V Trstu, januarja 1915. Letnik XL. Izhaja \sak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Čredni4rr»: Ulic* S? FrsnBIka ****** St 20. L n»d*r. — Val j^to nji m poiujjio uredništva lista. Nefrankirana pl^ma se na •prclrma^o in rokopisi se ne vračajo, izdajatelj to odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj Usta Edinosti- — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge n etnejertm poroihom v Tr*u. uBc« Sv. FrančiAa AsUkega « m Telefon uredništva in uprava Kev. 11-57. NareCitia malt: Za cek> .......K 24— m pot teta................. U M SOM,................ Za nedaljak« ladij« M celo tat® . ....... zm pot teti -............ ^ Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v žirokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin« Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ....................mm po 20 v'a». Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'—•] vsaka nadaljna vrsta................. 2*—; Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema (nseratni oddelek .Edinosti*. Naročnin« in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno lo upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Franti&S AsiJkega St 20. — Poftnohranllničnl račun 5t. 841.652. Na RusKo-PoIjskem nobenih Izprememb m fete zopet osvojile UžofKl prelaz. - 0 Mini Latorcze to IM-JUfl se bo]l nadoimiejo. - mm folni uspehi u Franciji. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se objavlja: 27. januarla: V dolini zgornjega Unga |e bil nasprot- oik vržen včeraj iz njegovih pozicij na mejnih višinah obojestransko od Uzoške-ica prelaza. Eden najvažnejših karpatskih prelazov, za katerega so se vršili tekom vojne že ponovni srditi boji in ki je bil od 1. januarja zaseden od Rusov, posebno močno utrjen in zavarovan z več zaporedoma ležečimi pozicijami, je prišel s tem po tridnevnem boju zopet v naše roke. Severozapadno od Užoškega prelaza in v dolini I a tor cz e in Nagy-Aga se boji nadaljujejo. V zapadni Galiciji in na Poljskem v sled snežnih viharjev le zmerni artiljerijski boji. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fmL _ Z nemško-ruslM bojišča. BERLIN. 27. (Kor.) Veliki glavni stan. 27. januarja. Vzhodno bojišče. Ruski napad severovzhodno od Gura-binnena ni napredoval. Izgube sovražnika so bile mestoma težke. Na Poljskem nobene izpreinembe. Vrhovno armadno vodstvo. Z i emšKo-francosKega bojišča. BERLIN, 27. (Kor.) VVolffov urad poroča: Velik? glavni stan, 27. januarja: Zapadno bojišče. Pri Nienportu in Ypemu so se vršili le artiljerijski boji. Pri CuSnchy, jugozapadno od La Bas-see. si je sovražnik poskušal zopet osvojiti včeraj zvečer izgubljene pozicije. Prizadevanja so bila brezuspešna. Napad se je razbil v našem ognju. Že včeraj naznanjeni boji na višinah pri Craonne so imeli popoln uspeh. — Francozi so bili pregnani iz višinskih pozicij zapadno od La Crente Fme in vzhodno od Husterbize in potisnjeni na južno pobočje višinskega ozemlja. Več oporišč v širini do 1400 metrov je bilo osvojenih od Saksoncev, 865 neranjenih Francozov ujetih, uplenjenih 8 strojnih pušk, ena pijonirska zaloga in mnogo drugega materijala. Južno od St. Mihiela so zavzele naše čete neko francosko oporišče. Protinapadi Francozov so bili brezuspešni. V Vogezih je visok sneg, ki ovira naše operacije. Vrhovno armadno vodstvo. Biilow — generalfeldmaršal. BERLIN, 27. (Kor.) Današnja posebna izdaja vojaškega tedenskega lista poroča: Generaloberst pl. Bnlow. šef grenadir- skev;a polka štev. 12 in a la Suite 4. gard- nega pešpolka, višji poveljnik II. armade, je bil imenovan za generalfelmaršala, general kavalerije pl. Einem, višji poveljnik III. armade, je bil imenovan za gene-ralobersta. Imenovani« in odlikovanja. BEROUN, 27. (Kor.) Kakor poroča »Reichanzeiger«, je bil kontreadmiral Sttchon imenovan viceadmiralom. Pisatelji Rihard Dehmel, Gerh. Haupt-mann, Rudolf Presber in Ernest Lissauer so dobili rdeči orlov red IV. reda. Francoski vojni minister Millerand in lord Kitschener ugotovila popolno soglasje med francosko in angleško vojno upravo. LYON, 27. (Kor.) Kakor poročajo listi iz Pariza, je imel vojni minister Millerand za časa svojega bivanja v Londonu z lordom Kitchenerjem daljši pogovor glede vojaških operacij. Oba sta dognala, da vlada med francosko in angleško vojno upravo v vseh točkah popolno soglasje. Millerand je porabil svoje bivanje v Londonu tudi v svrho, da je pripravil uravnanje važnih vprašanj glede preskrbljevanja z živili. Imel je razventega pogovor z Asqui-thom, Churchillom, Greyem in Lloyd Ge-orgejem. Belgijski zdravniki in lekarnarji na povratku iz Heidelberga v Calais. PARIZ, 27. (Kor.) 64 belgijskih zdravnikov in lekarnarjev, med temi voditelji bolnišnice v Antvverpnu, ki so bili ujeti in odpeljani v Heidelberg, so prišedši iz Švice dospeli v Pariz, od koder so odpotovali dalje v Calais. Pripovedovali so, da se je v Heidelhergu postopalo ž njimi precej dobro, vendar pa povsem kot s pravimi ujetniki. Predsednik Wilson hoče, da prodre zakonska predloga