / Hrvat« ceni, da je bilo v sprevodu 10.000 ljudi. Na vencu zagrebškega meščanstva je bil napis: »Žrtvi nasilja zagrebško meščanstvo«. Na grobu so govorili Arnoldov kolega Roje, gospa Slava First v imenu »Društva hrvatskih žen«, dr. Srkulj v imenu zagrebškega meščanstva, dr. Mirko Košutič v imenu stranke prava in dr. Ivan Pernar v imenu Seljačke stranke. Nekateri odstavki dr. Srkuljevega govora so v »Hrvatu« zaplenjeni. Ko se je pomikal sprevod, so peli zvonovi vseh zagrebških cerkva. Po pogrebu se je vršila po mestu manifestacija s hrvatskimi zastavami na čelu. Manifestanti so manifestirali pred »Obzorom«, »Hrvatom« in »Jutarnjim listom«, stanovanjem dr. Prebega in Radi-čevo knjigarno. Manifestacija je bila zelo dostojna; ko je nekdo v Kačičevi ulici za-klical: »Doli Vlahi!«, so ga manifestanti takoj poučili, da je to nedopustno. Do bolj resnega incidenta je prišlo v Novi Vesi, kjer so se manifestanti spoprijeli z nekimi demokratskimi dijaki iz Splita, ki so do-žveli malo neprijetnost. — Ta manifestacija da veliko misliti; morebiti se bodo merodajni krogi zavedli, da dolgo tako ne bo šlo dalje. + Ukinjeni delavski sindikati. Po naredbi minstrstva za notranje stvari je belgrajska policija ponovno zatvorila krojaški sindikat, ki je bil v rokah komunistov in ki je bil gnezdo komunistične propagande. Razen tega je odrejeno, da se zatvori tudi rudarski sindikat. -f- Izstopil iz komunistične stranke. Narodni poslanec E. Bulbulovič iz Sarajeva, ki je bil izvoljen v Macedoniji, je izstopil iz komunistične stranke z motivacijo, da so se v stranko utihotapili elementi, ki s svojim delovanjem onemogočajo izvajanje znanstvenega komunizma. + Obsojeni komunisti. Policija je obsodila več komunistov, ki so bili udeleženi pri spopadu povodom manifestacije za Draškoviča, na večmesečni zapor in izgon iz Splita. -f Konvencija proti komunistom. Ministrski predsednik Nakola Pašič je predlagal vladam Češkoslovaške, Rumunije in Italije, naj se sklene skupna konvencija za pobijanje komunistične propagande. K tej konvenciji bi pozneje pristopile tudi druge države, ki bi izrazile željo, boriti se proti komunistični nevarnosti. + Vojaška konvencija s Češkoslovaško. Vojvoda Peter Bojovič in general-štabni polkovnik Kalafatovič sta te dni izdelala s češkoslovaškimi vojaškimi zastopniki sklenjeni vojni sporazum v podrobnostih. + Jugoslovansko-rumunska razmejitvena komisija. Naše ministrstvo za zunanje stvari je določilo komisijo, ki bo z rumun-skimi zastopniki pričela z razmejitvenim delom med našo državo in kraljevino Rumunijo. Za predsednika naše komisije je določen general Dragutin Milojevič, za člana pa poslanec Stojanovič in podpolkovnik Hadžič. Komisija prične poslovati v kratkem. + Razmejitev z Albanijo. Poslanec in bivši član naše delgacije na pariški kon- se kdaj uprli nemški nadvladi. Mnogi zavedni slovenski duhovniki na Koroškem in Štajerskem so morali v ječo. Z juga države pa so prihajale grozne vesti o stotinah in tisočih nedolžnih žrtev po Dalmaciji, Hercegovini, Bosni, Slavoniji in južni Ogrski. Med Avstrijo in Jugoslavijo je zazijal nepremostljiv prepad, ki so ga tvorili oni tisoči civilnega prebivalstva, ki so bili po nedolžnem pomorjeni. Avstrijski sistem protežiranja Nemcev in preganjanja Slovanov se je pokazal v vsej nagoti. V takih razmerah je združil Krek vse jugoslovanske poslance na Dunaju v skupnem klubu in jih pridobil za znano deklaracijo (dne 30. maja 1917), ki je nudila jugoslovanskim politikom možnost, da so razvili ogromno agitacijo za samostojno državo avstrijskih Jugoslovanov. Deklaracija je imela sicer res dostavek: »v okviru habsburške monarhije«, a vlada je kljub temu kmalu izprevidela, da leži glavni po-vdarek na »samostojni državi« in ne na vprašanju okvira in je 1. 