fo*tniea ркаваое » jotortnl.
Leto LXTI
▼ Ljubljani, t četrtek 26. aprila t734
Ster. a Cena 1 "50 Din
Nn ročni ne mcflcčno 29 Din. ca inoaem-stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, и inoseinatvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi eib/lll
Telefoni uishHtrai

poeticljka hi in«« po prazniku
ček račun: Ljubljana St. M).b5li m 10.344 za tiNterale; Sarajevo Siv. 75b3 Zagreb Mv.3V.011, ^гаца-Оипај 24.74'
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 299»
Slovanska ideja
V zadnjih desetletjih ee je bolj kakor kdaj prej pokazalo, da je za srečo in blagostanje človeštva potrebno sodelovanje vseh članov velike mednarodne družine. V velikem okviru mednarodne človeške družine pa vprav Slovane in slovanske države veže toliko skupnih interesov, da imajo še posebne razloge za tesnejše stike in za brn te ko vzajemnost.
Pred nekoliko desetletji so se slovanski narodi toliko bolj zanimali in vnemali za slovansko vzajemnost, kolikor bolj so čutili, da jim je za uresničenje njihovih teženj potrebna pomoč drugih Slovanov. Ko pa »o se z ustanovitvijo novih slovanskih držav ^мз-katere teh teženj vsaj deloma uresničile, se je v mnogih ohladila vnema za slovansko vzajemnost. Za mnoge je pač mikavneje, hrepeneti po oddaljenih ciljih, kakor pa gledati dejansko življenjsko uresničenje takih teženj. Človeške tvorbe imajo namTeč svoje slabosti in pomanjkljivosti in ne dosegajo idealov.
Vendar ideja slovanske vzajemnosti ni tako sanjarska, da bi se mogla po delnem uresničenju že razbliniti v dolgočasno meglo. Ne bilo bi pametno, če bi zaradi senc, ki jih ima vsaka človeška resničnost, že zametali lepo idejo samo.
Ideja slovanske vzajemnosti ima svoje trajne vrednote. Še vedno je vredno in potrebno, da jo gojimo, gojimo vprav zato, ker je z delnim uresničenjem slovanskih teženj postala bolj realna in nič manj potrebna. Slovanom je nujno potrebna neka vzajemnost, da bodo mogli svoje novejše pridobitve ohraniti, izpopolniti in jim dati trajno sposobnost za življenje in rast.
Nove slovanske države res vpoštevajo veliko važnost slovanske vzajemnosti in rade z državnimi sredstvi pospešujejo gojitev slovanske vzajemnosti, slovanskih kulturnih in gospodarskih stikov.
Kakor je češki narod v preteklih desetletjih z največjim ognjem gojil slovan. idejo, tako se sedanja Češkoslovaška republika trudi, da bi imela prvenstvo v pospeševanju kulturnih in gospodarskih medslovanskih stikov. Z bogatimi sredstvi je v Pragi organizirala in z državno podporo vzdržu jev »Slovanski ustav« (zavod) kot glavno ognjišče za pospeševanje slovanskih stikov. Do zadnjih let je velikodušno podpirala razne slovanske prireditve na čeških tleh; celo čisto katoliškim in cerkvenim prireditvam te vrste ni odrekala podpore, ker je pravilno ocenjevala njih važnost za ugled in korist Češkoslovaške republike. Poljaki so bili pred desetletji zaradi žalostnih zgodovinskih spominov in prepirov malo dovzetni za ideje slovanske vzajemnosti. Ko pa so po mnogih žrtvah obnovili svojo državno samostojnost, so po tre^ znem presojanju dejanskega položaja začeli bolj ceniti slovanske stike in slovansko vzajemnost. Število poljskih prijateljev slovanske vzajemnosti razveseljivo narašča. Poljska država rada podpira razna društva in lige za kulturno in gospodarsko slovansko vzajemnost. Med Jugoslovani je bila ideja slovanske vzajemnosti že v prejšnjem stoletju posebno močna in živahna. Zato je v Jugoslaviji še vedno mnogo zvestih učencev velikih jugoslovanskih borcev za slovansko vzajemnost.
Slovanska vzajemnost torej ni zastarela Ideja iz dobe slovanske romantike, marveč še vedno živi in vprav v sedanji dobi dobiva konkretnejše oblike in stvarnejšo podlago. Slovanska vzajemnost se zopet oživlja in prenavlja. Prenovljena ideja slovanske vzajemnosti ne zajema življenja iz sanjave slovanske romantike, marveč iz neizprosne realnosti slovanskih držav in narodov, ne iz pogansko pojmovane narodne ekskluzivnostl, marveč iz vsečloveške vzajemnosti in iz prenovljene krščanske občestvenostL
Po tolikih prevratih in težavnih krizah človeštvo vedno bolj u videva, kako pogubno vpliva zanemarjanje krščanskih tradicij in odpad od krščanskih načel v življenju in teoriji. Ne da se več tajiti, da je velik del socialne bede in gospodarske krize posledica odpada od krščanskih načel. Zato se zopet zbuja neko domotožje po krščanskem družabnem redu in izvajanju krščanskih načel na socialnem in gospodarskem polju. Poleg gospodarske in socialne krize pa vprav narodnostno vprašanje povzroča največ pretresov in skrbi. Zato ni druge rešitve, kakor vpoštevanje krščanskih idej v urejevanju mednarodnih odnosov. To velja še posebej za Slovane.
Med Slovani je vprav versko in obredno vprašanje povzročilo mnogo razdorov, prepadov in nesporazumljenj. A usodna zmota bi bila, ako bi zaradi tega hoteli novo slovansko vzajemnost graditi brez ozira na krščanske ideje, na varljivih načelih brezver-stva in vodenega verskega indiferentizma. Ne varajmo se in ne pozabimo, da ima pra: vilno in globlje pojmovanje krščanskih idej neprecenjivo združevalno in življenjsko moč. Pravilno je, da novo slovansko vzajemnost gradimo na podlagi realnih kulturnih, go: spodarskih in političnih stikov. A vse to bi bilo enostransko in premalo skladno s slovanskim duhom, ako bi prezrli zdruzu.ioce sile krščanskih idej in duha prenovljene krščanske občeetvenosti. Zato je pravilno in nujno potrebno, da gojimo slovansko vzajemnost tudi od te strani in v tej smer: Slovenija je bila že priča take slovanske manifestacije v luči krščanskih idej, ko je leta
Francoski zunanji minister Barthou v Varšavi
Prijateljstvo, ki ni minu

Pripravlja se senzacionalen vstop Rusije v ablivno evropsko politiko
Varšava, 23. aprila.
Dolgo pričakovani dogodek: francoski zb-nanji minister je prišel po 15 letih obstoja neodvisne Poljske v njeno prestolico. Ko smo ga čakali na kolodvoru in ko smo ga včeraj popoldne spremljali od kolodvora na francosko veleposlaništvo, se nismo mogli ubraniti vtisu, da bi bil rad ves ta ogromni poljski narod za-vriskal veselja in dal tako duška stoletnemu prijateljstvu, ki je držalo v najtemnejših dneh zgodovine in premagalo najbolj trag:čna razdobja, toda veselje je nekoliko zadrževala neka uradna rezerviranost, ki so ji je v strogi disciplini podvrglo tudi ljudstvo. Imeli smo občutek, kot da prihaja mož po svojo lepo ženo, ki se je vsled malih domačih prepirčkov z j f57.il a in zbežala nazaj iui svoj stari dom. M <rš rt j malo čuti, da jc užaljena, ja V> pa lotem, ko se bo malo ponižal pred njo, tem rajši imela... Barthou sam je moral imeti ta občutek, saj je danes, ko nas je sprejemal, v svojem dolgem razgovoru z nami in s prekanjenim nasmehom okrog usten rekel: Morda sem res že star ože-njen mož, toda otrok pa nisem, to lahko povem.
Inozemski tisk je pisaril o strašnih razočaranjih, ki jih v rodila Varšava, tudi domači tisk je pisal r?diije tedne silno pon-sno in samozavestno, češ, da bo treba tega 'n onogn. do se vzpostavi ravnotežje v odnošajih s Francijo, a kdor pozna zgodovino, kdor posebno pozna politične nujnosti našega razdobja, je vedel, da u ne bo zgodilo ničesar senzacionalnega, ampak da bo izbruhnilo zopet na dan dolgo nmetno zatajevano prijateljstvo do stare in v veselju ter v žalosti zveste Francije in da bo Barthou popeljal domov svojo lepo. sedaj zopet vso ljnbečo ženo, ki bo povtrbu še trdno »bežala, da bo sedaj pridna.
Od 1921-1934
Mnogo se je od takrat spremenilo
Pustimo na strani popisovanje čuvstav m poglejmo, kaj je dal varšavski obisk. Odkar sta L 1921 Poljska in Francija sklenili prijateljstvo in podpisali zavezniško pogodbo, se je v Evropi mnogo spremenilo. Francija je šla skat roke raznih vlad, med katerimi serija levičarskih od Herriotove do Daladierove in Bon-courjeve ni bila najbolj srečna. Storile so mnogo grehov. Framasonska usmerjenost jih je odvajala proč od katoliške Poljske, ki so jo zanemarjali in omalovaževali. Sklenili so lokarnski pakt, ne da bi bili pri tem mislili tudi na varnost poljske meje napram Nemčiji. Vodili so razorožitvena pogajanja, koit da bi Poljske nikjer ne bilo. Skušali so z MuSsolinijem in Mae-Dionaldom ustvariti v Evropi neke vrste komi-sarijat velesil, ki naj bi nadzirale male, poredne države, med katerim so mislili tudi Poljsko. Rezali in parali so po Podonavju, kakor da bi Poljska ne segala do Karpatov in tako bolj kot Nemčija ali Italija imela svoje interese v Podonavju.
Lastna pota Poljske
Ti grehi francoskih levičarskih vlad so na Poljskem vzbudili odpor, odpor naroda, ki je po Svoji naravni biti ponosen, ki mu je krvava in junaška prošlosf dala samozavest, kot jo ima le malo narodov v Evrojn. Poleg tega se je Poljska zavedla, da ima 33 miljonov ljudi, zdravih ljudi, ki jih bo v par desetletjih 40. Dobro se spominjam, ko je po tistem nesrečnem sklepanju pakta štirih neki vidni državnik izjavil v tukajšnjem parlamentu, »da Poljska nikakor nima namena služiti kot ščit za obrambo katerihkoli interesov, ampak hoče braniti v prvi vrsti in najpreje le samo sebe«. To jc bilo jasno povedano in dobro povedano. Kaj lvodo drugi razpolagali ž njo, dn s tem iščejo le svoje koristi. Za Iruge le toliko, kolikor store drugi zn nas! To je sijajno geslo ponosnih narodov v mednarodni politiki. Od 1921 pa do 1934 se je Pol jska razvila v velesilo in če tega pred 13 leti ni mogla poudariti, je letos dobila sredstva, da to podčrta. Poljska ni »del politike kakšne velesile«, ampak je samostojna enota, s katero se marajo velesile pogovarjati kot z enakopravno.
Samostojnost je Poljska pokazala, to je res,
1930 v Ljubljani zboroval kongres slovanske katoliške akademske mladine in inteligence. To delo se je nadaljevalo na podobnih kongresih v Bratislavi in Zagrebu. Da bi ta ideja slovanske vzajemnosti imela svoje stalno ognjišče, zato se je v Ljubljani osnoval »Slovanski klub«, ki je sodeloval pri omenjenih manifestacijah slovanske ideje in ki te dni zopet stopa pred širše občinstvo. Vsi vemo in čutimo, da razmere niso ngodne za razmah teh teženj. A prav zato je tom bolj koristno in potrebno, da nam ogenj na tem ognjišču slovanske ln krščanske ideje ne ugasne.
Dr. G.
na učinkovit, čeravno na nemalo zamotan uo-čin. šla je svoja pota v odnošajih do Rusije in je hotela to prijateljstvo pridržati uekako sama zase Saj je še znano, kako se je lani, ko so v Londonu podpisovali nenapadalne pakte med Rusijo in Malo zvezo, ponosno izločila iz tega kroga in svoj podpis na pogodbi med Rusijo in Malo zvezo odklonila, kakor je odklonila vsako razširjenje svojega lastnega sporazuma na svojo zaveznico Francijo, šla je svoja pota v vprašanju Nemčije. Nikdo ni pričakoval tako hitrega sporazuma s Hitlerjem in to ravno v času, t ko je Alfred Rosenberg razvijal svoje načrte o germanskem pohodu proti Ukrajini. Svoja pota je šla tudi v Podonavju. Kljubovalno se je nagibala proti Italiji, ki jo je nekoliko preje užalila, trmoglavo je iskala stikov z Madjari, pri tem pa se skrbno ogibala vsakih stikov, razun čisto kulturnih, z Malo zvezo, da ne govorimo o Češkoslovaški, s katero se je odkrito skregala. Hodila je svoja pota tudi v vprašanju razložit ve in dala s tem povoda Nemcem, da »o napovedovali, da je »že zapustila blok držav,
ki se zavzemajo zn obstoječi red« (Fraiikfurter Zeitung) in da je pristala na neomejeno svobodo oboroževanja Nemčije.
Kaj je našel Barthou v Varšavi
Ko jc torej francoski zunanji minister Biu-tbou izstopil na varšavskem kolodvoru, je nesel užaljeno zaveznico, ki je v tej »voji, še enkrat ponovimo, deloma upravičeni užaljenoeti napravila nekaj korakov, Iti niso bili vseskoari dobro premišljeni in so zagnali velike valare po vsej Evropi. Našel je zaveznico, ki je zvezo sicer še držala, toda čestokrat vlekla v druflo smer, kot njena francoska zaveznica. Našel j* prijateljico, ki Franciji zadnja leta nikjer, a prav nikjer ni več sledila. Kot rečeno, to ni očitek, kajti kdo nnj bi bil sledil Dalndierom ia Boncourjem, ki so z zavezanimi očmi in dvignjenimi rokami drveli v temno noč u van tur f Našel je dejstva, ki zn obojestranske interese niso bila ugodna.
Glavna nesoglasja odstranjena
jCu! pametei nož. vajen državnih poslov in zraščen s francoskimi tradicijami, je Barthou pravilno razbral iz obstoječih neprijetnih dejstev, da je Poljska hodila svoja pota v prvi vr 'i tudi zaradi tega, (4a ki francosko vlado prisilila do pravega razumevanja njenih interesov. Torej frankofilska politika v pravem pomenu besede, s pridržkom, da avanturistični skoki Boncourjev tej črti ne odgovarjajo, ln kot spreten diplomat ter pravično čuteči politik tega ni samo opazil, ampak takoj dal razumeti, da hoče krivice popraviti. Kua njegovih prvih besed je bila: Poljska je velesila ter je kot takšna vstopila v Evropo, kjer zahteva zase enakopravnost z ostalimi velesilami v vseh vprašanjih, ki Evrope tičejo. Led je bil prebit Drugo se je razvozljalo samo od sebe.
„Politični kruh držav, ki so našle
svobodo v krvi svetovne
vojne'
Sicer pa ni treba misliti, da je Barthou prišel kot kaK.šen berač, ne, prišel je kot zastopnik Francije in kot govornik one politične zamisli, ki je tudi za Poljsko edino odrešilna, namreč, dn so obstoječe meddržavne meje nedotakljive in da je treba z vseini sredstvi zavarovati zaklad mirovnih pogodb, ki so tudi Poljski prinesle svobodo in s katerimi bo padla tudi poljska država, če bi zmagale združene sile, ki proti mirovnim pogodbam rujejo. To je velika politična nujnost, ki veže Francijo in Poljsko mimo vseh prepirčkov in vprašanj političnega prestiža, to je političen kruh, brez katerega ni živ-
ljenja nobenemu lusudn, ki je izšel oevotiojm iz krvi svc'ovne vojne. Vse drugo so v primeri s to nujnostjo le otročarije.
Ruska karta
Poljska naj bo samo nevtralna
7 razgovorih s poljskimi državniki se mi zdi, da Barthou ni toliko poudarjal potrebe okrepljene vojaške zveze — češ, tudi Francija bi za silo mogla izhajati brc/, svojih zaveznic — marveč je silil samo na to, da se Poljska izjavi za nevtralnost v primeru konflikta /. Nemčijo. Samo, da je Poljska nevtralna, mi je izjavila francoska politična osebnost, pa je dobro, ker potem bomo črez njo zgradili zopet našo staro zvezo z Rusijo, ki je bila opora vsega predvojnega političnega reda. Več ne rabimo. Duhovita poteza, vredna imena francoske diplomacije, kajti Poljska, kri ji stoje na čelu tudi pametni in odločni možje, jo dala več. lie samo nevtralnost, ampak tudi obnovo in okrepitev stare zveze Kaj bi poljska nevtralnost, če bi začelo goreti v Nemčiji? Barthou, ki ima rad »du ljudje rečejo: da in mislijo: da, ali če rečejo: ne, tudi mislijo ne«, se je z zadovoljnostjo poslovil od Poljske. Krivice so poravnane, zadoščenja so danil, sedaj pa skupno na težavno delo za obrambo svojih hi.š proti fronti razni-šcvalcev. Varšavski sestnnek je bil potreben, je uspel in F.vropa bo imela od njega samo koristi.
Dal Bog. da bi imel tndi dobrih posledic za sodelovanje med Poljsko in slovanskimi drža vami Male zvisic.
V Parizu so nekoliko razočarani
Pariz, 25. aprila, b. Kljnb precej optimističnim vestem iz Varšave in lojalnemu poljskemu uradnemu komunikeju, ki poudarja, da ostanejo temelji poljsko-francoske zveze nespremenjeni, se vendar opaža v tukajšnjih političnih krogih neko razočaranje. Predvsem se neugodno tolmači dejstvo, da je zunanji minister Beck še ob času, ko se je francoski zunanji minister Barthou nahajal v Varšavi, sprejel nemškega poslanika von Moltkea in ga informiral o poteku in rezultatu svojih razgovorov s francoskim zunanjim ministrom. Še bolj neugodno s? je sprejela vest, da je varšavska vlada odločno odklonila vsako posredovalno akcijo med Prago in Varšavo. Ta odklonitev varšavske vlade se je izvršila na način, ki ga irancoski vladni krogi niso pričakovali. Trdi se, da maršal Pilsudski sploh ni reagiral na Barthoujeve poskuse v tej smeri, ampak je enkrat cclo nevoljno zamahnil z roko v navzočnosti poljskega zunanjega ministra Becka in francoskega poslanika v Varšavi la Rochea. Iz poročil, ki so prispela semkaj, se lahko sklepa, da je rezultat Barthoujevega potovanja v Varšavo negativen in se prihaja do sledečih sklepov:
L Poljska in Nemčija sta kljub obstoječim mirovnim pogodbam, po katerih se na Baltiku ne morejo izvršiti nobene sprem?mbe, izmenjali misli o bodočnosti glede rešitve memelskega vprašanja. Tn gre skoraj gotovo za enostransko spremembo memelskega statuta.
2. Francoskemu zunanjemu ministru Barthouu se ni posrečilo, dasiravno se je na vso moč trudil, da pridobi Poljsko za vstop sovjetske Unije v Zvezo narodov in v Svet Zveze narodov. Maršal Pilsudski je ostal na stališču, da ni mogoče pomišljati na vstop sovjetske Rusije v Zvezo narodov vse dotlej, dokler ne vstopita v njo še Nemčija in Japonska, ker bi samo z vstopom sovjetske Rusije v Zvezo narodov ta institucija ne bila več Zveza narodov, ampak protinemška ustanova. Vse kaže, da sc v tem oziru mnenje maršala Pilsudskega sklada
s stališčem šefa italijanske vlade Mttssofinija in predsednika britanske vlade MacDonalda.