glede nakupovanja tujih ladij. LONDON, 27. (Kor.) »Times« poročajo iz \Vasbingtona: Predsednik Wilson je trdno odločen.da prodre z zakonsko predlogo glede nakupovanja tujih ladij. Zdi se. da je za to pridobil že podporo veČine o-pozicije. Veliko uglednih senatorjev, ki pobijajo zakonsko predlogo, zatrjuje, da so jim njihovi volilci radi njih postopanja poslali proteste. Ffn«nievil po'ožcj travi«. LONDON, 27. (Kor.) V pariški finančni konferenci zavezniških velesil, ki bo razpravljala o finančnem položaju, bo predse doval Ribot. Anglijo bo zastopal finančni minister Lloyd George, Rusijo finančno minister Bark. Govori se. da bodo pooblaščenci sklepali o medsebojni pomoči pri najetju bodočih vojnih posojil pri prijateljskih ali za-veznih vladah. Vojni izdatki Anglije. BAZEL. 26. (Kor.) »Baseler Nachrich-ten poročajo: V tednu, ki je končal dne 17. januarja, so po neki angleški bilanc finančnega ministra znašali vojni izdatki Anglije 15.3 milijonov funtov. Dosedanji vojni izdatki znašajo 207 milijonov funtov Mehikansko poslaništvo v Londonu prenehalo poslovati. LONDON. 27. (Kor.) Ker mehikanski korrzul v Londonu ni v stanu, da bi zasto- PODLI5TEK ^adame iovary Rctran. - Spisal Gustave FluuberL Gledališče se je polnilo, povsod so jemali iz torbic kukala in daljnoglede in a-b< nenti ter običajni gledališki obiskovalci so st* pozdravljali od daleč. Tu v domu lepih umetnosti so se za hip hoteli otresti vsakdanjih skrbi a kar je bilo trgovcev, so kljub temu govorili o svojih opravkih in o borzi. Tu so sedeli stari, neizraziti, mirni ljudje, sivih las in bledega obraza, m katerem se je izražala trudnost. V pri-!' :}■: se napihovali mladi, elegantni gospodje s pisanimi kravatami in izrezanimi telovniki- Gospa Bovary jih je občudovala od zgoraj. Medtem so prižgali sveče tudi v orkestru. lzrustili so lestenec, čigar luči so se odražale v steklenih okraskih; v vsem prostoru je postalo namah svetlejše in glasnejše: godbeniki so prihajali eden za drugim in kmalu se je čula mešanica glasov, izvirajočiii od raznih godal, ki so jih poskušali pred predstavo. Nato so se začuli z odra trije udarci — oglasile so se pavke, pihala so zasvirala v enem akordu, zastor se je dvignil, na odru se je prikazala pokrajina. pal eno ali drugo v Mehiki se borečih strank, je mehikansko poslaništvo ustavilo svoje poslovanje. Generalni plačilni mojster francoske armada aretiran. PARIZ, 27. (Kor.) »Oazette de laCroix« poroča, da sta btfa generalni plačilni mojster armade. Deselaud in njegova ljubica aretirana od vojaških oblasti. Dozdevni napad na Kruppovo tovarno. BERLIN, 27. (Kor.) Wolffov urad poroča: V inozemskem časopisju so bila te dni zopet razširjena poročila o nekem zračnem napadu na Kruppovo tovarno v Es-senu. Pri tem da je bila zadeta pripravljalna delavnica za avtomobile od bomb. 400 avtomobilov da je bilo pri tem uničenih. Na neko vprašanje smo od poučene strani izvedeli, da v Kruppovih tovarnah ni nobenih pripravljalnih delavnic za avtomobile. Z uničenjem avtomobilov je nekaj resničnega. Bilo jih sicer ni toliko, kakor je navedeno v imenovanem poročilu, ampak le dva. Tudi se ta dva nista nahajala v Essenu, ampak v dusseldorfskem cirkusu, ki je pred kratkim zgorel. K pomorski bitki v Severnem morju. LONDON, 27. (Kor.) Uradno se objavlja: Vse angleške vojne ladje, ki so udeležile nedeljske bitke, so se vrnile. Križarka »Lion« in torpedni rušile »Meteor« sta poškodovana. Toda škoda bo kmalu poravnana. Angleške izgube znašajo 23 mrtvih in 28 ranjenih. BERLIN, 27, (Kor.) — Kakor poroča »Daily Mali«, se nahaja med rešenimi Vrižarke »Bliicher« tudi kapitan ladje. AMSTERDAM, 26. (Kor.) »Tijet« objav lja neko poročilo iz Ymuidna z dne 26. t. m., glasom katerega je kapitan ribiškega parnika »Mirni«, ki se je naJhajal v nedeljo ob 10 dopoldne med bojujočimi se vojnimi ladjami, pripovedoval o pomorski bitki sledeče: Peljali smo se proti domu in smo se nahajali približno severozapadno od Helgo-landa. Kar zagledamo iz daljave dim, ki se je bližal tako hitro, da smo kmalu opazili velike bojne ladje in malo pozneje spremljajoče jih torpedovke. Se predno smo zamogli konštatirati njih narodnost, so zagrmeli posamezni streli, ki so jim sle-iile salve, ki so pretresle vse ozračje. Velikanski oblaki dima so nam začasno za krili ladje izpred oči. Nadaljevali smo svojo pot in smo se hoteli odstraniti iz bližine. Končno pa smo bili nenadoma obkoljeni od angleških torpedovk, ki so šle mimo in so neprestano streljale in manevri--ale. Kroglje bolj oddaljenih ladij so eksplodirale čisto v bližini. Ko je veter raz unal oblake dima, smo videli, kako je gorela neka velika bojna ladja. Neka druga enakega tipa, ki je bila obdana od torpe lovk, je bila močno poškodovana. Na to se je osredotočil napad. Ob njej so s vspenjali velikanski valovi. Končno smo bili veseli, da smo se vedno bolj oddaljili >d bojujočih se ladij. Zaklenjeni angleški parnik. BERLIN, 27. (Kor.) V »Berliner Zeitung im Mittag« opisuje dolgoletni korespon Bila je križpot v gozdu, na levi