m. mm. I LMdjui. i Mb, I. ikMn mi. ViLm .Slaven*! Narod* v*t|t »• p#*ttl za Avstro-Ogrsko: . u NtmBjot ćelo leio skupaj naprcj • IC 25'— I ćelo teto naprej . . . . K 30*— !?«»• : : :: :"s --*-«1*0iny-*"«««•>•» na meaec • ■ • • « 2^30 » ceio Itto oacvsj . « . , K 35,— VpraSanjem glede fnseraiov t€ na; prtlolf za odgovor đoplsnlet ali tnaaika, ĐpravnUtro (tpoUaj, đvorišć« !ev<* ZurJtev« tiliea tt. S, Mlafon iiSS. Imeivti veljajc: peteresloptui petit vrsta za enkrat po 20 vin., za ćviknt po 18 viiL, za trtkrat i'l veckrat po 16 vin. Parte in zahvata vrsta 25 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri vcč;tti Insercijali po dogovoru. UptavoiStvn aaj ac po5ilj*;o aaicčnige, reklamacije, Inseratl Ltd, to je administrativne stvari ^^—^— PotaoMisa št9vOk» vel$a 10 vinar)*«. ■ ■ Ha ptamena aaroćila brez istodobne vposlatve sarofnioc tt ne ozlca. «Var»4aa tlafcam«* te!«f«B at SS. .Slovenski Narod* velja v Ljabljcnl na dom dostavljen: • v upravništvu prtjeman: ceio leto naprej . . - . K 24 — ćelo leto naprej - , . - K 22*—• pollcta „ .....12"— pol leta . •....JI. , 11'— četrt leta „ . . .:• • 6-— će trt leta . .*•*•]*• • 55° aa mesee . '••"•» 2— a» mesec „ .*. •*££ • 1*90 Dopis! na] te frankiraja. Rokopisi st ce vra&ija. •retoiAtroi l&allova nlica 4t3(v pritilčjti levo.) telefon tt 34. Povodom Hdjirišiega gcdu dnevi darovanja od dne 4. do dne 8. oktobra 1916. — Kupujte oficlislne znake dnevcv daroianja! — Pristopajte kot udie k društvu „£. kr. avstrijskega zakiada za vojaške udova m sirote". Mn nraitea aRfliflln Duna!, 3. oktobra. (Kor. urad.) Uracino se razglaša: VZHODNO BO.HSCE. Fronta proti Romuniji. Pri Petroseni;^ in v obmoO« prelaza Veres Torcnva smo zavrnifl romunsLe su.-!:?. Pri Baranyl;uta iDekoktim} te zađei nipad nemšliih !n ojrrsfdh čet na moćan ronnmslii protisunck, ki ie zavezn'ke pot?snil nekoliko nazaj. Armadna fronta generala k o n j e n i c e nadvojvode Karla : St verao od £oi*c rodčanov se je poitetreciJ ruslil poskus prekoračiti Bistrico Soiotv.'nsko. Jyg©vz-Iiodno od 3r-ež^rov se je sovrožnik na vso ntoč trudi«, G2 bi zavzei visino Lisor/ifo. V I;ut-h boKH smo ga vrgli n-^rai. Fronta z i iti- princa Leopol-da Bavarskega. V Voliniji? 5e IzLn:hnil včeraj po odmoru, iz^njcn^r: od sovražnej^a poraza c!ne 27. in 2**. se»Henibra nav ruski ii'??id na artnado generalober-sta v. Terszt", anszke^a. Po većur-cem bobnaioc^?!! oir.nju is vrcei $o vražnik svc-'e m^ic nrot? avstro-ogrsk?ni in nenisklin bojnim sliatn med SvinjuM :?i Zaturći. V prosioru pri Svinjuhih je napadal sovražnik »edemn2?stkrat, ?u?ozapadno od Za-turčev da dv3*ra:stkr2t. Tuđi sever-no od Zarurće* «e :-e razširii bor. Na vseh de!ih n^nadov fronte smo fnoirli opazovati. kako obilno urorahlfa so-vražnfk ^voi topovski o^eni proti lastnim Jarkom in proti svoli?n nazai valovečlm nolkom. \jetniki izpove-duiek>, ds ic bilo v«em četam naročc-no Z2 vsako ceno zavzcti Viadlrnir VoJfnfeki}. Zopct so bile žrtvovane na novo dof*Gš*i«£"iie ^«"de, tretiSČ v kratkem raztioMu. Tocia v^e žrtve so bile zaman. Fovs^d =rno Puse zavr-nilf, naše pozlciie so *lo zadnte v naši posestf. Sovražn'k ^« 5e doiiil nov težak poraz. ŠfevHo zadnje dnr iužno od Brodov vjeiih znaža 41 čast»I-kov% med njimi 1 poikovnik, ia 2573 tnož. ITALIJANSKO BO.TlSCE. Visine vzhodno od Gorice in Kraška visoka plcnota stoie traioo pod živahnim ovijem. Na fronti v Fieimstatu ?e zače! sovražnik zopet napadati. ltaMianska artilierija ie močno ohstrelfevaii na-le pozicije na ofceh straneh dcline Travi^no!o in več odsekov grebena Fassana. Bersaglieri fo opetovane napadali Cofbricon Piccrfo, vdrl: «o tud! zada;. še v razhite obrambne naprave, s peotinapadom pa smo !ih vrgll zopet ven. Tuđi scvražnl močni napad na Passo ć\ Vaima««!ore se ie razbil. JUGO - VZHODNO BOJIŠCE. Ničesar pomembrc^a. Namestnik načelnika generalnegt štaba pl. H 5 f e r . fml. ROBfflP llFRdnn i!FBfi!!! \Mm\h mumm rJiUUiO Beroiin, 3. oktobra. (Kor. urad.) VVblffov urao poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Fronta general i eldmar-šala vojvode Albrehta VV ii r 11 e m b e r š k e g a: Pri Lon*bardz>dc blizu obali so pripeljaJi na>i mornarli z U5pc>n2«a patr iljskega p. V biižinskem fcoiu smu jo zopc: očisrH: sovražnika. Južno od Sonrme se 5e poestril arUijcrSsk« boj od Č35a do č^sa rrav niočno. rran-coski posku^enf nepad se je vdušH v 73porn?m ocnju. VZKODNO BO.HSCE. Armadna fronta gfm. princa Leopolda Bavarske p a. Od armadne skur>?ne ?enera!a von Lkisi^na oorocaio: Prfčakovani sp!n:šni papađ zapadno od Lučka se ;e nriče! daties, dne 2. okiobra, po nenavadno slini art:Wer!?ski pripravi. Od 9. dopoldne naprei :e izbn«hnH napad. Pod brez-ohz'rnlm traien?cm ljudi se naska-kovo!i ruski zbori do dvana.is^krat, oba garđna zhora ce!o sedemnajtet-\trnt. Nedrvno pri K^rHnic! težko poraženi četrti srfcskr arrniinl zbor *e očividno \z%tm\ iz s^ivrazne crte. Vsi P2T^vi! s#* se zlomfii 60 zadnieica ood nenavadno visokimi krvavirai izgu-bami sovražnika. Kjer se je posrećilo sovraznini oddelkom vdrell v popoi* noma seslrcl.tene jarke, smo jib s protisunkom (akoj vrgli ven. Opetovano je na^^njala ruska artiljerna z ognjem na tasine Jarke čete k napadu z\\ pa je slušala, prisiliti nazaj va-foveče napad^inc valove, da se vme-jo. Dognano te, da Je sovražnik, ki je za časno vdrl v posamezne iarke, pomori naše tain ostrte ra^ence. Naše iz^jbe so »-azmeroma meibne. Uspeh prot'mapada severno od Orabeirke stro ^e TPz:*h ili. $tev!!o vjet^li se za^i-I š'.iie na 41 častmkov in 2578 mož, plen znsša 13 stro3n?h pusV. A r ir* a u n zi fronta generala konjenice nadvojvode Karla. V pj»da!jev?.nju napadov na zapadnem bregr.1 Zteie Lipe se Je posre- 1 čilo Rusom prodreti do visine Lisoni-}e (jugo - vzhedno od Brzežanov). Neniške, avstro - ogrske in turske čete so rh vrgte zouet nazal. Sever-no od Dffjesti-a se Se posred!! kratek sunek neke^a ccmškega oddelka. SEDMOGRA^KO BOJTŠĆE. V DokraTlni !>ri Baranykutu (De-koktnu) sev^rno od Foragasa so za-de!e prodlraioče neniške in avstro-O£r~ke če:e na premoćne roraunske sHe, pred katerih i;^padow o se zopet umaknile. Na me?! zapadno od rrelrza Veres Tororys so Poskusill Romun! pretrgatl crto naš:li posto-j2r,k. Majhni boji se tara vrše. V ko-rovjri Hatszeg sr.o zavrnili sovražne napade. BALKANSKO BOJlSCE. Armadna skupina g^m. v. M a c k e n s e r» a. V hrbt'i romanskih ČzU k! so jnžno od Bnkarcsfe prekoračile Do-nave, so razdejali avstro - ogrskl monhoriB preko reke položeni pon-tonr.k? most. Vč*»raJ na «iroVi fronti ?z snlošne crte Ćobađln - Toprajsar-Tu7la pof?ov|?eni sovražni naoad! so se zor st ponesreči!? ob odroru hrah-r!?i tokarsko - tnr*k!h čut Nad 1(W vjetnikov ye bilo prirelianlh nazal. MAKTDONSKO BO.IIŠČE. Napad na An«!e?e, kl so severo-zap*»dFio od jezera Tachino preko-rsčili Strumo, }e napredovah Prvi generalni kvartimi nioister v. Ludendorff. Prehod' sovrainih cei BOLGARSKO URADNO POROCILO. 3. oktobra. Romunska fronta. Na fronti ob Dcnavi smo zasedii otok Malak Kalafat nasproti Vidinu in smo uspešno bombardirali pristan, kolodvor in vojašnico v Ka-lafatu. Pri kraju Guidicin smo z našim artiljerijskim ognjem razgnaii sovražno skupino, ki si je delala nasipe. Pri kraju Rahovo se je posrećilo sovražniku napraviti most čez Donavo, po katerem je spravil čez rcko znatne enote cer. Avstro - o£r-ski monitorii so most razbili. V Do-brudži je bila sovražnikova ofenziva proti našim četam n*i liniji Bašaul-Amuzača po nasern ognju ustavljena. Protinapad čet desnega krila se je konca! s tem. da je bi! sovražnik nazaj vržen v svoje stare pozicije in da je bil uničen sovražen bataljon. čigar ostanki, dva offcirja in 100 mož, so bili vjeti. Na drusn fronti slab artiljerijski ogenj in boji patmlj. Na obrežju Črnega morja je sovražna torpedov-ka dne 1. oktobra brezuspešno ob-streljevala mesto Mangralfa. Romunsko donavsko podjetje se t? aha ja v velekritični fazi. So\Tažni-ku se je bilo posrećilo, napraviti most čez Donavo. po katerem so prešle že znatne sile na bolgarski brejr. Kakor konstatira nemško po-ročilo, so čete. ki so forsirale Dona-vo, remunske in ne ruske. Toda, predno se je sovražniku posrečito, prehod popolnoma izvršiti in zava-rovati zvezo z romunskim bregom, so mu naši slavrni donavski monitorji vesdje kruto pokvarili. Avstrijska donavska flotilia je namreč z nenad-nim in učinko\itiiri napadom romiin-ski most razbila. Zveza med obema bregovoma Donave ie torej pretrpana m čete. ki se nahajajo na boćarskih tteh. so vsaj za nekaj časa izolirane. Romuni bodo seveda skusali most kar najhitreje zopet popraviti, teda zamuda na času je pri takih podfetjih velikegra pomena in vsled usr>eha naših monitorjev bo romunska donavska akcija vsaj toliko zadržana, da bodo mogli inedtem zbrati Bolgari na ogroženi točki za-dostne ubrambne sile. V prihodnjiii dneh smemo torej pričakovati pri Raliovu zelo zanimivih dogpdkov. Berlinski »Lokafcanzeiger« piše: Gladni pomen zrnate pri Sibinju obstoji v tem, da smo prodrli trans-silvaiisko sovražnfkovo fronto. Cei a bitka je dokaz, kako daieč narfkriliu-jeio naši vojsko vod je sovraŽRe generale in če bi se l&mnni hvalili s tem, •da so njihovi od-deDti neposredno južžno Bukarešte prekoraftdi Dcraa-vo, zadosti^e pac opaTOftti na tp.. manjšega pomela ia 00 «o^ motila MaoiseosciKAr^ kro«<^i. Preko Rocfcania pofofiftjtac Romuni ja pnčajoije. da fco pr«ijSi njenih ćet čez Donavo odlo^no tiflAval na dogodke v D6bmd&. v Pairogra-du svarijo pred ćelo aizofjp, ^asd Iter se Romunom dosedai rf po^rečj^o spraviti artirjeriio Čez tSOO m 81*0^ Donavo. Prefeod^ romafinth b«w|o-nov se je posrecil Ie v varsivtt Stoste megle in s pcmočto otofco^ Wffeb$. Za mesto Rabov se vrše že % Sffl sr- diti boji. V Petrogratta socHJa (ta bo utrpela romunska armada v£W nai-novejse diverzfie generala A*»esca nove občutne izgtrbe. Bclgafi ctobi-vajo močne rezerve ter so zasedii silno utrjene breifove ob yc^. Bol-garska ojacenja pa ne pnh^aip zvz-hodne fronte. temve£ \z re^ervnib tabori^S v notranjosfl dežek. General Tošev o položafu ▼ Dobrudži. »As Est« obiavlia razgovor z generalom Toševom, poveli nikom III. bofearske armade v Do-brudži. »Romuni so prvi strah že prestali«, je dejal bolgarski geaeral, ter zbirajo na crti Crna voda - Kon-stanca vedno nove sile. 2e v miru silno utrjeno mostišče Coka^n« brani jo z obupnim odpofom: !*e đvomim pa niti trenutek o našem uspehu, ki ga seveda ne bademo tako naglo dosegli, kakor svoj Čas pri Tnirakami. Tuđi tu gre v prvi vrsti za artilien-stično vprašanje. Ugor oviti smo, da se nahajajo seđaj na rornimski fronti LfS'i£K. V gori. (T. E.) Mračilo se je. Kmet Skobec je sedei na hrastovem štorn. kraj pota pod strmim klancem, kjer je počiva 1 vseiej, kadar se je odpravi! v trtje. Pu^il je \z kratke pipe, ki ie bila tako okajena, da je basal tobak z me-zinoem. Njegova zidanica je čepela na vrhu klanca, tako da se je zdelo, da vo* pot satno do nje in da se tara nefea. Zapredel se |e mrak v t#p*le, da so zašumeH, srebro brez je zatesi-nelo in vinogradi so se spajali v crne lfce. Nizk# nad glave Sktfcčevo ie plahutala ševa. gledal je tako Mf# za njo. Ha so jt zakrili temu hraati, Miem pa ie vstal, pomlati nm pasa viseč barilec čisto na križ in začel plezati navkreber. Upegnil se je ramreč tako plolioko, da je rila glava skoro pri tleh, počasi navzgor. Kcr je iircl palico, bi mislil kdo, da hodi nekd« po vseh štlrih, in ker mu je ple^al barilrc po hrbtu, bi misifl kdo, da ma pleše glava brez vratu semtertja. Sredi klanca pod orehom je stalo znamenje. Oiktil se je, kakor vseiej. kadar je Šel mimo. Zgodila se je pred leti na tem mestu strašna nesreća. Velik sod, pom vina. se je zvalil z voza, pa zmečkal hlapca in gaspedarja. Postavili so znarrrenie, nekdo Je naslikal ves prfeer v živih barvah, napisal letniče. imena, v žalostno prestreljl-vfh fceseđah vso povest m na koncu dodal: Ti. ki ?reš mimo, post«) in pomuti eeenaš! Skebec se je edkril zmiraj. a »inoffl nikeli. ©eset kerakov od #reha in zfl«menja Rapre) se je za-čenfal njug#v vinograd, zato ni ime) dosti časa. Po dnevu je gledal v trtje. opazoval grozd je. in kadar je šel na veder v gt>ro* ie razmišljal o gospodarstvu. Počasi. nekoliko utrujen, je do-spel do zidanice. Vsedel se je, kakor po navadi na debelo hrastovo klop ob vratih, odpasai barilec. napali! znova pipo, ki jo ie vtaknlT med pot-jo v žerj, pote«cnil z rokavom preko znojnega čda in se zagleda! v noč. Napolnila je dolino, se razpasla po vine^radih. ležala na zemlji, sopeči k nrbu. oblačnemu. brez zvezd, brez lune. »Mu-hu — hu-hn — hu-ha —«, se je e^lasifa sova. »A-ha —,c je mislil Skobec. »To je ona, ki je letela nad mano, in deial je sam pri sebi, ko je vstal in odkle-pa! vrata: »Sova, ?rd ptič.