3.	Kar tiče razorožitvenih pogajanj, se je Bar-rtiou prepričal, da se Poljska vedno bolj približuje stališču Italije in se strinja samo s francoskim predlogom glede kontrolirane oborožitve, ki bi morala biti popolna. Kar tiče nemške enakopravnosti, pa Poljska nikakor nc deli francoskega stališča. Vse kaže, da jc v nemško-poljskem nenapadnlnem paktu varšavska vlada načelno priznala nemško enakopravnost in zaradi tega ni mogoče misliti, da bi Poljska v Ženevi zastopala drugačno stališče.
4.	Da se zavaruje poljsko-francoska zveza, bo treba, da sc ta zveza čimbolj vojaško izpopolni in da se stalno vzdržujejo zveze med francosko in poljsko vojsko z medsebojnimi obiski vodilnih vojaških osebnosti.
Edini ngodni pojav je poljska pripravljenost, da na temelju predhodnega sporazuma sodeluje z državami Male zveze za rešitev srednjeevropskih gospo-| darskih problemov, pri čemer pa polaga veliko važ-j nost ita eni strani na zgraditev prijateljstva do Romunije, na drugi strani pa na sodelovanje katoliških i narodov v srednji Evropi. Končno se poluradno j ugotavlja, da poljsko-francoska pogajanja že zaradi kratkega časa ne morejo biti končana, posebno pa nc gospodarska pogajanja, ki so šla v smeri, da se dovoli Poljski posojilo, kakor so to že sporočili nekateri listi.
Barthou na poti v Prago
Pariz, 23. aprila. AA. Iz Krakova poro-čaj o. da bo francoski zunanji minister Lou is Itarthou, ki je v Krakov prispel snoči oh 23.50, drevi nadaljeval pot v Prago.
Dunajska vremenska napoved: polagoma izboljšanje, kasneje se bo temperatura zvišala.
Mikar ne poxab/
тштш^
) •• ■ r T v .<v•	»A.u •
zppf rzobW k№
Ш

J®L0V15TOC«, Aw aprfla 1ЛИ.
Po nesreči v Kaknju
Nesrečo je povzročil metan - Mrtvih je 127
Kakaaf, 35. aprfla m. Seda) u lahko z gotovostjo trdi, da je v rudniku pri zadnji rudarski katastrofi izgubilo življenje 127 rudarjev. Doslej so jih prinesli iz rova 120, 7 pa jih še iščejo. Kakor emo ie včeraj poročali, je malo verjetno, da bi resševalna skupina našta teh 7 rudarjev, ker so bili v neposredni bližini eksplozije, кет jih j« dobesedno razneslo. Kakanj polagoma dobiva svoje staro obličje rudarskega revirja, vendar pa se še vedno zbirajo v gručah posamezne družine. Го so d neme onih rudarjev, ki jih še iščejo po rovu. Drugače je delo v rudniku že začelo in eicer v novem rovu, kjer se dnevno izkoplje 25 vagonov, v normalnem času pa se je izkopalo 35 vagonov. Reševalci še vedno delajo v starem rovu in odkopavajo premog in zemljo, da najdeio izginulih 7 tovarišev. Kakor emo že poročali, so reševalna dcln zelo težka in počasi napredujejo, ker še vedno nagajajo strupeni plini, ki se širijo po rovu in pa voda, ki je vsled pokvarjenih črpalk od mogoče spraviti iz rova.
Glavna pozornoet j« sedaj obrnjen na viroke kakanjske katastrofe. Že prvi dan se je ugotovilo, da so eksplozijo povzročile velike količine plina metana, ki so Izbruhnile iz premogovnih plasti. Zato komisija predvsem proučuje vprašanje, če M se ta katastroia dala preprečiti. Po dosedanjih rezultatih pa se vidi, da katastrofe ni bilo mogoče predvideti, kaj šele preprečiti. Znano je, da s« v velikih globinah po premogovnih skladih nahajajo strupeni plini, ki ob hudem pritisku povzročijo •tlno eksplozijo. Preiskovalna aotnisija dela naprej in je snoči do 11 zasliševala ing. Hrnjička. ki bi mog*l o tej katastrofi dati najtočnejša puj<saila, ker j« vsak dan nadziral rove. Komisija je tega inženjerja moči že tretjie zaslišala. Poleg tega pa preiskovalna komisija z nekoliko rudarskih strokovnjakov preiskuje rove. Ta komisija pa še ni
mogla priti do kraja eksplozije, ker *e ni odstranjena v*a zemlja v rovu. !'udi rudarja Ivana Štoka, ki se je na čudovit način rešil, je hotela komisija večkrat zaslišati. Zdravniki v bolnišnici se na vse načine trudijo, da bi mu povrnili zdravje, ker je Stok še vedno omamljen od strupenih plinov in ne more dati nobenih pojasnil. Siromak je zaradi strašne eksplozije najbrže izgubil spomin.
Število mrtvih rudarjev je sedaj ugotovljeno in znaša 127, medtem ko znaša število prizadetih (otroci, žene bi starši), kl so jih
ponesrečeni rudarji vzdrževali, 700. Najhujše je prizadetih 10 družin, ki so izgubile po več članov. Po veri je našlo smrt pri eksploziji 74 katolikov, 38 muslimanov in 15 pravoslav-, nih. Rdeči križ še naprej deli hrano nesreč-, nim družinam, oblasti pa razdeljujejo podporo, ki prihajajo z vseh strani.
Vladna pomoč
Bedno stanje preostalih rodbin ponesrečenih rudarjev je delno ublaženo s tem, da bo večina poleg dobljenih podpor prejemala tudi dosmrtno pokojnino iz bratovske sklad-nice. ki bo v mnogih primerih še večja od povprečnega zaslužka dosedanjih skrbnikov. Ker pa so bratovske sklatlnice že dosedaj obremenjene z raznimi izdatki, bo država po potrebi prispevala toliko, da omogoči take letne dohodko, da bodo blagajno mogle Izpla-' čati potrebne pokojnine. Ministrski svet je v tem ozirn že pokrenil potrebne korake. Vrhu tega je kraljevska vlada po kraljevski banski upravi v Sarajevu podelila kot prvo pomoč rodbinam ponesrečenih delavcev znesek 300.000 Din.
V spomin kralju Petru f. Osvoboditelju
Bel^rafsfte pesfi
BeJprad, 25. aprila, m. Z redom Jugoslovanske krone 4. »topnje je odlikovaji Josip Kožuh, vpokojeni profesor v Celju. — v oddelku za gradnjo železniških prog je postavljen v 6. pol. skupino Hinko Vilfan in sicer pri glavnem ravnateljstvu drž. žoleznic,
Belgrad, 25. aprila, m. Danes so izrazili m-najujemu ministru Jevtiča sožalje vsled rudniške nesreče še oslali diplomatski zastopniki.
Belgrad. 25. aprila, m. Za binkoStne praznike pridejo semkaj bolgarski književniki, ki vrnejo obisk jugoslovanskim članom Pen-kln-bn. ki so obiskali Bolgarijo.
Belgrad. 25. aprila, m. Danes popoldne je začel zasedati v ministrstvu za trgovino in industrijo posvetovalni odbor za poslovanje denarnih zavodov. Iz Slovenije prisostvujeta dr. Mirko Božič, ravnatelj banovinske hranilnice, in dr. Milko Brezigar.
Belgrad, 25. aprila, m. Skupščinski odbor za proučevanje zakonskega osnutka o odpravi fidei-komisa je danes končal svoje delo in sprejel tudi oba rezervirana člena v prvotni obliki, kot jo je predložil skupščini pravosodni minister Maksiinovič. V rezerviranih členih je tudi določba, da gredo vse prenosne takse v državni fiskus, ne da bi se ta denar lahko porabil za kake druge, recimo kulturne svrhe.
Belgrad, 25. aprila, m. Kakor smo že poročali,
priredijo 8. maja trboveljski slavčki ob pol 9 zvečer v dvorani Kolarčeve ljudske univerze koncert z izbranim programom. Cisti dobiček, ki je bil prvotno namenjen za siromašne trboveljske otroke, se bo nakazal po sporočilu g. Suligoja, sirotam rudarjev, ki so našli smrt pri rudniški katastrofi v Kaknju pod geslom: »Trboveljska rudarska deca — kakanjskim rudarskim sirotam«.
Zagrebške novice
Slavonski Brod, 25. aprila, c. Nedaleč od : Levanskega mesta pri Djakovu so nedavno j odkrili zelo bogato ležišče kaolina. Baje je to ležišče eno najbogatejših ležišč v Evropi.
Zagreb, 25. aprilla. c. V soboto 28. t m. ob 11 dopoldne bo odprt 2t. mednarodni zagrebški velesejem. Otvoritvi bosta prisostvovala trgovinski minister Juraj Dometrovič ln minister za gozdove in rudnike dr. Ul-manski.
Kaj zopei plete Italija
Rim, 25. aprila. AA. Agencija Štefani т^ roča: Predsednik vlade Mussolini je sprejel j predsednika bolgarske vlade Mušanova. Raz- i govor je bil precej dolg.
Riin, 25. aprila. A A. Agencija Štefani po- ( , roča: Predsednik bolgarske vlade Mušanov , ! je včeraj prispel v Budimpešto. 1 Budimpešta, 25. aprila, c Bolgarski ministrski predsednik Mušanov prispe jutri zjutraj v Budinv j pešto. Na južnem kolodvoru ga bedo sprejeU vsi člani vlade. Madjarska revizionistična liga je pozvala svoje člane, da se udeleže sprejema bolgarskega državnika.
Špansha vlada odstopi
Madrid, 25. aprila, b. Danes pričakujejo odstopa španske vlade. Predsednik Zamora je sprejel zakon o amnestiji le pod pogojem, da s« temu zakonu dodajo še nekatere dopolnilne določbe. Opozicija je napadla vee zakonski osnutek, češ, da gre z njim preveč na roko monarhističnim krogom, ki so bili obsojeni radi puča 1. Ш2. Desničarski krogi 1 pa trdijo, da je postai zakon iluzorcn. Predsednik vlade je izjavil, da nc bo pričakoval intervencije niti z ene, niti z druge strani, ampak bo podal demisijo svojega kabineta.
Vatikan odklonil nemške predioge
Rim, 25. aprila, b. Nemški delegat Hutt-man je prinesel v Vatikan obširen predlog za sporazum glede mladinskih društev. Vatikan je predlog, odločno odklonil. Zaradi tega se je Buttinau takoj vrnil v Berlin, da dobi nove inštrukcije. Vatikanski krogi smatrajo, da je položaj zelo resen, vendar pa še ne brezupen.
Velika stavka
Bomhay, 25. aprila, o. Tukaj jc izbruhnila stavka v predilnicah, ki se zmeraj bolj širi. Včeraj je stavkalo 20.000 delavcev, danes pa je to število narastlo že na 50000. Včeraj je že prišlo do krvavih spopadov s policijo in silni neredi se še m nože. V bojih je bilo inuogo ranjenih in mrtvih. Vlada namerava proglasiti obsedno stanje.
Danes je odbor za postavitev spomenika blagopokoj. kralju Petru L Velikemu Osvoboditelj« rad al »aJei proglas:
Jugoslovanskemu narodu l
Zgodovina jugoslovanskega naroda od dob, ko se je uslavil v sedanjih krajih naše prostrane domovine, pu do danes, je polna velikih dogodkov, eilnih poletov in izrednih preizkušenj ter usodnih preobratov.
2e 12 stoletij naše narodne zgodovine je poteklo v plemenski raztepenoeli in razcepi je« nosti naših naroduih sil. Več kot 12 stoletij je bilo izpolnjenih s trpljenjem in nadčloveškimi napori za ohranitev narodnosti ln vere, da se pridobi ki ohrani, vrne ali poveča politična neodvisnost. V teh tisočdvesto letih se ni niti enemu izmed naših velikih vladarjev, niti v najsvetlejših trenutkih naše zgodovinske preteklosti posrečilo osvoboditi in zediniti ne samo vsega našega jugoslovanskega naroda, temveč niti ne enega eainega plemena. Nenaklonjenost u*o-de je šla celo tako daleč, da nam ni dala narod nega zedinjenja niti v suženjstvu, ker niti takrat nismo robovall enemu samemu tlačitelju, temveč različnim gospodarjem. To nas je pripeljalo v tragični položaj da чоч> че celo med seboj uničevali.
Edini izmed naših vladarjev, ki se mu je posrečilo po dolgi, trpljenja polni in tragični, (oda svetli zgodovini izpolniti tisto, kar je bil seoi ln ideal največjih ■ • 'iašcga naroda 7 pro.šlosti, je bil kralj Peter, Veliki Osvoboditelj, izvoljenec Velikega Pravičnika. tJularo . ao z izrednimi svojstvi uma. sroa in volje. On je uresničil tisttk, kar je inspiriralo naše največje pesnike, kar je nuvdihovalo naše uacijonalne voditelje in mučen tke in kar je stoletja in stoletja trpljenja ohranjalo duha in vero našega naroda. L njegovim prihodom na prestol po dolgih, junaško preetanih izkušnjah in pregnanstvu iz domovine se je odprla nova in najsvetlejša stran v zgodovini Srbije Ln omogočila njen kasnejši triumf in osvobodilno vlogo.
Že pri njegovem potovanja skozi Dunaj L 1903. ga je srbsko-hrvutsko-alovenska akademska mladina navdušeno pozdravila, ne samo kot novega vladarja bratske države, temveč kot prvega jugoslovanskega kralja, kot svojega bodočega državnega poglavarje. V vseh jugoslovanskih krajih so prihod kralja Petra v Belgrad občutili instinktivno kot prihod nacijonal-nega mesije: vera v ur .Mrl no vstajenje je nenadoma oživela in se silno okrepila.
Pod modro in plereerito vlado kralja Petra se je v kratkem času preporodila Srbija, da je postala sposobna za veliko nacionalno poslanstvo, za herojske napore, ki so po svojem triumhi še celo sodobnim udeležencem bolj zdeli epopeja kakor resničnost. S svojo jekleno voljo v uspešno ustvaritev svojega zgodovinskega poslanstva, z nezlomljivo voljo in vztrajanjem v tej misli ter požrtvovalnostjo, ki ga je vodila v jarke, da se je boril kot navaden vojak, je vlil svoji vojski nečloveških moči in v strahoviti zimi se mu je posrečilo, da je kakor Mo-zes, samo ne v obljubljeno deželo, popeljal čez albanske gore in skale na stotisoče živih okostnjakov, oblečenih v cape in živečih edino Se v veri v Njega, ld jih je vodil, in v brezpogojno umago stvari, za katero se je boril. In ko je bil prisiljen, da se e svojitni razmesarjenimi in izčrpanimi polki spusti v boj na tujih tleh. se tedaj ni boril samo za obnovo Srbije, temveč za osvoboditev in zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev in za ustvaritev naše velike jugoslovanske države
Z izpolnitvijo svoje velike nacionalne misije ob modrem in junaškem sodelovanju in podpori svojega velikega sina, tedanjega regenta in vrhovnega poveljnika, Nj. Vel. kralja Aleksandra U in г uresničitvijo stoletnega narodnega ena, v neverjetno kratkem času in z brezprimeruo skromnimi sredstvi, z nepozabnim herojstvom in požrtvovalnostjo ler ljubeznijo do svojega naroda, v neverjetno težkih okoliščinah, z brezprimerno vztrajnostjo iu neomajnostjo - t vsem tem je kralj Peter še za živega stopil v legendo, ki ga je obdala e svetlo avreolo.
Naš veliki kralj osvoboditelj tn zedinitelj el
je s svojim delom sam postavil večen spomenik, trajnejši od brona in od vsega tistega, kar bi mogle zgraditi človeške roke: spomenik v dušah in srcih naših, vse dokler bo živel le še en Jugoslovan, spomenik v naši veliki državi in v oni slavni epopeji, s katero se bodo stotisoči navduševab.
Toda današnje naše pokoljenje želi, da ostane trajno pred očmi vsem rodovom zgled, kako se ustvarja nesmrtno delo, in hoče z vidnim znakom pokazati vso veličino narodove ljubezni in hvaležnosti do velikega tvorca naše države. Zato smatra za svojo največjo dolžnost, da postavi spomenik velikemu kralju v njegovi prestolnici. Ta želja je dobila vidnega izrazu v enodušnem sklepu, izraženem v narodnem, predstavništvu, da se to čim prej stori.
Ta spomenik naj bo tako po evoji zamisli, kakor po evoji veličini vreden največjega vladarja naše dosedanje preteklosti in najpomembnejše dobe naše zgodovine.
Ta spomenik naj bo dokaz ne le tistih, ki eo s svojmi življenji plačali in s svojimi kostmi zgradili našo današnjo državno neodvisnost in veličino, temveč naj bo tudi dokaz globoke hvaležnosti tistih, ki ga bodo postavili in njihove odločne volje, da bodo z enako požrtvovalnostjo branili in varovali neodvisnost in veličino naše države.
Da se uresniči ta narodna želja, se ie sestavil »Odbor za zgraditev spomenika kralju Petru. Velikemu Osvoboditelju v Belgradu«.
Obračajoč se s tem proglasom na ves narod, odbor veruje, da ga bodo vsi jugoslovanski državljani navdušeno sprejeli in da bodo vsi, če tudi z najskromnejšimi prispevki, omogočili, da bo mogel odbor to svojo sveto nalogo čim primernejše izvršiti. Tudi najmanjše žrtve, ki jih bodo doprinesli sinovi Jugoslavije, bodo prispevale k gradnji spomenika kralju Petru in nas bodo razbremenile dolga, ki ga vsi enako čutimo nasproti spominu na Velikega Osvoboditelja.
krstni predsedniki: Varnava, arhiepiekop peeki, mitropolrt belgrajsko-karlovački in patrijarh srbski, dr. Ante Bauer, nadškof zagrebški m mi-tropolit hrvatski, Ibrahim Maglajič, reis ul elema, dr. Tsak Alkalaj, veliki rabin, Peter Bojović, vojvoda, dr. Ljubomir TomaSić, predsednik senata, dr. Kosta Kumanudi, predsednik narodne skupščine, dr. Miroslav Ploj, podpredsednik senata; predsednik: dr. Ninko Pcrič, bivši minister; podpredsednika: Miroslav Kulmer, posestnik v Zagrebu, Rudolf Majster, divizijeki general v p. in častni^ pobočnik Nj. Vel. kralja; tajnik: Mihajlo M. Živančevič, odvetnik in narodni poslanec; blagajnik: Шја B. Mihajiović, trgovec in narodni poslanec; slede podpisi članov odbora iz ndjdgled-nejšib državljanov iz vse države.	. .uorr
Opomba: V« prispevki za spomenik kralju Petru Velikemu Osvoboditeliu v Belgradu naj se pošljejo po Poštni hranilnici v Belgradu na naslov:
Odbor za postavitev spomenika kralju Petni Velikemu Osvoboditelju v Belgradu, čekovni račun M. 56.837, ali pa s pošto na naslov odboro-vega blagajnika: Ilija P. Mihajlovič, blagajnik od bora, BelgTad, narodna skupščina.