je žuborel v hrastovi senci studenec. Kmetje in plemenitaši, oblečeni v škotske plašče, s^ peli lovsko pesem; nato se je pojavil stotnik. ali nekaj podobnega, klical hudobnega duha in je dvigal roke proti nebu; prišel je nekdo drugi, na kar sta skupno odšla, in lovci so ponovili pesem. Ema se je vsa oživela v svoje mladostno čtivo. v romane U altcrja Scotta. Zdelo se ji je. da čuje skozi meglo zvok planinskih rogov. Ker se je spominjala vsebine romana, je dobro umela libretto, in pazno je sledila zapletkom na odru, dočim so se v njej porajali razni spomini, ki so se pa kmalu razblinjali pod uplivom godbe. Uda-jala se je božajočim melodijam, natančno je opazovala kostime, dekoracije, osebe, naslikana drevesa, ki so se zazibala pri vsakem koraku, žametaste klobuke, plašče, in meče, vse te fantastične reči, ki so j se tu doli harmonično premikale kakor v ozračju drugega sveta. Sedaj je prišla mlada žena in je vrgla mlademu hlapcu svojo denarnico. Ostala j je sama na odru, in oglasila se je piščal, nežno kakor šumenje studenca ali pa pti-| čje petje. Lucia je začela svojo pesem o svoji ljubezni v G-durju, sladko Je tožila o svoji ljubezni in si Je zaželela peruti. E-ma je delila ž njo občutke; kolikokrat si je tudi ona zaželela v objemu odleteti s j te zemlje. Naenkrat se je pojavil tenorist ' Lagardy v ulogi Edgarja. dent »Newyork Heralda«, Aubrey Stanko-pe, konfiskacijo ame škega parnika »Gren Briar« od strani neke angleške križarke. »Green Briar« se je peljala dne 10. decembra z bombaževino na krovu iz New Or-leansa v Bremen. Ko le bila dne 30. decembra opažena neka križarka, je razobesila ladja ameriško zastavo. Ko se je križarka približala na 6 pomorskih milj, je oddala oster strel, ki je šel mimo krova. »Green Briarja«. Kapitan je ladjo takoj ustavil. Križarka je odposlala konfiskacij-sko moštvo, obstoječe iz poročnika, enega pomorskega kadeta in 8 mornarjev, ki so ladjo natančno preiskali, posebno kar se tiče orožja. Vse orožje je bilo konfiscirano. Potem je prevzel poveljstvo neki angleški oficir, ki se je obnašal tako, kakor da bi bila ladja njegova osebna last. Ko je angleška križarka nekaj časa »Green Briarju« sledila, se je zopet s polno paro približala in oddala drugi strel in zaukazala, da mora ladja sneti ameriško zastavo in razobesiti nemško. Nato se je smela ladja peljati naprej, toda pod poveljstvom angleškega poročnika, katerega vodstvo je bilo tako nespretno, da je bila varnost baje parkrat ogrožena. V pristanišču Kirkwall je bilo kapitanu naznanjeno, da bo ladja v svrho preiskave odposlana v Leitho. Kapitan se je branil sprejeti ta ukaz, če se ne vrne ameriška zastava. Do 2. januarja kapitanu ni bilo dovoljeno, da bi se vrnil na suho, da bi poroča! svoji družbi v Londonu. Ko je hotel oddati poročilo, je pristaniški mojster dovolil, da sme viseti na krovu zastava. Vsled stroge cenzure v Angliji so ostale posameznosti o celem dogodku tajne. Slučaj »Dacia«. GALVESTON, 26. (Kor.) »Dacia« čaka na važne papirje iz Newyorka, predno odpotuje. Menda dospo papirji, ki obstoje baje iz dokumentov o prehodu ladje iz nemško v ameriško posest, že jutri. Nato bo »Dacia« takoj odplula. Lov za trgovskimi ladjami. LONDON. 27. (Kor.) Tu se boje, da ste angleški ladji »Hemisphaere« in »Engel-horn« postali žrtev križarke »Karlsruhe ; ali »Kronprinz Wilhelm«. Cesarja Viljema rojstni don o Berollnu. BEROLIN 27. (Kor.) D. n s se je na posebno slavnosten način obhajal cesarjev rojstni dan. Vse mesto je bilo v zast ah V stolni cerkvi je bila ob navzočnosti ces -icj kron princesi i je ter velikih princesin lavnostna služba božja. DUNAJ 27. (Ko. Povodom rojstn. ga dne nemškega ces rja se je vrš la p< poldne Dri Nj. Veličanstvu cesarju v mali gale»ii v Schcnbrunnu pojedira, ki so s • ie udeležili nadvojvi da K a el hrane J« žef, n.mški t •ilanik Tsch»isky z osobjem poslani: t a. zu nji minishr baron Burian, mi »s s » edsednik £»rof Stiirgkh, kupni firanč« ninister vitez Ri'insm prisrčna izme-n ava brzojavk. Brzojavna čestitka saksonskega kralja Friderika Avgusta cesarju Vilieinu k rojstnemu dnevu. DRAŽDANE, 27. (Kor.) Saksonski kralj Friderik Avgust je naslovil na cesarja Viljema nastopno brzojavko: Nj. Veličanstvu cesarju. Veliki glavni stan. Prosim Te, da sprejmeš k Tvojemu rojstnemu dnevu moje najprisrčneje in naj-zvesteje čestitke. Ako si dosedaj slavil lahko ta dan v časih mirnega razvoja, nastopaš danes Tvoje novo leto v sredi nemških čet, ki ščitijo domovino ob rami s hrabrim zaveznikom iako slavno v rej sveti vojni, katero sta nam vsilila sovraštvo in zavist. V tem času, v katerem spajata celokupni nemški narod požrvovalno domoljubje in neoma-jano zaupanje v našo pravično zadevo in v naš izboren meč, čutim, da sem z vsakim Nemcem edin, ako se pred bogom spominjam Tebe s prošnjo, da Ti tudi v novem lelu ^Jeli moč in podari Tebi in nam vsem .a^o. katere se trdno nadejamo po bogati milosti, ki jo je b^g že podelil našemu orožju. Turčijo proti trosporazum i. V tiskarni lista »Tanin« se ne tiskajo letaki, ki