^ V zidanci je bila tema, da ni raz-loČil velikih sodov. Spodtakniti se si-cer ne bi inogel, ker ie bil vajen in poznal vsak kotiČok. ali veudar. na-Hal Ie majhno brlo, jo postavi! na veliko, pokrito kad, pripravljeno za trgatev, in posegel v malo v zid zdolbeno fino. rz zelenke si je na^toal žganja, to navado je rmel od nekdaj. Potem pa sf je prhnakni! stolico k sodu, kjer je §e hrani! starkro, podstavi! majolifco in si natocil do vrjia žlahtnine. Poknša! ?e (»nofer^e, kaJlbr bi pil prvič svoje vino. potem pa je nagni! in pil, pi! v globokih požirkih, dckler se Je zdeio goMcnfca. Zaprasketala je brTa na kadi, kokor bi hotela ugasnfti, umiral je plarnenček. pa spet ehisrnil svoj gore či jeziček. Smrdelo je po petroleju. dišalo je po žveplu in vinu. Skoz, priprta vrata in skoz zamreženo lino je strmela noč s svojim glaboki črnirni ocrni, iz \nnograda pa se'Je čulo črii-kanje črič'rov, tako glasno, kakor bi bili nasejani pred vrati. Nekđo je prihajal po klancu navzdol. Na enkrat je zmanjkalo korakov. Prisluhnil je Scobec in zamr-mral: »A najbrže ie lerenil y stran Stran 2. .MJJVfcNSKi NAKUD\ ane 4. oktobra liflG. 227. Sic*. tuđi dalekosežni ruski topovi. Z veseljem vam lahko povem. da je pri nas zastopana tuđi avstro - ogrska artiljerija s svojimi Čudovitimi tež-kimi topovi. Sedai gre za to. koliko moči še moreio dati Rusi Romimom na razpolago. Naši lctalci so ugoto-vili. da prihajajo nove ruske čete z morja sem. Mi vsi s e s e d a j b o r i-mozaprehodčez Donavo. Naj se nam zaukaže. kar se hoće^m! bodemo ukaz izvršili, naj si nas ve-de čez Donavo ali pa skozi peklo. Glavna stvar je, da nas pripelje p o t v Bukarešto. Le 188.000 Rueov na Romunsketn. Preko Haaga poročaio: Dobre vesti zatrjujejo. da je Rusija poslala na Romunsko dosedaj le 180.000 mož. O polmilijonski armadi. katero se je mislilo poslati Romunom na po-moč ne more biti govora. Bali i SofiiDooraškem. Boji v Transilvanskih alpah v Sibinjski gorski skupini se nadaljuje-jo. Z juga prihajajoce romunske čete se zaman trudijo prebiti naše pređ-r>ie posto^anke v tem gorovju, kakor tudi v prelazu Veres Toronva. Crta naše fronte gre potem preko globoke doline Ahite v gorovje Fo?:aras od tam zopet v široko sedmograško dolino Alute zapadno od Fogarasa, kjer driigič seka Aluto ter proti severu, zapadno mimo Baranvkuta (Bekckt-na). mimo Kezda, zapadno od Szeke-\y Uđvarhelvja. mimo Paroida proti reki Maros. zapadno od Olah Toplice v Vzhocfre Karpate. ROMUNSKO URADNO POROCILO. 1. oktobra. Severna in seve-rozapaina fronta. Delna podvzetja na ćeli fronti. Boji v zraku. Sovražni letalci so metali bombe na Bukarešto ter ubili 2 ženi in 5 otrok. ter na Ćrnovodo. kjer so padle bombe na-neki hospital. O zinagi pti Sibiniu. Bern, 2. oktobra. (Kor. urad.) O zmagi pri Sibiniu pravi »Temps«: Nočemo prikriti, da je zadeva sitna. V vojni ni noben dogodek nevaren, kjcr se tudi zgodi. Temu pa se lahko r/dpomore, ker imaio Homuni za pre-lazom Veres Toronvo zadosti sil. da za-drže sovražno prodiranje. Kdo more sploh verjetu da bi mogla remško - avstro - ogrska zmaga na Sedinograškem ali bolgarska zmaga na Balkanu kdaj prisiliti angleške, francoske ali ruske Čete, da bi se udale? Kar se je zgodilo hoćemo ob-žalovati, posledic pa nočemo preti-ravati. Romunske Izgube. »Kdlnische Volkszeitung;« piše: Hitreje. kakor si je kdo misli!, je prišlo nad Romunijo. Če odračunamo veliki vojni plen in ste vilo vjetnikov iz bitke pri Sibiniu, so izgubili Ro-muni do sedaj 606 častnikov in 34.547 mcž vjetih in 185 topov in 91 strojih pušk ter 2 zastavi vplenjeni. Romtmski kralj prosi za pomoč. Lugano, 3. oktobra. Iz Rima poročaio: Romunski kralj Ferdinand se je obrnil na carja s prošnjo, da naj posije znatna ojaeenja na pomoč, da ob varu je romunsko armado na Sed-mograškem težkega poraza. Visok romunski častnik naj osebno intervenira, v ruskem glavnom stanu. Tudi itaUtaai nmk pomagalo. Beroliii, 3. oktobra. Romunski general Fefficari je prispel y Rinu da podpira poslanika Ohiko«, ki se trudi, pridobiti Italijo, da odpošlje moćne kontingente na Balkan. Romunslta pod kontrolo. Iz Bukaješte poročajo: Romunske municijske tovarne, arzenali in artiljerijske delavniee so bile postavljene v sredo pod rusko kontrolo. Vse vodstvo romunskih armadnih operacij pa ostane v rokah romun-skega armadnega vodstva. Izdaja seznamov iz^ub romunske vojske je bila ustavliena. Roraunifa in gospodarska konferenca. ^Lokalanzeiger« poroča iz Haaga: Londonski listi poročajo, da je Romunija brezpogojno pristopila pariški gospodarski konfcrencl. Boji v Makedoniji. BOLGARSKO URADNO POROĆiLO. 3. o k to b r a. Makedonska fronta. Zapadno in vzho-ino Leri-na (Horine) živahno artiljerijsko de-lovanje brez artiljerijskih podjetij. V dulini Mogienica artiljerijski, infante-rijski ogenj in ogenj strojnih pušk. Na obeh straneh Vardarja slabo artiljerijsko delovanie, ki je bilo na jugu Dojrana močnejše. Ob vznožju Bela-šice planine mir. Ob Strum* ljut oboje stranski artiljerijski ogenj. Boji pri Karadžakeju se nadaljujejo srdito. Ob egejskem obrežju mir. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 2. oktobra. Ob Strumi so zavrnile srbske čete več bolearskih napadov na dne 30. septembra za-vzete pozicije. Pokošeni od zaporne-ga ognja in ognja strojnih pušk so se bolgarski valovi zlomili. Mnogo mrtvih je ostalo na bojišču. Vzhodno od Crne so napredovali Srbi po vče-rajšnjem u^pehu za 2 km severno od Kajmakčalana. Poleg baterije, ki so jo Srbi vzeli. so vplenili še dva topa za strelske jarke, ki so ju bili pri sil-nem bolgarskem protinapadu od 28. na 29. septembra izgubili. Tu so Srbi vjeli nadalnjih 50 sovražnikov. Na našem levem krilu oxi Časa do časa precehajoč topovski ogenj brez de-lovanja infanterije. Na tem delu fronte vladajoča megla ovira operacije. ANGLESKO URADNO POROCILO. 1. oktobra. Na fronti ob Strumi smo zavzeli pod mostom Orljak najsprednjo bolgarsko crto. Po trdo-vratnem boju in silni artiljerijski pripravi smo zvečer razsirili svojo pri-dobitev. Šest protinapadov je bilo. Vjeli smo že 100 mož. Boj traja. 2. oktobra. Dne 30. septembra zavzeto ozemije smo utrdili. Utrdbe obsegajo vaši Kurazakoitula in Kurazatojžir. Opetovane sovra^ne protinapade smo zavrnili. Sovražne izgube so težke. naše mnihne. Vjeli smo 250 mož in vplenili 3 strojne puške. Krvave bitke v Voliniji. Dočim vlada v Karpatlta razrae-roma mir, poročajo naša poročiU o nad vse ljutih bojih v Galiciji in Voliniji. Zlasti grozoviti boji se odifra-vajo v Voliniji. Vojni poročcvalci pravijo, da ]t kakih 200.000 Rusov na prostoru 40 kilometrov neprene-homa napadalo. Vendar se je tudi ta strašni naval ponesrečil. Večina na-padajočih ruskih divizij je izgubila do 409^ svojih mož. Med Zaturči ob Turiji in Svinjuhi ob Lugi so se vršili ti silni napadi, torej ob crti Selvov-Lokači. Pri Brzežanih se sovražniku ni posrečilo, zavzeti 400 metrov visoke gore Lisonije neposredno jugo-vzhodno od kraja. Pač so enkrat že dospeli v naše jarke, v protisunku pa so bili zopet pognani nazaj. Severo-vzhodno od Bohorodčanov ob Bistrici Solot\inski, nekako pri Steb-niku se je ponesrečil ruski poskus, prekoračiti reko. RLSKO URADNO POROCILO. 2. oktobra. V okolici Nara-jovke in visini na desnem bregu Zlote Lipe trajajo ljuti boji. Sovraž-nik, ki je izvršil protinapade, Je bU z ognjem zavrnjen. je ime! velike izgube ter pustil v naših rokah 1600 vietih Avttriicev. deioma Turke m Nemce. Napačna ruska poročila. Carigrad, 3. oktobra. »Agence teL Milli« izjavi ja: Glasom petro-gradiške brzojavke Reutcrjcvcga urada trde Rusi, da so zadnje tedne porazili v Karpatih turske čete ter povsod v Bukovini razpršili posam-ne dele teh čet. čete, ki so jih Rusi baje porazili in razpršili, so one, ki so d*ne 16., 17., 24. in 30. septembra ter 1. oktobra junaško in vse hvale vredno zavrnile s štirikratno pre-močjo izvršene sovrazne napade, jim prizadejale silne izgube in vjele kakih 100 mož ne da bi se bile umak-nile tudi le za korak. Z ozirom na to neizpodbitno deistvo je spoznati pravi značaj od Reuterjevega urada razširjenih poročil v njih polni niz-kotnosti. To poročilo naj služi tudi v primerjanje z drugimi ruskimi po-ročili, ne izvzemši uradna poročila. Dvigante ruskih parnlkov iz Vlsle. Ob izlivu Vjeprza v Visio so našli v globočini 30 do 40 m lani potopljene ruske ladje z živili in municijo. Parniki so žc napol dvignieni. Nai-denih je bilo mnogo konserv v njih. Novi napadi na Tirolskem. Italijansko artiljerijsko delova-nje na goriški fronti je bilo po snoč-nem uradneni poročilu posebno živahno tudi vzhodno Gorice in ne samo na kraški planoti. Italijani obde-lujek) sedaj rase Doz\c\\t od Svete gore do morja. Vzhodno Gorice ob-streljujejo visine ob trnovski planoti in visine v nizini proti Vipavski dolini, na Krasu je težišče topovskih bojev v glavnem sredina. Ofenziva pa se ne razteza samo na primorsko fronto, marveč uradno poročilo na-znanja tudi novo napadalno delova-nje Italijanov ob fronti pri Flajmski dolini na Tirolskem. Italijanska ar-tilienja meri na naše pozicije na obeh straneh doline Travignolo in obstre-ljuje močno Fassanski greben, ber-zaljeri pa so naskočili Col bricon piceolo ob dolini Travignolo in pono-či so se trudili proti prelazu Val-maggiore zapadno Col bricona. Val-ma^giore irrra visine 1622 m in je sc-vernozapadno od Cima di Cece. Flaimska dolina teče ob Avisiju. Bo-jiŠče je severovzhodno od Cauriola. — V it?luanskem poročilu omenjena dolina Travenanzes ]e severovzhođ-no od večkrat imenovanega hriba Siefa in Col d1 Lana in zapadno od hriba Crista^lo. Boji se vršijo torej tudi vi.^je, južno Pustrske doline. ITALUAN^KO URADNO POROCILO. 1. oktobra. V dolini Travenanzes so napadli naši alpini manjše so\Tažne na južnovzbodnih pobočjih Lagazurija in Vizze Fanida vkopa-ne oddfelke in jih pregnali. Sovražnik je pustil na svojem begu mnogo voj-negp. materijala in nekaj vjetnikov v naših rokah. Na julijski fronti raz-sežno đelovanje artiljerije. Sovražna je naperila svoj ogenj na hiše v Mirnu in Vrtojbi in je oddala nekaj stre-lov na Gorico. Imperi)alistični program nove Italije. Italijanski ministrski predsednik Boselli je hnel v Neaplju govor, s katerim se obširno peca »Idea Na-zionale«, ki označa Bosellijeve napo-vedi za programatične izjave glede na bodočnost Italije. Irredentistični program za Jadran bi bil sicer zado-ščal za delno vojno Italije samo proti Avstriji, ako bi bil v ostalem v Evropi ostal status quo. VzpriČo splošne-ga preobrata pa je potreben odslej imperijalističen program, za kakršne-ga so se nacijonalci vedno zavze-maH. Druge velevlasti bi končale to vojno brez dvoma s pridobitvijo ozemlja, zlasti v Axiji. zato pa se tudi ItaHja ne more zadovoljiti z vzpostavljenjem svojih naravnih mej in resitvijo jadranskega vprašanja, kajti sicer bi bila oškodovana tudi v bodoče napram drugim velevlastim. Po tolikih dejanjih in žrtvah ne srne Italija pasti v čin države druge vrste, njena naravna meja je vsled sve* tovne vojne v orijentu. Ravno to ml-sel Je hotel izraziti Boselli v Neaplju ir tako je on oficijelni glasnik impe-rijalističnega programa nove Italije. Bissolatijev govor. Preko Lugana poročajo, da je imel italijanski minister Bissolati po-vodam odkritja spominske plošče za padlega berzaljera Totija govor, v katerem je ves divji poudarjal, da treba na vsak način vzdržati v vojni in vztrajati do konca. Nivć njegove-ga govora označa stavek, da aTma-de osrednjih držav tvorijo roparske tolpe, ki so pridrle iz severnih goz-dov. — kaj pa, če sili v trtje?