Dve smrtni nesreči v Kokri m na Jezerskem
Strašna družinska žatoigra v Šiški
Oče v navalu duševne zmedenost* umoril svo;e tri otroke
Ljubljana. 25. aprila, ▼sa Spodnja 8i5ka stoji pod vtisom pretresljive družinske žaloigre, ki se je danes v zgodnjih ve-iarnih urah odigrala v Goriški ulici. Družinski oče je v navalu duševne zmedenosti segel po nožu in umoril vse tri svoje otroke. V poznih večernih urah smo mogli o strahotnem dogodku izvedeti sledeče: V prijazni vili v Goriški ulici 11 ob gorenjski progi v Spodnji Šiški je živela družina Mirka LOskeja, poštnega uradnika pri ljubljanski pošti. Z ženo Jožico je imel tri otroke: Darinko, Leo in Mirka. V prvih letih zakona ni ničesar kalilo življenja male družinice. V zadtijh par letih pa je mož močno trpel zaradi živčnih bolezni in je bil zadnji čas na bolniškem dopustu. Vendar ni nihče pričakoval. da bi se moglo kdaj zgoditi to, kar se je zgodilo nocoj.
Danee popoldne je žena Jožica, ki je tudi v službi na pošti, odšla v službo in puclila doma moža. njegovo sestro Kristino in vse tri otroke. Ob pol šestih pa je morala Kristina po opravkih ven. Zaklenila jc stanovanje in odnesla ključ neki stranki v hiši. Kaj se je od tega trenutka dalje zgodilo za zaprtimi vrati stanovanja, najbrž, nihče ne bo nikdar točno vedel. Okrog sedmih se je sestra vrnila domov. Vzela je ključ pri stranki, kjer gu je pustila, in se skupno z mačeho Mirka 1Лвкеја napotila v stanovanje. Odprli sta kuhinjo, kjer sc jima je nudil strašen prizor. Na tleh je ležala v mlaki krvi z globoko zevajoče rano na vralu petletna Lea. Groza ju je tako presunila, da si nista upali naprej v solm, ker sta saslutili, da jn čaka v sobi še strnšnejši prizor. Na njune krike so prihiteli drugi prebivale! hiše, od katerih je enen takoj telefoniral na policijo. Kmalu je prišlu nn lice mesta policijska komisija з policijskim zdravnikom dr. Avramovičem, nadzornikom policijskih agentov g. Močnikom, dnktiloekopom in več policijskimi agenti. Ob času nsSngti poročila izvid ko uiieiie še ni konča*.
Medtem, ko sta se obe ženski še mudili v kuhinji, sla že vedeli,.kdo je izvršil grozno dejanje. Vedeli sta tudi, da sc morilce nahaja v sosednji sobi. Nista si pa upali vanjo. Medtem se je nesrečni oče, ki je bil še vedno v navalu duševne zmedenosti, v sobi vpričo trupel svojih dveh otrok mirno oblekel v žensko obleko, si nataknil plašč svoje sestre in njen klobuk ter se pri zadnjem vhodu izmuznil ven. Pri lem gn je videlo več ljudi, ki pa si niso mislili pri tem nič posebnega. Odšel jo naravnost v mesto pred pošto, kjer je počakal svojo ženo. Kakor bi bc nič ne zgodilo, jo je mirno spremil do iloina. Prišla sta v stanovanje tik za policijsko komisijo. Nekdo «1 sosedov je pokazal policijskim agentom na moža, češ: ta je. Agenti so ga takoj prijeli. Pri tem je še vprašal ženo, čemu ga neki hočejo prijeti. Žena ga je v prvem trenotku potolažila, potem pil ji je ob pogledu na številne ljudi, kl en se zbrali na prizorišču, hlisnila v glavi strašna misel. Zakričala je. nakar so takoj priskočili sosedje in jo odvedli. Njenega moža pa so takoj odpeljali na policijo.
Knko se j« izvršila grozna žaJoigra, zaenkrat šc ne moremo vedoti. Vsi trije otroci, 7 letnn Darinka. 51cina Lea ln 2 letni Mirko, so mrtvi. Vsi imnjo grozne rnne nn vratu. Čudno ie, da ni nihče v hiši slišni kakegn kričanja. Vsa žnloigra se je oil igrala v popolni tišini. Nesrečni morilec vo jc za svoje dejanje poslužH starega vojaškega noža, ki so ga našli okrvavljenem na tleli.
Pred hišo, kjer че je odigral strašni dogodek. je zbrana ob času našega poročila precejšnja množico ljudi, ki čnlca nn izid po-fleljskcgn Izvlrln. In z grozo komentira pretresljivo tragedij«
Kranj, 26. aprila.
Pri padcu nn skalo se nbil.
Te dni se je mudil doma na dopustu na Spodnjem Jezerskem 22 letni posestnikov sin Albert Robnik, po domače Mošukov. Robnikovo posestvo se nahaja nekoliko od Hudinove gostilne in sicer kake četrt ure stran od ceste nekoliko v hribu. Tik pri cesti pa imajo Robilikovi žago, ua kateri stanuje Žagar. Mimo žage teče majhen potok, ki se izliva v .lezernico ter prihaja iz hribov kot hudournik. Robnikov Albert je rad hodil ob prostem času obiskovat lega Žagarja. Tako je prišel z družbo fantov v nedeljo med 8 in 9 z Jezerskega navzdol do te domače žage. Pri mostičku, ki se nahaja blizu žage, eo se fantje ločili. Ostala družba je odšla v hrib na Robnikovo posestvo, dočim je Robnikov sin nameraval oditi v Tupaliče. Pri tem se je razgovarjal e fanti in hotel prekoračiti majhen mosti-Cek, ki je komaj 1 meter vzvišen nad strugo. Ker pa se je bližal mostičku s hrbtom obrnjen proti njemu, je zgrešil brv iu vznak padel v strugo. Padec ne bi pomenil zanj nič hudega ter bi bil samo j nekoliko moker, če ne bi 7, glavo zadel na ostro skalo. Potegnili so ga iz vode in odnesli domov.
Vendar pa je bila rana na glavi smrtna in Je naslednji dan umrl. Danes dopoldne eo ga pokopali
V narasli Kokri otonila.
Fairni patron kokriške cerkve je sv. Jurij, h kateremu prihajajo okoličani od blizu in daleč v Kokro na božjo pot. Med drugimi imajo to navado tudi prebivalci iz vasi Možance. To je vas, ki je I eno uro oddaljenn od glavne ceste sredi Krvavče-vega predgorja. Vaščani iz Možancev imajo na sv. Jurija vsako leto v Kokri naročeno sv. opravilo. Po večerji je večja skupina vaščanov iz Možancev odšla v Kokro na božjo pot. Pol jih je vodila ob reki Kokri, ki jo morajo pri Šenkovem mlinu, nekako 3 km od prave Kokre navzdol, prekoračili. ; Kokra navadno na tem mestu ni globoka, ta dan pa j je bila precej deroča in je tudi narasla. Na brvi je ; Katrica Jerič iz Možancev zgubila ravnotežje in I je padla v vodo. kl jo je zagrnila. Vsaka rešitev je bila izključena, ker ni bilo nikogar blizu. Voda je Jeričevo odnesla e seboj do Preddvora in še naprej do tupališkega ieza. kjer .ie vrgla njeno truplo ns obrežje. Truplo nesrečnega dekleta so prepeljali domov.
Zadnje zunanje politične
.............. i<№m№uiuiwiamiHBiiii nn..............
Poljska bo tudi nadalje vodila svojo politiko
Pariz, 25. aprila, c. Radikalni dnevnik »L'Oeuvre« piše, da je Barthoujev obisk v Varšavi jasno pokazal, da ima Poljska svoj samostojen političen sistem. Poljska smatra, da jc velesila, ki mora prevzeti posredovanje med zapadom in vzhodom. Zato je sklenila pogodbo z Nemčijo, ne more pa šc skleniti iste pogodbe s Sovjetsko Rusijo. Francija upa, da Poljska in njen voditelj Pilsudski nikdar ne bosta izrabila poljsko-ncmške pogodile proti Franciji,
Tudi Irancoska socialistična
banka z zadregi
Pariz, 25. aprila, p. Tukajšnja Baticine de Cooi>crntivoa je zašla v velike težkoče. Zadnja dva dni so namreč navnlili iz neznanih razlogov njeni vlagatelji k blagajnam in dvignili ogromne vsote. Posledica toga je bitle, da je banka ustavila svoja izplačila ter zaprosila vlado za i>onioč. Premoženjsko stalijo banke še ni znano. O banki bo razpravljala tudi prihodnja seja ministrskega sveta, ki bo odločal o nadaljnjem poslovanju banke in e.ventuelnl pomoči vlade sanacijo. Danka je bila denarna eetitrnln francoskih so ia-listiČnlh osrednjih zadrug, kl so slalc blizu 1 Con lederaliou Generale du Travail.
Drobtne vesti
Pariz, 25. aprila. AA. Finančni minister kategorično demantira, tla bi francoska vlada pripravljala razpis novega posoj la.
Dunaj, 25. aprila. AA. Vlada je sklenila prirediti 24. maja t 1. v vsej Avstriji vaje za zaščito prebivalstva pred letalskim napadi.
Dunaj, 25. aprila. AA. Korbiro poroča, da je i avstrijska vlada dovolila nadvojvodi Evgenu naselitev v Avstriji. Nadvojvoda se bo nastanil ns i posestvu v G-umpoldskirchnu.
Berlin, 25. aprila. ЛЛ. Iz Bagdada poročajo, j da je tamkajšnje sodišče obsodilo na smrt štiri I Arabce, ki so marca t. I. ubili dva Nemca, ko i sta se v športnem čolnu peljala po Tigrisu.
Rim, 25. aprila, p. V Palermu je tamkajšnji prefekt odredil, da se zapre 91 trgovin, katerih lastniki se niso držali naredb vlade, s katerimi je bilo odre,eno znižanje cen cele vrste življeniskih potrebščin.
London, 25. aprila b. Pri naknadnih parlamen-, tarr.ih volitvah v Nord Hammersmithu j« zmagal I laburistični kandidat, ki je dobil 14.000 glasov, medlem ko je kandidat konzervalivcev dobil samo 2af:niih volitvah so dobili konzervatlvci : 18.800 glasov, laburisll pa 11.800.
DVmaj, 25. aprila. V današnji izločitveni tekmi I za svetovno nogometno prvenstvo je premagala Avstrija ^pred 25.000 glodalci Bolgarijo s 6 : 1. Proti /.oncu sgre is prišlo uu incirentov med igralci in je bil en bolgarski igralec izključen, 1 Avstrijec pa |e bil ranjen v nogo. Sedaj prideta za svetovno prvenstvo v svoti skupini le še Madjarska in Avstrija, prva tekma bo 12. maja.
Desetletnica zagrebške „Danice"
Praznik slovenskega katoliškega dijaštva

V nedeljo dne 22. t. m. je zagrebško JAKD »Danica« proslavilo svojo desetletnico. Tiho, skromno, dejal bi skoraj ncopaženo. Toda, cilj, ki si ga je zastavila na proslavi, gostje in potek slavnostnega občnega zbora so žive priče in dokazi njenega dela. »Danica« se je na desetletnico obstoja pripravila, dostojno jo tudi proslavila.
S prvini vlakom zjutraj so prispeli gostje iz Ljubljane, s svojim voditeljem gosp. prof. dr. E r 1 i c h o m. Prisrčen je bil sprejem, saj so prišli ljubljanski akademiki proslavljat društveno 10-letnico zagrebških tovarišev.
Tesna, pretesna je bila cerkvica sv. Roka, kjer »Boga po slovensko molimo«. Odzvali so se povabljenci, prišli so naši katoliški študentje. Ob 9 jim je govoril in maševal prof. dr. Erlich. Tehten in značilen je bil njegov govor za naše delo, za delo katoliškega akademika na univerzi. Med mašo je šla večina »Daničarjev« k sv. obhajilu, ob 11 pa je otvoril tov. predsednik V. Sunčič v »Dečjem domu« na Pejaševičevem trgu
slavnostni občni zbor,
pozdravil vodjo slov. katoliških akademikov, g. dr. L. Erlicha, zastopnika Hrvatskega katoliškega društva iz Zagreba: »Doumgoj«, gosp. Mortigjijo, predsed. JAKD »Zarje« Gorenjaka iz Ljubljune, predsed. ljubljanske »Danice« g. Jenka, zastopnika »Dijaške zveze« tov. Tepeža, zastopnika »Akademske zveze« g. Roegerja in pa ponos naših katoliških deklet JAKD »Savico« oz. njeno predsednico tov. Slaparjevo. Nadalje je pozdravil našega prvega starešino gosp. dr Sedeja, starešine: Težaka, dr. Marietiča in dr. K-lemenca, ki je zastopal prosv. društvo.
Po formalnem čitanju zapisnika občnega zbora iz 1. 1924 je govoril dr. Sede j, prvi starešina. Iz govora dr. Sedeja posnemamo glavne črte zgodovine zagrebške »Danice«:
Ko je bil slovenski živelj odklonjen z avstrijskih univerz, v glavnem z dunajske in graške, se je obrnil v Zagreb. Leta 1919-20 so prišle v Zagreb stare hiše, bradate in veličastne, velika večina Slovencev. Veliko število teh ee je včlanilo pred vojno in takoj po njej v Hrvatsko katol. društvo »Domagoj« in so igrali v njem zelo važno vlogo in zavzemali vodilna mesta. Sedanji starešina dr. Marjetič je temu društvu okoli leta 1920 celo predsedoval, v popolno zadovoljnost vseh.
Slovenski študentje pa so leta 1922 ustanovili lastno društvo.
Utemeljili so svoi izstop iz »Domagoja« in ustanovitev svojega društva v glavnem z ustanovitvijo JAKD »Triglava«, kamor je šlo precej slovenskh kat. šitudentov in se potem usmerili drugam. Slovenci so šli iz »Domagoja« z geslom: »Z Bogom za narod«.
. Glavni ustanovitelj »Danice« je bil agronom H v a 6 t j a Ivan. Dne 14. dec. 1922 se je zbralo v prostorih »Branimira« na Kaptolu številka 3 — 13 fantov, zastopnik ljubljanske »Danice« pa je bil sedanji dr. Čampa, ki je mlademu društvu obljubil iz Ljubljane materijelno in moralno pomoč.
»Padlo je novo seme, da zraste veliko drevo.« Glavna naloga mladega društva je bila skrb za stanovanje in denar — vedno ista, stara pesem.
Vendar pa so bila »Daničina« pravila potrjena od oblasti šele leta 1924, torej obhajamo sedaj 10-letnico obstoja »de iure«.
Ko so oblasti priznale Akad. društvo, je smelo obesiti v univerzietni avli — evojo tablo, to je bil za mlado težko preizkušeno društvo svetel dani
Glavno in najzaslužnejše delo zagrebške »Danice« je т teh treh dejstvih:
1.	»Danica« je prva napravila seznam in statistiko vseh zagrebških Slovencev;
2.	»Danica« je prva prinesla v Zagreb slovensko odereko življenje, 24. II. 1924 je igrala »Razvalino življenja«;
3.	»Danica« je položila temeljni kamen prosvetni organizaciji zagrebških Slovencev.
Kasneje so ustanovili SKAS (Slovensko katoliško akad. starešinstvo), po glavni zaslugi dr. Marjetiča, izšla pa je ta ideja iz »Danice«.
»Danici« moramo biti hvaležni za začetek tega dela, ki je bilo vseskozi pozitivno, poleg tega pa Slovenska akad. društva niso izolacija, pač pa spoj s Hrvati.
»Seme je tukaj, že je vzklilo, nadaljujmo začeto delo, da bo mogočno drevo,« s temi be-
Težave slovenskih katoliških akademikov v Zagrebu
Dopoldanska proslava je bila s tem zaključena, nadaljevala se je ob 3 popoldne v isti dvorani. Najprej je bil na programu govor tov. Herforta, ki ga prinašamo v izvlečku. Skozi zunanjo fino besedo jasno veje duh, ki vlada danes med našimi študenti v Zagrebu.
»Tiho, skoraj neopaženo je šla mimo nas 10-letnica zagrebške »Danice«. Dejal bi, da smo po eni strani slovenski študentje v Zagrebu tako skromni. Vendar pa ve oni, ki stvar pravilno razume, da stoje za kulisami noše desetletnice popolnoma drnge stvari. Ve, da se nam reži v obraz oni fantom sedanjosti — kriza. Morda tudi pri študentih kriza, morda materi-jelna, morda umska? Ne. umska ni! Saj se mladi duh razvija v vseh dobah enako. Nismo na pravi sledi! Kdor pozna razmere v zagrebški »Danici«, mora vedeti, da je smotrno delo, pri katerem mora biti enota za posameznika in posameznik za enoto, nemogoče. Utesnjeni smo. Vsak korak nain je nemogoč, bodisi stanovski, bodisi prosvetni.
Bili so prostori, kjer se je društveno delo in življenje »Danice« kretalo svobodno. To je našlo takoj svež in živ odziv v številnih prosvetnih večerih, predavanjih, dramatskih prireditvah in slično. Zdaj propada prireditev za prireditvijo, zdaj zastaja delo za delom Krivi nismo tega mi, krive so razmere. — Nihče ne inore zaradi tega obsojati »Danice« kot celote ali njenih funkcionarjev. Vsakdo ve — predpostavljam one, ki poznajo naše rn/mere — da nam je dramatsko delo nemogoče. Vsakdo, ki ve, kako strogo nam je odmer jen čas, ve, da so predavanja do mala nemogoča.
Trkali smo na številna vrata, hodili od
enega do drugega, moledovali, prosili — zaman. Naš prevzvišeni nadškof dr. A. B. Jeglič nam ie kot skrben oče, ki bedi, pazi in se boji. kako IkhIo slovenski študentje, kako bo slovenska kri živela in umrla
Tovariši! Prepričan pa sem, da zdaj, ko slavi »Danica« 10-letnieo svojega obstoja in ob enem tudi največjo moralno in materialno krizo, da bodo oni, ki so za to poklicani, spravili našo »Danico« mimo nevarnih ožin in viharjev, da ne bo nasedel naš brod, da bomo spet zaplavali v mirne vode in bo spet sijala nad nami »Zgodnja Danica« naš simbol.«
Živo odobravanje je potrjevalo, da so vsi razumeli pomen tega govoru in pereče vprašanje »Danice«, najbolj pa suni prof. dr. Erlich, ki je dejal, da je naša glavna naloga na.š — skupni dom. To naj bi bila skupna naloga vseh Slovencev, ne samo teh, ki so v Zagrebu. O tem se je razširila živahna debata.
S tako lepimi uspehi in zaključki je bil kronan slavnostni občni zbor »Danice«, opa morda saina ni mislila, da bo baš deseta obletnica njenega obstoja zastavila plug in črtalo za tako važno brazdo našega življenja.
Nismo samo potegnili nove brazde, tovariši iz bele Ljubljane, ki ste bili navzoči, in vsi, ki vam je mar naš katoliški pokret, čujte: padlo je seme, daj Bog, da bo zrastlo mogočno, mogočno drevo.
Z zastopnikom HAKD »Domagoja« smo še odločno zavrnili vse marksistične napade in se strnili v tesno sodelovanje z brati Hrvati.
Ob % 5 je bil slavnostni pop. zbor končan. Spremili smo še tovarišice in tovariše iz Ljubljane, voščili jim »Na svidenje« pri proslavi 40 letnice ljubljanske sDanice« in ostali pri začetem delu, pri katerem nam pomagate vsi, da nam bo še Bog pomagal!
Smrtonosni p lini v premogovnih rudnikih
Trbovlje v črnih zastavah...
Kaj sodijo trboveljski rudarji o hakanjski nesreči
Trbovlje, 25 aprila.
Strašna nesreča v Kaknju je vzbudila globoko sočutje v naših rudarskih revirjih. Skoro o ničemer drugem ne govorijo ko o veliki nezgodi v Bosni. Posebej še zato, ker je zaposleno v Kaknju tudi več Trbovel jčanov, ozir. takih, ki so prej tu delali, drugi pa, ki so sedaj tu, so že bili svoj čas tam doli.