bi poživljali muzelmane na ustajo. CARIGRAD, 27. (Kor.) »Tanin« označuje trditev holandskih listov, da se v njegovi tiskarni tiskajo letaki, ki poživljajo muzelmane nizozemske Indije na ustajo, kot neosnovano. List »Tanin« o nevarnosti ruske ekspan-zivnostl CARIGRAD, 27. (Kor.) Z ozirom na izjavo ruskega ministra za zunanje zadeve Sazanova nasproti petrograjskemu dopis-liku lista »Corriere della Sera« obrača list »Tanin« pozornost na ekspanzivne i.a-Irte Rusije, katerih ne morejo utajiti niti vodilni ruski državniki. Ker Sazanov govori o ruskih načrtih, da se namreč raz-egnejo meje Srbije in Crncgore do Adrije, Njegova bleščeča bledost mu je dajala :ekoliko one mramornate veličasti, ki jo večkrat naletimo pri južnih plemenih. Nje gova krepka postava je bila odeta v ruja\ jopič. Ob njegovi strani se je svetilo maj-"mo bodalo. Hrepeneče je zrl na poslušal je. in med njegovimi napol odprtimi ust-licami se je zasvetila vrsta belih zob. Pripovedovali so, da se je zaljubila vanj neka poljska princeza, ko je nekega večera pel v Biarritzu v vlogi navadnega ribiča in da je radi njega zapravila vse svoje premoženje. Seveda navsezadnje jo je zapustil radi drugih žensk, toda te čustvene govorice so samo koristile njegovi u-metniški slavi. Zviti pevec je vedno poskrbel, da je prišla v vse reklamne notice tudi fraza o njegovi lepi osebi in o Čustvenosti njegovega srca. Lep glas in učinkovita igra, iz katere je govoril bolj temperament kakor razumnost, bolj patos kakor resnično čustvo, sta zagotovila temu sijajnemu šarlatanu povsod velik uspeh, kjer je nastopiL 2e od prvega prizora dalje je vzbujal vzhičenost. Prinškai ie LaCijo na svoje srce, hitel proč, zopet prihajal, zdelo se ie, kakor da je obupan, lotila se ga je strašna Jeza, koprnel je žalostno in mehko, in ihteč« ter poljubljajoči glasovi so se izvili njegovemu grlu. Ema se je razburjena sklonila v ospredje in ni odvrnila pogleda od nJega. Vse njeno srce se je napolnilo s tožečimi melodijami, ki so plava- le nad spremljevanjem kontrabasov, ka kor klici potapljajočih se mornarjev nr razburkanem morju. Saj je poznala strast ljubezni in trpljenje iz nje porojeno, ki jo je bilo gnalo skoraj v smrt. Glas pevke k bil kakor odmev njene duše, in prizori, ki so se odigravali pred njo na odru so se zdeli Emi vzeti iz njenega življenja. Še nikoli ni bila tako ljubljena! Zadnji večer, ko sta se ločila v luninem svitu in ko ji jc Jejal: Jutri! jutri! ni tako plakal, kakor je plakal Egdar . . . Gledališče se ie treslo >d odobravanja; ponoviti sta morala »Stretto«. Ljubimca sta govorila o cveticah na svojem grobu, prisegala sta si večno zvestobo, govorila sta o usodi in upanju in ko sta se pozdravila poslednjikrat, je Ema bolestno zavpila. toda njen-glas se je izgubil v orkestrovih akordih. »Čemu jo pravzaprav muči oni pleme-nitnik?« je vprašal Bovary. »Ne,« je odvrnila Ema, »saj je njen ljubimec.« »Toda prisega vendar, da se bo maščeval nad njeno družino, dočim je oni drugi, ki je bi! prej na odru. dejal: »Ljubim Lucijo in menim, da me tudi ona ljubi«. Saj je tudi odšel roko v roki z njenim očetom; saj to je bil njen oče, oni grdi, s petelinovim peresom na klobuku.« Kljub Eminim razlagam je Karel slednjič priznal, da ne razume dejanja, in sicer radi glasbe, ki da samo škoduje besedilu. »Kaj škoduje to?« je dejala Eina, >le '3odi tiho.« »Saj veš,« je nadaljeval in se je sklonil tad njena ramena, »jaz želim, da mi je vse jasno.« »Tiho, tiho!« je dejala nestrpno. Zopet je prišla na oder Lucia, podprta od svojih dam in v laseh oranžov cvet. Bila je bledejša od obleke iz belega atlasa. Ema se je spomnila svojega poročnega dne. Videla je samo sebe, kako je stopala po ozki stezi sredi žitnega polja v cerkev. Zakaj se ni. kakor Lucia, uprla m prosila svobode? Ne, nila je vesela, ker ni opazila prepada, v katerega se je bila pahnila . . . Ah, ko bi se bita v dneh svoje cvetoče lepote, še predno jo je oskrunil zakon in predno ji je nezvestoba posušila solze, udala plemenitemu srcu, kako bi se v njej lahko združile čednost in ljubeznivost, razkošje in dolžnost! Nikoli bi ne bila storila ničesar, kar bi lahko kalilo njeno čistost. Toda taka sreča je bila vendarle laž, porojena iz obupa in iz kopr-nenja. Sedaj je vedela, kako maii"^ srrasn, ki ]in je pretiravala gledališka u-metnost. Ema si je skušala pregnati svoje misli. Hotela ni zreti v igri drugega nego slikovito fantazijo, ki naj bi zabavala poslušalce. Smehljala se je celo iz usmiljenja, ko se Je naenkrat pojavil v ozadju o-dra mož s črnim plaščem. (Dalle.) Stran II. .EDINOST- itev. ŽS. V Trstu, dne 28. januarja 1915. opozarja »Tanin na nevarnosti za vso J strani ljudstva v Švici. Sedež odbora je Evropo, posebno za Italijo. Rumunsko. Lauzanni, a prispevke prejema podružnica Turčijo in Boćarsko, katere nevarnosti švicarske narodne banke v Lauzanni. vsebujejo ekspanzivni načrti Rusije, ki je Učinek vojne na človeško mišljenje, j svojii ii 150 milijoni ljudi v stanu, razSi- j »Pravo Udu piše: Vojak, ki se je vrnil rrti svoje meje tudi še dalje. z ruskega bojišča je imel to-Je zabele- Pra-ka med srbskim vojaštvom in rnotaa- ženo v svoji bcležnici: »In ko sem tako medanskimi begunci. j ležal v zakopu in so mi kroglje frčale o- „ iv , . Ct koli glave ter je kroginkrog nas vse go- SOLUN. 