« — vstal je, da bi pogiedal. Začuli so se znova koraki m kakor bi se izmotal !z teme, se je prikaza! Človek. Skobec fe odprl \Tata in zaklical: 3>f1e, če si kristjan, 6e si truden in žejen, pndi, odpočij se in napij se. Imam še dobro kaplio, ki ti lo privo-ščim, kakor samemu sebi« — in pri-nesel je že drugo stolico in Jo ppsta-\il tik soda nasproti svoji. Tujec, dolg človek, je vstopil in Driprl \Tata. Gledal je krog sebe in sele ko je razločil vse, je pozdravil: »Dober večer — dobri ljudje. 2ivite tod, ne zapirate vrat pred popot- niki.^ Skobec je medtem dotočii vina. Ponudit }e tnjcu v iztegnjeui roki majoliko: >Na, sedi in pij. Kaj, ali misliš, da sem slabši od drugih?« Zri je nepremično vanj. Po obrazu so mu begale svetle in temne Uso, oči so mu zagorele, pa spet ugassSle. Ko sta sedela, je \T)rašal znova, naslonjen na prazen sod za seboj: >Kam si namenjen, prijatelj?« Popotnik si je napaJU cigaro, pri-vzdignil glavo, puhnil cei val dima v strop in kakor da bi pomišljal, je odgovori 1 počasi: »Kam, pravzaprav ne vetn, v svet, za <>tlorrL€ Ni sklooil glave, zanuill ai H usu spot s 03^*0, .vlokd te MbaL da je bilo v5e v dimu. Tudi Skobec ' je pušil iz pipe. Kakor skozi meglo se je zamaial zdajpazdaj plamenČek na kadi. »Torej si pošten človek, ki išČeš dela. Pri nas je drugaČe, hlapca si moram iskati sam. Kaj pa znaš, a čim se ukvarjaš?« Oni je pripognil glavo in vrat in podložil prekrižane roke pod brado, kakor bi sedel pri mizi. »Kaj znam? Kaj bi rekel, vsega se lotim, zato pa dobim delo povsod. Nimam hiše, ne družine, ne svojega polja. Roke imam. glei, roke žilave, od dela so mi žile nabrekle. A ker nimam stalnega doma, ne delam, nočem delati samo enemu, ampak vsem, za vse. Pridem in vprašam: »ali imate kaj?« in če po-reko imamo, potem se pogodim, napravi naglo In dobro, potem pa gfrem. Ne ljubim pa ne dela, kl ne gre ispod rok, ki trpi predolgo. Začne se mi zdehati. Neka žena mi je dala nekoć kurje perje cefrati. Sedim, cefram in cefraro, peri« mi siK v msta in grlo, da začnem kašljati in v nos, da za-čnem lrihati, tako rre od )utra do večera. Na večer pa vidim, da sem pripravil komaj za eno pošteno zglavje. Mislil sem si: to ni zame, to je za ženske. Popihal sem Jo posočl brez plačila, samo da sem se od-križaL« •^^inm^ mm. &* ••■■^^p mm* *mn ••w »Na, pij, pij. nagni maiolko, da se bo videlo dno. Govoriti znaš dobro.« In pila sta eden za drugim. Zu-tiaj je začelo deževati m utihnili so črički. »Gotovo si prehodil pol sveta.« Tufec je zakašljal in pljunil v stran. »Skoro bi rekel Še več. EJ, svet je velik in lep. Veš, lep, zelo lep ie svet. Vidiš in užiješ pa to lepoto samo, Če imaš dosti, dosti denaria, ali pa, če se potepaS- S praznim želod-cem pa se ne da občudovati nobene lepote; torej če se hočeš potepati, moraš po malem delati, ali pa krasti. In če kradeŠ, to veš dobro, te zapro; zapro te v luknjo, ki ima majčkeno, zamreženo okno, na zidu ni nobene slike. Sestradajo te, da priđeš na svetio, kakor prazen tneh m tako ti ukradejo mesece, ćela leta, da ne moreš gledati sveta, od same teme ti opešaio oči, da ne vidrjo več do* bro. Koprnenje te goni vedno na-prej, a delo te priklepa na en kraj in te brzda, kakor voznik žrebeta^« »Po£akaJ malo,« Je dejal kmet in medtem, ko Je natakal v maiolko, vprašal čepe, z napol obrnjeno glavo: Povej po resnici, ali si se kje šolal, da znaS tako pripovedovati ?c Nasmehnil se Je popotnik b» amaial s glavo. PUožil Jt roke na koiena. »Učil se nisem, samo hodil sem po svetu z odprtimi očmi.« »Aha, raznmem, to se pravi, da si gledal, poslušal in vtikal povsod svoj nos. Se enega takega, tebi pr> dobnega sem poznal. samo da je bil predoigočasen. Ce sem ga vpraSal: »ali si bil tam in tam?« — je odgo-voril žalostno in pokimal: Kaj — o bil, bil, pa je umolknil in grizel brke. — No pa povej še, kakšni so ljudje po svetu? Ne pozabi na majolko, ali ne vidiš, da ie polna.« »Ljudje so pa skoro povsod enaki. Obrazi so raziični, pa tudi sličnih je dosti. V srcu so si pa pre-cej podobni. Največ je hinavcev. Ti so skoro vsi rejeni, malhnih, solznih oči, v hrbtu vedno nekoliko vpognje-ni in njih glas je podoben petju fino piljene žage. Požeruhi — he — teh je dosti. Visećih, mesnatih, mastnih ustnic, se leno premikajo, kakor žel-ve, Vedno so sllnasti in malo hripa-vi. Potem pa skopufii in oderuhi. Po-največ so suhi, skljnčeni, gledajo v tla, kakor bi iskali kaj, noge so jim šibke, kakor da bi klečale, kaj radi nosijo kozje brade, v obraz so izsu-seni, kako.r stari petelini, govorijo sami s seboL mahajo z rokami in se malokdaj zasmejijo.« Skobec Je gledal v tla, oni pa je fovoril dalje. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Organ Vatikana priobčuje ugo-vor proti agitaciji za ostrejše ravnanje z avstro - ogrskimi vjetniki v Italiji. »Messaggero« pravi na to, da »Osservatore« pa še nikoli ni prote-stiral proti nečloveškemu ravnanju z italijanskimi vjetniki v Avstro - Ogr-ski. (»Osservatore« pač ni imel povoda za to iz enostavnega razloga, ker se v Avstro - Ogrski postopa z italijanskimi vjetniki povsem člo-veško.) Palazzo di Venezia so izprazfrili in pri tem na surov način Slomili umetne strope v soban in mozaike ter predelali naprave oh oknih za za-boje. v katere so zmetali razne kipe in Jih odpeljali. Homatije na Grškem. Grško vprašanje in centralne države. Berlin, 3. oktobra. Na merodai-nem mestu izjavljajo, da se nahaja grško vprašanje tik pred razre-Š i t v i j o. Med centralnimi država-* mi so se vršila tozadevna posveto-vanja in Berlin. Dunaj, Sofija in Carigrad so pripravljeni na vse eventualnosti. Eno je gotovo: k r a 1 j e -v a grška armada ne bo Šla v boj, pač pa revolucijonarji, katerih števi-lo ni veliko. Ta pomoč Je za če-tverozvezo z vojaškega in političnoga stališča !e malo vredna. Položaj na Grškem za četvegpzvezo neugođen. Curih, 3. oktobra. (Kor. urad.) Francoski in italijanski listi slikajo danes položaj na Grškem kot mani ugoden za entento. Nevtralistična liga rezervistov je pričela v Atenah zopet živahno agitirati, v Patrasu so se vršile večje demonstracije za ne-vtralnost, napram katerim zavzema notranji minister Rufos dobrohotno stališče. Mornariški minister je dal na Iadjah, ki se nahajajo pred Sala-misom, odvzeti s topov vse zapahe ter jih spraviti v Atene v direktno varstvo mornariskega ministrstva. Kaznoval ali premestil je tudi števil-ne mornariške častnike. Obseg re-volucijonarnega gibanje se vedno razločnejše omejuje na otoke in na Solun. Bern, 2. oktobra. (Kor. urad,) Francoski listi objavljajo poročilo venizelističnega lista »Eleuteros Ty-pos«f ki pravi: Vse je prepričano, da so upi v intervencijo gršfce viarie vsled odpora za kulisami, tmiČeni. Nadaljna poročila pravijo: General della Gramatica, ki je bil imenovan za poveljnika I. armadnega zbora, je izdal dnevno povelje, v katerem izjavlia, $a se Je od njegovih (600 Častnikov pridružilo jih le 7 Venize-losu. Rusffa !n Ttalfia proti Intervenciji Grške. Angleski listi poročajo, dSa neka-tere države entente nika!kor ne odo-bravajo, da bi se Grško prisililo k Intervenciji. Zlasti ste Rtrsija in Itafi-ja proti termi, ker smatrate, da ne gre dajati Grški kakršnekoli odškod* nine ali pa jo priznati za ravno* pravno. Venizetos na otoklh. Bern, 2. oktobra. Iz Aten poročajo: Venizelos obišče na potu v Solun vse otoke, da uredi njih provizo-rično upravo. Se le čim bo položaj popolnorna razjašnjen, se vrne Veni-zelos v Atene nazaj. Volitve odgođene. Atene, 2. oktobra, Volitve so bile na nedoločen čas odgođene. V Atenaij, Korintu, Patrasu in Larisi so se antivenizelistične lige navzlic protestu entente znova konstituirale. Boji na morju. Vojna nemških podmorskih čolnov. Norveški parnik »Roolf Jari« (265 ton) je bil pred Murmansko obalo torpediran. Parnik >Roal4 Jari« je rešil moštvo in je pripeljal v Honningstaag. Angleška parnika »Statho« (2623 ton) in »Maywoodc sta bila potopljena enako tudi ruska ladja »Emma«. Angleški parnik »Roddam« je bil potopljen. Baje se potaptja tudi parnik ^fhurse«. Berolin, 3. oktobra (K. b.) V času od 20. do 2©. septembra so netnški podmorski čolni v Severnem morju in v angleškem kanalu potopili ražen že naznanjenih 11 angleškib ribtških parnikov in Štirih belgijskih jadmic t«di 35 sovražnih ladij, ki so imele okroglo 14.600 ton vsebine, med njimi 27 ribiških ladij, ter vjeli 31 mož. Kodanj, 3. oktobra. (K. b.) Birc I Ritzan javlja: V Vardflju v Varanget-I Fjordu (na Norveškem) je bilo včeraj I zvečer iikrcanih 30 mož od posadke 227. Stcv. .dLOVUNSKl NAKOD*. one 4. oktobra i»i». Stran 3. bergenskih paniikov .Hatnia" hi „HekleV Ta dva parnika sU bila včc-raj dopoldnc potopljena od nemškega podmorskega čolna pred ruskim obre-žjera kakih 30 pomorskih milj od Hiberga. Podmorski čoln je v viharju in dežju peljal moštvo v lastnih čolnih v Varanger-Fjord. Kodanj, 3. oktobra. (K. b.) .National Tidende* javlja iz Krista-nije: Včeraj v Ledenem morju potopljenih pet norveških parnikov je imelo skupaj 6352 ton vsebine. Zavarovani so bili zoper vojne poškodbe za već kakor pet milijonov. Med vojno je izgubila Norveška na ladjah doslej 316.000 ton to je 8*14 odstotkov vse vsebine norveškega trgovskega bro-dovja. Ruska parniška zveza med Varđ6jem in Arhangelskim so zaradi delovanja nemških podmorskih čolnov začasno ustavljena. ftubuijma Normika. Btrolin, 3. oktobra. (K. b.) Po poročilu .Lokalanzeigerja" iz Krista-nije, vlada na Norveikem veliko raz-burjenje zaradi torpediranja mnogo-številnih norveških parnikov v sever-nem ledenem morju po nemških podmorskih čolnih. „Morgenbladet" in drugi listi zahtevajo, naj Norveška prepove, da bi se inozemski podmorski čolni mudili v norveških teritorijalnih vodah. „Lokalanzeiger" pravi, da je postopanje nemških podmorskih čolnov pravno pravilno. Potopljene ladje so vozile prepovedano blago v Arhangelsk, po katerem potu dobiva Rusija potrebno municijo in ehuge stvari. Ce kdo, kakor Norveška, služi velikanske dobičke iz vojne kupćije, mora tuđi nositi s tem zvezani ri-ziko. Biika ob Sommi. Kakor je bilo pričakovati, se truđijo Angleži in Francozi tuđi sedaj se vedno prebiti nemško fronto. »Se-colo« poroča iz Pariza: Bitka ob Sommi še ni dospela na vrhunec. Za-vezniki so resno odločeni, nadalje-vati vojno brez konca tako doigo, da bo ena izmed bojujočih se vojsk uni-čena. Silni iraneoski in angleški šunki imajo za cilj Bapaume in Peronne, kar naj bi imelo za posledico umak-nitev nemške fronte na severu. Po zavzetju teh dveh krajev bodo izvršili Francozi baje nov silen sunek proti Novonu, ker gre fronta na tem delu najbližje proti Parizu. Najsilnej-ši šunki se vrše v smeri na Bapaume med Le Sarsom, ki je še v nemskih rokah, in cesto Lignv - Thillov, 2 in doI kilometra južno od Bapauma. f.led Le Sarsom in Eaucourt 1* Ab-baveiem se je Angležem posrećilo, v ozkem jeziku prodreti proti severu. FRANCOSKO URADNO POROCELO. 2. oktobra popoldne. Severno od Somme so v posamnem boju vzeli nemški jarek vzhodno od Bouchavesnesa in vjeli već sovraž-nikov. Sicer je bila noč povsod mirna. Letalstvo. Narednik Bloch je zbil vzhodno od Bapauma nemški pri-vezni balon. To je peti od njega zbiti privezni balon. 