Po teh zasebnih vesteh je kraj sam jako lep, v jamah pa bi se naj zadnja leta uveljavljal takozvani »raubsietem«, to je poseben način grabljenja po najboljših kosih, ne oziraje se na sistematično izkopavanje premogovnih skladov. Da se pri tem načinu produkcije zanemarjajo varnostne, posebej še ventilacijske naprave, je umljivo. Naši rudarji so mnenja, da je taka nesreča možna le pri slabo izpeljanih prezračevalnih napravah. Pri nas pa je baje v tem oziru dobro urejeno. Tudi rudarske svetilke »ziherce« varujejo pred plini, oz. jih naznanjajo. Iz varčevalnih razlogov pa te vrste svetilk vedno bolj opuščajo in nadomeščajo z električnimi. Pri TPD imajo take varovalne svetilke vei pazniki, nekdaj pa so jih imeli
sploh vei rudarji. Te svetilke pri dušečem plinu pojemajo in ugasnejo, pri gorljivem plinu ali kakor tu rečejo »brenluft« ali »metan«, kakor ga imenujejo strokovnjaki, pa te svetilke spremenijo barvo plamena in s tem opozarjajo na nevarnost.
Ta zadnji plin, ki je povzročil tudi nesrečo v Kaknju, strašno zmaliči človeka, da mrli-čev ni mogoče spoznati in s strašno silo se po-luši vse daleč na okrog, za ljudi pa, ki jih doseže, je vedno smrtonosen. V tukajšnjih rudnikih se radi tvorijo dušljivi plini, ki rudarja omamijo in nalahno uspavajo, da sain ne ve kdaj. Pri tem je rudar izgubljen, če ga ili opozorila svetilka ali pa če ga niso našli tovariši, predno je za vedno zaspal.
Vse tukajšnje prebivalstvo je globoko pretreseno od nesreče v Kaknju in so po prvih vesteh o nezgodi izobesili črne zastave po javnih in zasebnih hišah, posebej rudniških domovin.
G. svetnik Gašparič je izrazil sožalje tuk. župljanov po katol. župnem uradu v Kaknju, v nedeljo bo pa ob pol 11 sv. opravilo za žrtve kakanjske nesreče.
Rudarji v Lešah čakajo
Leše pri Prevaljah, 24. aprila.
Vsa leška okolica se je odela v lepo pomladansko cvetje. Kamor stopiš in pogledaš, je cvet pri cvetu.
A vse drugače je pri leškem rudarju. Zanj ic ni prišla pomlad, solnčni žarki ne prodrejo do njegove duše; ptičje petje ga ne gane. Le rudnik Frančiška bo njegova pomlad, jamska svetilka bo namcstovala solnčne žarke ter pisk lokomotive bo zanj ptičje petje. Ako bol? Pred dnevi je bil tukaj strokovnjak, ki je oznanil rudarjem veselo vest, da bo premog v desetih metrih; tako bo potem ves »šoht« globok okoli 100 metrov.
Kaj pa potem, ako premoga ne bo? To se sprašujejo rudarji: Kam bomo pa potem šli?
______ ______ — —0----- — , -	, Samski delavci se bodo že še nekako preživili.
sedami je naš prvi starešina dr. Sedej končal j A težje je to z družinskimi očeti. Če bo dru
evoj govor, ki je navdušil vse in vsakogar.
Na vzpodbudo dr. K 1 e m e n c a so v počastitev pok. dr. _F i s t r a , ki je bil za »Da-
žinski oče šel po svetu, da se bo morda še za silo preživili, kaj pa družina doma? Živeti inora; pa kako živeti, to je drugo vprašanje.
nico« izredno zaslužen, navzoči vstali in mu '; Sedaj se sadi krompir po kmetih, vsak rudar
zaklicali: Slava.
Ko so po govoru dr. Sedeja izrekli ljubljanski tovariš' zahvalne in pozdravne in vzpodbudne besede in ko nam je še duhovni vodja zagrebških Slovencev želel pomoč, na katero se moramo kot krščanski akademiki vedno zanesti, eo bila poslana pozdravna pisma: častnemu članu prevzvišenemu nadškofu dr. A. B. Jegliču in Ljubljanskemu akad. kat. starešinstvu.
ga seje, kolikor največ more. Saj je krompir postal danes glavna jed rudarja. Mnogo je takih, ki že jedo sam krompir, saj kaj drugega si ne morejo kupiti.
Le toliko je sedaj delavstvo potolaženo, kci že popravljajo jez, ki ga ie jesenska povodenj razdrla. Ako bi ne bilo premoga, bi se najbrž tudi ne izplačalo popravljati jez, ker bi se pralnica tudi ne rabila. Ko bo jez narejen,
I. m $osl. protituberkutozni kongres
Za prvi jugoslovanski protituberkulozni kongres, ki se vrši v času od 10 do 13. maja 1934 obenem z zborovanjerft zdravnikov-specialislov za tuberkulozo na Brestovcu, Ljubljani (11., 12. maja) na Topolšici, so bili v začetku aprila razposlani razporedi predavanj kongresa. Obenem so bile razposlane tudi prijavnice za kongres.
Prosimo vse, ki se udeleže kongresa, da nam pošljejo prijavnice najkasneje do konca tega tedna. Kdor ni prejel kongresnega programa in prijavnice, naj to takoj zahteva z dopisnico na kongresno pisarno.
Za udeležence kongresa je zaprošena polovična vožnja, odnosno za državne nameščence četrtinska. Rešitev ministrstva bomo še ta teden javili v časopisju.
Kongresni razjx>red v Ljubljani dne 11. in 12. maja se bo vršil v dveh dvoranah: v dvorani Okrožnega urada in Delavske zbornice. V dvorani Okrožnega urada so predavanja medicinsko-kliničnega dela kongresa in so namenjena zdravnikom. Predavanja socialno-higienskega dela so namenjena naj-
širši javnosti. V petek dof>oldne se vrši predavanje dr. J. Stajiča o: Zakonodaja in borba proti tuberkulozi. Koreferat ima direktor centralnega higi-jenskega zavoda dr. St. Ivanič V petek jx>poldne pa so predavanja: Delavsko zavarovanje v borbi proti jetiki (ravnatelj zdrav. odd. SUZOR-a dr. liahn) in: Pota in cilji borbe proti tuberkulozi (ravn. dr. Bohinjec Joža)
V	petek pojsoldne ob 5 se vrši tudi občni zbor Jugosl, protitub. lige, v kateri so včlanjene vse protitub. lige v državi. Jug protitub. liga predstavlja zvezo vseh lig v državi in reprezentira našo protituberkulozno torbo v Uniji protitub. lig.
V	soboto dne 12. maja so v Delavski zbornici predavanja s temo. Šola in tuberkuloza.
Vabimo Hajširšo javnost, da se udeleži teh predavanj, iz katerih bodo razvidna dosedanja stremljenja pri delu za omejitev tuberkuloze in na-črii za nadaljnje delo.
Vse inlormacije in pojasnila o kongresu daje: Kongresna pisarna, Ljubljana, Miklošičeva c. 20.
se bo začel tudi ribnik polniti, ker drugače bi pač usahnil ter poginile bi tudi ribe.
Šel sem zadnjič iz Prevalj na Leše ter dohitel dve ženski, in ujel sem mimogrede ta-le pogovor:
Prva pravi: »Fantu bi morala kupiti hlače, pa nimam denarja, na up se pa sedaj nikjer ne dobi «
Druga pa pravi: »Jaz pn še enega krompirja danes nimam, ker on pride šele v soboto, če bo kaj prinesel, doma je nas pa dvanajst, s čim jih naj nasitim.«
Obe ženski sta že na prvi pogled razodevali revščino, ki se jima je kazala v obleki in gubah na obrazu.
Že blizu Leš pa mi pride nasproti močno debela ženska s cigareto v ustih, vsa poinazana s šminko in pudrom, od nje pa je puhtel v vročini duh najfinejšega parfuma — — — ★
Vtisi iz Bolgarije
Zbližanje z bolgarskim narodom je za nas in za vso Jugoslavijo tako važno, da se za pospeševanje prijateljskih stikov prirejajo razne kulturne prireditve, se delajo bratski obiski in se snujejo v ta namen pri nas in v Bolgariji IHisebna društva. Ta namen je imel letošnji "kongres jugoslo-van. pisateljev (Pen-klub) v Sofiji. Odličen udeležnik tega kongresa, dr. Fr. Štele, ki ima kot priznan poznavalec slovanskega sveta bistro oko za slovansko vprašanje in slovanske dežele, bo danes ob 8 zvečer predaval o svojih vtisih iz Bolgarije. Predavanje bo v verandni dvorani hotela Union. Predavatelj bo pokazal lepe barvaste skioptične slike iz Bolgarije. Vstop prost. — Po predavanju bo občni zbor »Slovanskega kluba«. Z ozirom nn veliko važnost in zanimivost predavanja pričakujemo obilne udeležbe. Naj bi to predavanje opozorilo na važnost bratskih stikov s sosednjim slovanskim narodom in obenem poživilo zanimanje za namene »Slovanskega kluba«, ki prireja to predavanje.
— Pri nagnenju k maščobi protinu. iladko-eečnoeti izboljšuje naravna »Fmn7..lnsefo\a. Oren-čica delovanje želode« in črevesa in trajno pospeši prebavo.
'V


X0<r
/L- РЉтл


opere gospodinja v 40 letih. Ali to je samo del trpljenja, ki ga ima večina gospodinj vse svoje življenje z žehto. Koliko ur je porabila prej — težko sklonjena nad pralnim čebrom — samo za družinsko perilol
Ogniti se temu delu sicer ni mogoče — olajša se pa zdaj lahko... s Schichtovim Radionom. Zakaj Radion pere sam.
Tako ichko je zdaj to:
A)	zvečer se perilo namoči,
B)	drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut,
Q nato se perilo izpere najpoprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista ... in perilo je opranol
Brez mencanja, brez ote-
Eanja prizanesljivo in hitro akor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom.
Ne muči se!
Vkmi sch.CH^
Nevaren strel na vogtarje
Novo mesto, 24. aprila.
Dne 29. januarja t. 1. so na domu Vrlačiča Jožeta na Žiltovem selu praznovali poroko njegove hčerke Marije. Po starem običaju so prišli fantje iz sosedne vasi k hiši pet in voglarit, zakar jim je on dal jestvin. mesa in vina. Fantje pa z vinom niso bili zadovoljni Vrnili so mu ga, češ da ga nc marajo, ker je prekislo. S tem je bila zamera na obeh straneh.
Naslednji dan so prišli isti fantje voglarit k Vrtačičevemu sosedu Barboriču. Ker je Vrtačič I slutil, da bodo fantje zaradi zamere, ker jim je dal slabo pijačo, navalili na njegovo hišo, se ni odpravil spat marveč se oborožil s puško, se skril v hlev ter sc pripravil na obrambo svoje hiše pred morebitnim nasiljem ponočnjakov. Res so prišli fantje mimo. Da obvaruje svojo domačijo, je Vrtačič ustrelil s puško v zrak. Turk Anton je bil oči-vidno vsled strela razburjen, zato je s kolom navalil nanj. pri čemer pa je seveda Vrtačič sprožil puško in pri tem lako nesrečno ustrelil, da |e zadel Turka v desno prsno stran. Ker je bila puška nabita z narezanimi šibrami, je slrel zlomil Turku več reber in razlrgal velik del desnih pljuč. Smn je nastopila takoj.
Državno tožilstvo je predlagalo, da se kaznuje Vrtačič radi zločinstva zoper življenje iti lelo, vendar ga je sodišče, ki je danes razpravljalo v tej stvari, obsodilo le zaradi prekoračenega silobraua.
Ljubljanske vesti:
Načrti za bodočo Šubičevo cesio
Ljubljana, 25. aprila.
Sedaj, ko so podrli zidovje na Muzejskem trgu, oziroma ga še podirajo ter bodo v kratkem odstranili tudi staro hišo nasproti muzeja, se bo trg znatno razširil. Namera, da se odpre to zemljišče na trg, je že stara, pa sc dosedaj ni mogla uresničiti. Že pred leti so bili izdelani tudi načrti, kako Muzejski trg olepšati in ga okrasiti. Te načrte prično uresničevati že to pomlad. Nekaj drevja, ki raste na novo pridobljenem zemljišču, bodo po načrtu mojstra Plečnika ohranili. Čez ves Muzejski trg pa bodo zasadili dve vrsti dreves, najbrže lip ali platan. Popolnoma pa bodo preurejene tudi cvetlične grede in trate. Po gredah bodo zasadili polno cvetja tako, da bo postal Muzejski trg eden najlepših ljubljanskih parkov. Valvazonev spome-nih ostane zaenkrat tam, kjer je.
V	zvezi z razširitvijo Muzejskega trga pa je zopet sproženo vprašanje bodoče Šubičeve ceste, ki bi se razvila iz sedanje Subičeve ulice. Znan je Plečnikov načrt, da bi se zgradila široka cesta, ki bi imela svoj izhod na Kongresnem trgu ter bi šla po Šubičevi ulici čez železniško progo do Cekino-
Rdeči križ kliče in vabi
Ljubljanski pododbor Rdečega križa je razposlal te dni položnice svojim članom za plačilo članarine za tekoče leto. Trdno upamo in pričakujemo, da se bodo vsi pozvani odzvali klicu Rdečega križa in čimpreje oddali izpolnjene položnice in denar na pošti. Članarina znaša samo 24 Din na leto.
Obračamo se pri tej priliki do plemenitih ljubljanskih meščanov, ki še niso pristopili v krog humanitarnih delavcev z vljudno prošnjo, da se čim številneje vpišejo v naše društvo. Zahtevajte našo položnico št. 11104. Prijavite svoj pristop po dopisnici ali telefonirajte na št. 3218, da Vas obišče naš tajnik g. Malnarič ter Vam izstavi potrdilo o vplačani članarini.
V	eolnčnih pomladanskih dnevih moramo zbirati sredstva, s katerimi bomo pomagali lajšati gorje v mrzlih in meglenih dnevih nesreče. Plačilo članarine Rdečemu križu naj Vam bo zavest, da ste storili nekaj lepega in plemenitega. Velika dela usmiljenja je »izvršil Rdeči križ v preteklem letu. Nič manjše naloge pa ga ne čakajo v tekočem letu. Svoje vzvišeno zvanje bo pa mogel Rdeči križ vršili le tedaj, ako bo imel trdno oporo v vseh slojih prebivalstva našega mesta.
Pridite k nam vsi in pridružite se nam, ki imate srce in sočutje za nesrečo svojega bližnjega. — Dr. Fettich Oton, predsednik.
Naš letošnji
zračni promet
1. maja prične tudi iz Ljubljane redni zračni promet z vsemi večjimi centri v državi, s tem pa tudi dobimo dnevno zvezo z vsemi ostalimi evropskimi centri po najkrajši poti. Kakor smo objavili zadnjič, homo imeli zaenkrat zvezo Ljubljana—Zagreb—Belgrad—Skoplje—Solun, dalje Ljubljana— Sušak. od 1. julija dalje pa tudi dnevno zvezo Ljubljana—Celovec in nazaj. Naknadno nas obvešča »Aeroput Center Ljubljana« še o cenah in olajšavah.
Cene so: Ljubljana—Zagreb 180 Din, Ljubljana—Belgrad 620 Din, Ljubljana— Skoplje 1.020 Din, Ljubljana—Solun 1.270 Din, Ljubljana—Sušak 180 dinarjev, Sušak—Zagreb 250 Din, Ljubljana—Celovec 220 Din.
Pravico na polovično ccno imajo v slučaju, da so mesta prosta, stalno: aktivni častniki in voj. uradniki, dalje celokupno vazJuhoplovno osobje v rezervi, trikrat letno pa državni uradniki, rezervni častniki in akademiki. Odlet in dolet naza\ se smatra za enkratno izrabo pravice po nižani ceni.
Krte v abonementu t. j. najmanj 4 do 10 voženj imajo 10%, 10 do 15 voženj 20% in nad 15 voženj 30f/r. popusta. Karte za celotno ceno, v kolikor vzame potnik karto tudi za povratek, imajo 30% popusta na celotno ceno.
Vsak potnik ima pravico vzeti s seboj 15 kg prtljage brezplačno. Vsak kilogram čez to določeno težo stane 1 % od cene vozne karte.
»Aeroput« vrši tudi prevoz paketov in drugih predmetov, ki jih lastniki žele na brzi način dostaviti svojim odjemalcem. Cena po kilogramu znaša 1% vožne cone za posamezne proge.
V	vozne cene je uračunana tudi vožnia z avtobusom družbe iz mesta na letališče in obratno. Odhod avtobusa dnevno k posameznim linijam je:
za let v Zagreb odhaja izpred »Nebotičnika« avtobue ob 8,30 zjutraj, za let na Sušak ob 13.45 popoldne, za let v Celovec odhaja ob 11.45 dopoldne.
vega gradu, kjer bo stala nekoč univerza. Sedanjo Šubičevo ulico bo sedai še omejeval v dolžini kakšnih 7 metrov zid vrta uršulinekega samostana. Morda bo kdaj dosežen sporazum s samostanom, da odstopi del lega vrta za podaljšanje Šubičeve ulice. Mestna občina bo morala nekoč tudi odkupiti del samostana v Šelenburgovi ulici in ga podreti, tako, da omogoči — nekako pred kazino — dostop Šubičeve ulice do Šelenburgove ulice. Na drugi strani pa se bi Šubičcva ulica nadaljevala čez železniško progo, kjer bo napravljen prelaz, nato pa šla v preki smeri črez tivolski park, kjer bi presekala glavni drevored ter šla nato naravnost do Cekinovega posestva. To bi bila potem nekakšna ljubljanska univerzitetna avenija. Ta cesta bi bila seveda dovoli široka ter ob straneh obsajena z drevjem. Seveda bo poteklo še mnogo vode po Ljubljanici, preden bo ta veliki načrt uresničen, vendar pa ni izključeno, da uresničitev doživi še sedanji mlajši rod Ljubljančanov. Vsekakor so načrti tu in pri nadaljnem razvoju Ljubljane se bo mestna občina ozirala na to bodočo ljubljansko avenijo.
dva do tri milijone, dočiin jo regulacija Emonske ceste stane v najdražjem slučaju (>00.000 Din. Promet te ceste je pa vse kaj drugega, nego Ilirske ulice, ki čaka Šele — zazida ve! Tako je, pa nič drugače!
0 Pododbor Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani izjavlja, da je izstopil iz BOJA na ukaz komisarja Središne uprave z dnem 26. marca 1934 br. 991. Drugih razlogov ni bilo. Pododbor ie ukaz izvršil, pridržal si ie pa pravico prijaviti svoje pomisleke o njegovi opravičenosti na pristojno mesto. Ob sebi je umevno, da s tem ni prepovedano, da je vsak član pododbora individualno član Združenja. borcev Jugoslavije. Odbor.
O Razglašanje reklamnih napisov. Nekatera podjetja se poslužujejo v zadnjem času raznih reklamnih sredstev, ki so v nasprotju s predpisi cestno-policijskega reda. Vsled tega opozarja mestno načelstvo vsa podjetja na tozadevna določila
oestno-policijskega reda. Za izjemno prekoračenje teh predpisov je potrebno posebno dovoljenje ter vložiti prošnje pri mestnem načelstvu.