1918. vsako agitacijo za to deklaracijo prepovedala. Krek je v zasebnem pogovoru prijateljem povedal neprikrito, da bo prišlo prej ali slej do ujedinjenja avstrijskih Jugoslovanov s Srbijo. S prijateljem Roguljo se je ferenci Andrija Radovič bo zastopal našo državo na konferenci poslanikov, ko bo sklepala o albanskem vprašanju. V poučenih krogih trdijo, da bo naša vlada zahtevala, naj ostane med našo državo in Albanijo ista meja kakor je bila 1. 1913. s to razliko, da bo zahtevala v svrho zavarovanja Prizrena in Djakovice ljumski srez in Djakovsko Melesijo. -j- Za zgradbo predilske žcleznicc je »aznačila italijanska vlada 300 milijonov )ii*. Železnica bo dvotirna in se prične nemudoma graditi. Za začetna dela je določenih 15 milijonov. Ta proga osvobodi Italijo tranzita čez Jugoslavijo. + Mažarsku pod kontrolo zaveznikov. Podpredsednik medzavezniške kontrolne komisije je izjavil sotrudniku lista »A Nap :, da bo kontrolna komisija obstajala iz oddelka za demobilizacijo vojske pod italijanskim nadzorstvom, in iz dveh pododdelkov za kontrolo rečnega in zračnega bro-dovja pod angleškim in francoskim nadzorstvom. Sosednje države ne bodo imele na razorožitev nobenega neposrednega vpliva, marveč bodo mogle samo diplomatskim potom izraziti svoje pomisleke pri en-tenti. Načelnilc komisije general Luccari dospe pričetkom prihodnjega tedna v Budimpešto. Komisija začne delovati v prvi polovici meseca avgusta. + Mosconi odstopi? Tržaška »Era Nuova« poroča, da nameravata komisarja v Trstu in Trentu — Mosconi in Credaro — v kratkem odstopiti. Salata ostane na svojem mestu. Kot morebiten Mosconijev naslednik v Trstu se imenuje princ Di Sca-lea, podtajnik v zunanjem uradu. + Fašistovske strahote v Italiji. Italijanski fašisti brez prestanka nadaljujejo po Italiji svoje morije in požige. V Viter-bu, Roccastradi in Monterotondu so vse opustošili, v Grossetu so komunističnim kolonom požgali 20 hiš in jim uničili vse polje in pridelke; 12 kolonov so na mestu ustrelili. V Rimu in Laziju je delavstvo v znak protesta proglasilo generalni štrajk. — Parlamentarna akcija za pomirjenje med fašisti in socialisti se nadaljujejo in sta obe stranki predložili predsedniku zbornice svoje tozadevne pogoje. De Nicola bo po tem izdelal pogoie, ki jih bosta morali podpisati obe stranki. + Ameriška mornarica v Splitu. Ameriško mornariško poveljništvo je podaljšalo pogodbo za skladišča za leto dni. Iz tega sklepajo, da namerava ostati tukaj še nadalje. Grško-turška vojna. Angora, 27. julija. (Uradno frontno poročilo: Odsek Brussa: Naše čete iz Bile-djilka so napadle zvezo, ki jo je imela sovražna vojska z zaledjem. Odsek Eski Šehir Krvava bitka na tej fronti je končala z zmago Turkov. Grki so bili krvavo odbiti in so pustili na bojišču 800 mrtvih. Na tej fronti je konec grške ofenzive. Odsek Said Ghasi: Krvava bitka na tej fronti je končala z zmago Turkov. Odsek Ušak: Leteča turška konjeniška kolona je prišla do Ka-rahisarja in se polastila ogromnih zalog municije. Ujela je 400 Grkov. Carigrad, 27. julija. Zadnja poročila potrjujejo grški poraz v odseku Said Ghasi. Pariz, 28. julija. Uradno poročilo iz Aten se glasi, da so grške čete zapodile v beg sovražne oddelke na fronti vzhodno od črte Said-Ghazi in Eski Šehir. Grške čete napredujejo proti vzhodu in so zaplenile 6 topov, veliko množino streliva in mnogo ujetnikov. Sovražnik se umika proti iztoku. BoSjševIška revolucija v Perziji. Varšava, 28. julija. Ruski listi poročajo o izbruhu boljševiške revolucije v Perziji. razgovarjal že 1. 1916. o podrobnostih pri ureditvi jugoslovanske države. Srbske hegemonije se ni bal. »Hegemonijo bo imel najsposobnejši; če bodo to Srbi, potem je prav, da jo imajo . .. Noben paragraf in nobena ustava ne more rešiti nesposobnega naroda propasti; a ker jaz ne štejem Hrvatov in Slovencev med nesposobne narode, sem prepričan, da bodo znali tudi v državni upravi in reprezentaciji priti na odločilna mesta.