27 (KorJI V okraju Stniinnice | re, *tedaj scm zaCe] verovati v pekel. se )e vršil med srbskimi vojaki m moha- Bi|o mi j laku teSJM> pri srcu in niscin ve. medanskimi begunci krvav boj Srbi so de|< na kaj bi se osk)niL Kakor bi bi| ietel nameravali preprečiti, da bi mohamedaiici po zraklI h] ,Kitcgnil seiH iz žepa podobi- prcstopil« mejo in stopili na bolgarska j ^ sveto polico, ki mi jo je dala mo- „ .... t . jja draga in molil sem moltivico, ki je bila Število vojakšnn naborom jxxJ vržen ili tLskana na zadnji strani podobice. Očenaš sem namreč že zdavnaj pozabil«. — Pa dostavlja »Pravo Lidu«: Koliko jih bo, mohamedancev se ceni na 3000. CemlsUfl portugalskega kabini. LYON. 26. (Kor.) »Lyon Republicainc* poroča: Ves portugalski kabinet je demi-sijoniral. Začasno je prevzel predsedstvo v ministrskem svetu m provizorično vodstvo vseh portfeljev general Pimento Castro. LIZBONA, 27. (Kor.) Predsednik Arria-go je poveril sestavo novega ministrstva generalu Pieirentu Castru.V novem kabinetu bo prevladoval vojaški element. Oficirski upor na Portugalskem. LONDON, 26. (Kor.) »Dsuly Cronicle« poroča iz Badajoza z dne 23. t. m. sledečo brzojavko o Ifzbonskem oficirskem oporu: Oeneralmajor Martino Cavalho se je poda! v noči 19. t. m. z drugimi od polkov hzbonske garnizije odposlanimi višjimi o-ficirji k vojnemu ministru in je zahteval preklic odpusta nekega oficirja. Vojni minister se ni zmenil za protest, ampak je vztrajal pri odpustu oficirja. Naslednjega jutra so hoteli oficirji 25. pešpolka in 3. in 4. kavalerijskega polka k predsedniku republike, da zahtevajo odpust. Toda vlada je ukrenila odredbe. Palača predsednika je bila obdana od infanterije. kavalerije in artiljerije. Tudi nekatere vojašnice so bile obkoljene od čet. 64 oficirjev je bilo aretiranih in prepeljanih na neko vojno ladjo. Vlada zatrjuje, da je gibanje monarhi-stično. toda dejstvo je. da je večina aretiranih oficirjev priznanih republikancev: nekateri izmed njih so se udeležili celr revolucije, ki je dosegla ustanovitev republike. IHie 21. t. m. so se zglasili, da dokažejo svojo simpatijo z ujetimi tovariši, oficii ^iickera rhora s tremi izjemami, daijf skoro vsi oficirji 1. artiljerijskega polka in vsi oficirji lizbonskih trdnjavskih in obrežnih baterij, vštevši poveljujočega generala in polkovnika, prostovoljno kot u-jetniki. LONDON, 27. (Kor.) Reuterjev urad P*:roča iz T.'adrida: Iz brzojavk tizt nilskega *asrpisja jc povzeti, da so derrckrat: nameravali Jržavni preobrat. PrJnb.f-so precejšnje število ,'odčasin i.ov, k; s' se umešavali med množico in klical* revolucionarne klice. Republikansko orož-pištvo je zaplenilo več avtomobilov, v ka terih je bil dinamit in bombe. Novi mini strski predsednik general Castro, ki je odredil potrebno, je vdušil poskus z ma hm naporom. _ Potre:. LJUBLJANA, 27. (Kor.) Tukajšnje potresno opazovališče je zaznamovalo nocoj ponoči zelo močan potres. Razdalja izvora 1 HtO kilometrov. Začetek ob 2. uri 12 minut 6 sekund. Največje premikanje ta! 0.2 mm ob 2. uri 17 minut 12 sekund. Konec ob 2. uri 45 minut. DUNAJ. 27. (Kor.) Sejsmografični apa rati c. kr. centralnega zavoda za meteo rol«>gijo in geodinamiko so zaznamoval1 danes ponoči precej močan potres v daljavi približno 14*H) kilometrov. PričeteK ob 2 h IT 33" ponoči, največje gibanjt zemlje na Dunaju 0.6 mm ob 2 h 16', ko nec ob 2 in tričetrt ponoči. PULA, 27. (Kor.) Aparati c. in kr. hidri ki se v svoji stiski opirajo na vero v boga? Koliko jih bo tako močnih, da bi se v času stiske zanašali le na tla, na katerih stoje in svojo lastno moč? Položaj v Egiptu, j Oiornale dTtalia < je prejel nastopne vesti: V tem hipu je položaj v Egiptu stacijonaren. Radi cenzure prebivalstvo ne ve, kaj se dogaja. Ali vznemirjeno je in željno pričakuje vsake vesti o Turkih, da nastopi potem kot en človek. Egiptska vlada želi za vsako ceno, da se reši angleškega gospodstva. In kljub cenzuri doznava vendar o gibanju Turkov in o akciji bivšega kediva, ki je istotako priljubljen kakor je obsovražen sedanji sultan, ki so ga postavili Angleži. Sredi marca pride bivši kedive z veliko vojsko rednih čet in s plemeni Arabov in Beduinov na Sueški prekop in za tedaj se pričakuje splošna ustaja dežele vzlic izjavam udanosti odličnjakov novemu sultanu. Oživeli Pariz. Kodanjska »Politiken« prinaša zanimiv opis svojega dopisnika iz Pariza, kjer opisuje sedanje življenje v glavnem mestu Francije po povratku vlade iz Bordeauxa. — Torej zopet v Parizu! Poslanci sprejemajo z zadovoljnim nasmehom časnikarje, ki žele ž njimi razgovora ter se radi zaustavljajo na boule-vardih. Tout va bien! Na boulevardih, v Rue de la Paix in v odličnih oddelkih mesta se zopet odpirajo trgovine. Rolleauxi se dvigajo eden za drugim in staro, navadno