0 Nova tlakovalna dela Bloiwcisove eeste zahtevajo, da se zapre za vsak vozni promet poleg že objavljenega sektorja oil Gregorčičeve do Erjavčeve ceste tudi nadaljnji sektor od Erjavčeve ceste do Nunske ulice, ki bo od danes naprej za vsak vozni ! promet zaprt. Isto tako so zapre z današnjim dnem vsled tlakovalnih del Poljanske ceste, in sicer od Krekovega do Ambroževega trga, ki ostane do preklica za vozni promet zaprt.
0 Barjanska šota. Vedno bolj se manjša na j našem barju plast nekdaj slavne ljubljanske šote in zato so vedno redkejši vozovi, ki prihajajo ž njo naloženi v mesto. Danes poseduje le še Havptmanca in Črnavas majhen kompleks te »črne« plasti; svoje dni — pred 15 ali 20 leti — pa so se vrstili polni ' vozovi šote v Koslerjevo pivovarno in na ljubljanski trg, kjer so si jo nabavljali zlasti revni sloji za I ceneno kurivo.
© Dva ponesrečenca. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali dva ponesrečenca iz občine Videm-Dobrepolje. Prvi je 25 letni sin posestnice Anton TLsu iz vasi Podtabor. Na levo nogo mu je padel tram ter mu jo zlomil. — Drugi ponesrečenec je 2 letni kajžarjev sin Vencelj Krašovec iz vasi Pri cerkvi. Otrok je padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Otrokovo stanje ie resno.
© Smrtna žrtev nesreče. V torek smo poročali o nesreči 37 letnega Žagarja Franca Kneza iz Magolnika nad Litijo. Knez si je v nedeljo ogledoval puško, ki pa se je sprožila in mu raztrgala levo roko. Zdravniki so se v bol. išnici trudili, da mu rešijo vsaj življenje, če mu ne morejo rešiti roke. Toda Knez je izgubil mnogo krvi, povrh tega pa so mu železni drobci puške najbrže še zastrupili kri. *Včerai zjutraj je Knez v hudih bolečinah umrl.
© Pumparce, modne hlače, najboljše kupite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
plašče,
'teenchoaie, siiperge, plašče
nudi v veliki izberi po najnižjih cenah FR. LUKIČ, LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA
Mariborske vesti:
250.475 potnikov ocarinjenih
V delovni statistiki mariborske carinarnice jc posebno zanimivo poglavje, ki govori o osebnem carinskem prometu, ki se je razvijal v teku enega leta med 1. aprilom 1933 in 31. marcem 1934 preko Maribora. Iz podatkov je razvidno, da igra Maribor v osebnem obmejnem prometu med vsemi našimi obmejnimi carinskimi postojankami najvažnejšo ulogo. Poleg internega osebnega prometa, pri katerem prihajajo v poštev potniki, ki potujejo v našo državo iz inozemstva ali odhajajo od nas v inozemske države, je Maribor važna prehodna točka tudi za tranzitni potniški promet, ki se vrši iz ecvernili držav preko našega ozemlja v Italijo. Carinarnica ima opravka z vsemi potniki. V teku enega leta je izvršila pregled 250.475 potnikov, med temi 124.901, ki so pripotovali in 125.574, ki so odpotovali. Plačali so vsi potniki skupno 156.080
Din carine za uvožene predmete. Sledja postavka je razmeroma nizka, zlasti v primeru s prejšnjimi leti; pada pa radi tega, ker se uvoz blaga več ne izplača. Tudi tihotapstvo nazaduje iz istega vzroka; le še saharin in monopolni predmeti prihajajo za tihotapce v poštev, radi strogega pregleda pa tudi njihovo število pada. Vendar ima carinarnica še precejšnje število »grešnikov« v zaporih jet-nišnice ter plačuje za vsakega takega gosta jetniš-nici dnevno 16 Din vzdrževalnih stroškov. Carinski pregled vrši kolodvorski oddelek carinarnice. Pregled potnikov v osebnih vlakih se vrši na kolodvoru, tranzitnih v brzovlakih pa v vlaku. Carinski prostori na kolodvoru so zelo tesni ter ne zadoščajo. V kratkem pa se bo ta carinski oddelek preselil v poslopje nove kolodvorske carinarnice, kjer dobi lepe in velike prostore na razpolago.
LJUTOMERSKA IN RADGONSKA
VINA
v sodih in steklenicah
ter svoj priljubljeni
SEKT nudi
Vinogradniško veleposestvo in vinske kleti
CLOTAR BOIMER u GOR. RADGONI
Zastopnik: KAREL PAVAI
Ljubljana, Celovška cesta 44, istotam
ZALOZNA KLET iN BUFFET
© Priorat krlžnižkega reda opravi v soboto, 28, t. m., ob 6 zjutraj v Križankah slovesen rekvi-jem z libero za blagopokojnega p. Hugolina S a t t n e r i a Vsi njegovi znanci in prijatelji so uljudno vabljeni v tej zadušnici.
© Emonska cesta in Ilirska ulica. I/. Ilirske ulice nam piše ljubljanski meščan: Dasi je načrt podaljšanja te ulice od Vidovdanske ceste nizdol napravljen, se to podaljšanje ne bo dalo še lako kmalu uresničiti, kakor bi kdo mislil, ker so pogoji za lo vse trši kakor za regulacijo Kmonske ceste. Ker je stavbni svet tu drag — parcele so po 1H0 do 200 Din kvadratni meter —, ulica v doglednem času še ne bo zazidnna, ker ni kupcev za svet. Dokler pn ta ni do Vidovdanske ceste zazidan in potrebni dve hiši nn tej cesti odkupljeni odnosno eks-propriirani, mestnn občina gotovo no bo s podaljšanjem pričela. Ilirska ulica pričenja zdaj s hišo Stev. 15, do Vidovdanske ceste bi se moralo zgraditi torej ob obeh straneh ulice najmanj še 14 hiš. Ali nuj mestna občina zaradi tega podaljšanja vtakne v prazni svet in odkup dvoli hiš recimo, kar
□	IV. pedagoški teden priredi od 30.' aprila do 5. maja Pedagoška cenlrala v Mariboru. Teden je namenjen poglobitvi domače vzgoje. Predavanja se bodo vršila vselej ob 20. uri v veliki kazinski .dvorani. Na sporedu je: v ponedeljek 30. apr.: dr. L. Poljanec: Svoboda in avtoriteta v vzgoji. Torek,
1.	maja; Matija Senekovič: Otrok in knjiga. Sreda
2.	maja: A. Koprive: ŠpoTt in vzgoja. Četrtek
3.	maja: Josipina Mlinaric: Dekliška vzgoja. Petek
4.	maja: Fran Martine: Izbira poklica. Sobota
5.	maja: Gustav Šilih: Nova pota roditeljske vzgoje.
□	Poroke. V mariborskih cerkvah so se zadnje dni poročili: Pust Anton, ključavničar drž. žel. In Horvat Koza, tkalka. — ludest Friderik, strojni delavec in Praprotnik Marija, kuharica. Frangež Ivan, tkalec in VidoviČ Marija, predica. — Spes Leopold, mesarski mojster in Slane Marija, hči posestnika. — Majhenič Matija, občinski delavec in Vračko Pavlina, gospodinja. — Filipič Anton, pekovski pomočnik in šparovec Marija, kmetska hči.
—	Arschitz Jakob, železn. in POtzi Lidija, tkalka.
—	Vidovič Franc, delavec, in Dužič Marija, sobarica. — Šafarič Frančišek, čevljarski pomočnik in Koran Rozalija, želarska hči. — Ferenc Janez, posestniški sin in Koren Genovefn, želarska hči. — V Marijinem Celju sta se poročila Josip Techarre, trgovec in Frančiška Kager, zasobnica. — Novo-poročencem naše iskrene čestitke!
□	Pri Kačah zopet »ori. Dober teden je imela okolica Rač mir pred požari, zdaj pa se je zopet začelo. V enem dnevu je gorelo kar na dveh krajih in sicer v Podovi in v Franiu. V Podovi je pogorel posestnik Franc Gselman, ki mu je ogenj uničil gospodarsko poslopje ter napravil 20.000 Din škode. Najbrž so zažgali otroci, ki so se igrali v bližini ter kurili ogenj. — V Framu pu je nastal požar na hišici malega posestnika Franca Srancerja ter mu upepelii bivališče z gospodarskim poslopjem vred. Zgorela je tudi krma, gospodnrsko orod je in živež ter ima nad 30.000 Din škode. Sumijo, da je bila vmes zlobna roka.
□	Cepljenje znpor osepnioe. Za mesto Maribor bo vršil mestni fizikal zaščitno cepljenje zoper osepnice od ponedeljka 30. aprila do petka 4. maja t. 1. v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8 in sicer v času od 9 do 11. V navedenem času se vrši cepljenje brezplačno. Cepljeni morajo bili vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu.
□	V Abrahamovem objemu se je znašel stražnik i. razreda g. Cingerli Alojzij. Vrlemu iu spoštovanemu možu, ki je priljubljen pri tovariših in predstojnikih. Iskreno čestitamo ter želimo še dosti življenjskih jubilejev.
П Radijski aparati brez doklad. V gostilniških obratih nameščene radijske aparate t zvočniki jc občina obremenjevala z doklado, kakor vse druge godbene naprave. Na pritožbo lastnikov aparatov je sedaj izdalo ministrstvo odlok, da je laka taksa nedopustna ter se ne sme pobirati.
□	Mariborski peki za nočno delo. Savska banovina je izdala prepoved nočnega dela v pekovskih obratih in slično uredbo namerava izdati tudi dravska banovina. Združenje pekovskih obrtnikov v Mariboru ie na posebnem sestanku sklenilo, naj se prepusti pekovskim obrtn'kom v tem pogledu popolna svoboda. Pekovski obrtniki so opozarjali na nevarnost, ki bi pretila v slučaju ukinitve nočnega dela malim pekovskim obralom od velikih industrijskih pekarn, ki obratu-ejo s stroji.
□	Žigosanje sodov. Združenje gostilničarjev opozarja člane, da pričenja triletna doba žigosanja
sodov šele s pričetkom prihodnjega leta, četudi jih dajo žigosati že sedaj. Gost'lničarji torej pridobijo pri takoišnjem žigosanju pol leta k predpisani triletni dobi.
□	Novi krompir se je pojavil včeraj prvič na malem trgu. Cena je zaenkrat še slana: 10 Din za kg. Pocenil se je grah, ki je bil v soboto po IC, sedaj pa že po 10 Din.
□	Na mestnem fizikatu se v soboto 28. t. m. ne bodo sprejemale stranke zaradi dezinfekcije in čiščenja uradnih prostorov.
□	Truplo na turbinskih grabliah. V Sladkem vrhu je prinesla Mura truplo utopljenke v turbinski kanal papirnice. Truplo je obviselo na železnih grabljnh pred turbino, kjer so gu tovarniški nastav-ljencl našli ter izvlekli z vode. Utopljenko je Mura
' najbrž prinesla iz avstrijskih krajev.
□	Tiskarski škrateljček nam je pokukal v po-j ročilo o akademiji trgovskih akademikov ter nam ! zamešal imena pevcev in umetnikov na harmoniki.
Samospeve narodnih pesmi je pel na akademiji Ladislav Rakovec, spremljal ga je na klavirju Viljem Lokošek. ki je tudi igral med odmori na kro-matično harmoniko.
CeJje
Toplo spomladansko solnce prebudi marsikatero skrito bolezen, ki se utegne razpasti v težke posledice. Radenska slatina več bolezni v kali zaduši. Zato Vam v Vašem interesu toplo priporočamo, da takoj pričnete piti Radensko vodo, ki Vam i/.Čisti kri, izloča sečno kislino in druge telesne strupe. 1. maja pa pridite k nam. dn navžiiete naše zdravilne vode, kolikor Vam srce poželi in se kopliete v naši glasoviti slatini, ki je ena najuspešnejših proti različnim notranjim bole nim V predsezoni je za 20 dnevno bivanje v pavšalu Din 1.400 — vse vključeno. Ko-palisče in zdravilišče Slatina Radenci
Izlet Jadranske straže v Prago
Že lansko leto je Jadranska straža v Pragi povabila Jadransko stražo v Jugoslaviji na izlet v Prago. Radi raznih ovir se naša Jadranska straža tedaj ni mogla odzvati vabilu; pač pa priredi letos izlet v Prago in sicer o binkoštih. Izletniki se od-: peljejo na binkoStuo soboto in prispejo že v ne-j deljo okoli poldne v Prago. Tu ostanejo dva dni in ; pol. Na povratku iz Prage se ustavijo v sredo 23. ; maja na Dunaju, in sicer ostanejo tu ves dan. Izlet , bo trajal skupno 5 dni, to je od 19. do 24. maja. I Program doslej še ui natančno določen, ker ee raz-! govori med praškim odborom Jadranske straže in i med oblastnim odborom v Zagrebu, kateremu je ! izvršni odbor Jadranske straže podelil mandat za organizacijo izleta, še niso zaključili. Gotovo je le, j da ne bodo izletniki po prihodu v Prago vezani na ! izletniško skupino in da se bodo lahko prosto gibali; na ta način jim bo dana možnost, da si biva-I nje v Pragi po svojem okusu urede. Cena potovanja tja in nazaj znaša okoli tiOO Din. Natančno določijo ceno šele pozneje. Ta cena velja za zvezo Zagreb—Praga in nazaj. Izletniki bodo potovali v posebnem vlaku in sicer v Pulmanovih vozovih. Za izlet ne potrebujejo posebnih potnic, ker bo Jadranska straža preskrbela skupni potni list za vse izletnike. Vozne listke bodo izdajali šele zadnji teden, to je od 12. do 19. maja in sicer samo tistim, ki priložijo potrdilo, da so zahtevani denar plačali! Plačila sprejema že zdaj »Putnik« v vseh svojih podružnicah. Prijave za izlet sprejema »Putnik« samo do 12. maja. Prav tako sprejema »Putnik« naročila za hotel, prehrano itd. ter daje vsa potrebna pojasnila. — Jadranska straža v Zagrebu.
Calderonov misterij: „Skrivnost svete maše"
V samostanski dvorani v Šiški so uprizorili dne 15. aprila 1934 in ponovili 22. aprila šišenski fantje Calderonov misterij »Skrivnost sv. maše«. Drama sama je zelo težka iu zahteva kot interpretante cele ljudi, šišenski igralci pa so dokazali, da so kos tudi tej resni stvari. Posebno razveseljivo je že samo dejstvo, da ni opaziti pri teh ljudeh ouega hlepenja za manjvrednim šundom, in da ne gledajo pri izbiri igre le na zunanje efekte. »Skrivnost svete mašeč pa jim je dala možnost tako religioznega kot igralskega izživljanja. Izvedba sama se je toliko približala resnični igri, da smo vsi začutili mistično resničnost sv. maše; zlasti prepričujoč je bil konec igre. Ves potek igre je smiselno spremljala cerkvena glasba (mešani zbor, orgle in gosli), š'Katero so mnogo doprinesli k splošnemu uspehu. Oijjersko najboljša sta bila Kristus in Modrost. Ostali igralci, posrečeno izbrani temperamenti, pa so bili igralski dobri, a recitacijski slabši. Ce bodo odpravili še to napako, bo njihovo gostovanje v Št. Vidu brez-dvomno odlično. Mladim fantom želimo kar največ uspeha. Prihodnjič pa naj zagrabijo kako večjo dramsko delo. ki mu bodo, po do sedaj doseženih uspehih sodeč, gotovo kos.	S. M.
& Izpred sodišča. V torek se je zagovarjal pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča Franc Cizej, po poklicu šofer iz Gra jske vasi pri Gotnilskem radi zločinu po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Cizej Je bil aretiran začetkom marca letos in od takrat dalje v preiskovalnem zaporu, ker so ga dolžili, da je razširjevalec raznih letakov »Slovensko deklaracija«, »Svoji k svojim«, itd., ki S) se lansko teto pojavili v večji množini na Gomilskctn in v okolici. Pri razpravi, ki je bila v torek, je bil Franc Cizej radi pomanjkanja dokazov oproščen in izpuščen na svobodo. Ci-zeju je zagovarjal dr. Ilodžar, odvetnik v Celju.
& Pot skozi Hudičev graben proti Celjski koči je zelo nevarna, ker Savinjska podružnica SPI) ne more več vzdrževati klinov in varovalnih vrvi v nekdanjem obsegu. Varnostne napravo se vsako leto močno poškodujejo s spuščanjem lesa, zato bi bili stroški za vzorno , vzdrževanje lega prehoda ogromni. Podružnica : SPD odsvetuje izletnikom, posluževati se tc i poti. ker je nevarna. Izletnike tudi opozarjamo, da se nudi sedaj s Tolstega vrlin nad Celjsko kočo neoviran razgled. Na vrlin je bilo namreč te dni posekano grmovje, ki je prej razgled onemogočalo, V okolici Celjske koče eo izleti spomladi najlepši. Krasno jc hoditi po bukovih gozdovih, ki so baš ozeleneli.
e- Po petih letih v rokah pravico. Včeraj je bi! aretiran 40-letni delavec A. J. z Drcn-skettu rebra v Šmarskem okrnjn, ker je I. 1929 ogoljufal trgovko Podrcnik v Hrastniku za 600 dinar j cv.
Nesreča tia svatbi
Št. Rupert na Dol., 24. aprila.
Marija Otllazek, posestnica ua Veseli pori, je šla v ponedeljek k (»ročni maši svojega sina Fran-; četa in njegove neveste Angelce Zupančičeve v Šetil Rupert. Med potjo v gozdu pod Veselo poro je pa-j dla in si zlomila nogo v stegnu. Odpeljali so jo inesto na svatbo na Bistrico v bolnišnico v Novo tneslo.
Vprašanje ukinitve orožniške posluje v Za-vrču. I/, verodostojnega vira doznanio. da nameravajo orožniško postajo v Zavrču ukiniti. Občani te velike obmejne občine prosijo pristojno oblast, da pusti še nadalje orožniško postajo na sedanjem mestu, kjer obstoja že od letu 1889. Postaja je namreč tik ob meji dravske in savske banovine, na glavni cesti Zagreb-Varaždin-Maribor, kar omogoča uspešno kontrolo živahnega medsebojnega prometa, kar pa v slučaju premestitve v kak drug kraj ne bi bilo mogoče, ali vsaj bi bila kontrola otežko-čena.
Smrtna kosa. V Rogoznici pri Ptuju je uinr-la gospa Marija Princi, roj. Golob, vžitkarica v 60. letu starosti. — V Podvincih pa je umrla Ivana Čeh. roj. Sirohmajer, vžitkarica, stara 83 let. N. v m p!
Najdeno kolo. Redek slučaj, da bi kdo našel kolo, kakor je to srečo imela ptujsko policija. Najdeno moško kolo ima e\ i '"im'iio Stev. 60.459-25.
Kočevje
23. t. m. se je vršil redni občni zbor Ljudske posojilnice. Kot so za vsak denarni zavod sedaj najtežji dnevi in marsikje ogrožen obstoj, tako je izzvenelo tudi poročilo načelstva o našem zavodu. A vendar se je navzlic težki denarni krizi zavod dobro držal v svojem poslovanju, tako, da si je Ljudska posojilnica kljub kratki dobi obstoja (4 leta) priborila v kočevskem mestu in podeželju ugled solidnega in poštenega denarnega zavoda, ki tudi v bilanci izkazuje zadovoljiv uspeh in ki je doslej več ali manj še vedno zadovoljeval vlagatelje. Načelstvo sc je zopet poverilo g. škulju. Vedno bolj se kaže, kako lepa in umestna je bila ideja ustanoviti tak zavod v našem mestu.