« (»Novine« z dne 25. oktobra 1918. Članek je napisal R. Petrič, kar je psevdonim za Roguljo Petra.) Krekjcpačvedel.dabouje-dinjenje Jugoslovanov prišlo s tisto gotovostjo, kakor je prišlo u j e d i n j e n j e drugih narodov , v novejši dobi n. pr. ujedinjena Italija in Nemčija. Zato je izrekel v razgovoru s prijatelejm župnikom Mrkunom željo, da bi prepotoval v družbi enega Hrvata in dveh Srbov tudi Srbijo in črno goro in tam delal za ujedinjenje. Krek je bil kot pacifist vedno za s p o -razumodnarodadonaroda. Davno preden so postale te besede takorekoč krilatica vsled ruske revolucije, je govoril Krek v dunajski zbornici (dne 3. jun. 1908), da imamo v ljudskem parlamentu, izvOlje- ' Dnevua novice. — Poslance Jugoslovanskega kluba pozivam, da takoj odpotujejo k seji zakonodajne skupščine. — Barič, 1. r. — Odkritje dr. L. Pogačnikove spominske plošče v Kamni gorici. Vsled nastale spremembe se izkaznice za polovično vožnjo in kosila ne naročajo pri Orlovski zvezi, marveč pri Pripravljalnem odboru za odkritje dr. L. Pogačnikove plošče v, Kamni gorici, p. Podnart. Čas priglasitve traja do 10. avgusta. — Besedilo ustave, kakor jo je sprejela konstituanta 28. junija t. 1. s 13. glasovi večine, je izšla v »Uradnem listu« z dne 27. julija. — Aretacije komunistov. V Smede-revu so zaprli nekaj komunističnih občinskih odbornikov. — V Zagrebu so aretirali komunistična agitatorja Kokotoviča in Korjaniča. — Francozi o škofu Mahniču. Zadnja številka francoske katoliške revije je prinesla članek »Posmrtni spomin na velikega škofa hrvatskega drja Antona Mahniča«. Naj navedemo par misli iz članka: Mahnič je deloval v modroslovju, estetiki, pisal v »Slovenca«, ustanovil je »Rimskega katolika« od leta 1896 pa je bil škof na otoku Krku. Njegova pastirska delavnost je bila vsestranska in neumorna. Proti liberalizmu, podpiranemu po avstrijski vladi, je budil z modroslovnimi in bogoslovnimi članki versko prepričanje v Slovencih in Nrvatih. Izvojeval je n*oti vladi, ki je bila slovanskemu čustvovanju neprijazna, da so duhovniki poučevali v hrvatskem jeziku verouk, dasi jih je avstrijska vlada silila, da naj uče, če že ne nemško, pa vsaj italijansko. Največjo zaslugo si je pridobil škof Mahnič s tem, da je ščitil, širil glagolski liturgični jezik v hrvaških pokrajinah proti vsemu nasilstvu avstrijske in italijanske vlade. Ustanovil je Akademijo starega hrvaškega pisma, kjer se izdajajo liturgične knjige v starocloven-ščini. Tiskarna na Krku je njegovo delo. Tu se tiskajo časopisi in revije kakor »Hrvatska Straža«. Največ se je trudil za zdrav dijaški naraščaj. Vrsta zavednih Hrvatov se je zbrala okoli njega in je izdajala »Luč«, ki je redno prinašala prelepe članke očetovskega škofa. Pred svojo smrtjo je napisal oporoko, v kateri je drage mu dijake prosil in opominjal na vzajemno ljubezen, edinost, zvestobo v vori, da bi delovali med priprostim narodom, bojevali se proti nezdravemu liberalizmu, proti spačenemu modernizmu ter tako ohranili svoj mili narod... Ko sfl Jt&*i!» jani zasedli hrvaške kraje, so ga odvedli v ujetništvo, od koder se je vrnil duševno in telesno strt v drago domovino, kjer je izdihnil svojo plemenito dušo. — Kmetijski tečaji po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo namerava tekom letošnje zime prirediti več kratkih kmetijskih tečajev po deželi, ki bodo trajali po en teden. To bodo: tečaji za gnojenje in tečaji za strežbo živi-n e. Ti tečaji se imajo prirejati od novembra do konca februarja in so namenjeni moški in ženski mladini od 16. leta starosti naprej. Prirejali se bodo pod sledečimi pogoji: 1. da se priglasi