2. oktobra zvečer. Ševe mo od Somme smo dos>i čez dan nekaj napredka v boju z ročni-mi granatami vzhodno od Bouchavesnesa. Kakih 40 vjetih in 6 strojnih puŠk je ostalo v naših rokah. Ra\"no tam smo razpršili nemški oddelek. ki smo ga v okolici U Epine - Malasse vzeli v ogenj. Pustil je kakih 50 mož na bojišču. Južno od Somme smo brez težave zavrnili slaboten nemški napad na naš jarek južno od Ver-rnandoviflersa. Slabo vreme je ovi-ralo delovanje na ceR fronti ob Sommi. Na ostali fronti od časa do časa topovski ogenj. — Letalstvo. Potrju-ie se, da je sergeant Vialet ob Sommi zt)fl svoje peto nemško letalo. Belgijsko uradno poročilo. 2. oktobra. Ponoči in dne 2. oktobra je bila poljska artiljerija in artiljerija v jarkih v okolici Dixmuid-na, Steenstaeta in Boesingha de-lavna. ANGLEŠKO URADNO POROClLa 1. oktobra. Bolj proti vzho-du smo svoje postojanke potisnili dpber kos preko prvotne crte fronte. Pri tej operaciji so storili novi oklopni avtomobili dragoceno delo ter so sovražne jarke očiščali za prodirajočo intanterijo. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala vas Translov ter vrgla v zrak oddelek z municijo (ammunition dump). Včeraj so naši aeroplani uspešno obložili z bombami dva sovražna aeroplana-Najmanj en aparat je bil razdejan. Štiri sovražne stroje smo prisilili na tla. Neko svoje letalo pogrešamo. Sovražne Čete in transporte smo opetovano napadli s strojnimi pu-škami iz zraka, v enem slučaju smo razpršili več sto mož. Od 18. septembra smo vplenili med Ancro in Somino 24 topov, 3 poljske havbice in 3 težke havbice. Od 1. juli ja do 30. septembra smo vjeli ravno tam 5SS častnikov in 26.147 mož. 2. oktobra popoldne. Sedaj smo uredili svojo fronto vzhodno od Eaucourt V Abbaveja ter očistili hiše v kraju sovražnika. Na crti od točke 1200 jardov severno od Cour-celetta v smeri na Hessenske jarke se ureiujemo v jarkih. Opustili smo del jarka »Regina« ter izvršili uspe-šne nenadne napade severno od Neu-villa - Saint Vaast in vzhodno od Laventieja. — V Eaueourtu in njega okolici, kjer se je sovražniku posrećilo sonet se ustaliti vjjcfeloput^ fibt boji. Izboljšali smo pozicije pri Gueu-deeourtu in Courcelettu ter vjeli 1 častnika in 63 mož. Letala so metala včeraj na več vojaško važnih točk bombe. En sovražni balon smo zažvali s streli in strmoglavili na lia. Vršilo se je mnogo bojev v zraku, ter smo razbili dva sovražna stroja, štiri pa smo prisilili, da so pristali. Mi nismo imeli izgub. Car — Poincareju. »Ag. Havas« poroča iz Pariza, da je poslal car Poincareju brzojavne čestitke ter izrekel svoje občudo-vanje velikih uspehov franeoske ar-made ob Sommi. Poincare se je za-hvalil ter prosil carja, da naj posreduje hrabri ruski armadi njegovo ob-čudovanje. General Joffre je izmenja-val z generalom sirom Dousrlas Hai-gem povodom zadnje zmage brzojavne Čestitke. Pomanjkanje rnoštva na Francoskem. Iz 2eneve poročajo, da se vrše med Francosko in Rnsiio pokajanja, da bi poslala Rusija velik del svojih rezerv na Francosko. Enako upajo Francozi tuđi glede Angine. Italija se je do sedaj trdovratno branila poslati na Francosko nove rezerve. »Zeppelini« nad Anstifo, London, 1. oktobra. (Kor. urad.) U radno poročilo ođ nedelje zvečer. Več sovražnih zrakoplovov je pole-telo preko vzhodne obali med 9. zvečer ki polnočjo. Ob obaii so vTgli ne-kaj bomb. Doslej ni poročila o nika-kršni škodi. Napad traja. En zrakoplov je bil severno od Loni^na go-reč sestrdjen. London, 2. oktobra. (Kor. urad.) Proti polnoči je prišel en »Zenpelin« v žarek reflektorjev. Hip pozneje ie zrakoplov gord in počasi padal ter na milje razsvetljeval okolica Mnogo tisoČ gledaicev je z radostjo pozdravljalo padanje »Zeppelina«. London, 2. oktobra. (Kor. urad.) Uradno. Zrakoplovskega napada se je udeležilo 10 »Zeppelinov«. Dva sta poskusila napad na London, bila sta pa prepodena. Zbiti zrakoplov je bil najnovejše konstrukcije. Niti o izgu-bah, niti o škodi se ne poroča. Ostalih 8 »Zeppelinov« je plulo brez cilja preko vzhodrjih grofij in Lincolnshi-ra ter metalo na slepo sre^o bombe, ki nišo napravile Škode. London, 2. oktobra. (Kor. urad.) Uradno. Pri zrakoplovskem napadu je bil en moški ubit in ena žena ranjena. Škoda je neznatna. Dasiravno so napadalci poleteli preko obsežne pokrajine in vrgli mnogo bomb, so bile samo 4 hise razdejane. Volna v Vzhodni Afrikl. London, 2. oktobra. (Kor. urad.) Reuter poroča: Vojna v Vzhodni Afriki je skorai končana. Glavni uspeh tega tedna je zasedenle Tabore, kjer smo Nemce s težko artilieri-jo na fronti kakih 30 milj prepodili. Vpoklici v Avstrallii. Iz Melbourna poročaio: Vsi neoženjeni moški od 25—35 let so vpo-klicani. Spor za in proti vojni dolž-nosti v Avstraliji je zelo živahen. Vojna đo uoičenja. Reuter poroča iz Melbouma: Avstralski ministrski predsednik Hughes se je baje izrazil: Predčasen mir bi bil zločin, kakor bi se hotelo izenačiti dobro in slabo. Mir je mo-goč samo, če je iz sveta prepoden sovrainik svetovnega miru, ricer bo zopet pripravlja! novo, le strašnejlo vojno. Gubernator Iz Novela Sud W alesa |e izjavH, da bi bili zavezniki zaman žrtvovali ljudi in premoženje, če bi zmaga ne bila končna in odlo-čilna. Turika vojna. TURSKO URADNO POROClLO, 2. oktobra. Perzijska fronta. Napadi se nadaljujejo. Poraženi sovražnik beži v severo-vzhodni smeri. —t Kavkaska fronta. Praske in mestoma slabot-ni infauterijski boji. Na ostalih froti-tah nobenega posebnega dogodka. — Ob gališki fronti so obnovili Rusi včeraj zjutraj svoje naskoke. Naše čete so te napade zopet popol-noma zavmile. število od naših Čet dne 1. oktobra vjetih, znaša 5 ča»t-nikov in 500 mož. Kongres mladoturkov. Kongres stranke enotnosti in napredka se je posvetoval dne 1. oktobra o izpremembi strankarskih načel in programa. Amerika in Nemčija. Državni tajnik v d. Dernburk govori v »Berliner Tageblattu« o stališču Amerike v svetovni vojni ter pravi, da je bilo Nemčiji nepri-jazno stališče Amerike posledica bojazni, da bi si mogla Nemčija prila-stiti svetovno gospodstvo in potem ogrožala tuđi Ameriko. Angleške nasilnosti pa so Ameriki pokazale, da mora to prej pričakovati od Anglije. Dcrnburg konca: V Nemčiji gre boj javnega mnenja za vprašanje vojne podmorskih čolnov, kateri smo se pod gotovimi pogoji odpovedali. Upamo, da homo porazili svoje so-vražnike tuđi tako. če nam pa ne ostane drug izhad in če drugače ne homo mogli zmaga ti, se borno poslužili vsakega orožja, ki je imamo. Zdi se, da tuđi to že razumevajo v Ameriki. ^eleti pa je, da se da ame-riškemu ljudstvu čas in priložnost, da se nadnlie orijentira in da spozna kje se bolje varuiejo ameriški interesi, nri gospoduioči, na morju pre-močni. zmage pijani Aneliii ali pa pri Nemčni, katere mirovni no^oii so tam znani in ne nosijo nobenih zna-kov stremlienia po samovladi. Američko mirovno posredovanje? Iz Londona poročajo. da se govori v washir»gtonskih političnih kro-gih. da je predsednik Wilson vpraSal berlinskega veleposlanika, ali hoče v nje^ovem imenu pričeti mirovno posredovanje. Oerard ni ničesar oblju-bil, izjavil pa je, da bi se moral prej s nredsednikom osebno posvetovati, zato je bil poklican v Washington. Na Plocknu. Dolina, ki vodi k Plocknu, ie še bolj divja in razdrta kakor druge go-renjekoroske doline. Strašne revolucije so morale nekoč divjati todi: povodnji, plazovi, hribi so se podi-rali. Hrbet doline pod Plocknom ie poln posameznih iz daljave sem zanesenih velikih skal. Kamenje so ob-vile tekom časa rastline in izmed skal se je končno dvicrnila kaka vitka jelka s koreninami tam daleč kje v koščku medle zemlje. Pokrajina pridobi poseben čar s presenetlji-vim pogledom na vitke velike jelke, ki stoje med skalami. V tej začarani Dokrajini, tako poroča L. B. v »P. L.«; se vrši neprestano trdo delo. Delavski oddelki popravliajo cesto, nastajajo nove zgradbe, tovorna živina nosi bremena v hrib, vojaki pri-haiajo iz pozicij dol, da se o^pocijejo in tam na pokopalisču kopljejo stari bosanski voiaki za nekega mrtveca svež grob. Pred nami stojita Mali Pal in Celon. Dva s prokletstvom obložena hri^a, na katerih je teklo že neizmerno mnogo krvi. Spodaj v pozicijah tuđi sedaj ni miru niti tre-notek. Na desni pokajo posamezne puške, na levi pa regljajo vedno in vedno strojne puške. Na to se oglasi metalo min in končno pre2rlasu»ejo iz zaledia topovi ves ta prepir. Taki so tukai mirni dnevi. Cesta, ki vodi po Valentinski dolini, je izborno izdelana. Za vzdr-ževanje ceste de?a neprestano tuđi sedaj več stotin liudi. Od varstvene koče na Plocknu boli spodai se vidi-io samci še dimniki. Poslopie te no-polnoma pogorelo. Polee se nahaja voja«ko pokopaliŠče. PoV^naliŠča za frr^to napravljajo in krp :*o vedno z ganl.iivo skrb'o in \fuhr--i?0; tnkaj se je trudila posebn.? 'ekorativna ttmetnost, da poko- "vr-e koli-kor mogoče ozališa. Vied ve-likhni belimf kameni je nametana zemlja v obliki krste. Na crrobeh iz drobnih kamenčkov v zemiTo vlože-no srce ali dolg križ čez ves grob, kakor \% cvetk sestavlien. Ob plavi Jesen križ. Na leden križ ie naslonien iz lesa izrezan anjrel!. delo kmečke nrinrostostf. Čitam nanise, iunaki s Pala in Celona, mlado življenje poleff i mJ*de*a življenja, potem taki brer I imen. ob katerih firroboviri se nam 1 Hiaka aret ie toliko boli ... Oori v forovju so pozicije, tu t dolini par lesenih poslopii. tam je bataljonsko poveljstvo. Del doline morejo pregledovati Italijani in od časa do časa ga obsujejo z izstrelki svojih topov, niša bataljonskega po-veljstva pa stoji na takerrt mestu, da je sovražni izstrelki ne morejo za-deti. Cisto navadna hiša - strelnica, naokoli par hišic, na vrhu skale mala kapelica. Ob strašnem neurju, po slabih poteh je dospel ba-taljon v dolino, ki vodi k novim pozicijam na vrhovih pogor-ja. Ko so oficirji moštvu v dolini pokazali omotično visoke hribe, na katere bo treba splezati. da dospejo v svoje pozicije, so vojaki pokleknili in pričeli moliti. In potem so prišli jfor v višme oblakov na vrh dva t^-soč metrov visokih hribov. Pravih pozicij ni bilo še pravzaprav, ampak treba jih je bilo sele vsekati v ska-lovje pod skoro neorestanim sovraž-nim ognjem. Vsak dan skoro je bilo treba odbiti silovit italijanski naval. Sredi junica je še snežilo. Vsak ko-šček kruha, vsak jrrižljaj jedi je bilo treba prinesti iz daliave več kilome-trov in to samo ponoči. Koncem juli-ja in avgusta se le zbolišalo vreme, pozicije so bile iz^rajene. dovoz organiziran. Čez zimo so bile poziciie nreskrbliene z municijo in živili. Proti zimi so začeli plamovi valiti se v dolino, januari* so bile strašne mase sne^a po vse! pokrajini, febru-arja in marca so se nodili plazovi in tudf umetne plazove |e vprizorila artilierila. Kazne nolPične ve^ti. = Avstrijski parlament. Za dan 2?>. oktobra je predsednik poslanske zbornice sklicaJ podpredsednike na posvetovanje: isti dan bo tuđi posveto van je strankarskih voditeIjev poslanske zbornice. = Peto vojno posojito. Iz Budimpešte poročajo: Tukajšnji finanč-ni instituti pripravljajo subskripcijo S. vojneg:a posojila. = Vatikan In Ita!!ia. Povodom sele sedaj v italijanskih listih priob-čenega papeževega protesta pri osvojitvi Palazza di Venezia s strani italijanske vlade, piše »Idea Naziona-le«: Italija bo jutri povsem drn^a od Italije, kakršna je danes. Vatikan ne vidi, da bo Rim jutri glavno mesto največiega in naimočneisega katoli-šr ega naroda. Ali potem bo problem odno&aja med cerkvijo in državo av-tomatično rešen in sedanje zmote vzamejo papežu del njegove mora-lične avtoritete in veljave v svetu. »Ossen'utore Romano* odgovarja, da ako bi se tikal italijanski odlok samo osvojitve. bi Vatikan ne bil nic ugovarjaJ, ^li odlok izganja enega pri f:vet! stolici akreditiranoga poslanika iz njegove reziđence in tega se ne more trreti molče. = Zadnje orož.ie. Pod tem naslovom priončuiejo londonske »Daily News« uvodni članek. ki pravi: Na-hajamo se na predvečer odločilnega razvoja vojne. Ako se nam posreči predreti nemško fronto, potem ima sovražnik dve možnosti. Nemčija inore prositi za mir ali pa pustiti Madžare. Bolgare in Turke, da se sami branijo. sama pa se pripravi z vsemi nemškimi narodi na čisto defenzivo. V tem slučaju bi imeli pred seboj še dolgo in drago vojno. Ker akoravno so sovražniki izgubili moČ, da bi nadaljevali svojo ofenzivo, bodo mogli vendar na jako skrajšani crti zadržati napadalce eno ali pa dve leti. Kaj se mora pri tem uvaže-vati? »Ljud* je treba, še več ljudi.