Št. Jernej
Otroci Marijinega vrtca qp priredili v nedeljo v cerkveni dvorani tri igrice, ki so ob obilni udeležbi kar najlepše uspele. Zanimanje za dramatiko , je med otroci tako veliko, do mnogi knr doma, po vaseh, prirejajo razne predstave in jih mnogokrat prav dobro in zanimivo izvedejo.
Shod bojevnikov se bo vršil v nedeljo po jutranji maši na prostoru sredi vasi .Prijavljeni so govorniki iz Ljubljane.
Pes jc ugriznil Martina Hočevarja, učenca osnovne šole iz Gradišča. Zdravi se v Celju
Podivjani vol je nabodel posestnikovega sina Zagorca. vulgo Žagančana iz Cerovega loga in mu težko poškodoval črevesje. Zdravi se v novomeški bolnišnici, pa skoraj ni upanja, da bi okreval. -Istega dne je umrl nn domu tudi njegov brat.
Sadno drevje je odevelo. Kljub temu, da jc cvelo v tako krasnem vremenu, pa bo sadja le mul" ker so nastopili razni sadni škodljivci.
Novi stolni dekan lavantinski
Maribor, 25. aprila.
Veselo sporočilo je dospelo danes m Rimu r prestolico lavantiuske škofijo. Sv. oče papež Pij XI. je z apostolskim pismom imenoval stolnega kanonika ш vodjo mariborskega bogoslovnega učilišča dr. Franca Cukalo za dekana lavantinsikega stolnega kapitlja.
Na i/.praznjeno mesto, katero je zavzemal do imenovunja za stolnega prosta sedanji prošt dr. Maks Vraber, prihaja s tem imenovanjejii mož globoke učenosti, duhovniške gorečnosti in blagega srca. Zlasti to troje mu je pripomoglo, da je v naglih presledkih vršil posamezne duhovniške službe.
Rojen t. decembra 1878 v Gomilskeni, je po dovršenh srednješolskih študijah v Celju vstopil v celovško bogoslovje in bil 20. julija 1902 posvečen kot bogos lovec tretjeletnik. Eno leto je bil kaplan v Železni Kaplji, potem pa je šel nadaljevat študije v Gradec, kjer je bil 1. 1907 promoviran za doktorja teologije. Potem je bil prefeikt v deškem semenišču v Celovcu, kjer je bil obemem pridigar v mestni župnijski cerkvi. Življenjska pot ga je nato vodila v Pod-kJošter, kjer ie bil župnik od 1. 1912 do 1. 1920, od 30. septembra dalje pa je župnikoval v Gu-štanjiu ter je bil dekan dekanije Mežiška dolina. L. 1926 ga je blagopokojni knezoškof dr. Karlin imenoval za stolnega kanonika lavan-
Kaj pravite?
Na lepakih, s katerimi vabi neki ljubljanski kino k tvojim predstavam, je obljubljeno tudi, da bomo videli tam poleg drugega ^razkošje bogatega sveta*. No, nekoliko razkošja nam je morda v današnjih stiskah res potrebno, te ga ne dobimo drugje, pa naj ga na iluzijskih cunjah, ki jim pravijo sicer kinematografsko platno. Morda je listi, ki je v l. 1934 sestavljal tekst za ta lepak, kar občutil, kaj je ljudem treba: nič drugega, kakor iluzije.
Bral, lačen si, in ne veš, kje boš večerjal; premišljuješ, kako bi najbolj koristno uporabil zadnjega kovača, ki ti je še ostal! U gibi ješ, ali bi denar porabil za skromno večerjo in jutri za zajtrk ali ne P Svetujem, da ga uporabiš za razkošno kosilo, ki ga boš videl na kinematografskem platnu, nemara se boš г očmi nasitil bolj, kakor pa pravega kruha z ustmi.
Ti uboga šivilja, ki sc pri šivalnem stroju trudiš in se vbadaš, vmes pa še sanjaš o kraljeviču ie devete dežele, ki naj pride in te odreši, nepoznano Trnjulčico: pusti sanje in pojdi v kino, tam so kraljeviči in vitezi kavalirji ludi zate, tam si jih smeš ogledali od blizu, kolikor te je volja, nič ne de, če jih v resnici ni, na platnu so in zate in za vse tvoje sovrstnice so pripravljeni!
In ti ubogi zasebni nameščenec, lci šteješ dni m ledne, kako se boš pretolkel s tem, kar dobivaš prvega, pojdi v kino, saj te vabi lepak na *ras-Košje bogatega sveta*. Od blizu boš smel gledati, kako se drugi smejejo, kako rajajo, kako se lepo oblačijo in plešejo: bodi brez skrbi, le na platnu ie to in ne boš jih molil, tudi če imaš suknjo nekoliko oguljeno in samo dvakrat na leden svež ovratnik. Pridi, tudi zate je razkošja dovolj — na platnu. Potolažilo te bo to in ne boš več zabavljal čet liste, ki še dandanes uživajo razkošje, toda ne na platnu. Nekoliko ^razkošja bogatega sveta» so pustili tudi tebi, samo vstopnino plačaj v kinematograf.
Kakor da bi bilo razkošje višek človekove sreče na zemlji! Pa ti revež seže po koščku te ■esrečtfr, če jo kje vidi — resnično in ne na platnu — tn ga zapro. 2eljo vzbujati je široko dovoljeno, želji ustreči pa je prepovedano. Kdo naj razume vse lo. Razkošje sredi bede!
Novi grobovi
-f- Franc Potočnik. Po daljši in mučni bolezni je previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal g. Franc Potočnik, industrijalec in posestnik v Ptuju. Pokojnik se je rodil 4. marca' 1856 v Polhovem Gradcu. V Ptuju se je naselil pred 55 leti ter si je kupil tovarno usnja, ki jo je s svojo pridnostjo in strokovno sposobnostjo zelo povzdignil. Bil je ugleden in obče spoštovan mož, ki je vsakomur rad pomagal. Zapušča edino hčerko, gospo Olgo, soprogo generala pl. Sirce, ki je splošno znan kot slovenski skladatelj Rieto Savin. Pogreb nepozabnega bo danes v četrtek ob 17.30 iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Blag mu spomin! Žalujočim naše globoko sožalje.
-f- V Ljubljani je umrla gdč. Ivana Žontar. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne iz hiie žalosti Kolezijska ulica 6. Nai v miru počiva! Žalujočim naiše »ктепо sožalje!
tinakega. S 1. septembrom istega leita pu je prevzel uo stolnem kanoniku Rudolfu Janežiču vodstvo knezoskofijskega bogoslovnega učilišča
v Mariboru.
Nov stolni dekan lavantinski se odlikuje /.lasti kot vnet in odličen pridigar in preizkušen voditelj lavantinskega duhovniškega naraščaja, ki je bil od I. 1926 dalje izročen njegovemu spretnemu vodstvu. Posebno delavnost pn je razvil na polju krščanske dobrodelnosti kot dolgoletni dejanski in duševni voditelj Vinceoi-cijevskc misli v Maril>oru Ln v lavantinski škofiji. Dolgo vrsto let je z uspehom vodil tudi mariborsko akademsko kongregacijo ter je znan kot vnet Ln neumoren propagator katoliške akcije v lavantinski škofiji. Vedno mti je pa bila na srcu mladina, radi česar ga je tudi sedanji lavantinski vladika dr. Ivan Toinažič imenoval za duhovnega voditelja in svojega zastopnika v osrednjem vodstvu fantovske katoliške akcije. Kot predsednik Mohorjeve družbe posega s svojim delovanjem in inicijativo globoko v našo ljudsko prosveto.
Ko »topu v sedanjih viharnih časih dr. Fr. Cukala na odlično cerkveno hierarhično mesto stolnega dekana lavantinskega, naj Vsemogočni |K>množi njegove tvorne sile. in neutrudljivo duhovniško gorečnost, ki bo nn visokem mestu še bolj oplodila torišče njegovih vzvišenih prizadevanj.
Koaaška slatina
je užitek in zdravilo obenem.
nikdar ni bolan, kdor io pije vsaki dan!
Koledar
Četrtek, 26. aprila: Mati Božja dobrega sveta; Klet in Marceiin, škofa mučenca.
Ostale vesti
-— Za romanje k Mariji na Trsat o binkoštih se morate takoj prijaviti in čimprej plačati vozovnico in izkaznico, ker smo rezervirali prostor samo še za 150 romarjev. Podrobna pojasnila v listu »Preporod« dobi vsakdo zastonj. Pišite dopisnico na naslov: »Sveta vojska« Ljubljana, Tyrševa cesta 17.
—	Nova izdaja taksnih znamk. Finančni minister je odredil, da pridejo s 27. aprilom v promet taksne znamke nove izdaje po 50 par in po 1 Din. Sedanja izdaja taksnih znam po 50 par in 1 Din ostane v prometu, dokler ne bo porabljena. Finančne ustanove, ki prodajajo taksne vrednosti, morajo v prvi vrsti prodajati taksne znamke sedauje izdaje, nove pa šele, ko bo starih zmanjkalo. 4
—	Razpisane zdravniške službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je razpisal v svojem ambulatoriju v Mariboru mesto zdravnika-uradnika, namestnika šef-zdravnika in mesto, ki postane prosto z imenovanjem uradovega zdravnika za namestnika šef-zdravnika. Prošnje je treba vložiti do 22. maja. — Na odseku za prsno kirurgijo splošne državne bolnišnice v Belgradu je razpisano m63to zdravnika pripravnika, v splošni državni bolnišnici v Belgradu pa potrebujejo sedem zdravnikov pripravnikov. Na II. oddelku iste bolnišnice je razpisano mesto zdravnika-asistpnta. Prošnje je treba vložiti do 4. maja.
—	Prepovedan tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej brošuro »Boj za osvoboditev in združitev slovenskegu uaroda« in knjigo »Krasnij Napoleon« (Crveni Nupoleon), ki je izšla v Rigi izpod peresa Flojda Ribonsa.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 33 od 25. t. m. je objavljena »Kraljeva odločba o otvoritvi konzulata kraljevine Jugoslavije v Bratislavi«, dalje »Dopolnilni spora-
ћ/ахпажжПа
Liubliana
l Slovanski klub priredi dnnos ob 8 zvečer v vc-randnl dvorani lioteln Union predavanje o Bolgariji. Prodavnl bo dr. Fr. Stole in prednvnnje pojasnjeval s Bilkami. Ker Je to prednvanje združeno z občnim »borom »Slovanskega klnbo«, zato je bilo v .Slovencu« ie pred enim tednom naznanjeno in bo ne more preložiti. SkornJ istočasno Je v drugem lokalu napovedano nolto drugo podobno prednvnnje. Nnj se to emntra zn dokaz volike aktualnosti tega predmeta. Cenjeno občinstvo naj z obilno udeležbo pokaže, da ae zanima гa to vprnSnnje ln 7.n namene »Slovanskega kluba«.
1 Akademski pevski ibor v Ljubliani Javlja, de s« njegov RnmoBtoJnl koneort tSloveruka narodna pe->em vrSi v ponedeljek, 7. majn t. 1. zvečer ob 8 v veliki unionski dvorani. Dirigira zborov dirigent gosp. France Marolt. Zbor bo podal pregledno eliko postanka in razvoja elovonske narodne postni. N» tom koncertu bodo lzvnjnne nnfie nnjstnrejšo In nnjbolj karakteristične, obenem mogoče najlepše pesmi nnbrnne nn Ko-roSkem in v Beli Krajini, ki ao Jih nnši marljivi zbl-rnioljl otoli poznbljenju nll tndi nasilnemu uničenju. Kor Je koncert Izredno vnžon 7.a spoznavanje nnSih narodnih kulturnih vrednot, opozarjamo žo danes eonj. občinstvo nn t,n nnstop Akiidomekogn pevskega zbora, ki nnm že s svojo odlično kvnlltoto obeta tndi prvovrsten utnetnUkl ulitek. Predprodoja vatopnie se vrSi od 2. mnja dnlje pred tinlonsko dvorano.
1 Kino Kodeljevo. Jutri, т soboto in v nedeljo najnovejši vojni film iGnlipoli«, ki prika7.nje boje mo«l Angleži in Tnrkl /.a Dardanele.
1 Smetanov simfonični ciklus Ma vlatt — MoJa domovina se bo izvajal v ponedeljek 30. aprila v veliki Unionski dvornnt pod vodstvom ravnatelja Mirko Poliča. Izvajal jo bo pomnoženi operni orkester. Sedeži o,l 30—r, Din so r predprodaji v knjigarni Olasbone Matico.
1 Pevsko druSStvo *Krakovn-Trnnvo* priredi ».a ■voj IS letni obstoj Jubilejni konoert v petok 27. aprila •b 20 v dvorani Fllhartnonlčne družbe.
I Samar tanke in samarjani lldeleoa krila • LJubljaniI V petek 27. nprlln ob 19 bo v Okrožnem nrniiu nn Miklošičevi cesti seslnnck vseh ljubljanskih saniarjnnk in Bnniarjnuov. Predaval bo g. dr. Dajo, asistent klrur8koga oddelka, o prvi рошоо! pri koeto-
lomih (b praktičnimi demonstracijami. Udeležba obvezna. Pridite vsi!
1 Klub esperantistov v Ljubljani vljudno vabi ob-činstvo in esporantiete k nocojšnjemu RkloptiSnemu predavanju. Predaval bo v dvorani hotela ^Metropoli Bolgar 0. P. Pnmporov iz Sofije o temi: Bolgarija, dežela rož.
1 Društvo Zdrulenih zasebnih in trnovskih no-meSčencev v Ljubljani imn drovl ob 8 v Rokodelskem domu članski sestanek. Dnevni red je zelo važen. Zato naj se člani gotovo udeležel Odbor.
1 Oreoprafsko druStvo nn unlver7.i v Ljubljani im« svoj redni letni občni 7.bor v potek, dne 27. aprila v prostorih Geografskoga instituta nn univerzi. Pričetek ob pol 18.
1 Nočno slulbo itn »•lin lekarne: mr. Leustek, Res-Ijeva cesta 1: mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 24, in dr. Kmet, Tyr5evn oesta 41.
ram k sporazuma, d oda nema pogodbi o trgovini m
plovitvi • med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo«, »Razglas o preložitvi ponovnih volitev občinskega odbora za občino Metlika-okotica«, »Ras-
glas o razpisu novih volitev obč. odbora za občine ogaška Slalina-okolica, Smlednik in Šenčur« in »Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1034«.
—	Požar. V Voseku pri Sv. Marjeti ob Pesnici je včeraj po|>oldne nastal požar na gospodarskem poslopju posestnika Liningerja, ki je zgorelo do tal, z njim vred pa dve svinji in večje število kokoši ter vse poljedelsko orodje. Gasili so mariborski gasilci pod vodstvom (io-veljnika Benedičiča. Škoda znaša 20.000 Din. .minijo, da je zažgala zločinska roka.
—	Zmanjševalno dražbe ia gramoz za banovinske dovozne ceste k železniškim postajam in subvencionirane cesle v novomeškem okraju se vrše v nedeljo 29. aprila ob 8 zjutraj na Mirni v občinski pisarni, ob 10 v Trebnjem, ob 15 na Čatežu, ob 8 v Zagradcu, ob 10 v Žužemberku, ob 15 v Dobrniču; dne 6. maja ob 8 v Toplicah, ob 9 v pisarni okrajnega cestnega odhora v Novem mestu in ob 11 v Crmošnjicah. Pogoji za te dražtfe in dobavo ho na razpolago interesentom v pisarni okrajnega cestnega odbora v Novem mestu med uradnimi urami.
—	Izleti iz Berlina na Jadran. Društvo Atlantic Ехрге« iz Berlina je te dni obvestilo Zvezo za pospeševanje turizma na Sušaku, da bo od 12. maja vsak teden prirejalo izlete iz Berlina na naš Jadran.
—	Za srce, ledvice, kamno, jetra, želodec notranje žleze ш čtščenie krvi io vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno Le Radensko slatino.
—	Šmarnice za loto 1031: Marijina božja pota t Evropi. — Druga knjiga, spisal župnik Josip Lav-tižar, 101 strani — dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljaui, cena vezani knjigi 35 Din. — Uspeh, katerega do sedaj niso zaznamovale še nobene nove šmarnice, je dosegla prva knjiga te zbirke; razprodana je bila do zadnjega izvoda že pred koncem meseca maja, tako, da jih mnogi Marijini častilci niso mogli več dobiti. Zato bo sedaj druga knjiga, ki prinaša zopet zgodovino Marijinih božjih poti za vsak dan v mesecu maju, najlepše in najprimernejše berilo za majniško pobožnost. Obsega poleg 10 slovenskih še 15 najznamenitejših, deloma jugoslovanskih deloma inozemskih Marijinih svetišč. Tudi letošnje šmarnice vsem Marijinim častilcem prav toplo priporočamo. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Poleg teh ima imenovana knjigarna v zalogi tudi šmarnice prejšnjih let. Seznam je brezplačno na razpolago. Deloma smo jih našteli v našem listu že v nedeljo 22. t. m.
—	Oddaja kolodvorsko restavracije. Na Zidanem mostu se odda kolodvorska restavracija v triletni zakup. Licitacija bo 28. maja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic, Ljubljanski dvor, soba 59.
—	Dva velika požara na Hrvatskem. V tovarni tanina v Gjurgjenovcu pri Osjeku je nastal te dni ponoči ogenj v skladišču drv. Zgorele 60 velikanske množine drv, ki so bile že prodane Angležem. Skoda se ceui na 4 milijone Din. Kljub temu, da se je
i zbralo okrog ognja 12 gasilskih čet z 240 možmi, niso mogli pogasiti silnih plamenov, ampak so mogli požar samo lokalizirati. — V vasi Oštarije v ogulin-skem okraju pa je zgorelo sedem hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Ban savske banovine dr. Perovič je pogorelcem nakazal kot prvo pomoč 20.000 Din.__
— Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Franz Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. »
—- Tragična smrt deklice. V vasi Bukovcu na Hrvatskem so se igrali otroci pred hišo trgovca Ce-buliča. čebuličeva hiša stoji na hribu in ker je j poleti silno primanjkovalo vode, je zgradil cisterno za nabiranje deževnice. Med igrajočiini se otroci je , bila tudi trgovčeva triletna Marija. Deklici je pri granju nekaj padlo v cisterno. Ko je pogledala vanjo, ji je spodrsnila noga in padla je v dva in pol metra globoko jamo, polno vode. Otroci so se kriče razbežali. Prihitel je Marijin oče, ki je potegnil dekletce iz vode. Dekletce pa je bilo že mrtvo in tudi poklicani zdravnik ni mogel ugotoviti drugega kakor smrt.
—	Obsojeni morilci. Te dni se je pred okrožnim sodiščem v Pančevu vršila obravnava proti Marku Draksinu, njegovi ženi in njegovemu bratu Nikoli, ki so bili obtoženi, da so umorili zdravnika dr. Milenka Laziča iz Vladimirovca. Sodišče je obsodilo Marka Draksina na smrt na vešalih, njegovo ženo m njegovega brata Nikolo pa na dosmrtno ječo.
—	Strašno dejanje zblaznelega. V Zagrebu je v torek zvečer nenadoma zblaznel 34 letni železničar Adam Waigant. Zgrabil je za kuhinjski nož in z njim nevarno ranil svojo ženo. Nato se je zabari-kadiral na stopnišču in začel obmetavati s steklenicami vsakogar, kdor se je približal hiši. Prihitelo je več stražnikov, ki so hišo obkolili, toda železničar se ni hotel udati. Ko mu je zmanjkalo steklenic, je skočil skoz okno drugega nadstropja in obležal smrtno nevarno ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Tudi njegovo ženo so morali prepeljali na kliniko. Njeno stanje je zelo resno.