zadostno število udeležencev, najmanj 30, ki se zavežejo, da bodo tečaj redno in točno obiskovali; 2. da se za tečaj preskrbi potrebni prostor (učno sobo) s kurjavo. Ves pouk bo kolikor mogoče praktičen in je zaradi-tega pridobiti tistim krajevnim zastopom (kmet. organizacijam, izobraževal, društvom, županstvom itd.), ki želijo take tečaje organizirati, tudi pripravno kmetijo, kjer bi se lahko eno ali drugo stvar pokazalo in z delom razložilo. Interesenti naj se za prireditev teh tečajev obračajo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, kjer se dobe vsa potrebna nadaljna pojasnila. nem na podlagi splošne in enake volilne pravice, »res tla, na katerih se moremo sporazumeti; da se pa ne more vršiti ta sporazum nikdar od zgoraj na zdolaj, ampak leodljudstvadoljudstva.« — Krek je stal na stališču, da med pravilno umevanimi koristmi posameznih narodov ne more biti nasprotja, ako stoje narodi s svojimi zahtevami na moralni podlagi. Zato je porabil vsako priliko, da je govoril Nemcem o upravičenosti jugoslovanskih narodnih aspiracij. (Tu omenjam n, pr. članek v »Reichsposti« z dne 1. januarja 1913, kjer tolmači Nemcem, zakaj se katoliški Slovenci navdušujemo za srbske in bolgarske zmage nad Turki, dalje brošuro »Kroaten und Slovenen« v Notzelovi zbirki, ki nosi značilni naslov: »Schriften zum Verstand-nis der Volker«, in zadnji članek, ki ga je spisal 1. 1917. za Nemce: »Die Habsburger Monarchie und die siidslavische Frage« v majski reviji »Siiddeutsche Monatshefte«, Zato je tudi porabil še zadnje mesece svojega življenja za to, da je delal za pravi sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi. Kajti Avstrijo je bil med svetovno vojno končnoveljavno prištel med one države, ki naj padejo, ker niso za nič. —i Štrajk y Zagrebu. Včeraj so stopili V Zagrebu v stavko zidarji. S štrajkom prete tudi tipograii. — Tečaji za obrtnike. Dne 28. t. m. zaključi Urad za pospeševanje obrti pri-krojevalni tečaj za krojače, kakor tudi predavanja o kalkulaciji in obrtnem spisju, ki so se vršila od 20. junija t. 1. Obenem zaključi tudi knjigovodski tečaj, ki se je vršil od 23. junija za obrtnike vseh strok. — Dne 27. julija otvori Urad za pospeševanje obrti prikrojevalni tečaj za čevljarje v Žireh, za katerega se je prijavilo 44 ude-ležnikov, dne 8. avgusta pa prikrojevalni tečaj za krojače v Radovljici. — Ruski ujetniki. Dares je prišel v Zagreb manjši transport naših podanikov, ki so bili doslej v Rusiji kot vojni ujetniki. Nocoj potujejo dalje v svojo domovno. — Žigosanje vojnih posojil. LDU. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Ker se na ozemlju, ki je do sedaj bilo po Italiji zasedeno in ki je po ra-pallskt pogodbi pripadlo naši kraljevini, ni vršilo popisovanje in žigosanje obveznic predvojnih in vojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, kakor je to v mirovni pogodbi predvideno, je gospod finančni minister s svojo odločbo D br. 8756 z dne llJ. julija 1.1. odredil, da se rok za popisovanje in žigosanje teh obveznic podaljša do dne 15. avgusta 1921. To popisovanje in žigosanje se bo vršilo v smislu Pravilnika D U. 4019/20 (Uradni list št. 313 iz 1920). Popisovale se bodo tudi obveznice vojnih posojil, ki že nosijo italijanski žig »Tre-soro italiano«. Hkrati je gospod finančni minister odobril, da se morejo do gornjega roka vzeti v pretres tudi prošnje za naknadni popis in žigosanje predvojnih posojil iz ostalega ozemlja naše kraljevine. Prošnje za dovoljenje naknadnega popisa in žigosanja gornjih obveznic naj se z obveznicami vred vlagajo do gori navedenega roka, t. j. do 15. avgusta 1.1. pri delegaciji nunistrstva financ v Ljubljani; na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo. Na prošnjah mora biti od županstva potrjeno, da je prosilec naš