pariško življenje se zopet vzbuja. Le tista proverbijalna pariška veselost se no-povrniti. Na ulici se vidi jako malo ob-iokanih mater in v črnino oblečenih družin. Zdi se, da so Parižani občutili, da je prišel čas za rezormiranje morale! Proda-io absinta so prepovedali, pak tudi tega nočejo več, da se v Parizu govori kakor v- »modernem Babilonu«. Iz Bordeauxa se je povrnil delavni Pariz, poln zaupanja v bodočnost. V Theatre Francaise dajejo izključno le strogo klasična dela in dvesto-)etdesetletnico rojstva Racinovega so proslavili z velikimi in resnimi svečanosti-ini. Programe kabaretov cenzura strogo kontrolira. Z eno besedo: po povratku Poincareja vidi človek povsem drug Pariz, nego ga je poprej zapustil. Pušice francoskih letalcev nemški iz-lelek. Zanimivo je, da so pušice francoskih avijatikov, ki jih mečejo na nemške /akope, večinoma napravljene v Nemčiji, vo so jih izdelovali v Nemčiji, so jim na--očniki popolnoma zatajili njih pravi na-nen. Rekli so jim, da so to vretenca za kalske statve. In ta domnevna tkalska . retenca, ki so jih pobrali po nemških trelskili jarkih nosijo na eni strani napis invention francaise« (francoska iznajdba), na drugi pa »fabrikation allemande« nemški izdelek). Ukanjena nemška tvrd-ka je izvedela šele po teh najdbah, v kak iamen je dobila iz Francoske tako veliko iaročilo teh »vretenc«. Brezobzirnost francoske štorklje. Neki lemški vojak je pisal na vojnopoštni do-isnici domov: Tekom daljnega našega rodiranja na Francoskem so nas poslali nekega dne v neki oddaljenejši dvorec v francoskih Vogezih kot predstražo. Kakor nalašč je ravno tisto noč pri naši gospodinji potrkala na okno štorklja. Bila ;e to zelo težava stvar, kajti noben civilist ne sme skozi vrste prednjih straž. močnega potresa. Najmočnejša faza je začela ob 2 uri 16 minut 35 sekund ob pravem premikanju tal v Puli 0.28 mm Izpad aparatov je znašal tretjino tega kot ob zadnjem katastrofalnem potresu v srednji Italiji. Potres je bil v razdalji kakih S00—1000 kilomtrov, najbrže v Siciliji. Kalabriji ali na Balkanu. DUNAJ, 27. (Kor.) Potresno opazova-fišče v Sarajevem je zaznamovalo potres, ki je pričel ob 2. uri 11 minut 32 sekund po noči. Največje premikanje tal ob 2. uri 13 minut 30 sekund. Izvor potresa v razdalji približno 700 kilometrov. Potres je bil najbrže na ali v egejskem morju. Ob izvoru je bil potres najbrže silno močan in je dosegel osmo ali deveto stopinjo sile. t Profesor Josip Bendel. DUNAJ. 27. (Kor.) Bivši deželni in državni poslanec profesor Josip Bendel je danes tukaj umrl. _ Razne politične vesti. Internacionalno nabiranje za Poljsko. Švicarski zavezniški predsednik Motta je sprejel poljsko deputacijD, sestoječo iz pisat*, tja Sienkieuicza. pianista Paderev-skv; vseučiliščnega profesoria Kowal-skw -;a iz I reiburga v Švici, ter državnega pr. d., ka v Varšavi Osuhovskega. Ti so priobčili predsedniku, da bi hoteli začeti z ir.iernacijonalnim nabiranjem za ublaženje bede na Poljskem. Središče nabiranja bi grančnc^i urada so zaznamovali dane4- ^aš poročnik je zato poslal dva vojaka, ob 2 uri l minut 45 sekund začetek zel< j a bi našla kje babico. Možaka pa nista znala niti besedice francoski. A kako se ji-na je stvra vendar posrečila in sta bila gotova še tekom noči, nam je bilo vsem uganka. Vendar pa je šlo vse posreči in to tudi za našo gospodinjo, dasiravno jej e bilo gotovo nekoliko neprijetno, da je '•avno v takem času imela v svoji hiši pet-leset sovražnih vojakov. Toda kaj moremo vendar mi za to, če je bila francoska štorklja tako brezobirna____ Domače vesti. t Lud »vik Sonc. - Iz K o r t pri Piranu -mo prijeli: Danes ob 4 jutraj je umrl tu naš priljub-jeni žu ni upravitelj, veleč. g. Lud o vi k sonc. Pokojnik, doma iz Tomaja je služboval pri na* knkih pet let. Bil je blaga du£a; bil je sicer vedno slabotnega zdravja, ali vendar ve-el ob družabnih prilikah, ko je bil se svojimi sobrati in ožjimi nanci. Vsa župnija žaluje za njim kot dobrim pastirjem. In pokojnik je bil res dober, nad vse dober, usmiljen, radodaren do vseh po Kristovem nauku, da levica ne znaj, kar oaja desnica. V vsem bil je plemenita duša — tudi kot zvest sin svojega naroda. Vse naše prireditve je osebno obiskoval in se jih udeleževal. Brezplačno je hodil za pouk krščanskega nauka na CM šolo v Portorose od časa, kar ista obstoja. Stara njegova bolezen se je pospešila z aretacijami prošlega julija in avgusta, ki so zadele nekatere naj-bol e prijatelje njegove. Veliko je bilo nje-bilo v Poljski. V vseh drugih državah bi govo veselje zopet videti znance. Pokojnik se osnovali odbori. Motta je izjavil, da je bil rojen dn^ 7. januvarja l875vTcmaju predloži stvar zavezniškemu svetu ter da | na Krasu, v magništvo je bil posvečen leta morejo biti gotovi najtoplejih simpatij od 1&99- Dragi, blagi, dobri Ludovik 1 Počivaj v miru, če ne ravno v domači kraški zemlji tomajski, vendar pa v slovenski, za katero si se boril in jo branil, da ostane taka kakor je njeno prebivalstvo. Ave! prijatelj predragi in sladek počitek na naših