—	Doraščajoči mladini nudimo rjutrai čašico naravne »Franz Joselove« grenčice, ki doseza radi tega ker čisti kri želodec tn čreva, pri dečkih in dekbcah prav izdatne uspehe.
Maribor
m V Ljudski univerzi prod n v a v petok zvečer ob 20 prof. Sedlvjr o Sofiji.
m Mandalencil Drevi ob 8 na odru sestanok. Zn vse obvezno!
m «/Лгп in harfat, slovito vokalno instriimentnino delo frnncoskegn skladatelja Snint-finenan izvaja Glasben« Matica nn svojem kononrtu dne 2. maja t. 1.
Drugi hraii
SoStanj. V soboto, 28. ln nedeljo 29. t. m. bodo trn-Btlct uprizorili znano vnsolnigro "Dobri vojak Svojk«.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20) Četrtek, M. nprlln: llralje KaramazovI. Tled A. Petek, 27. aprila: Zaprto.
Sobot«, 28. nprlln: Celjski grofje. I*von. Znižnne ceno
nd « do 20 Din. Nedoljn, 29. nurila: Oosnoda Olvmbujevi. Iiven. Znižane eetie od 6 do 20 Din.
OPERA (Začetek ob 201
Ootrtok, 2tl. aprila: Car men. Ued Oebrtak. Petek, 23. aprila: Zaprlo.
Speci
Hermes: Ilirija
Uredilo veliko snimanje sa tekmo, kt b« r no-
deljo popoldne na igrišču Hermesa.
Sedem podzveznih ligaških tekmovalcev se zopet s polno paro bori za ponosni naslov prvaka LNP. Razumljivo, da je zaradi tega borba od nedelje do nedelje bolj napeta in ogorčena. V nedeljo bodo kar tri tekme: v Muriboru se spoprimeta Železničar ia Cukovec, v Celju Celje in Maribor, v Ljubljani pa Hermes in Ilirija. Ljubljansko srečanje bo vsekakor najbolj važno, saj nastopita dva rivala, ki bosta skušala upravičiti svoj sloves, ki ga uživata med uami. Po sedanjem stanju prv. tabele je Ilirija več sili manj favorit, vendar pu po rezu! tatu in igri Hermežanov zadnje nedelje nikakor ne gre podcenjevati Siškarjev, saj je splošno znano, da znajo biti Hermežani v svoji «polni formi* prav nevaren nasprotnik tudi onim iz »gornje hiše». — Hermežani imajo tudi majhuo prednost, ker igrajo na svojem igrišču. Bodi že tako ali tako, gotovo je, da bo nedeljska tekma ena najzanimivejših kar smo jih imeli zadnje čase v Ljubljani priliko videti.
Prvenstvo dravske banovine v table-tenisu
V	soboto 28. in v nedeljo 29. aprila priredi ljubljanski Table tenis podzveza četrto prymistvo naše banovine v table tenisu. Kakor vsako leto vlada tudi sedaj največje zanimanje za ta turnir po vsej naši državi. K prvenstvu se je prijavilo veliko število odličnih zunanjih in domačih tekmovalcev, posebno iz Zagreba, odkoder prihajajo tekmovalci vestno pripravljeni, odkar si je SK Ilirija osvojila v Zagrebu državno prvenstvo, da ponovno rešijo prestiž starega središča. Ljubljanski turnirji slove pri nas, pa tudi v inozemstvu, po izborni organizaciji in bo tudi nedeljski turnir v tem pogled* brezdvoma prednjačil.
Program turnirja je takole razdeljen: v soboto popoldne in zvečer se bodo vršila predtekmovanja v moštvih in doublih. V nedeljo dopoldne bo finale moštvenega prvenstva, popoldne so izločilne tekme, zvečer pa bo finale singla gospodov. Prireditev be v dvorani Delavske zbornice.
V nedeljo Jugoslavija: Romunija
Pred važno kvalifikacijsko tekmo sa svetova«
prvenstvo.
V	nedeljo odigra naša nogometna reprezentanca nad vse vajino nogometno tekmo z reprezentanco Romunije, o čemer je naš list že poročal. Ta tekma bo za naš nogomet tako važna kakor še nobena druga, kajti v nedeljo se bo odločilo ali se bo Jugoslavija kvalificirala za svetovne tekme ah Romunija. 0 naši reprezentanci smo že pisali. BoliSe trenutno ni bilo mogoče sestaviti. Želimo našim fantom mnogo sreče in uspeha, na njih pa je, ila pokažejo pred romunsko javnoetjo, da je Jugoslavija tista, ki naj zastopa Balkan na svetovnih nogometnih tekmah.
Omenjena kvalifikacijska tekma bo v Bukarešti in sicer na stadionu ONE F-a. Jugoslavija je že igrala kvalifikacijsko tekmo s Švico, ki je — kakor znano — končala neodločeno 2 : 2. Tudi Romunija je igrala s Švico neodločeno 2 : 2. Nedeljska tekma pa bo odločila, kdo bo izpadel ali Jugoslavija ali Romunija.
Na letošnjih svetovnih tekmah bo sodelovalo vsega 30 narodov, ki so porazdeljeni na 12 skupin. Naša država je v 10. skupini, kamor spadata še — kakor znano — Švica in Romunija. V predtekinah odnosno v kvalifikacijskih tekmah se mora izločiti 14 narodov, tako da bo prišlo na svetovne tekme v Italijo samo 16 narodov.
Za nas je nedeljska tekma že zato zelo važna, ker smo na zadnjih oziroma prvih svetovnih tekmah, ki so se vršile 1. 1930 v Montevideo, dosegli tretje mesto iu smo bili tedaj najboljše evropsko moštvo pred Francijo, Romunijo in Belgijo. Tedaj je tekmovulo sicer samo 13 narodov, vendar nas to nikakor ne more opravičevati, če letos zbog hude konkurence ne bi prišli v ožje tekmovanje. Zato bi bilo v interesu vsega našega nogometa, da se vsaj kvalificiramo za te tekme; potem bomo morali pa gledati, da vsaj častno podležemo, ako nikakor ue bi mogli doseči kakega pozitivnega rezultata. Zaenkrat je za nas najvažnejša prihodnja nedelja, zato so oči vseh jugoslovanskih športnikov obrnjene samo na Bukarešto.
Smuk s Triffilava
Tekma v smuku s Triglava, ki se bo vršila v nedeljo za prvenstvo zveze, obeta biti vreden zaključek letošnje uspešne ziinskc-sportne sezone. Po prijavah soditi, bomo imeli na startu najodličnejše zastopnike te športne panoge v naši državi in bo oster boj za prvenstvo! Za-zagrebški, mariborski in nekateri ljubi jan. tekmovalci so že na Triglavu in pridno trenirajo. Smučarji lahko napravijo v nedeljo izlet do Vrtače ali Zg. Krme, k jer bodo imeli lepo priliko opazovati drzno stnuko naših tekmovalcev, vremena in snega ni soditi po Ljubljani! Danes zvečer ob 6 je žrebanje tekmovalcev.
Kamnih
Kamniški dom je zdaj prevzelo CecOijansko društ-vo, ki bo poskrbelo, da bo ta največji kamniški kulturni hram zopet odprt pouku in izobrazbi. Prirejalo bo predvsem poučna skioptična predavanja po izredno nizki vstopnini, tako da bodo lahko vsakomur dostopna, Predavania bodo po možnosti vsak drugi četrtek. Že prvo predavanje, ki ga je imel prof. Janko Mlakar o potovanju Jadranske Straže po Sredozemskem morju, je pokazalo, kako potrebne so take prireditve т Kamniku. Daneo pa bo predaval prof. dr. Valter Bo-hinjc o Čudesih zemeljskih in vodnih sil.
Pogrobn g. Antona Pintarja, ki jo bil v ponedeljek popoldne v Kamniku, se je kljub močnemu nalivu udeležila velika množica občinstva, častna deputacija gasilcev, »Lira« z zastavo, zastopniki go-1 stilničarskib organizacij tz Ljubljane in iz Kamnika.
Ob kreti so korakali gasilci s prižganimi svečami, I v žalnem sprevodu pa je igrala žaiostinke mestna i godba. Pokojniku, ki je bil med ustanovitelji ir, j agilniini delavci mestne godbe, »Lire« in gasilnega društva, bo oUranjou med uuiui čatilcu spomio.
ITI. Obfvi zbor 'Ljubljanske zimsko-sportne pod-zveze* se vrSi v potek 27. nprlln 1931 ob 20 v damski sobi kavarne Emona. — Klubo pozivamo, da ee Istega polnoStevilno udeležijo.
ASK Prlmorje — lahkoatletska sekcija. Znrndi predstoječih tekmovanj 5. in fi. mnjn. 9. in 10. m.ijn in državnega prvenstva 2«. in 27. mnjn, sklicujemo važen sostanek, ki so vrfii na IgriSču v petek 27. aprila ob 19. Sostnnkn se mornjo obvezno in točno udeležiti vsi v LJubljani se nnhnjnjočl verificirani atleti kakor tudi vsi sekcijski odborniki. — Dr. Prodan, načelnik.
SK Ilirija. Drevi ob pol 19 bo na tribuni nogometnega IgriSča sestanok zn sledeče gospode: prof. An-čik in StopISnik, mnjor Jnne, Pnllnlt, Baltc.sar, Kuš.ir, Osterman, Hnblc, Miklavčič Mutko, Pipenbnchor. Polajnar, Jurtnan.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Treningi nn
IgriSčn se vrSe vsal; torek, četrtek in soboto od 18 dnlje pod vodstvom trenerjev gg. Ulnge in Dobovska. Razpored treningov Jc objavljen nn oglasni deski v garderobi. — Poravnajte člnnarino hlngnjnikn »okcijo g. Ostormnim.
tSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od П dalje ntrogo obvozni trening z.n igrnče prve in drnije skupine. Posebno so vabijo: Skrnjnnr, Močnik, Zalokar, Kretič In Glavič. Cobohln in Lovi nnj se jnvitn v so boto sigurno. Istotnko tudi Moko. — Sejn contr. odborn s« vrSi dnnoB točno ob 19 nn glavnem kolodvoru. Gg Požgoj In Pavllč sigurno.
SK Grafika. Uri) v i «1 i naprej obve-леп tronlng, katorogn nnj so udeleže: OnSporič, Mekinn, Kntnvie, UBnlk, Žngnr, Pipan. Verčnlk, Lnve, Strotnajor, Božnn I. ln II., Stopica, Potrato, TrobovSek, Martinčič ter vnl ostali Igrnlcl. v nedeljo ho vrSi prvenstvena tokmn s Slovanom. Rozorvn bo Igrnla v Zalogu. Val točno ie polnoStovIlnol Po treningu se vrSi v garderobi krnici: sestanek.
SK Istra. Dnnos ob 2(1 obvezon sestanek vsogii članstvn. Sestnnkl »n bodo vrSIll od dnnes naprej pr. Svontnorjll nn Smartinskl eo«tl In ne ved prt Smonijeu kot doslej. Pornvnnjte člnnnrinot
Jugoslovanska akademska smučarska oraanisacitu. Seja nilpravljnlnega odbora bo danes oli 18 na tehniki. Hrja Je l?4"tn« važna tudi 7« poverjenika, ker le znd nj:i pred ustnnovnim občnim ziioroin, ki se vrSi т ie Irtek 3. mnjn oh 18 na univoril Ca* v »oboto. kot >■ Uliu pi vuUui JavlJcuoj,
Japonski meč nad vso KUa;sho
Japonci so postali preobjestni. Njihov imperializem nima meje. Japonski poslanik v Washingtonu Saito, je dal listu »Washing-ton-Star« izjavo, ki je presenetila ves svet. Dejal je, da si Japonska pridržuje pravico, da postavi svoj veto proti vsem pogajanjem, ki bi jih Kitajska začela z drugimi državami. Ta pogajanja bo smatrala za čin neprijaznosti nasproti sebi. Vsem pogajanjem Kitajske z drugimi državami hoče prisostvovati tudi Japonska; kajti po mnenju japonske vlade Kitajska sploh nima vlade, ki bi lahko vladala v državi. To dokazujejo strašne notranje razmere na Kitajskem. Saito je še razložil, zakaj je bil prisiljen podati to Izjavo. Kitajska vlada se pogaja s franco-
skimi bankirji za posojilo. Japonci menijo, da ne bo Kitajska porabila tega posojila za notranjo obnovo, temveč za ofenzivo proti Japoncem, ki jo pripravljajo kitajski generali. Dodal je še, da niso Japonci protestirali proti ameriškim dobavam žila in bombaža Kitajski, čeprav so vedeli, da kitajska vlada na kredit dobavljeno blago prodaja in z izkupičkom kupuje orožje in municijo. Japonci tudi vedo, da uporablja Kitajska letala, ki so jih dobavili Američani, prav tako rabi za to letališča, ki so bila zgrajena s pomočjo Amerike. Če se bo to ponavljalo, bo japonska vlada poklicala Kitajsko na odgovor.
Nebesne lajne zvabljajo zemtjane
Polkovnik Quoiha poleti v stratosfero
Eden najstarejših avstrijskih letalcev in prvi zrakoplovec avstrijske armade, polkovnik Emanuel CJuoika bi rad izvršil svoj dolgoletni sen. Polkovnik Quoika se je kot prvi avstrijski letalec 1. 3909 dvignil na simmerin-ški planjavi; zdaj se ne more otresti drzne misli, da bi sam poletel tudi v stratosfero. Emanuel Quoika je že večkrat prosil najrazličnejše osebnosti, da bi mu poskrbele sredstva za ta polet. Vedno je prejel odgovor, da za podobne poskuse ni denarja.
Polkovnik CJuoika se je odločil za samopomoč. Priredil je razstavo v prostorih tvrdke Goldman in Salatsch na Michaelerplatzu. Na tej razstavi vidimo zanimiv model stra-tosfernega balona, po katerem bi rad polkovnik CJuoika zgradil svoj balon. S tem bi rad pobil dosedanje rekorde. Polkovnik je obesil ob vhodu ua razstavo tablico, ki poziva mimoidoče, naj store svojo državljansko dolžnost in naj darujejo za nov balon. Za balon potrebuje samo 6000 šilingov. Z Dunaja bo prenesel svojo razstavo še v druga avstrijska mesta.
Polkovnik CJuoika je sveto prepričan, da bo prekosil dosedanje uspehe. Kakor že rečeno, je sam strasten in spreten zrakoplovec. Ze 1. 1904 je vodil vojaški balon iz Pariza na Dunaj. Njegov balon bo vseboval 27.000 m' plina in bo največji, kar so jih doslej zgradili. Proti vrhu je oblika njegovega balona okroglasta, proti sredi cilindrasta iu proti koncu stožčasta. Ta nenavadna oblika naj bi balonu pomagala v silne višine. Gondolo bo polkovnik zgradil čisto po svojih načrtih in ne bo imela obliko krogle, pač pa bo zgrajena v obliki cilindra. V njej bo prostora zs tri letalce. Sam trdi, da bo gondolo zaprl šele v višini 5000 metrov, da bi zmanjšal notranji pritisk. Ta znaša na zemlji 760 mm iz v višini 5000 m samo še 400 mm.
Kakor znano, so doslej najvišje vzleteli Rusi, ki so dosegli višino 20.200 metrov. Polkovnik CJuoika je prepričan, da bo postavil nov rekord, ki bo za 2000 metrov višji. Borne videli. — Na levi: polkovnik CJuoika pred i modelom za balon, na desni model dvonad-I stropne gondole.
V bom za obsianeh tvega rudar zivlenje
Rudarske katastrofe v podobi: Naši bralci bodo takoj spoznali smisel slike. Številka nad vsakim stebrom [»omeni letnico nesreče, številka na stebru število smrtnih žrtev, ime ob .stebru pa kraj nesreče. Število suirtno-ponesrečenih rudarjev v Kaknju ni doslej točno ugotovljeno, pač pa navedena številka 136 približno u&treza resnici.
Tri prijateljice v ognjeniku
ostudnega, ker iz žrela ognjenika ni mogoče potegniti mrtvih trupel. Ce hočeš ubežati vsemu grdemu in ostudnemu v življenju, je po naziranju te mlade pesnice prostovoljna smrt največje heroično dejanje. Smrt te deklice pa nam odpira tudi poučen vpogled v razmere japonskega notranjega socialnega in družinskega življenja. Mlada Japonka je zelo zgodaj zgubila mater in s tem v zvezi je hiša počasi obubožala. Da bi preprečili popoln propad domačega doma, je oče hotel omožiti hčerko z nekim starejšim, a bogatim možem. Slučajno je deklica slišala pogovor očeta z ženitnim posredovalcem. Silen odpor, ki se je vzbudili proti tej kupčijski zvezi, jo je kmalu privedel do sklepa, da si vzame življenje. Neka prijateljica, ki je vedela za njeno namero, jo je spremila do žrela, kamor se je vrgla mlada nesrečnica. (Fides.)
Tudi za budizem je značilna ona stoična mirnost in ravnovesje, ki mora odlikovati vsakega pravega budističnega vernika. »Nobena stvar te ne sme pretresti«, to je čarovno geslo, ki omamlja in prevzema vse japonsko duše. Ce pa je trpljenje za naravne moči pretežko, ee se zdi človeškemu umu nesreča preveč tragična, tedaj najdeš rešitev v prostovoljni smrti. Zato je razumljivo, da je bilo Btevilo samomorov na Japonskem že od nekdaj zelo veliko. V zadnjem letu je zelo pre-Slov modo, da se smrtni kandidati mečejo v žrelo delujočega ognjenika na otoku Ošima blizu Tokija. Misel o »lepi smrti« je zelo razširjena med čustvenimi Japonci. Tako so se lansko leto vrgle v žrelo tega ognjenika tri prijateljice, učenke višje dekliške šole v To-kiju. Ena med njimi je zapustila celo pesem, v kateri opeva lepo smrt: ta je v tem, da ne ostane za človekom na svetu nič grdega in
Ameriška policija je menila, da ima že v rokah slovitega roparja Dillingerja, ki je v Ameriki znan tudi pod označbo »javni sovražnik Amerike štev. 1« toda žalibog se je njeno veselje tragično končalo. Iz Eagle Ri-verja namreč poročajo, da je policija obkolila hišo, v kateri se je skrival Dillinger, obdan z drugimi roparji. Dillinger je nenadoma vdrl iz hiše, prebil policijski kordon in zbežal. Pri spopadu so bili štirje policaji ubiti. — Zdaj so znane tudi že podrobnosti tega spopada. Policija je prejela obvestilo, da se Dillinger skriva v Spider Lakeu. Svoje stanovanje je zabarikadiral in se oborožil s stroj-
Posnemajmo Kitajce!
Kitajska vlada je izdala prav sodoben zakon. Prepovedala je praznovanje rojstnega dne vsem tistim, ki niso še dočakali 60. leta. Na Kitajskem je stara navada, da Kitajec praznuje rojstni dan z največjim pompom. Tudi najubožnejši ljudje se navadno zadolžijo, samo da lahko ta dan častno proslavijo. Vlada je prišla do prepričanja, da se na ta način po nepotrebnem zapravlja denar, ki ga Kitajci v teh hudih časih, ko divjajo meščanske vojne, nujno potrebujejo. V smislu novega zakona smejo družine obhajati samo rojstni dan starega očeta in stare matere, ko postaneta stara 60 let. Ali ne gre tudi pri
nas preveč denarja za podobne proslave. ★
3. junija bo v Brnu slovanski letalski se-stanek, ki se ga udeleže tudi poljski letalci. Čehi se pogajajo tudi s svojetsko Rusijo, da bi poslali svoje letalce.
nicami. Policija je takoj obkolila roparjevo skrivališče. Najela je tudi 200 delavcev, da bi ji pomagali. Poveljniki policije so bili prepričani, da je za Dillingerja odbila zadnja ura. Toda ponoči je Diillinger na čelu šestih roparjev planil iz oblegane hiše. Regljati so pričele njegove strojnice in tako se mu je posrečilo prodreti policijski kordon. Njegovi roparji so ubili štiri policijske stražnike in delavce. Trije so bili ranjeni. Ko je Dillinger prebil policijski obroč, je skočil na avtomobil in oddrdral. Policija je nato naskočila njegovo skrivališče ter ujela tam ženske, znanke nevarnih roparjev. Vsi roparji so zbežalL
Kam drvi mladina?