državljan; tudi mora prosilec na verodostojen način dokazati, da je pravi lastnik predloženih obveznic. — Neprevidno ravnanje s granato. Na Grmaščlci pri Zagrebu se je danes vadila v metanju granat 25. napadalna četa pod poveljstvom poročnika v rez. Vladi-mirja Kajganoviča. Pri odmoru je redov Milivoj Stafanovič našel v bližini svojega oddelka''granato in jo začel razkazovati svojim tovarišem. V odsotnosti poveljnika so .ga,tovariši opozorili na nevarnost, Ste-fanovič se ni brigal za opomine in je, uverjen, da je prazna, vrgel granato proti skupini tovarišev. Granata se je razpočila in je Stefanoviča strašno razmesarila. Bil je na mestu mrtev. Na mestu mrtev je bil še en vojak, dočim je tretji malo na to umrl v strašnih mukah. Ranjenih je še 17 vojakov, ki so bili odpeljani v bolnico. Zračni pritisk je tudi poveljnika poročnika Kajganoviča vrgel na tla, poročnik pa si je kmalu opomogel. Oblastva so takoj uvedla preiskavo. — Okradena džamija. Pred par dnevi so neznani lopovi udrli v džamijo v Ome-ragiču pri Derventi v Bosni. Tatovi so odnesli več dragocenosti v vrednosti do 30 tisoč kron. Orožništvo jako intenzivno preiskuje celo stvar. — Velik morski pes. V splitski luki so tamošnji ribiči zasledili 10 metrov dolgega morskega psa. Uprizorili so nanj velik lov, vendar jim je morska pošast ušla. — Orkan v južni Srbiji. Po zadnjih vesteh je orkan, ki je pred par dnevi divjal po južni Srbiji, povzročil mnogo večjo škodo, kakor se je domnevalo. Uničene so žetve, mnoge telefonske in telegrafske napeljave so popolnoma uničene. Ministrstvo pripravlja večjo akcijo za pomoč tem krajem. — Smrtna kosa. V Gradcu je umrla 26. t. m. gospa Apolonija Hopfer, posestni-kova soproga. Rajna je bila doma iz Stare Loke na Gorenjskem iz znane Polajnarje-ve hiše. Bodi ji žemljica lahka na tujih tleh! — Italijani na Triglavu! Glasom obvestila gospoda dr. .Josipa VVilfana iz Trsta, ^namerava Milanska sekcija italijanskega planinskega društva prirediti 30. in 81. juli ja ter 1. avgusta izlet na Triglav, kateri bi imel izrecno le patriotičen značaj in katerega se obenem udeleži tudi zastopništvo Julijskega planinskega društva. Naše turiste opozarjamo, da imajo ti izleti le namen prijateljskih stikov in zato naj se v vsakem oziru previdno postopa, da ne pride do kakih izgredov. — Krško. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo slavi v nedeljo dne 14. avgusta t. 1. svojo 50 letnico. Podrobnejše se objavi z letaki. Za znižano voznino po železnici za bratska društva se je stopilo v dogovor z obratnim ravnateljstvom južne železnice v Ljubljani. — Eksplozija siuodnišnicc v Pulju je povzročila velikansko škodo. Posebno so poškodovani ladjedelnica na Školju Olivi, tobuhiu lovarna, kavarna Miramar, admirala!, Gabinetto di lettura in več poslopij na Poru in v ulici Sergia do znane rimske Porte Aureje. Eksplozija, ki se je zgodila na Vallelungi, se je slišala 40 km daleč. Čutili so jo celo na morju do Zadra. V Pa-zinu so ljudje bežali na polje, misleč, da je potres. Sreča, da so med skladišči na Vallelungi visoki in široki zemeljski nasipi, tako da se niso vsi užgali. Da so vsi eksplodirali, bi bilo pol mesta čisto razrušenega, ker je bilo povsod polno najnevarnejšega eksplozivnega materiala. Gre skoro gotovo za terorističen atentat komunistov. Več delavcev je aretiranih. — »Zdravstveni teden« v Celju. Združena celjska kulturna društva prirede v Času od 31. julija do 10. avgusta 1921 zdravstvena predavanja, predavanja s filmskimi predstavami v kinu Ga-berje pri Celju in razstavo diapozitivov o tuberkulozi, alkoholizmu, veneričnih boleznih, pegavcu itd. Predavalo se bo v Celju in mnogih krajih v celjskem okraju. Predavanja so namenjena najširšemu občinstvu in predvsem delavstvu. Ker trpi še mnogo ljudi na