sosednjih istrskih tleh! Zbirka 50.000 kamenčkov. Dosedaj že izkazanih 24.236. Dalje nabrali: MaSa Grom 1200, Pretner Egon 100, Vovk Ivan 100, Vovk Viktor 100, tobakarna Železnik 300. Skupaj torej 25036 = 50072 K. Razun iega daroval Battista Ljudevit 2 K v isti namen. Odsek osrednje ljudshe knjižnice. Temn treba odpomoči. Prejeli smo: Kakor že vsakikrat, tako je tudi sedaj afisa-cijski urad oskrbel nalepitev lepakov za nove vojaške nabore. Pri tem, vse meščanstvo zadevajočega poziva, se je postopalo enostransko. V sredini mesta je treba z lučjo opoldne iskati slovenskih lepakov, ko so laški povsod in tudi po več skupaj. Tudi nemSkih je malo, a jih je — slovenskih pa po glavnih ulicah sploh ni najti. Prosimo cblastva, ki imajo moč za to, da se ta za-deva še enkrat uredi tako, da Slovenci n bodo zapostavljani. Iste dolžnosti — enake pravice ! ČrnovojniSklm vpoklicancem v priporočilo I Kakor doznavamo z vojaške strani, je treba, da se črnovojniški zavezanci, ki so bili potrjeni pri zadnjtm pregledu in so vpoklicani na 1. ali 15. dne meseca februarja t. 1., pri dotlčnem dopolnilnem povelj-ništvu, ki ga imajo zabeleženega v svoji pozivnici, ptedstavijo omenjena dneva zadnji Čas do 12 opoldne. Večina v Trsu in okolici bivajočih vpoklicancev se mora zglasiti na Općina h. Priporočamo torej vsem, ki so vpoklicani, da se točno drže zgoraj na znače nega časa, ker bi jih sicer, kakor doznavamo s poučene strani, iz vzrokov vojaške discipline pri-delili posebnim formacijam, oziroma bi po najkrajši izve Ž b i morali odriniti za svojimi polki. Zato naj nfliče ne odlaša in ston svojo dolžnost prej ko mogoče, vsekakor pa Še pred poldnevom omenjenih dveh dni, da ne bo imel pozneje zato nevšečnosti ! Ureditev prostosti poštnine za vojaške osebe. Prostost poštnine za pi emske postne pošiljke na vojaške in morebiti prideljene civilne osebe, oziroma od njih, za časa vojne se omeji s 1. februarjem t. I. izključno na pisemskopo*tni promet z vojskujočo armado. Pisem skopoštne pošiljke na vojaške osebe in morebiti prideljene civilne osebe izven obsežja vojskujoče armade se morajo torej primerno frankovati. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Austro-« me ikaie" so bili sprejeti črnovojniki Mihael Verbič, Konrad Slebenhofer, Karel Faj-diga, Maksimilijan Baučon, Fran Simonetii, Valentin Zalatto, Josip Mčst, Teodor Tepič, Gjuro Maksimo vič, Mat ko Satič, Mijo Pe-kije, Anton Krivešič, Ivan Valentini, Anton Kocjančič Adolf Kozel, Ivan Bevc in Karel Kčhren, Ivan Antonac od 20. lovskega bataljona, Josip P*\| ca in Josip Ermingotti od 97. peš polha, Bernard Pontin od 27. peš-polka, Ivan Deponte od 7. pešpolka, Albert Kuljat od 20. lovskega bataljona, Kle-ment Tofful od 8. topnicarskega polka. Joa-l.i n Portier od 8. topnicarskega polka Anton Castro od 37. pešpolka, Martin Baea-telj od 97. pešpolka, Ljudevit Draga r od 7. p špolka, Ivan Kosič od 87. peŠpo ka, An drej Marnič od 97. pe*po!ka, dr. Bertold Wei s od 12. domobranskega pešpolka, Anton Brezigar od 27. d mobra i. pešp< Ika, Antt n Fumis od 5. domobranskega pešpo ka, F an Hofmann od 18. polka, Bogomir W Iker od 7. pešpolk*, Štefan Kojer od 3 >. honvedskega pešpolka, Šand r Breslo-vacki od 6. honvedskega pešpolka, Oktavij Zamatio od 8. topnicarskega polka, Jakob Facchinetti od 97. pešpolka, Anton Gabri-jelčič od 8. Iovs od {97. pešp< Ika, Anton Teresin od 7. pešpolka in Ivan Cumin tudi od 7. pešpolka. V mestno bolnišnico sta bila spreiet* Ivan Čok od 5. topnicarskega polka in Karel Eiter od 4 domobranske a pešpolka ; odpuščena sta pa bila iz mestne bo nišnice črnovojnika Fran Pertot in Peter B vanovič. V pomožno bolnišnico diuštva „Eintracht* so bili sprejeti 26. t. m.: Prišli iz Austro-Amerikane: Dapas Josip, O-or, od 5 domobranskega pešpolka, Muha Ivan, Cirknica, od 27. domobranskega pešpolka Kralj Josip, Vel. Tergonica, od 31. lovskega bata-|,«»na, Šču a Ivan, Tomaževica, od 20. lovskega bataljona, Pahor Franc, Opatjeselo, od 27. domobranskega pešpolka Gerzinič Ivan, Buzet, od 5. domobranskega pešpolka, Varga Andrej, Kilola, od 30. honvedskega ptšpolka. Teofanovie Štefan, Go^pcdinice, od 6. domobranskega pešpolka, Krkač Giuro, 5 ubica, od 53. pešpolka, Dojnovič I ija, Stolac, od 4. bos.-h* rce^. pešpolka, Kaczi Istvan, Unterpez, od 66. pešpolka, Kizs Istvan, Medge, od 48. pešpolka, Zuberti Marijan, Piran, od 27. pešpolka, Calligaris Alojz, Ronchi, od 7. pešpolka, Skabar Ste fan, Barkovlje, od 5. domobranskega pešpolka, Volk Jakob, Ostrožnobrdo, od 97. pešp Ika, Canaletti Gvido, Trst, od 4. domobranskega 4. pešpolka, Memon Ivan, Kozina, 27. pešpolka, Milllch Matija. Osor, od 5. domobranskega ppšpolka, Ciač Ivan, Milje, od 97. pešpolka, Cerkvenik Marcel, Trst, od 7. pešpolka. Tatinska drznost Bilo le včeraj dopoldne okoli devetih, ko so v pekarno Alojzije Viezzijeve v ulici della Barriera vec-chia št. 4 prišli Štirje še ne 20 letni mladiči. Eden njih si Je dal postreči z neko slaščico, a med tem ko je Viezzijeva imela opraviti žnjim, je eden onih treh po bli-skovo odprl predal, v katerem hrani Viez- zijeva denar, ter je segel z roko vanj in pograbil, kar je mogel doseči, nakar so jo vsi trije popihali iz pekarne. Hotel jim je sicer slediti tudi oni, ki je bil pojedel slaščico, a temu je preprečila beg Viezzijeva, ki je brž pozvala redarja, ki je aretiral sladkosnedneža in ga odvede! na policijski komisarijat v ulici dei Bachi. Aretirani je 18 letni brezposelni Gvidon Mš?