« pravijo eni. ki smatrajo, da je število vojakov edino najvaznejše vojno sredstvo. Govori se. da moramo sta-ro^tno melo vojake dolžrosti ra7.ši-riti. Očitati Angliji, da ne žrtvuje do-volj svojih ljudi, ie skandalozno. Ako ima Ansrlija še ljudi na razpolago, po^lj'te jih na bopče! Pri tern pa ne nozabite, da potrebuie Anglija ljudi za službo na moriu, za industrijalizacijo voine in za delo v svrho finansf-rama entente. Nemčija je računala na prelom v ententi in pa na izčrpa-nje angleške finančne energije. Nada v ne spo razumi fen i a v ententi je pokopana, druga važnost pa je ostala. Ako se Nemčija poda v popolno defenzivo in se Dripravi na voino izčr-navanie. potem ne bo š!o več za rz-črpanje liudskega materijala, temveč našega finančnega odoora, V tej borbi ne bodo vse prednosti na naši strani. Nemčija je seveda finančno ruinirana in njene finance obst^ie danes le iz izmenjave ranirja za še več papirja. Ako nemška javnost ne bo hotela podnisovati novih vojnih po-sojil. bo država nac izdajala finančne metlice. Za Anglijo ie stvar dmgač-na. Naša varnost leži v zalo?ri zlata. S pomočk) te zalocre lahko mo^ilizf-ramo energijo vsega sveta proti Nemčfff in tej jsvofi zlati za!ogi se imamo zahvaliti, da Je na$a finančna stavba tako tretna. Od neporušnostl te Mnrb« lt odvken nadaltni potok vojne, stavba pa se opira na našo trgovino. Dosedaj smo se v glavnem zanašali na nas kapital v inozemstvu. Ta kapital postaja vedno manjši in vedno bolj smo prisiljeni, da izravnamo naše izdatke faktičnim zasluž-kom. Toda naša pridobninska energija se je opasno zmanjšala. Ako bo trajala vojna še dolgo, potem bo prišlo ne do pomanjkanja voiakov ali delavcev v municijski industriji, temveč do pomanjkanja delavnih moči, ki drže našo trgovino na visini ter s tem za nas in naše zaveznike zadnje sredstvo zmage. K temu pristavlja »Frankfurter Zeitung«, da potek vojnih dogodkov baš ne kaže, da bi se kdaj izpolnile predpostavke tega razmotrivanja in da zato nikakor ne bo angleška roka zamahnila s »po-slednjim orožjem«. M iz prnl U. Odlikovanje. Iz Podmelca nam poročajo: Gosp. civilni komisar c. in kr. zbornega poveljstva Bruno S t a -r e je bil te dni izvoljen od zastop-stva občine Št. Viška gora čast-n i m članom. Tržaški namestnik }e obiskal solo Ciril - Metodove družbe pri Sv. Jakobu v Trstu in je prisostvoval pouku v IV. in VI. razredu dekliške sole in v VII. deškem razredn. Namestnik je bil vidno zadovoljen in se je pohvalno izrazil o dobrih uspehih pouka v učnem jeziku in v nemščini, posebno je pohvalil dobro vzgojo otrok. »Kmečka banka« iz Gorice na-znanja, da posluje sedaj v Vrtovinu ši. 80, pošta Crnice pri AjdovŠČini. Da se spoznamo In ražu me ni q4 Tržaški »Lavoratore« je priobčil članek, v katerem pravi: Medsebojni •odnosaji med Slovenci in Italijani v naših krajih nišo bili doslej nič dru-gega nego neprestana vrsta name-njenih in nenamenjenih nesporazum-ljenj in zmot. Ta dva naroda, ki sta si tako blizu, takorekoč v isti hiši, se poznata v svojem življenju in zgodo-vini manj kakor zelandski prebivalci z ljudstvi ob ekvatorju. Treba se definitivno osvoboditi starih vpleme-nelih predsodkov . . . Slovenska zgo-dovina je poučna in zanimiva, hitri trgovinski razvoj tega številno majh-nega naroda si je pridobil zavidljivo finančno moč potom najmodernejse-ga bančnega in gospodarskega delovanja, slovenski narod }e smatrati za resen gospodarski faktor . . . Slovenski narod si je obranit kljub temu, da je bilo njegovo intelektualno življenje skozi stoletja zatirano, svoj jezik čist in krepak, obranivši vse znake stare slovenšeine. tako da je še sedaj ključ umevanja vseh drugih slovanskih jezikov. Od protestantske dobe se je razvila prava slovenska književnost, ali proizvode slovenske književnosti tako malo pozna latinski svet. Kdo ve kaj o Cankarju, slov. Guvju de Maupassantu. o Župančiču, Aškercu, Kristanu in njegovem čudovitem dra-matičnem delu >-Samosvoj«, kdo kaj ve o Ketteju. o Aleksandrovu, Leo-nardiju jugo si ovanske poezije, o Pre-šernu. Vodniku. Jurčiču, Krsniku itd.? Dalie omenia vrsto slovenskih učenjakov Miklošiča. Kopitarja, Čo-pa. Vego, Pletersnika. »Pravijo, da treba poznati njegove pesnike, ako hoćemo ljubiti kak narod.« Zato priporoča člankar. nai si izobraženi italijanski duhovi poiščejo pravo pot v spoznavanje in ocenjevanie slovT. slovstva in zgodovine in želi, da bi plemeniti poskusi za pobratenje narod ov v teh krajih obrodili najlepši sad. CIz »Edinosti«.) V niskem v5etni§tvu. Zavadlal Josip iz groriškega glavarstva, 20. lovskegfa bataljona, je v Skobelevu; Ciril Zirric. 20. lovske^ra bataljona in Luka Znideršič s Tolminskega, 17. oeŠDoIka, sta v ruskem vjetništvu, kraj na ni naveden. V rusRem vletništvir se nahajajo ^olee: seznama iztrub št. 437: Ivan Brajnik v Sirnbirsku, Štefan Cargo v Sarapulu. Mihae1 Frančeškin v Rjezanu, vsi 97. pešpolka. Nahajata se da!?e v ruskem vjetništvu iz Gorice: Anton Forchiassin in Fioravan-te Comatsli. Umri je v Trst« Anton Pinan, begrinec iz Oabrovice §t. 37 na Krasu. Njeeov sin Alojzij i#sče družino, za katero se ne ve\ kje se nahaja, K'dor b? kai vedei, nai Fporoči na naslov: Aloj^ii Pipan, c. kr. stražnfk v Trstu. Porodi' ^ fe v Trstu gospod dr. ^tan:stav T y p r o w i c z z gospico Vikt^rijo Lahovo. Poroč?! se »e v Trstu gosp. Vladimir P r i n č i i z gosnodično Anico S a k s i d o v o. JavnA. pomoč v Trstu. Javna rv>moč (Ale, se živo zaiiimal za zdravstvena in tehniška vprašanja v taborišĆu m se Je informiraj pri predstojniku uprave, okrajnem komisar-|u Zupančiču, glede prehranjevanja in 5e nameravanih naprav. O vsem, kar je videl, je izrekel svojo zado-voljnost m je poudaril mirno razpo-loženje med begunci ra njihovo dobro zdravje. Za voditelja slovenske sole v begunskem taborišču \Vagni pri Lip-nici je imenovan gosp. Josip Pobe-r a j. prej nadučitelj v Cerovem v Brdih. V begunskem tabor licu v VVagni pri Lfpnici je sedaj, kakor poroca »Gr. T.€, 20.000 beguncev. Na Šta-jerskem je okoli 45.000 beguncev iz raznih dežel. Potom dežeinega po-možnega odbora se je dalo begun-cem doslej podpor za okroglo 120.000 kron. Smrt med begand. Umrla je v Trebnjem na Dolenjskem begunka pospa Jožefina Oomišček, rojena Černe iz Solkana, žena mizarskega mojstra. Po daljši, mučni bolezni jo je smrt resila žalovanja po razruše-nem domovju v Sotkanu. Naj |i bo lahka zemlja dolenjska! Umrla Je v deželni blaznid v Kromeri.^u Frančiška. Živic iz Sko-pega na Krasu. V Vižmarjih pri Ljubljani je umri pred dnevi črko-stavec Josip Cej iz Gorice. Proti dalmatlns^emu poslancu dr. DHnkoviću se je vršila pred kasa cijskim sodiščam raz prava radi rjesrove^a govora na Vidov dan in radi publicističnega ddovanja. Raz-prava je trajala dva dni. Glede ob-tožbe radi govora je bil DrinkoviĆ oprošten, obsodba glede publicistič-nega delovanja pa je nkinjena in Je v?a zadeva prepušeena senatu trža-Ške sodnfje v Gradcu, da ponovno sodi. Drinkovića je branll dr. La-ginia. Nezvesta liablca zabodena z ba-jonetom. Marija Bassanesi iz Mate-rade v Istri je prelomila besedo, dano svojemu Ijubčku, ko je odhajal na fronto. Sporočila se mu je nezvesto-ba ljubice. Dobi! je dopust in prišel ćomov, kier so mu potrdili žalostno resnico. Šel je do ljubice, jej očital nezvestobo in ji zabodel bajonet v prsi. Dekle so prenesH v tržaško bolniŠnico. Novo Imenovanje kraiev v Istrt Pristaniško poveljništvo v Pulju ukazuje, da se ima pisati odslej »Lu-z\ na moru« mesto »Lis!gnanmaro« (cesarski gozdiČ blizu štinjana) in »Zagorjana« mesto »Saccorgiana« (znano kopalisče poleg Pulja). Prošnja. Tomaž Jug iz Sclkana, tačas begunec v Novi vaši pri Rake-ku na Kranjskem, prosi vrljudno, mu hlagovoljno naznaniti sedanje bivanje ntegove sestre Ane vdove Kos, begunke iz Soikana, če je morda ko-mu znano. Kdo ka} ve? Rudolf Humar. trd-njavskega polka št. 7, sedaj lahko ranjen v rezervni bolnišnici v No-vem mestu, prosi obvestila, kje se nahaja gospa Frančiška Lokar, prej tobakarica na državni železnici v Gorici. Svoje starše, Ivana in Ano Vi-žintrn iz Šempetra pri Gorrci, išče Josip Vižintin, K. u. k. Haub. - Batt 11 R. 7. Kdor bi kaj vedel, »iaj spo-roči našemu uredništvu. Kruh v Zadru delajo iz prosene in sirkove moke. cena mu je 80 vi-narjev kilogram. Bela moka se prodaja v Zadru po 1 K 36 vinarjev kilogram. Trgatev v Dalmaciji je končana. Cena grozdju na trgu je 1 K do 1 K 40 vin. Na Rekl je obolelo okoli 80 otrok na škrlatici. Darovi za goriške begunce. Pre-častiti gospodje duhovniki n Vipave so nabrali med seboj 240 kron m jih poslali po prečastitem gosp. dr. Le-nardu posredovalnici za goriške be-gunce v Ljubljani, v prid primorskim beguncem. 2enski odsek katoliškega delavskega društva na Jesenicah Je daroval na altar begunskega trpljenja dva velika zaboja oblekc. Vse«m plemenitim darovalcem in nabirate-Ijem bodi tem potom izrečena naj-toplejša zahvala. — Posrcdo-valnica za gorišk« b e g n n-ce v Ljubljani. Za neko večje hotelsko pođjetje se potrebnjc poslovodja (vojni tnva-lid). Dotičnik mora biti izvažban v gostilniški obrti; četuefi ni bil sarno-stojen. vendar si je moral v kaki več-ji htši pridobiti izkustev, mora biti sposoben za reprezentacijo, a pred-\>em neoporečen, zaneslfiv m tre-zen mož. Tuđi bi bilo zelo ugodno, če je nekoliko praktično deloval ▼ hotelskem knjigovodstvu. PoJeg oskrbe in stanovanja bi doHval pll.-Čo po sposobnosti in delovanju in cl) m&^ %Hkf Bfivvto*** tubo. Ponudbe Je nasloviti nt »Primorsko dcželno komisijo za oskrbo vračajo-čih se vojlčakov« v Tmtu, ulica V*l-dirivo St. 40/11. Dnevne vesti. — Cesarjev god. Cesar praznuie danes svoj god, že tretjič v vojnem čabii, v poini svežosti tvojega duha in telesa. Misli avstrijskilj naroUov ^e ooračajo danes tja na Dunaj In častitljivega starčka obdajajo ljube-zen, vdanost in zvestoba domovine. S poklicane strani so se priredili v proslavo cesarjevega godu »dnevi darovanja« in v kar največji udelež-bi pri tej plemeniti akciji se bo izra-žala spoštljiva Ijubezen ljudstva do presvitlega vladarja in njegove slavne armade. Ljubljana je v zastavah, v cerkvah so se vršile slavnostne službe božje. — Odlikovanje. Nj. c. in kr. vi-sokosti nadporocniku nadvojvodi Hubertu Salvatorju dra^onskega ix>lka št. 4. ]e izrekel cesar svoje pohvalno priznanje za hrabri nastop pred sovražnikom. — Odlikovani«. Z vojno dekoracijo k velikemu križu Franc Jože-fovega reda je bil odlikovan general-major Erich baron Diiler, namestnik v Galiciji. — Visoko odlikovanje padlega slovenska junaka. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo je poddlen pavilemu nadporocniku Viljemu M i n k u š u iz Ljubljane. Ju-naški častnik, ki se je odlikoval v ne-štetih bojih in bil lansko leto odlikovan z vojaškim zaslužnim križeem 3. razreda z vojno dekoracijo, ie naše!, kakor smo že poročali, častno smrt ob nekem naskoku. Ubila ga je sovražna ročna granata. Po smrti ie dobil sedaj visoko odlikovanje, s ka-terim je poča^čen spomin padlega junaka. — Odlikovanja. VojaSki zaslužni križec 3. razretda z vojno dekoracijo je dobil poročnik 97. pp. Ivan VreČar. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobil! sanitetni praporščaki 17. pp. Bruno Frank, Ernest Gmel. Pavel Polak, Jos. Brandel, Adolf Rozmarič in Iv. Matejček. — Najprimprnejša proslava godu Njegovega Veličanstva. Kako bi mogla današnji dan, ko goduje naš od vseh in vsakogar iskreno ljubljeni in odkritosrčno spoštovani vladar v goreči skrbi za blaginjo svojih držav-ljanov osiveli cesar Franc Jožef L, praznovati na dostojnejši in Niego-vemu dobročiniteljskemu mišljenju primerneiši način nego s tem, da storimo kolikor mogoče obilo pleme-nitega in dobrega svojim bližnjikom, za kar se nam nudi bogata prilika v uprav danes začenjajočih se dnevih darovanja na korist vsled vojnih do-dodkov obvdovelih hčera in v vroči borbi za domačo grudo težko poško-dovanih sinov junaške naše Kranjske očetnjave? Ljubljana, ki se je že toli-krat izkazala kot uzor požrtvovalne dobrodelnosti, se tuđi te dni splošnega darovanja v blagotvorne namene ne bo odtegovala, marveč bo vnovič pokazala, da je pravično ocenjevanje ne more in ne srne uvrščati drugam nego med najbolj patrijotična mesta širne naše avstrijske domovine! — Darovni dnevt v Ljubljani. Spored prireditev: Danes (sreda): a) Od 4. do 6. ure popoldne vojaška godba v „Zvezdi". Med koncertiranjem razpečavanje godbenega sporeda, zna-kov, sladkorčkov in kart s podobo generalnega polkovnika Boroevića. Oficijelni znak darovanja tvorijo lične naprsne igle z malo plaketovsedmero-vrstni izvedbi. Najnižja prodajna cena take spominske igle znaša 20 vinarjev. Cena kart s podobo proslavljanega vojskovodje pl. Boroevića in z njegovim lastnoročnim podpisom je dolo-čena na 2 kroni za komad; treba pa računati s tem, da bodo kot spomin-čice iz težkih vojnih dni in zaradi svoje redkostne vrednosti v tekmovanju za prisvojitev bržčas ie kmalu po začetku razpečavanja dosegle dokaj višjo nabavno ceno. Razprodaio omenjenih predmetov oskrbujejo mlade dame iz ljubljanske družbe in iz višjih ženskih učnih zavodov. b) Dobrodelne predstave v obeh kino- glediliščih (Kino »Central* ter Kino .Ideal" ob Franca Jožefa cesti.) Ravnatelj«tvi obeh kino-gledališč sta odboru za prireditev darovnih dni v Ljubljani drage volje zagotovila, da bosta kinematografa ves čas darovalne dobe (od 4. do 8. oktobra) igrala za patrijotske-dobrodelne namene. Pravkar imenovani odbor prej me kot prispevek kino-gledališč k njegovi ibirki ves čisti prebitek, kar ea bodo tekom enega izmed peterih darovnih dni vrgle vse predstave, in pa 20 do 20 odstotkov od kosmategi dohodka iz predttav ob ottilih itirih darovnih dneh. Podjetji, ki-ae odliknjeta 1 toliko poirtvovilnoftjo, pač laaluiita, da j« občinstvo 1 maogobrojtuni poajajčttijtni kar nabolje podpiia, Jitn(TMrt*) samo dobrocklne pr*dfUvt v otak kmo-fledalilčih. — Avttrijt*) aakU4 z»vo|a«k« vdov« In tirott, kl prejme polovico donoaa darovanih dni, je tetom teda-nje vojne izplacal preoftalim po pad-lih branildh domovine v obliki podpor več nego dva milijona kron. Te podpore tvorijo dobrodoid doda-tek k prtjentkom, ki jih imajo vojaike vdove in sirote iz zaklada za vojno pokojnino in r» vojne prispevke £t vigajanje osirotele dece. Ker pa se fttevilo podpore potrebnih vdov in •!-rot od dne do dne mnofi in ker rabi Zaklad za vojaške vdove in sirote većino večje svote, se mora najti vir, iz katerega bo mogel ta ztklad stalno Črpati tolike prejemke, da mu bo mo-goče v polni meri zadoičati nanj stav-Ijcnim zahtevam. Tak vir se je natel. Ustanovilo se je Društvo avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote, Ki mu je namen, po šimi naši avstrijski domovini nabrati čim večje Število članov in na ta način Vdovskemu in sirotinskemu zakladu zagotoviti redni dotok denarnih prejemkov v tišti prav znatni visini, ki mu je v njegove dobrotvorne svrhe nujno potreben. To društvo pravkar ustanavlja po vseh av-stniskih kronovinah v d želnih zvezah zadružene krajevne skupine. Pri tem se naslanja na že obstoječe organizacije za varstvo otrok in za skrb za mladino, da si po tem potu ragotovi čim usnešnejše oskrbovanje vojnih $i-rot. Mora si že sedaj zagotoviti dotok rednih prejemkov, da ne priđe v ne-ljubr zadreg[e tedaj, ko se šest mesc* cev po končani vojni ustavi izplačeva* nje prispevkov za preživi janje svojcev v vojno službovanje poklicanih in v boju za rodno grudo padlih državlja-nov in ko bodo vojne vdove in sirote prejemale samo še zakonite vojnopo-kojninske zneske in vzgojevalne pri-spevke. Tišti čas bodo na Vdovski in stronnski zaklad stavljene zahteve ne* primerno višje nego so sedaj. Če na] imenovani zaklad takrat vrli svojo državljanski-dobrotvorno nalogo v ti-stem velikopoteznem obsegu, ki ga žele njegovi ustanovitelji in ki ga n-jjno terja javni interes, se mora Društvu vojnovdovskega in sirotinskega zaklada zagotoviti zadostno število članov in ž njimi redni dotok potrebnih denarnih sredstev. Zatorej: Darujte „C. kr. avstr. zaklada za vojne vdove in sirote" in pri-stopajte k .Društvu vojnovdovskega in sirotinskega zaklada kot člani! Kar prispe darov iz Kranjske, se porabi iz ključno Ie za kranjske vojne vdove in sirote. — Velike naklonitve veletnđti-strijske tvrdke Kart Pollak v Ljubljani. Povodom najviSjega imendana Njega ces. in kr. apostolskega Veličanstva se je zglasil pri e. deželnem glavarju kranjske vojvodine dr. S n-s t e r § i č u senjoršef zgoraj imenovane družabne tvrdke gospod Karol Pollak sen. in je izročil v imenu tvrdke na roki g. deželnega glavarja svoto 200.000 K (đvestotisoč) z namem-bo, da naj se ta svota uporabi po raz> soKkiosti kranjskega deželnega odbora v sporazumu z darujočo tvrdko za revne vojne vdove In sirote s KranJ-skega. Deželni glavar se Ie iskreno zahvalil v imenu kranjske dežele In je čestital tvrdki in zlastl njenemu visokočastitemu starosti na veleple-menitem, globokopatrijotlčnem Clnn, ki je v ponos cell dežel!. Ob Isti prl-liki }e tvrdka Karl Pollak sklenila ustanoviti penzljskf zaklad za svoje uslužbence In je v ta namen naklonila iz svojih sredstev temeljno glavnico 200.000 K (dvestotisoč kron). — Darllo. Gospod Nikola! vitez Gutmansthal. veleposestnik na gradu Dvor je izročil gospei grofici Mariji Attems svoto 1000 K kot darllo za namene dni darovanja. — Važne določbe za Invalldne podčastnike in vojake. Vojno minl-strstvo je izdalo odlok, s katerim nalaga poklicanim činiteljem, da na-tančno poučijo vse podčastnike, ki so postaJi v vojni invalidni, o vseh njihovih pravičan. Tako so n. pr. mnoj^i podčastniki mnenja, da kot Invalidi ne morejo ostati v vojaiki sln-žbi in da nimajo pravice do certifikata za nameščenje v civilni službi. Temu pa ni tako in vse prizadete podčastnike je pozvati, da čimprej vložijo prošnjo za certifikat. — Drugi odlok vojnega mlnistrstva se tiče invalidnega moltva. Zveđelo se Je namreč, da se nekateri invalidni vo-jaki odpuščajo brez dopolnlineca zdravljenja in izSolania, čei, da so sami izjavili, da iih njihova poSkod-ba ne bo ovtrala v izvrševanju nfl-hove^a civilnega pokliča ali v delu. Vojno minlstrstvo pa določa, da se noben Invalid pod nobenim pogojem ne srne odpustirl brez dopolnilnefa Pravljenja in iziolanla, če Ie Ie zdravnik mnenja. da bi se dalo biva* lldovo stanje % posladobnim zdrav-Ucnjem fzbolllati. Se Ie potetn f% fe. Ttsti stiT>erarb1rrac1K). ^_ $Mečih ■atanov k raz4de m«4 podpor« potrebne |jlwwlftarkh odroma nm vdove In airott; AvatriUi U-la^nietr^rl £omoM ^1^4, (Ostar-rateb. Eltw>ito«Bter>tttlgqiig$-tMd)< MorltE baroo Konigsw»rter-Jtva ustanova. Ustanova su avstrij^ ke fetaalgkt tovailde. P«rd4nand Undnerjeva ustanova In S. Hahmo-va ustanova za uradniSke vtevc. Priedrich Avgust Blrkova ustanova sa vdove \n sirote po Čuvajlh. Jo«ip Dorrckova ustanova za vdove. Pranc Riesnerjev* ustanova z* vdove po žekzntSkih čuvajih. Elisabet-na ustanova st uradniike vdove. Prošnje Je polagati najkasneje do 15. oktobra 1916 pri postajnem načelni-Stvu onega kraJa, kjer prosilec stanuje. Vsaka prošnja mora biti glede ubožnosti po župništvu ali župan-stvu potrjena- — PriJara zalog cuni Po mini-strskem ukazu z dne 15. septembra 1916. ki urejuje promet s cunjamu so poKtjetja. ki podeljujelo cunje, dolžna takol prijaviti komisiji sa cunje na Dunaju svoje zaloge cunj po stanju z dne 1. oktobra 1916 nja uradnih (ormulah. PosleJ pa sadeva taka podjetja dolžnost, da vsele] po preteku 2 mesecev prijavijo. za koliko se Ie zaloga cunj v dobi Z mesecev pomnožila ter sa koliko cun) se je v Istem času zaloga nnanjlala. Pri-Javna dolžnost sadeva tuđi trgovce $ cunjami, ako njih zaioga znaja saj 10.000 kg v celotf. — Opozaiiamo, da so od 1. oktobra v veljavl im novi poštni pred-pisi. Pisma je torci frankirati s 15 vi-narji, dopisnice % 8 vlnarli ozir. če nišo kupljene tsradne t 10 vhiarjl. — Umrla |e v Lhtbllanl na Sv. Petra cesti trgovka In posestnica gospa UHhila Faldlga. Počivaj mlrnpf ^abradsirf komeeri ▼ Krtatn. Krajevnl odbor sa dneve darovanja v vojne oskrbe v Kranju priredi dne 11. oktobra 1916 v dvorani Klno-Ta-lita v Kraflju s prOazuim aodelova-njera gg. umetnikov: Jnllja Tkalčič (čelo) ta Josipa Oross (klavir) koncert s selo sanindvim sporedom. Za-četek točno ob pol a »večer. Sedefi po 1 K do 4 K. Vstotmlce se dobivalo v predprodaH v trgovini tvrdke P. Sajovic v Krmnim ta sv*6cr pred kon- CtftOflL CtrfcfMl tmomi ▼ Novtai «#* Ha ta vrli ▼ ntđtUa dnt a oktobra 1916 v hapffMIsH oerfcvL Sportd: 1. ttummel: Srcu JJezusovemu, motan I zbor z orglaink 2. Bach J. S.: Avc 1 Marija, polt gospt P«vla Lovie. s surcmljevanjeni violine in urgel. 3. Dvofak A.; Trio za dv« violini in violo. 4- • * » Molitev beguncev, mesan ^bor. 4. Ni#dermeyer: Pater noater ta. bariton, mešan zbor in orgle. 6. Filke: Pozdrav Mariji, poje gospa Pavla Lovše, s spremljeva-njem ženskega zbora, violine, viole, violona in orgel. 7. Rudnik: Kantata 2a bariton, ženski zbor in orgle. 8. Hlndh Zbor \t oratorija »Mesija«. 9. Cesarska pesem. — Začetak ob pol 5. popoldne. Cene: Sedeii po 3. 2 in 1 krono; stojišča po 50 vin. Prepla-čila se hvaležno sprejmejo. — Vstop-nice se bodo predajale v soboto in v nedeljo dopoldne v knjigarni J. Kra-jec nasl. in v nedeljo popoldne v za-kristiji v kapiteljski cerkvi. — Cisti dohodek je natnenjen zakladu za v vojski pohabljene, za vdove in sirote padlih vojakov in za iz vojske vmiv-še se jetične vojake. — K mnogobrojni udeležbi vljudno valtf prost dr. Seb. E1 b e r t. Prepoved streljania v namene lova brez oblastvenega dovoljenja Je obstojala dosedaj še v političnih okrajih Postojna, Kranj, Logatec. Radovliica in Kamnik. Ta prepoved se je sedaj preklicala za ćelo deželo izvzemši one dele političnih okrajev Radovljica, Kranj, Logatec in Po-stolna, ki ležijo zapadno od sprednje kordonske crte. Zakup ribltva. C. kr. okrajno glavarstvo v Litiji naznanja, da se bo oddalo ribštvo spodaj navedenih najemnih revirjev potom Javne dražbe, in sicer glede prvih dveh revirjev od 24. oktobra 1916 naprej, glede nadalje navedenih revirjev pa od 29. oktobra 1916 naprej, za dobo 10 let v najem. St. 50 Kresnlce pnse-ga Savo od izllva. potoka Oostinšči-ca pa do gradu Poganek s stranski-mi ramami in nekaterimi pritoki. St 81 LHHa obsega Savo od gradu Poganek do cerkve v vasl Sava z nekaterimi pritoki. št. 53 a OorenJI revlr Zagotie obsega Savo od cerkve v vaši Sava do savskega mostu pri železniški postaji Zagorje ter z nekaterimi pritoki. St 53 b PasSek obsega potok Pa-sjek od izvira pa do izliva na desnem bregii Save med krajema Spodnli Log in Renka. Št. 53 c Spodnil revlr Zagorje obsega Savo od savskega mostu pri železniški postaji Zagorje do izliva Trbo-veljskegra potoka (potok Košića). St 53 d Sklendrovec obsega potok Sklendrovec od lzvlra do izllva v Savo. Javna licitacija revirlev se l>o vršila v gori navedenemu redu in sicer v sredo dne 18. oktobra 1916 s pričetkom ob 10. uri dopoldne v prostorih c. kr. okr. glavarstva litij-skega. Podrobne dražbene pogoje in natančnejše meje posameznih revirjev se zamora vpogledati pri c. kr. okr. glavarstvu litijskem ob običaj-nih uradnih urah. Pegasrl legar med beguncl v Meretlncih. Poročaio, da je na gradu Meretmci v ptujskem političnem okraju na štajerskem zadnjih osem dni 14 beguncev zbolelo na pegast«n legarju. „Kdor križev na pozna, te- žav . . ." Kino Ideal je včeraj pred-vajal prvi film Aud Egede Nissen seri;e, kateri so dali bogovi v dar ne samo izredno lepoto temveč tuđi velike duševne zmožnosti. Vse to priđe v veljavo in vzbuja naše zanimanje v gori imenovanem filmu, ld igra v njem glavno vlogo priljubljena umet-nica. Predstavlja deklico iz premožne hiše, ki po mnogih prevarah in raz-očaranjih, ponižanju in bridkostih najde konečno svojega izvoljenca. Z odlično mimiko izraza mojstrsko svoja srčna čuvstva. Simpatičen je njen so-igralec Nils Chrvsander. Poleg tega najnovejša kinematogra-fična vojna poro Čila. Zanimivi spored se predvaja Ie še danes 4. in jutri 5. oktobra v Kino Idealu. Naznanjeni film ,Katerim ni umreti" se radi potrebne reparature ni mogel predvajati. I d e a 1 - K i n o. Pslček, Črn z belimi lisami, mlad, se je zatekel na Stari trg St. 3. II. nadstropje. Dobi se tam pri šmitu. AprovizacUa. 