posledicah, povzročenih vsled vojne, želimo, da se občinstvo odzove in se polnoštevilno udeležuje predavanj. — Z voza padel je 14 letni posestnikov sin Anton štupar z Brega in si zlomil desno nogo nad kolenom. Angleška hoče postati prva pomorska velesila, London, 28. julija. Angleški listi se pečajo z vprašnjem oborožitve na morju. Povod za to je dal sklep kabineta, da se imajo drednoti graditi dalje, in sicer se zgrade v kratkem 3—4 drednoti, tako da Anglija tudi glede velikih pomorskih vojnih edinic ne bo zaostajala za Ameriko. To je preludij za — razorožitveno konferenco v Washingtonu! UubSlinske novice. lj Kraljevi namestnik Ivan Hribar bo sprejemal deputacije dne 1. avgusta ob 9. uri dopoldne. lj Visok gost. Včeraj dopoldne sta posetila kraljevega namestnika Ivana Hribarja francoski poslanik v Belgradu Cle-ment Simon in francoski konzul v Belgradu. Poslanik se je dalje časa razgovarjal s kraljevim namestnikom. Po nasvetu namestnika odpotuje v Gornji grad, kjer bo obiskal ljubljanskega knezoškofa dr. A. B. Jegliča. lj Preiskave so se vršile danes po več hišah komunističnih voditeljev v Ljubljani. Glavna preiskava je bila v Delavskem Domu na Turjaškem trgu. Dom je policija za-stražila in lokale zapečatila. O rezultatu ni nič znanega. lj Hišnim posestnikom! V svrho pravilnega povišanja stanarin v smislu nove stanovanjske naredbe se hišni posestniki nujno vabijo, da se zglase v društveni pisarni, in to izključno od 4. do 6. ure popoldne v Šelenburgovi ulici št. 5/1. Istotam dobe v tem času potrebna pojasnila tudi hišni posestniki z dežele, ki pa morajo za pismena vprašanja priložiti primeren znesek za stroške. Obenem se hišne posestnike prosi, v kolikor tega že niso storili, za takojšnje plačilo društvene članarine za leto 1921,, ki se je določila po visokosti stanarine od 20 do 60 K, in sicer potom njim že dostavljenih položnic, ali pa naj to store v društveni pisarni. Z ozirom na uspešno odborovo delovanje, ki je dosegel sedaj povišanje najemščine, naj hišni posestniki članarino plačajo v kolikor mogočem visokem znesku ozir, naj plačajo primeren prostovoljni prispevek, ker drugače bi bilo odboru nemogoče vzdrževati društveno pisarno. Priporočamo tudi vnovič nakup hišnih redov in plačilnih knjižic, ki jih je izročiti vsem najemnikom. — Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, (k) lj Izlet prosvete frančiškansko župnije na Sv. Katarino. Prosveta frančiškanske župnije priredi v nedeljo, dne 31. t. m. izlet na Sv. Katarino. Odhod ob 5. zjutraj izpred kavarne >Unionc. lj Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS ima danes ob 8. uri zvečer v prostorih Jugosl. strokovne zveze, Stari trg 2, redno odborovo sejo. Prisotnost za vse odbornike obvezna! — Tajnik. lj Pregled službenega osobja kr. poli-! cijske direkcije v Ljubljani. V staležu kr. po-j licijske direkcije tvori stalež konceptnih J uradnikov: ravnatelj (VI. č. r.), 3 policijski nadsvetniki (VI. in eden naslovni nadsvet-nik VIL č. r.), 2 policijska svetnika (Vil. č. r.), 2 pol. nadkomisarja (Vili. č, r.), 2 po!, komisarja (IX. č. r.) , 2 pol. konc. praktikan-ta i.n 2 pol. konc. aspiranta z adjuti letivh 2100 kron. — V staležu polic, pisarniških uradnikov je 1 ravnatelj pol. pomožnih uradov (Vili. č. r.), 6 pol. pristavov (IX. č- r.), 10 pis. oficijalov (X. č, r.), 7 pol. kanclistov (XI. č. r.), 2 oficijanta, 10 oficijantk, 9 pis. pomočnic, 2 pisar- pomočnika in 4 uradne sluge. — Zbor pol. agentov tvorijo višji okr. nadizornik (VIII. č. r.), 3 okrajni nadzorniki (IX. č. r.), 7 revirnih nadzornikov. — Moštvo zbora policijskih deteiUtivov tvorijo pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani 7 oko-liŠnih nadzornikov 11. razr., 21 detektivov I. razreda in 29 detektivov 11. razreda; pri pol. komisarijatu