And rej F leischmann, 
kranj s ki floris t 
Tone Wraber 
Pred leti je v Plan. Vestniku prof. Tominec 
predstavil vrsto botanikov, k i so delovali na 
Slovenskem. Njegove poučne in zanimivo pi­ sane sestavke naj izpopolnim še s kratkim 
prikazom življenja in dela Andreja Fleisch­
manna, zlasti še zato, da popravim majhno 
netočnost, ki se je vrinila v sicer nadvse 
vestno sestavljeno »vodniško« knjigo prof. 
Lovšina. Na str. 112 te knjige (Lovšin 1961) 
beremo naslednje: »V letih 1819-1834 je 
spremljal turiste po triglavskih gorah Fleisch­
mann Andrej, menda z Bohinjske Bistrice. 
Vemo, da je hodil z botanikom Hladnikom. 
V matičnih knjigah ni podatkov o njem«. 
Skoraj ni dvoma, da so te n avedbe povzete 
iz »Kronike Triglava« M. M. Debelakove 
(1948), kjer le-ta uporablja približno iste be­
sede. 
No, Andrej Fleischmann ni nobena zago­
netna oseba. Tudi v Plan. Vestniku je že bilo 
govora o njem (T. Wraber 1959). Po Vossu 
(1884), doslej še vedno najobširnejšem viru 
za starejšo botanično zgodovino pri nas, in 
Pintarju (1926), moremo ugotoviti tole: 
Rodil se je A. Fleischmann v Beričevem pri 
Dolu blizu Ljubljane l. 1805. že 14-letnega 
ga je vzel Hladnik v botanični vrt, kjer je 
bil do l. 1850 vrtnar, nato pa do svoje smrti 
l. 1867 njegov predstojnik. S Hladnikom sta 
botanizirala po različnih delih tedanje 
Kranjsk -'?. Prvi, kljub temu v svojem času 
priznan botanik, ni objavil ničesar. Fleisch­
mann pa je l. 1844 izdal pregled kranjske 
flore (Uebersicht der Flora Krain's), kjer 
slede rastlinskim imenom nahajališča posa­
meznih vrst. č:e se ozremo samo na nahaja­
lišča v Julijcih, vidimo, da se kot lok alitete 
vedno znova pojavljajo Velo polje, Tosc, Le­
dine. Mali Triglav, Jezerca, Pri Jezerih. 
Konjščica, Č:rna prst in Savica. Ta bohinjski 
del Julijcev je bil torej mesto botaničnega 
in planinskega udejstvovanja Hladnika in 
Fleischmanna v Julijskih Alpah. V teh kra­
jih je večinoma herbariziral Karl Zois že 
proti koncu 18. stoletja. V delu je polno raz­
nih netočnosti, ki se dajo delno razložiti tudi 
s svojevrstnim Fleischmannovim lokalnim 
patriotizmon ~, 'ko je želel svojo domovino 
proslaviti tudi z rastlinami, ki jih v resnici 
nima. Botaniki so imenovali po njem kobul-
nico Pastinaca fLeiscltmannii, ki raste le v 
ljubljanskem botaničnem vrtu in je verjetno 
nastala po mutaciji iz navadnega rebrinca 
Pastinaca sativa ter grabljišče Knautia 
fLeiscltmannii, endemično vrsto našega istr­
sko-primorsko-notranjsko-gorenjskega pred­
gorskega sveta. V velikem številu jo nahajamo 
npr. na Polhovgrajski Grmadi. Razen »P re­
gleda« je Fleischmann napisal še nekaj 
manjših florističnih prispevkov. Petkovšek 
(1960: 20) pravi, da je pisal tudi slovenske 
članke v »Novicah«. Ne vemo, ali je njegov 
rod bival v Beričevem že dalj časa ali pa se 
je odkod priselil. Vsekakor je znal od doma 
samo slovensko. To nam izpričuje dunajski 
botanik Host, ki je v pismu Hladniku l. 10. 
1824 napisal: »Našega vrtnarja Fleischmanna 
bom prevzel in ga dal učiti vrtnarstva. Se­
znani pa se naj tudi z nemščino« (Rechfeld 
1849: 81). 
Fleischmann je veljal za preprostega in zelo 
skromnega človeka. Zlasti je bil priljubljen 
pri mladini. ki je poslušala njegova preda­
vanja iz botanike. Ta predavanja so bila 
tedaj neobvezen predmet na gimnaziji. 
Tako vidimo, da Andrej Fleischmann v bo­
hinjskih gorah ni bil vodnik. Nj<.'ga in Hlad­
nika so gotovo vodili bohinjski domačini, ki 
so že nekaj desetletij prej pokazali pot na 
Triglav Hacquetu, Staniču, Sieberju in dru­
gim. 
LITERATURA 
Debelakova-Deržaj M. M. 1948. Kronika Triglava. 
Plan. Vestnik 48 : 104-112. 
F leischmann A. 1844. Uebersicht der Flora Kra!ns. 
Annat. d. k. k. Landwir tschaft-Gesellschaft in 
Krain 6: 105-246. L j ubljana. • 
Lovšin E. 1961. Gorski vodniki v Julijskih Alpah. 
Ljubljana. 
Petkovšek v. 1960. Začetki botanične vede pri Slo­
vencih. Zbornik ob 150-letnici Botaničnega vrta v 
Ljubljani. Ljubljana. 
Pintar I . 1926. Fleischmann, Andrej. Slov. biogr. 
leks. 2: 181. Ljubljana. 
Rechfeld Ph. J. 1849. Franz de Paula Hladnik. Sein 
Leben und Wirken, nach den vorhandenen Papie­
ren dargestellt von Philipp Jacob Rechfeld. Mitt. 
hist. Ver. Krain 1849/3: 69-86. 
Voss w. 1884. Versuch e iner Geschichte der Bota ­ nik in Krain (1754 b!s 1883). Jahresber. d. Staats­
Oberrealschule Laibach 1883/84: 1-59. 
Wraber T. 1959. Trnovski gozd v cvetju. Plan. 
Vestnik 59. 
V vsako planinsko kočo planinsko branje: 
Planinski Vestnik, knjige Planinske založbe 
in planinske knjige, ki jih je izdala Mla­
dinska knjiga. 
Vsako planinsko društvo naj u stanovi svojo 
p laninsko knjižnico! 
283