4* Uutrijšnji oddaja krompirja pri mtstni aprovizactji. Jutri, v če-trtek, dobe iz skladišca pri MQbleisnu krompir stranke iz I. in II. okraja, ki iz kateregikoli vzroka nišo priSle prve tri dni tega tedna na vrato. Dobe ga na vsako nakaznico po 20 kg. Na to prodajo se oporarjtjo vsi oni iz I. in D. okraja, ki'bi utegnili priti prihodnje tri tedne s krompirjem v fidrego, ker se med tem časom tema dvema okra-jema ne bo več oddajal krompir. Čez kake tri tedne pa pridejo zopet na vrsto in takrat bo lahko dobil vsakdo ves krompir, ki mu grt na nikaznice, ne glede, ali ga je že prej kaj prejel g]i nt, — Za druge okraje, ki pridejo na vrsto morda Že v petek ali soboto, te objavi raspored oddaje krompirja jutri. — Ne glede na te oddaje pa ie vsak dao prodaja krompir pd MflU- 227. $tev. oi uvcwaM i\akol»", auc 4. oktobra i^it>. Stran 5, eisnn od 5. đo 6. ure zvečer za naj-nujnej&o potrebo in sicer na družino po 10 kg. Cena za 1 kg 14 v. Vreće in drobiž je prinesti s seboj. + Prejemnice za oije hi mast. Obrtni ki, ki reflektiralo na izdajo pre}emnice za surovo mast, maščob-ne izdeike iu namizno olje, se morajo zglasiti osebno na magistratu in predložiti sledeče izkaze: 1. Svoj obrtni list, oziroma koncesijo, t. j. listine, iz katerih je razvidno, da sme-jo prodajati, oziroma podelovati surovo mast, maščobne izdeike in na-rnizno olje. 2. Lastnoročno podpisano pismeno izjavo, da njih zaloga surove masti, maščobnih izdellov in na-miznega olja v množini — kg ne presega potrebsčine za dobo 8 te-dnov; 3. natančna dokazila, koliko ie znašala njih potrebš-ina za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1915 in sicer ločeno za surovo mast, maščobne izdeike in namizno olje. V to svrho mora napraviti stranka sama izvieček iz svojih knjig za to dobo ter napisati na levo stran datum dobave, na desno pa množino. K temu fzvlečku je treba dodati tozadevne fakture, beležke, knjige, potrdila ivrćk ali tvornic itd. kot dokaze. Zavodi, n. pr. bolnišnice, morajo napraviti poleg tega vlogo, v kateri je treba dokazati število v zavoda c skrbovanih oseb. — Novo povišanje cen za govejo živine. Pred kratkim se je vršilo pri deželni vladi posvetovanje. pri kate-rein se je sklenilo, povišati cene za Rovelo živino. Povišek bo znašal najmanj I0f£. Tozadevna vladna naredba iziđe v kratkem. 4- Popravek. V včerajšnjo noti-zo * Karte za mast« se ie vrinila na-paka, ki moti ves smisel. Ondi se govori o tem, da je ljubljansko prebi-valstvo. kot se je pokazalo pri odda-\ir\\\ izkaznic, z mastio »dobro« preskrbljeno, v resnici bi se bilo pa n: oralo glasiti, da Je preskrbljeno »slabo«. Toliko v pojasnilo onim, ki so čitali včerajšnjo notico. Lahko ci je pa tuđi že vsak sam raztolma-čll. da mora biti tu pomota v stavku. - Obrtnikom, kl kotfeio ovce !n pobiiajo govejo živino! Določbe glede locitve maščobe od mesa so v jdavnem sledeče: Kdor obrtoma govejo živino ali ovce kolje, mora maščobne de!e ločiti od mesa, kolikor ?e pač to mogoče. Ne srne se proda-Jati mesa skupno z mastjo, niti se ne snie masti dati kupcu kot priklado. Cena se mora za meso in za mast •^oi>€bej določiti. Kot maščobine dele ie smatrati: masčobo pri ledvicah. srcu. želodcu, trebušni mreni. Črevih in drugih rotrannb delih: dalje ma-ščobo (loj.) pri razsekaniu mesa za nadrobilo prodajo in masčobo pri čišćenju crev. Vsi, ki koljejo živino, so dolžni najkasneje do 3. vsakega me-seca naznamti pri mestnem magistratu število in težo v preišnjem mesecu zaklane živine in ovac z navedbo kraja, kje se je zaklalo, dalje množino pridobljene maščobe in način njene vporabe. Potrebne tiskovine se dobe pri mestnem magistra cu GaHetova hiša I. nadstropje, obrtni oddelek od 1. oktobra dalje. Pridobljno masčobo bo vporabljati ali prodajati po navodllih, ld jih bo ;zdala vojna zveza za oljnato in ma-ščobno industrijo. Obstoječe kupne pogodbe na tem ničesar ne izpremi-njajo. Ako bi se kdo ustavljal temu določrlu t. J. ločitvi mesa od maščobe, lahko to zvrši politična oblast na stroške dotičnika in v njegovih pro-storih. Prevzemalna mesta bodo morala blago takoj plača ti in sicer po zato dolocemh cenah. Do nadalj-njih določb se srne ta maščoba prodajati Ie nadrobno in sicer narav-nost konzumentom. Prestopki teh dolcčb se kaznujejo z globo do 5000 kron, odnosno do 6 mesecev za-pora. -— Mešano aK nemešaoo moko pekom? Piše se nam: Dovolite, go-^pod urednik, tuđi mojo skromno opazko k temu vprašanju. Moj pred-rlađnik je utemeljeval svojo zahtevo ro mesani moki. če§, da ne bodo za-mogli peki od boljše moke kaj na -iran spraviti, ter bi moralo vsled rega občinstvo od teh pekov spreje-mati kruh slabejše kakovosti. Ali bi wj kakovost kruha tem potom resno ^boljšala? Dasi nestrokovnjak, od-očno pravim da ne! Kakovost kruha MH2S ni toliko odvisna od tega, je 11 v njem 1 % več ali manj ene ali druge moke, nego od tega, kako se ie ravnalo s testom, oeiroma kvasom. No, koruz-na moka pa zahteva v tern oziru po-polnoma dmgačno postopanje nego li pšenična ali ržena, ozirotna ječme-nova, ki pridejo kot primesek v po-štev. Treba jo je pred mešanjem % drugo moko popariti, da se jo napravi sposobno za vrenie v testu, kar se pa pri drugih mokah ne srne zgoditi. Ako dobi tedaj pek od mestne aprovizacije moko že mešano. se mu naravnost onemogoču napraviti uli-ten kruh.Ali je vočigled temu dejstvu tako zlo, ako si pek od boljše moke vzame mogoče par kilogramov na teden za svoje cmoke ali kaj slične-ga? Menitc li, da n. pr. mesar strogo drži državne postne dni? Da si bode nadalje resno bejil svojo jed Ie z \2 dkg masti na teden in osebo? Kaj še! So gotove stvari, katerim tuđi or-donančnim potom ni priti do živega! -^- Mle%arice zopet odpovedujejo mleko. Iz mešćanskih krogov se nam piše: Mnogo mlekaric, zlasti iz Št. Vida, je zadnje dni zopet odpovedalo strankam dobavo mleka. Svroje postopanje utemefiuiejo na kratko s tem, da se jim bolje ;zplača, delati surovo maslo, druge pa pravijo, da se jim ne ljubi nositi, ker imajo doma itak dovolj denarja- Bržčas so zopet gotovi agitatorji na delu, ki odvra-čajo mlekarice. da bi zopet cene navili ali pa napeliali mleko na svoj mlin. Oblasti naj bi posvečale najno-vejšemu gibanju med mlekaricami posebno pažnjo. -I- Prodaja moke na deže!L Z dežele nam prihajajo pritožbe, da se ponekod pri oddaji moke ne postopa povsem pravilno. Edino sredstvo proti raznim nerednostim ie pritožba na okralno glavarstvo. Zlasti opo-zarjamo. da morajo prodajalci moke oddajati moko. seveda dokler jo imajo, v s a k e m u , ki priđe z veltavno krušno karto. Izgovor: »pri nas od-daiamo moko Ie stalnim odjemalcem« in podobno je absolutno nedopušten in dosedanja sodnijska praksa ka.rnuje tako neopravičcno zadržavanje ozir. rezerviranje moke za več ali manf obsežni kros oc^ie-malcev. ako ni morda raz:delitev moke do oseb^h in okrajih oMistveno urejena Ocakor n. nr. v Ljubljani) ne !e z denarnimi grlobami, temveč tuđi s strogim zanorom. Književnost. — Za vojne invalide in vojne za-puščence. Izšla je v sloven-kem pre-vodu brošura dr. Edmunda Puecher-ja »Katere pravne zahteve na pre-skrtminske prejemke imajo vojni invalidi in vojni zapušfenci v Avstri-ji?c Brošura podaje kolikor mogoče pregledno sestavljena vsa določila o zakonito urejenih preskrbninah. ki pristofć obnemoglim vojnim udele-žencem moštva in njih svoicev ter zapuščencev, tako da je istim olajša-no uveljavijenie lastnih zahtevkov. Brošura je izšla v založhi »Primorske deželne komisije za domov prihajajo če vojnike v Trstu.« Suzne sM, * Srečni ribičL Minoli teden so danski ribiči vjeli en sam dan nad 600.000 vretenic, vrednih nad 70.000 kron. * Umor iz usmfllenia. Ženo sedlar ja Raisu iz Monakovega. ki je svojo neozdravljivo bolno hčer Elzo ustrelila, da jo resi trpljenja, je višje bavarsko sodišče oprostilo. * Mlad ie začeL Sele 25 let stari Karol Semter, trgovski sotrudnik v Mannheinu. je poneveril trgovski družbi, pri kateri je služboval, 72000 mark in je pobegnil s svojo ljubico. * 2alnl znakl. Francoski listi priporočajo vdovam padlih voiakov, naj nosijo zaponke s črko »F« (Fran-cija) da se bodo razločevale od tistih dam, ki nosijo žalno obleko samo iz koketerije. * Aretlrana časnfkarja. V Amsterdamu na Nizozemskem sta bila aretirana zastopnik lista »Hamburger FremdenblatU in njegov namest-nik. Obdolžena sta. da sta pošiljala svojemu listu poročila, ki spravljajo v nevarnost nevtraliteto Nizozemske. * Dttnaiska rabavišča. 2e v mirnih časih se štaka denar iz vseh kro-novin na Dunaju, sedaj v vojnem času i>a ga hnajo toliko, da so ga za-pravljali po raznih zabaviićih, ka-kor bi bili blazni. Zdaj se je dunajska policija odločila, da naredi temu ko-nec. Zaprla je zabavišča .Femina«. zaprla bo pa še več drugih. * PeteRnf ta race. V družbi, v kateri se je nahajal tuđi pokojni an-gleški državnik Joe Chatnberlaiiu se je govorilo o stari legendi: Kadar kdo izreče prav debelo laž. pa za-poje petelin. Neki časnfkar je vpra-šal: Kako pa to. da petelinl ravno te-doi .naiglasnrte ooicia kadu. iinđle navadno spe. Na to je dejal Cham-berlaln: To )e prava ura; takrat namreč izhajajo jutranji listi. * Nere^ničiio iamantko porođ-lo o rapieoihi lUliianskega poMttva v AvstrUL Neki italijanski list je po-ročal, da je zunanji urad na Dunaju zaplenil obsežr^a posestva plemeni-tašev italijanskega pokoljenja, tako 15.000 hektar je v prima Ode&calchi, dalje kneza Frasso - Dentice, prince-zinje Buon Compagni itd. »Politika Korrespondenz« poroča s kompetentne strani, da to italijansko poro-čilo ne odgovarja dejtvom, * Dunaiskl nuncij Valfre dl Bon-zo zavrača italijan^ko ča^optele. ki ga je označilo za italijanskega patri-jota, kateri bo izvajal ostrejšo politi-ko proti Avstro - Ogrski. V pogovoru z nekim pijemontskim časnikar-jem je rekel, da je ona vest nesmisel-na. On je imel do Savojcev istotako odnosaje kakor do cesarja Franca Josipa in drugih suverenov, na Dunaju pa je bil izključno zastopnik Vatikana in njegove nevtralne politike. * Lepa najdenioa. Na Dunaju je neka aristokratka na »Kerntnerici« izgubila z draguljami vdelane korale, katere je našla delavčeva žena Roza Tischler; katere mož je v vojni pogrešan, ravno ko je nesla svojega otroka v bolnišnico ter jih po cenitvi oddala pristojni oblasti. Ker so bile korale vredne 48.000 K, je Tischlerjeva dobila 3400 K najdeni-ne, katera hode siroti gotovo boljše služila, kakor korale bogati aristo-kratki na vratu. * 2rtev katastrofe na Desni. Kakor smo svoj čas porocali, je poči! veliki zaporni jez reke Bele Desne na severnem češkem. reka se ie razlila v dolino ter uničila vse. Čez 60 ljudi ie utonilo. Uvedena je bila stroga preiskava, ali so poklicane oblasti dovolj pazile na intaktnost zapor-nejra jeza. Sedaj se ie predstojnik praškega vodno - stavbnega urada, dvorni svetnfk Podhaj^kv, v katere-ga kompetenco ie spadala skrb za zaporne jeze. razburjen vsled pre-iskave v svojem stanovanju obesil. * 8000 otrok na begu umrlo. Katolički sedmograški ?kof grof Mai-lath je v osrski m^crnatskf zbornici novedal. da je umrlo na begu iz Sedmograške okrog 8000 