v Mariboru 9 detektivov 1- in 11 detektivov 11. razreda; pri pol. oddelku v Celju 1 okolišni nadzornik 11. razr, 2 detektiva 1. in 5 det. 11. razreda; pri pol. oddelku v Murski Soboti 1 detektiv 1. in 1 II. razreda; pri pol. ekspozituri na Jeseni- cah 1 okolišni nadzornik varnostne straže in 2 detektiva; pri okrajnem glavarstvu v Prevaliah 1 okoliški nadzornik in 2 detekt,; pri pol. oddelku v Ptuju 1 detektiv. Uradnikov v zboru varnostne straže je 1 osrednji nadzornik (Vil. č. r ), 2 okrajna nadzornika (IX. č. r.), 3 revirni nadzorniki (X. č. r.) in 6 revirnih nadzornikov (XI. č. r.). Za javno varnost v večjih krajih Slovenije skrbi toraj 170 oseb kralj, policijske direkcije v Ljubljani in 12 uradnikov s podrejenim jim moštvom zbora varnostne straže v Sloveniji. lj Novi kopalni vlaki iz Ljubljane v Laze. Od 31. julija naprej vozijo ob nedeljah in praznikih do preklica iz Ljubljane v Laze nastopni kopalni vlaki: Z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 8.30, 12.06, 13 in 14.20 ter iz Laz v Ljubljano z odhodom iz Laz ob 13.42, 18.30 in 19.54. Ob delavnikih iz Ljubljane gl. kol. ob 12.06 in 14.20, iz Laz v Ljubljano ob 18,30 in 19.54. Za te vlake veljajo dosedanje kopalne vozne karte. lj Večja poraba vode — magistrat — »trg Tabor«. Ze par dni se zopet vliva mogočni curek vode iz javnih hidrantov na trg Tabor, četudi ima ondi svojo vodovodno napravo Sokol sam. Na tisoče m:' vode je že polite na telovadišče, dočim po nekaterih cestah niti hoditi ne moreš radi prahu. Gospod županov namestnik ': Vi ste odgovorni za to po nepotrebnem na račun javnosti porabljeno vodo! Bo treba seči v žep in odriniti par stotakov. In pa nekoliko pogledati bo treba v skrivnostne ma-gistratove račune, da bomo videli, katera dela na trgu Tabor gredo še na račun davkoplačevalcev. Prejkone bo še nekaj, kar tu ne bo šlo skup. lj Prckoračenjo demarkacijske črte. Policija je aretirala Antona Birso iz Tabora pri Rihen-berku in Josipa Plesničarja iz Ravnicov pri Gorici, ker# sta brez potrebnih potnih dokumentov prišla v 'Jugoslavijo. Oba sta prišla iskat dela v Jugoslavijo. lj Nesreča pri igri. Na Selu so se te dni igrali otroci. Neki otrok je med igro sunil s palico v levo oko 7 letno deklico Antonijo Tehol. lj Napila se je Marija Babnik tako močno, da je obležala v Spodnji Šiški na Gasilski ccsti. Bab-nikova je zelo originalna beračica, katera zna iz kart narekovati srečo za denar in pijačo, toda njene coprniške zmožnosti je niso obvarovale, da je bila že 31 krat sodnijsko kaznovana. Na policijskem ravnateljstvu je bila, ker je bila pijana, obsojena v 5 dnevni policijski zapor. lj Francosko poslovil se je hlapec Pavel Kogej od trgovca Ivana Klopčarja v Podgradu, ko si je prej od svojega gospodarja izposodil obleko in kolo. Kogej se je pripeljal v Ljubljano, kjer ga je policija aretirala. Kogej je povedal, da je kolo, vredno 1500 kron, prodal v Ljubljani za 400 kron. lj Brez voznega listka pripeljal se je iz Zidanega mosta v Ljubljano Behvič Osme. Na glavnem kolodvoru so ga aretirali. Behvič se je že nad mesec dni potepal brez dela po Jugoslaviji okoli. Povišanje plač orožnikom. Belgrad, 28. julija. V finančnem ministrstvu se je pričela konferenca radi zboljšanja gmotnega stanja orožnikov. Orožniki bodo razdeljeni v kategorije z ozirom na višino draginje v posameznih krajih. Največje draginjske doklade bodo dobivali orožniki v južnih krajih, nato v Belgradu, manjše draginjske doklade v ostalih krajih. Naredba o ustanovitvi orožniškega fonda, s katero se uredi vprašanje pokojninskega fonda za orožnike, je že poslana zakonodajnemu odseku. S to uredbo se urede pokojnine orožnikov tako, da bodo s svojimi družinami popolnoma preskrbljeni. d Prijavnice za udeležbo na počitni+ škem zborovanju SDZ razpošiljamo