-san, ki stanuje v ulici Concordia št. 6. Priznal je, da so bili oni triie žnjim. a je tr-. dil, da ni vedei. da njegovi tovariši- na meravajo krasti. Rekel je tudi, da ne pozna svojih tovarišev po imenih. No, med tem je prišla na policijski komisarijat tudi Alojzija Viezzijeva, ki je povedala, da ji je pobegli tat vzel iz predala le 3 krone, ker ni več dosegel. — Seveda so Missa-na pridržali v zaporu, ker je jasno, da je on kupil i?i plačal ono slaščico Ic zato, da so njegovi tovariši videli, kam da Viezzijeva stavi denar. Nespreten mesar je 20-letni Kvirin Ve-kjet, ki stanuje v Skednju št. 804. Snoči ob šestih je rezal meso, a pri tem si je precej hudo porezal sredinec, prstanec in mezinec leve roke. Moral je na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik izpral rane in mu obvezal ranjene prste. Samomorilni poskus. Snoči, okoli petih, je 24 letna Marija Bidoli na svojem stanovanju v III. nadstropju hiše štev. 6 v ulici sv. Boštjana, s samomorilnim namenom izpila nekoliko karbolne kisline. Ko so njeni domači prišli na sled njenemu početju, so nemudoma iz Hillebrandove slaščičarne, ki se nahaja tam blizu, telefonirali na zdravniško postajo, odkoder je takoj odšel zdravnik k Bidolijevi, in jej izpral želodec ter jo tako spravil iz nevarnosti. Na prošnjo rodbine je pustil zdravnik BidoIIijevo doma. Umrli so: Prijavljeni dne 27. t. m. na mestnem fizikatu: Cunja Terezija, 20 mesecev, Sv. Marija Magdalena zgornja Št. 545; Antini Armand, 19 mesecev, ulica Concordia št. 21; Sturm Emil, mesec dni. Skedenj št. 507; Lacatena Karel, 64 let. ul. V. Alfieri št. 12; Kidrič Josip, mesec dni, Kjadin št. 745; Smerdu Anton, 69 let, ul. D. Alighieri št. 10; Pasko Margarita, 74 let, ul. Donadoni št. 2; Minen Ana. 85 1., Vrdela št. 259; Costantini Božo, 62 let, Rocol št. 213; Belfiore Baltazar, 87 let, ulica del Volto št. 4; Demestri Jordan, polčetrti mesec, ul. Giulia št. 61; Pajer O-tiliia, poletrti mesec, ul. Rapicio št. 5;Mo-linari Marija, 55 let, ul. D. Rossetti št. 26: RiosaAmelija, leto dni, ul. Riborgo št. 33; Gropajc Anton 60 let, Vrdela št. 287. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 26. t. m.: Depase Marija, 55 let, Sušelj Ana, 35 let. ČEŠKO - BUDJEViŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzornf. češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delie Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatri, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ■n «M MAU OCsmi I :s □□ □□ se računajo po 4 stot. bes*do Mastno ti-kaco btsc-de »e raiu najo enkrat rti. — Naj manj : pristojbina y.r^a * stot'Ink. : □□ □D □□ Stedllnc družinske peti ^ K 7 50, medena obešala, za zaveso K 3'50, prodajo CES CA, Trst, ul. Casenna Ste v. 14. 29 lllfftllCP 45 *et ve^ePos' ptnik f- ▼eCjo trgo-UuUVCl vino in denarnimi sredstvi želi znanja j v svrha poroke z izobraženo gospico uli pro-to adovo cd 26—35 Ut staro in z nekoliko deu;ujeu>. Ponudbe če mo oče s sliko pod „Prijatelj 620" na In*era»ni oddelek Edinosti. 59 Meblounna soba zračna, se odda takoj v najen gospodu alt gospici v ulici Commerciale Stv 11, III. nadat. 4UO0 Meblirana soba Alfi r. 17, vrata 5, prvo n se odda takoj gospodični ali priletni ženi. — Ulica ad-*tropje. 4016 Odda se solnčna soba z dvema posteljama v uli< i Belvedere 12, \ rata lf». 4'15 (film pra na so odda takoj v ulici Tiziano Ve-JUIJU cellio St. 1, n r ad. 104 Dfl7lifa0 meblinuio ali prazne sobe, za eno ali ItUfclllllC dve osebi, kakor tudi meblirano ali prazno stanovanje se oddajo takoj v na cm v sredini mesta. Ugodne cene. — Ulica Commerciale 9 prUičje. 100 DfltfVOjltffN za pi"arno Pr> mali družini rUAUuIlliU iftče službo od 9 in p 1 zjutraj do '2 popoldne. Prijazne ponudbe pod „Štcfamja" o a Ins. odd. Edinosti. 104 Tridesetleten c. kr. državni p.«d< radnik žpH spoznati se z goBpodič o lepe postave, »8—24 let staro, v svilio ženitve L« rfcšue ponudbe, samo s sliko, katera, ako ne ugaja ee bo ta oj tajno vrnila, pod .Z estoba" do 4. februarja n-» nser«tni fd uji A g v OJ1M ! = Ferdinand Goni hl i B Trst, olica Moiid a leoiu (R«ci=)251 m priporoča cenj. občinstvu svojo m I trgovino Iestuin:: In I I koionilninesa: t?iosn | S kakor tudi ŽGANjARSu Blago vedno sveže. - Postrežba na ££ dem. — - Cene zmerne in solidne ODBOR GOSPA ZA NAŠE VOJAKE NA BOJNEM POLJU. Odboru Je doSel od gospoda Alberta Co-sulich, via Molin piccolo Štv. 2, dar v znesku od 10 K. Doslej je došlo 57190 K 30 vin. Skupno 57200 K 30 vin. UHEJ PLOMBIRANJE' ZOŽSatf. IZDIRANJE ZO SOV : BREZ BO^ti^lg : Dr. J. ČEHMte fJ. ZOBO ZDRAV- mi ULICA CASERMA, 13 If. nfid, (ft KONC. segil* VSHNI«