otrok! Segesvarski župnik je povedal. da so matere metale do'enčke nroČ. da bi jih ne ovirali na besru. Kakor poroča dvorni svetnik Ruffv, so zbrali v Marosvasarhelyju 63? ta-kih zapuščenih otročičev. Nastanili so jih v 16 vagonih, toda odpeljati jih nfso rro^rli, ker ni bilo dobiti nobene lokomotive. Končno so izbruhnile med njimi razne bolesni, ki so tako razsajale. da je pomrlo na stotine teh nedolžnih žrtev romunske invazije in materinske brezsrčnDSti. Darila. Upravništvu naših listov so poslali : za tlCiril - Metodovo družbo" Lili in Katina Guštinove iz Metlike 20 K, v časten snomin pokoj. gosp. Franu Perdanu, Franc Drobnič iz bo-jišča 2 Kt ob slovesu slovenskega umetnika zbrani „Janezi" v Juden-bureu zbrali dne 22. septembra letos 30 K, Ivan Poč, mornanški uradnik iz Pulja 2 K mes. prispevka in Mag. Ph. Tončić iz Pulja 5 K za neko malo uslugo. Skupaj 59 kron. Za „sirote in vdo^ e v vo ni padtth vo akov" Franc Drobnič iz bojišča 2 K. Za (lg;ori§ke beficunce" Mag. Ph. Tončić iz Pulja 10 K za neko malo uslugo. Za gosoo KaroMno Šušteršič, babico iz Gorjanskega T. Š. 2 K. Srčna hvala! (Sospodiintvo. — Mestna hranilnica ljublian-ska. Promet meseca septembra 1Q16: 926 strank je vložilo 1,015.110 K 47 vir?.. 1231 strank je dvignilo 946.227 kron 60 vin. Stanje vlog 53,882.708 K , 02 vin. število vložnih knjižic 32.484. i Hipotečnih in občinskih posojil se je j izplačalo 120.194 K 59 vin., vmiio i 457.740 K 78 vin. Stanje posojil 31381.928 K 58 vin. Umrli so v Liubliani: Dne 28. septembra: Fran Krač-mar. CmovoJniSki pe§ec. Pero Ber-keta, pešec, oba v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 29. septembra: Nastor Bo-zajko, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šolL D»a?nj list cbsegi 6 strini. Izdajatel] tn odgovorni urednik* \mntf* Kopitar. E4»r raM 3163 s stanovanje : Uhko kupi vilo z vrtom. Cesti u Rožaik *tev. 41, £)iWjana. Jrtcsto prakttkantinje ▼ kaki lefeaimt iš^e absoUeotiĐj« mestnega detciiškega liceja s »ku-njo iz latin&čtoe. 3153 P«-,nudbe se prosi na uprav »ftlov. Naroda« pod „praktikantlfa/3153". MF* Knpl mm tebro ohranjeno Dlotevmasto banjo. Pismene ponudbe na upr ivnTŠt^o »S!ov. Naroda« pod „banja^lST11. 3197 Froatoren, dvoaadež^o, zaprt voz in kočija se ceno prodasta. 3193 Pra-a se v Fraiičiškanski ni. St. 3> Tam se tua odr^ dobro ohraojen bolniiki stoS. Gonoktein. 5 Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu Ctriperju), belemu toku, črevesnemu in mehurr.emu katar ju i. t. d. GONOKTEIN je upeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovske^a. Na praški nemški kliniki vseuč. prof, dr. K. Kreibicha. Toplo ga priDdročajo: vseuč. profesor dr. J. Bukovsky, vseuč. prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil i. t. d. Vereinsrekonvaleszen-tenheim des patriotischen Hilfevereins vom „Roten Kreuze" na Dunaju, šef MU. dr. F. Baracn piše: Posljite mi kakor zadnjič Gonokteina. P. S.: Ne morem si kaj, da ne bi Vam izrazi! svoje pohvalno mnenje o rezuitatih Gonokteina. MU. dr. Ign. Kanders v Linču piše: Naznanjam, da sem z Vašim preparatom dosegel iz-vrstne uspehe in da sem z njim popolnoma zadovoljen. Dobi se po vseh večjih le-karnah. — Skatljica K 6*—. Zahtevajte literaturo in prospekt! Ljubljana: Lnkaraa Trakdzcy. Zagreb: Lekaraa rSalvator". S. Mlt- to badt, Jelaćićer trg. Split: Lakarna „E fiosoa) Siaiskol", J. Baćfin. ~ 2130 Proizvaja: FarmakoIoško-kemiČru laboratorij „HERA-, Praga-Vršo¥ice 552. Dokavltali ▼ojaega miniatratra in ¥ofao - tdrarstvenega zdrnienfa. W9T Za dljaklnjo IUmi 7TAH0UANJE pri kollii rodbisi. .^ 3ira I7aa Zrimoc, mesar nm BteAu Sprejme se postenega ittga oofDOtnika proti dobri plaiL 3181 Kje, pove upravnišivo »Slov« Naroda«. TUGOVI NA* Znana dubra trnOVlca BIOŠ. itTOkO V kranjski gori se zaradi bolezni od da. Ogled knjig in laktur (da se vidi letni promet) na razpolago. Po- nudhe na E. 3a|ek, Kranjskagora, Gcrenisko. 3138 BsSF* Hnpl se ▼ L)nbl|anl ~W§ hiše z vrtom. Ponudbe pod „VRT 3195H na upravništvo »Slov. Naroda«. 3195 i lai&eslflva, poslana ■ pro daj all^a vešča manufakture, špecerije in 2eleznlne, bi rada vstopila tako) v večjo boljšo trgovino ali tuđi kot voditeljica podružnice, naj-raje na de2eli. 3171 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. Nsproćai je v blliiai Llabliano © 9 Po;zve se pri ge. Mariji Spanf Žabjek št. 3 II, Ljubljana« 3194 proda se 5 kemadov kompletnih izi^ž^nih okenj In vrat z roleti. Velikost 130/300. * 3148 Več se izve pri stavbni tvrdkl Ivan Ogrta, GrubarJeT© nabreftje šf. 8, Ljubljana. Sohe oobfi čino in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna tiavna in druga domaća serr.ena, prazne vreče kokortudi vse vrste deže!nih pridelkov kupnje SSVER A HE* BANIC, L obijana, WoUot8 «Uoa št 12. 3198 1.) Za reparature in diverzne koščke za podpetnike kg a 280. 2.) Ekstra močna koSćke v ^lavnem za kompletne podpetnike za moške, ženske ia otroške čevljo ke a 590. 3.) Vcčji kosi za moške, žeosi-:'' in otroške uodplate kg a 12*80. MoŠke usojate parna^e samo 19 K, dobavlia TTSEUDL, Gradec, MeiliOP« gasse št. 41. Poskusna pošiZjatev 4—10 kg popovzetju. 3190 Brez poiebnega obvestila. Podpisani naznanjajo v svojem in v imenu vseh ostalih sorod-nikov, prijateljem in znancem pretužno vest, da je na5a iskrenoljub-ljena nepozabna mamica, ozir. sestra, teta in svakinja, gospa trffovk« Ia peaesialea dne 3. i. m. ob polu 12. orf ponočf po dolgi rr.ukepolni boleznl, previđena s tolažili sv. vere, mirno izdihnila svojo blago dušo. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vr*il v četrtek, dne 5. oktobra ob 4. uri po pol dre iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta Št 17, na pokopaliSče k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko rakev k većnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v vti oerkvah. 3199 V LJUBLJANI, dne 4» oktobra 1916. Fepi, Farol in Karal rcidiga, otroci. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Sttap 6. JSLU9tI€Md NaK^lt, dne 4. oktobra 191«. Ž27. ?Uv. Priporočano našim s gospodmjam r , KOLINSKO CIKORIJO iz eđaae slovenske * ! Telefon ita«. 16. t«i«#«« «•». i«. .44 Stavbno podjetniitvo ; pisarna za arhitekturo :n stavimo« * L'ta 187»- »•*»«••«•••• •«•■■•*■ ****• """^ ^ ^ tehniftfca dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom PjSflipljS ff^llhinfbf) llvilihll II I innli^lli *• stawblta in fina delai oaekarne s strefnim obraiom w H I rf li 1 \ II0 \ I d U ili II \ K li III II/I M V I III III lilllB ******* "»■ na Vi*«5 ^"»nolomi v Podpeči in v Q.»a*iji. - llllllljif.lii Jlllf UlUJllU Ulllillll I LJUillJUME Priaoroža se za stavbna deia vsake vrste. — Tešča v Špcc. strci: i se sprejme { 3174 takoj. ; "Predstaviti se je v GlfcđaliŠh' lllici i »tov. 10 211., 8. Slabočalh & Kc, ; (Fruke), me* 12. in 1. uro pop« j 30 krosi tistemuj kateri preskrb! . _.V:cn_:*-e;:-:_ paru hrcz otr■:,'.--, iakoj ali xa 1. ĐGvam- t ber prazno stanovanje z cvcma sobama, kuhinjo in pritiklinami. Pismene pcnudbe na uprar. »5'ov. Naroda« pod .Mirna str&nk? 31771. ■ WP £^ te celuloze za poštna zavoie, s $1 f>j r? p "f W j *-l *"' ^^ »r^nooDim niedstavkom za &ivaB)e VreĆ, l^ f^ 5j if P'** z ?ičniTn mcdstavkom sa pOVCiavO tet-wM ^ * "^w M v^2 4w» li'H zallOfOV dobavlja na.cenej^e in nai- Siivss; ¥el8?nfenis Sisive Benatky n. Jiz. I ''-.-:< --;•-•■ •:- ■-'■■-■ r^'efcn štfiT. 1S. Prekuparr. popust. u metni in trgovski vrtnar ua»;i sL m. tlBBin. h n stkaji ajifi« 132 cvetlični salon ** samo pod Jrančo štev. 2. poleg C*vljai«keva m««ta. - Mi *^ m mm. ^ ZdCiCfi!*!! ŠOR^Bf. TSUOT. tlikai It!l ZnaaiHa aareiUa tetM. 1A1U^ N M mtt SI. M. Za jesensio sezono priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Presernova ulica št. 9 svojo bogato ralogo izgstoilienib ibleh za gospode in dečke ter mične novosti 309 Ceniki zastonj in franko MA IZBIRO pošilja tuđi na de2e»o: ^ asne 2652 Rt HI f f P'»&č«» joplce, Hl II f I no£Meha|ietP»-II I II f I Hlo.modnepre*-II L U li li aataft9ortaeklo- buke Instezniko. /.cio solidna tvrdka: M. Krištofič - Bačar Lfabliaaa, Start trg 9. Lastaa hl*«. Fine otroške obtekce it in krstne c»a«*awe« u dpo§epija9 fBfsmaRofaktura Lgub9janaf I Seloiburgova nUca M. 5. 1 priporoća vsllko zalogo ■ desinfekdjskfh preparatov ^BH I Lysol, Lysofarin9 Kreolin, For- 1 malin, Fartnaiinove pastilje, 1 karbolovo kislino, karbolovo apno I itd. ttd. I Velika zaloga lotogratsUh I p#trebMln la aparaiov. I I -S U i -JI ' 3 C^ .5 > ™» -a I -? e—» I Si I #HatMH& ^ Ba^ i „ ! Proti prabajem, luskinais in ispadanju las ! i TiBBS-oliii Mtora kafera okropčuj« l»«l#čef ocfstranjujo hi«ke in prepre&uje Izpadanja las. | 1 ste1ul4»nten z naitiom K. 1*2S«». Rarpošil;a se z obntao pošto ne iz&n) ko: dve ateldenici* ! ZalQga vseh pr«Jzkažan!h zdravi!, mattfc. iril, tra^fclna!. v!n, »pocSall-t#4, nafftfieWh p«rfum#v( Mrurg^Hdh obvez, svežih mlrerslnih vod Itd. Cei \&mn mm imtm, »Liubijan! Ito&m casU št, I. j pole^ novoz^rajesegm Fran Joiefovcga -iublu mosta. 18 V ta* lekaml AoMvaia Ukrmvll* tuđi čteal boln!*t^i blagstu iviBe teleurtoe, c kr. toiMene tovara« lb okr. bol l?ke iip^ME u i & 1U li §11 n ».«»«.»—«_ ul CLđ 3 k a\M &J ai 1 Ih ■BBb^bkSS^I^B " ^" * * **• ** " ■ a ■ (ali poiiovodja,) kateri je vesč samo-stojao voditi rnanutakturno trgovino, se tako] spreflmo. 3170 Cenjcne oonadbe pod „Prva mo6 2915/3170" na uprav. »Slov. Naroda*.! !# -^ |> ?*" A11 * * z večletrto prakso, popolooma vešča strojepisja ter slovtnske in nemŠke stenograf^je, sa tak©5 spr^fme« | Porudbe c^: s&^ođ za promet zl titom ob času ve rc, uođroŽEsisaj V LjUbi|3aE. 317:1 Na ponudbe ?ačetnic se ne bo oziralo.l na|boliše kakovocti po 7, 9, 12 i in 16 kremi lacae podloge ia • mrežice vssh vrsi; „rferil", bari'a ; sa leae in brada eđ Dr. Drallsa im> 2 in 4 S; lasne vođe in raaiti! Sas^ocn za nmiv&mje Bas, šminke In pađsr pooUini i. t. đ. priporoča Šfefait Stranoli ! Ljobijana, Pod Trančo št. 1 Pox*f»! Zaradi vpoklicaaia ▼ vojattc slnsbevasle |a IoIlsI odprt samo ib jrroaato blaga in sleas* vsaki dan saicj od S do V2I In v sailsilo od 9 do V are dopoidaa. I Dctinsbs kloltpks z== v največji izberi priporoSa -i MINKA H0RVHT. modistka I LJUBLJANA, Stari trg štev. 21. Popravila najcanej«. 2954 Popravila naioenaje. Mafbolf lanhafv te fia^oljil slov. Hntlrovaal todnlk soi ki priobcuiejo vsa!< teden mco«o xanl«a!vilt sllk z bo|i£& in o dragih važnih n ;t ;alni domaflh iri tufBi dogodkih, ter obilo zanimivega Čtiva: pesmi, povesti, iako saillilllT, l6| detektivski roman, poučne članke in crtice iz gospodinjStva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike m sploli vseh strok poljudne^a znansU-a. l^ j.TEDE^ŠBKE SLIKE" so ncpolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, kl je posvećen 1« zabavi in t>ouky. TEbHN^KE SLIKE" bi naj imelji naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, onv* nica vsako dru^o itd. Zahtevajtc,. TEDENSKE SLIKE" povsod !n pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3— pel leta K 6.— in ćelo leto K 12 — NaroČniki do'oc k*t nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, JurČIča, Gregor^iča ifl ASkerca ter tuđi lere zaaimive knjige. Narocke si „TEDENSKFi SLIKE" takoj! PoslfHc namWoj naslov in pošljerno Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno i» poštnine prosto na ogled. Upravaištvo lista „TEDENSKE SLIKE" LfaUlasa, Františkaiuka nlic? 100. Mgiblianska kreditna banka v Ljubljani M Peini*fc» gl»*»io« 3,000.000 kro». ■ S^MtjIPJeirji IlUOfl AtCV« 2« j^oywfteiWiFol^O^ I Poslovalnica a kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v SpIHu, Celovou, Trstu. Sarajewu9 ©•rloi sedaj v Ljubljani, in Celju. rramMn iiftkili mtmtik & K 11fl— za komad. Blaiovni cMckL Sprejem* vlage na tapUM im mm takt« rata. im pm obratmje M^iiaHiju iZ^^Z ^J^.^^lv — f ^JV ir ***«**. ^Mgvim urotu*. r • *^ ^ • * lffitma|i 2. oktofcrm ttlt. ■«¥■! daMtok K 180.000'—-