te dnijj Pozivamo vse tovariše in tovarišice, da iz-1 polnijo takoj prijavnice in jih vrnejo na naslov predsednika SDZ. — Osrednji od* bor SDZ. ~GrEovski vestnik. Počitniški tečaj za orlovske vaditelje je vsled vpoklica predavateljev preložen na prihodnja leto. — OZ. o Predoslje. Bratske odseke, ki smo jim poslali vabila in priglasne pole za naš orlovski tabor in javno telovadbo, ki se vrši v nedeljo dne 7. avgusta prosimo, da nam do 3. avgusta priglase udeležbo. Posebno želimo, da se mnogoštevilno udeleže bratje in sestre, ki se pripeljejo z jutranjimi vlaki v Kranj, da bo naš sprevod,1 skozi mesto tem lepši. Sodelovala bo pok noštevilno bratska godba iz Selc. Iz Kranja v Predoslje se bomo vozili na okrase«' nih vozovih. Izkaznice za polovično vožnjo na železnici daje O. Z. Bog živi! Prvi orlovski tabor v Železnikih. Vi nedeljo 31. julija se odene nas trg v slav-' nostno razpoloženje. Celi mesec se že pri-! pravljamo na ta dan, kako slovesneje d^ bi ga prvič preživeli z brati iz sosednjih odsekov. Prvič bomo prosto zadihali, prvič bomo našim nasprotnikom pokazali, da ni^ smo sami. Orel se bo vzdignil nad našim' trgom v višave in pokazal našim bratom: pravo pot k cilju našega življenja. Zato pa: pozdravljeni bratje in gostje' v nedeljo* 31. julija v Železnikih! — Bog živi! Turšstta m spori. sp Dunajski Bapid : Ilirija. Znamenit^ dunajski Rapid igra v soboto 30. in v nedeljo 31. t. m. dve nogometni tekmi z Ilirijo. Rapid velja za eno najboljših kontinental-' nih nogometnih moštev. Nedavno je vzbudila posebno pozornost njegova zmaga naMladika< je najboljši slovenski družinski list in se naroča v knjigarni . Nove Založbe. . Ljubljana, Kongresni trg, kjer se dobe tudi posamezne številke. pr Rogaška Slatina. Kakor nam poročajo, vlada med tukajšnjimi gosti veliko zanimanje za koncert, ki ga priredita dne 5. avgusta gdč. Vilma de Thierryjeva in g. Rudolf Kovač, člana ljubljanske opere. Program je prvovrsten in obsega poleg arij iz svetovnih oper tudi mnoge slovenske, hrvatske in srbske pesmi. (k) Stritarjeva ulica št. 2. Podružnicc v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Dekliška glavnica K 50,000.000. Rezerve K 45,000.000. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Čekovni račnn številka 10.509. — Brzoiavai naslov: Banka, Ljubljana. — Telefon šUv. 261 in 413. ki obvlada popolnoma italijanski jezik, samostojno moč, sprejme pod ugodnimi pogoji večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod „Italijanska korespon-dentinja 2656" na upravništvo Slovenca Vsem, ki so nas tolažili v neizmerni žalosti ob težki izgubi naše nenadomestljive hčerkice sprejme Ivan Zakofnik, mestni tesarski mojster, parna žsqa LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 4'j. z dnevno 3 i. mleka se proda v Koleziji poleg kopališča, Zelena pot 6, Zore. m za friziranje dam sprejme M. Podkrajšek brivski mojster Sv. Petra cesta. wrv3ea&iaeggaiBB»t imjaffc:?! naprodaj na Doieuj iUU&tU JJUiJijiJšKtJ skem na prometnem kraju tik ob cesti z vsem inventarje.!!. 50 oralov polja, gozda in travnikov. Vse gospodarsko poslopje v dobrem stunju in vse polje obdelano. Cena K 500.C00. Več se poizve pri Zupančku na Dobravi št. 1, p. Dobrniče. Djinrin en vsled preosnove obrata skoro i lUull nova parna iokomobila za 17—22 KS. Zamenja se tudi za enako močan elektromotor. Ogleda se lahko i'c v obratu, benzinmotor za 6 KS. VeC vagonov bukovega lesa testonov, plo tov in tavolet. Vrč pove Jernej Pogorele, parna žaga, Struge p. Vtdem. Dobrepolje. Proda se dobro ohranjeno oško kolo Poizve se Žabjak št. 14. kraste, lišaje odstranjuje ! aio-fflEiEm pri človek 11 živalih ? Ha ea8» Maftolmasilo, ki je brez jj (jsiSK^-aEfl dulia in ne maže perila, i' (fzM-^rm 1 lonček za 1 osebo po i S Cji P°sti 15 kron pri 8