Poročevalec znanega pariškega dnevnika podaja mimogrede ujete odlomke sodobne otroške modrosti... Vlak drvi na deželo. Angleška vzgojiteljica gleda skozi okno in občuduje naravo: »Kako je prijetno zapustiti Pariz in dihati sveži zrak!« Njen gojenec, šestletni Paul, se zaničljivo nasmehne: »O, miss, kako ste vi otročji!« ...
Mati pomaga osemletni Ireni, ki pripravlja šolsko nalogo iz veronauka: »Kdor spoštuje božje zapovedi, pride v nebesa. Pekel je za grešnike. Ali si razumela? Kako se moraš obnašati?« Irena po daljšem molku zamišljeno vprašuje: »Mamica, kako se moram obnašati, da bom dnevno lahko šla v kino?
Filmi me bolj mikajo kakor nebesa.«
★
— Gospod doktor, moj spomin mi odpovedujel
-— Potem vas moram takoj prositi, da mi plačate hnorar vnaprej.
Dobra volja -najboljši zdravnik
Balzac
Balzac spi. Sumljiv ropot. Vlomilec obdeluje s ponarejenim ključem njegovo blagajno. Balzac se prične na ves glas smejati. Vlomilec prestrašen: »Kdo se smeje tu?« — Balzac: »Kdo se ne bi smejal? V nevarnosti, da boste prav kmalu za omrežjem, se splavite ponoči tu sem in hočete s ponarejenim ključem odpreti blagajno, ko jaz pri belem dnevu in s pravim ključem ne najdem v njej ničesar ...«
Naročilo
Potnika Strgulca vpraša prijatelj »Imaš dosti naročil?«
»Danes mi je znanec zaklical na ulici: Pozdravi vsr domal — To je bilo v tem tednu moje prvo naročilo.«
Teta Meta
Teta Meta je umrla. Duhovnik je ob grobu govoril naslednje: »Bila je dobra, pridna gospodinja, ki je vedno skrbela, da sta v družini vladaia mir in složnost.«
Stric Ivan se pri teh besedah obrne in reče: »Pojdimo, pojdimo, nismo pri pravem pogreibul«
Pošast ali samo raca?
Vendar izvirna fotografija lochneške pošasti. ViSaj tako poročajo iz Londona. Nekemu londonskemu zdravniku se je posrečilo fotografirati pošast, oziroma vsaj vrat in njeno glavo. Fotografija popolnoma ustreza dosedanjim popisom te nenavadne živali. Gledalec vidi na sliki, da »e je jezero ob prihodu pošaati zelo ntvalovilo.
Francoski zunanji minister Barthou ob prihodu na varšavsko postajo. — Od leve proti desni: francoski vojaški ataše general d'Arbonneau, francoski poslanik La RocJie, minister Barthou,
predstavnik poljske vlade Rouuuoc.

ШШМ,
i * з
1-1950

eter«. Л.
>8TX)VBNEC<, dne 26. aprfla 1904.
Stran 7.
Gospodarstvo
Vprašanje uradniških plač
!
Najnoveiši varčevalni ukrepi vlade, ki jih je izdala glede /manjšanja draginjskih doklad celi vrsti svo ili ii.-lužbencev, bodo poslali veljavni dne I. maja i. I. Nova ureditev prejemkov državnega uradništva globoko posega v življenjske interese po satneznikov ter bo imela posledice v splošnem so cialnem in gospodarskem pogledu. Razlogi, ki so privedli do lega, so bili predvsem fiskalnega značaja. Napovedano je bilo tudi, da se bodo za tj prihranke zaposlile nove moči. Toda izrečena je bila ludi že misel, naj bi se prihranki, ki bi nastali iz tega, porabili za javna dela.
Z ozirom na to, da bi dobilo toliko in toliko brezposelnih inleligentov kruha, bi bili odtegljaji nradništvu — ako ee nc da v državnem proračunu drugod kaj prihraniti — spričo sedanjih razmer upravičeno, zakaj idealni ti odtegljaji niso. ker mora pač veljati normalno kot princip, da vsak, kdor dela, zasluži temu delu primerno plačo. Torej, če so že ti izredni ukrepi upravičeni spričo nenormalne krize, ki vso Evropo prizadeva, pa morajo na vsak način bili pravični, to se pravi, ne smejo zadeti uradništva neenakomerno. Pri natančnejši presoji vseh konkretnih primerov se namreč jiokažeio občutne ostrine, katere bo Ireba na vsak način ublažiti. Tako n. pr. vzemimo slučaj, da spada mož, katerega žena je v državni službi, ined osebe, ki se bavijo s samostojnim cHotn za pridobivanje dobička (po čl. 42 zakona o neposrednih davkih), ledaj izgubi njegova žena 50% vseh draginjskih doklad. Dobro pa vemo, da so dohodki marsikaterih mož, ki se bavijo s samostojnim pridobitnim delom, tako nizki, da jih ne moremo vzeti pod zaslužek, s katerim je mogoče preživljali drn-žino. Tu bi bilo treba natančno določiti, da se zniža draginjska doklada žene šele pri gotovem znesku davka, v katerem se nekako zrcali zaslužek moža. Ali vzemimo drug slučaj: sinovi ali hčere, ki so v državni službi, izgube del svojih draginjskih do klad, če žive pri starših. Toda tu se ne sme posploševati, ampak stvar gledati individualno in jo tudi individualno reševati. Saj imajo starši enega izmed teh sinov ali hčera samo 2000 Din dohodkov, drugi pa 400(1 Din ali še več dohodkov. V prvem slučaju pomeni sinova plača nujen donesek k vzdrževanju gospodinjstva, dočim v drugem slučaju ne pomeni nujnega prispevka ali pripomočka za vso družino. Zato bo tudi tu treba postaviti nekak minimum, do katerega sc plača ne bi smela krajšati. Vse to dokazuje poleg nešteto drugih slučajev, da je vprašanje izredno delikatno in da bi bilo treba temeljitih študij tega vprašanja in proučevanja tozadevnega statističnega materiala ter individualnega diferenciranja v vsakem slučaju. To velja tudi za pokojnine.
Poleg teh slučajev, ki smo jih našteli, imamo slučaje, kjer je dvojno in troino zaslužkarslvo tako očitno, da nujno kliče po odpravi. V teh slučajih, ki so čisto na dlani in ne potrebujejo prav nobenega temeljitega študija, gre za znatno višje vsole kot pri državnih uradnikih in s prihranki na teh mestih bi se dalo dobili veliko večje vsole kot pri državnih uradnikih, ne da bi prizadeti količkaj čutili tega. Ne bomo navajali primerov, saj so splošno znani v javnosti.
Dohodki državnega uradništva po dosedanjih redukcijah plač že itak niso znalni in predstavljajo pač skrajno mejo, preko katere ni mogoče več iti, in zato je razumljivo, da so morali baš oni uradniki, ki so imeli številne družine, iskati možnosti zaslužka drugod. Deloma se jim je to posrečilo na ta način, da so ludi njih družinski člani dobili kakršnokoli državno službo. Baš v tem pa je iskati tudi razlogov za znižanje draginjskih doklad sedaj. Ce bi se namreč sprejemalo v službo nanovo samo tako uradništvo, ki je bilo doslej popolnoma brez zaslužka ali pa bi ai z državno službo lahko ustvarilo družino, potem tudi ne bi bile možne redukcije prejemkov v obliki, kakor smo jo dobili ta mesec. Zato moramo v bodoče gledali, da dobe zaposlitev
predvsem oni. ki so najbolj potrebni, ne pa da odločujejo kakršnikoli drugi motivi razen sposobnosti.
S leni prehajamo na najvažnejše vprašanje našega uradnišk ?ga stanu, ker čas jc, da se preneha z dosedanjo prakso in da se pri sprejemanju v drž. službo jemljejo v poštev same tile vidiki: strokovna usposobljenost, poštenost in življenjske razmere prosilca. Ce bi se tega načela držali že prej, potem bi nain bila danes marsikakšna ostrina prihranjena.
Zdi se nam pa potrebno opozorili še na en važen moment, ki bi moral igrati važno vlogo pri določevanju zakonskih določb, ki bodo stopile v veljavo 1. maja. Mislimo, da je vsakomur razumljivo načelo: enaka plača za enako delo. Pri lem pa poudarjamo, da so baš v okviru tega načela dopustne tudi možnosti načelnega pristanka na družinske plače. To nam narekujejo socialni vidiki. Seveda razlika ne sine biti prev lika, ker vzbuja lahko ali zavist ali pa občutek neenakega (rotiranja. Če bi bile plače tako dobre, da bi se posamezniki z lahkoto preživljali, potem tudi ne bi ugovarjali nekoliko višjim družinskim plačani za enako delo. Ce pa postaja razlika prevelika, tedaj se ustvarjajo psihološka razpoloženja, ki za delo uradništva niso baš najboljša podlaga. Ce hoče država imeli res delu vdano uradništvo. potem mora storili vse, da bo uradništvo v materialnem oziru zadovoljeno in da ne bo iskalo zaslužkov tudi na tak način, ki hi oškodoval državne interese.
Z vsemi navedenimi ukrepi pa vprašanje našega upravnega aparata še ni rešeno. Kajti prihranek 150 milijonov Din, s katerim se računa da ho dosežen ; pri sedanjem načinu zmanjšanja draginjskih do ; klad, je vendar še premajhen. Vprašanje državne uprave sc da rešiti le s popolno reorganizacijo.
Če bomo torej v državno administracijo vkljii-čili na tisoče ljudi, ki bodo dobili zaposlitev, bo io sicer pomenilo razbremenitev na delovnem trgu, toda tudi od tega ii? smemo pričakovali onega olajšanja v gospodarstvu, ki bi nam omogočilo boljše življenje. Veliko preveč imamo še brezposelne inte-1 ligcnce, zlasti pa delavstva, da bi jih lahko zaposlila država. Zato moramo iskali še drugih potov in na-i činov, da najdemo dela in kruha stolisočem našega naroda. To delo in zaslužek pa nam bo dala samo pametna gospodarska politika, ki bo poživila vse j gospodarstvo in tako spravila v tek kmetijsko in i industrijsko produkcijo, ki zastaja. Danes sc sicer kažejo že znaki izboljšanja, toda le preveč je še oblakov na našem nebu in brez konstruktivne gospodarske politike ne bomo premagali kri-e. Poglejmo Ameriko, kjer so našli milijoni delo v po-življenem gospodarskem delovanju, poglejmo Nemčijo, ki je zaposlila ogromno število svojih nezaposlenih prav na ta način, da je oživila industrijsko in obrtno produkcijo in dn so kmetje dobili za svoje proizvode primerne cene, ki so jim omogočile človeka dostojno življenje.
Zato je tudi za nas že čas. da ne mislimo sanjo na krpanje, ampak na velikopotezno akcijo na vseh poljih gospodarskega in socialnega življenja, ki bo privedla v normalno življenje vse naše gospodarstvo in tako odstranila velike nevarnosti, ki prete na socialnem polju. V okviru sp'ošne gospodarske obnovitvene akcije pa se bo dal ludi rešili problem dvojnega zaslužkarstva ler plač našega nradništva in delavstva, ki morajo doseči primerno višino, ker nadaljnje padanje, kakor uči izkušnja, ne vede do izboljšanja, ainpak pomeni pa danje celotne gospodarsko krivulje. Zakaj če urad nik nima, tudi nima obrtnik in nima kmet — in narobe! Tako je vse gospodarstvo med seboj povezano in je blagostanje enega stanu odvisno od blagostanja ostalih. Dokaz za to je sedanja stagnacija na gospodarskem polju. C- pa bo celotno gospodarstvo pc velikopotezni akciji zopet oživelo, tedaj se bodo tudi državni dohodki povečali in bo to prišlo v prid zlasti uradništvu, pri čemer pa bo treba postaviti politiko nastavljanja uradništva na nove temelje.
KULTURNI OBZORNIK
Narodna galerija nai se izpopolni
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke kaže za 22. april tele številke (vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. april):
Aktiva: zlato 1743.85 (plus 0.5), valute 0.116 (plus 0.067), devize 119.26 (plus 11.8), skupna podlaga 1863.2 (plus 12.34), devize izven podlage 35.15 (plus 0.8), kovani denar 205.6 (plus 27.45), posojila: menična 1619.26 (—20.6), na vredn. papirje 236.96 (—0.03), prejšnji predujmi državi 1717.66 (plus 0.15).
Pasiva: bankovci v obtoku 4120.966 (—10.8), drž. terjatve 7.5 (—0.3), žirovni računi 454.95 (plus 18.85), razni računi 657.0 (plus 26.4), skupno obveznosti po vidu 1119.46 (plus 44.9), razna pasiva 235.3 (plus 23.04).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5240.4 (+34.1) milj., skupno kritje 35.55 (35.55). od lega samo v zlatu 33.27 (33.48) odstotkov.
Pričujoči izkaz beleži povečanje podlage in posojil. Dotok kovanega denarja v banko traja dalje, ker je v zvezi s predstoječim ultimom. ki se pozna tudi pri zmanjšanju obtoka bankovcev in povečanju žirovnih računov.
Zaposlenost v marcu
(Po statistiki OUZD-a v Ljubljani.)
Z ozirom na marec lanskega leta je pretežna večina industrij napredovala. Na prvem mestu jc seveda tekstilna industrija z letnim prirastkom 42411. Njej sledijo gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna delal) z letnim prirastkom +629 delavcev. Tudi gozdno žagarska industrija izkazuje znaten letni prirast od +484 delavcev. Letni prirast od več kot 100 delavcev izkazuje deset industrij. Obratno pa izkazujejo letni padec nad 100 delavcev samo štiri industrije. Največji padec izkazuje trgovina v višini —562 dclavcev. Za presojo ne more bili to merodajno, ker so trgovski uslužbenci pretežno zavarovani pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu. Znaten padcc izkazuje industrija za predelavo lesa in rezbarstvo v višini —478 oseb.	,	, ,
Napram februarju 1934 so naibolj napredovale gradnje nad zemljo za +732 oseb. Ta industrija ima namreč najbolj izrazito sezijo, kateri je več ali manj podobna sezija gradnje železnic, cest in vodnih igradb in industrija kamenja in zemlje. Pomembnejšo sezijsko napredovanje izkazuje tudi gozdno-žagarska industrija.
Konkurz je razglašen o imovini tehle tvrdk zapuščina po pok. Leonu Hamannu, lastniku tvrdke C. I. Ilamann v Ljubljani (perilo in modno bla
Г), prvi zbor upnikov 3. maja, oglasiti se je do junija, ugotovitveni narok 8. junija. — Stegmill-ler Anton, trgovec v Muti št. 2, prvi zbor upnikov 16. aprila, oglasiti se jc do 12. maja. ugotov. narok 14. maja. — »Trolist*. droge, kemikalije in destilacija, dr. z a z. v Logatcu, prvi zbor upnikov
4. maja, oglasiti sc je do 1. jnnija, ugotov. narok 6. junija.
Poravnalna postopanja. Žmitek Irance, trgovec v Boh. Bistrici, deželni pridelki in mlinski izdelki, sir in maslo, narok za sklepanje poravnave 30. maja, oglasiti se je do 25. maja. Bevc joško, dentist-tehnik v Ljubljani, Gosposvelska cesta 4/1., narok za sklepanje poravnave 25. maja, oglasiti se je do 19. maja.
Potrjena poravnava. V konkurzni zadevi prve jugoslovanske tovarne hladilnih strojev, dr. z o. z. v Ljubljani, Šelenburgova ulica 8.
Likvidacija. Splošna gospodarska poslovalnica r. z. z o. z. "v Ljubljani
Občni zbori: Kiuetske posojilnice, r. z. z o. z. na Vrhniki 28. aprila ob pol 15, Kreditna banka v Murski Soboti 7. inaja ob 16, Rudnik in železarna v Štorah 15. maja ob 11.
Likvidacija. Sidro, d. d. za trgovino z železom. Zagreb, sklicuje občni zbor za 30. april. Na dnevnem redu je. tudi likvidacija družbe. Objavljena bilanca za 1933 izkazuje pri glavnici 3 milj. Din izgube 2.15 milj. (iz 1032 pa prenos izgube zn 0.38 milj.).
Gradba športnega in plavalnega basena v ban. zdravilišču Rogaška Slatina bo oddana na podlagi razpisa licitacije banske uprave na licitaciji dne 3. maja ob 11. Odobreni proračun znaša 185.000 dinarjev.
lzprememba uzanc blagovnih borz. Delegacija borz naše države objavlja, da so spremenjene odredbe za trgovino z žitaricami. Fiksirani odstotek primesi znaša 3%, toda sme znašati tudi do 5%. Toda v tein slučaju mora prodajalec odobriti kupen za 3—4% primesi 2%, za 4- 5% primesi 3% kup ne cene. To določilo velja od 25. aprila dalje.
Indeks ccn na drobno v Belgradu je za mesec marec objavlja Narodna banka. Znašal je 71.9 (v primeri z 72 za februar).
Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 30 aprila t. 1. ponudbe glede dobave 400 m» lesa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Ravn. drž. rudnika Velenje spre jema do 2. maja t.. I. fionudbe glede dobave 6 emajliranih umivalnikov in 6 cmajhranih veder za vodo. 50 m3 hrastovega lesa, 6 m' gumijastih plošč in raznega elektroinstalacijskega materiala; do 9. maja t. I. pa glede dobave 20 komadov pozitivnih akumulatorskih plošč. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarili Zbornice TOI v Ljub Ijani interesentom na vpogled.) — Dne 30. aprila t. 1. bo pri Komandi mesta v Slov. Bistrici licita cija glede dobave drv. (Oglas je na vpogled v pi; sarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) — Dne 2. maja t. 1. bo pri inženj. odd. Komande drav. div. obl. v Ljubljani licilacija glede dobave ognjegasne črpalke. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pn istem oddelku.)
Oddaja instalacije vodovoda bo na licitaciji dne 3. maja t. 1. pri iii/£iij. odd. Komande drav. div obl. v 1 jtibljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice lOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem odilelkuj
V	»Zborniku za umetnostno zgodovino« je raz-I vil Izidor Cankar nekai temeljitih misli o izpo-| polnitvi NG. Ker je ta umetnostni hram last vse , slovenske javnosti, bo prav, da povzamemo iz i »Zbornika* nekaj misli, ki bodo zanimale vse lju-j bitelje slovenske umetnosti.
Skrbi novega odbora NG, piše Cankar, bi se ! morale uravnaii morda v naslednji smeri: Nekateri 1 oddelki galerijske zbirke so nujno potrebni izpopolnitve. Го velja zlasti za gotsko dvorano, ki je danes docela slučajno sestavljena in niti približno ne kaže razvoja ne bogastva naše umetnosti gotskih stoletij. Kakor ie gotovo, da ne moremo misliti na zbirko skulplure, v kateri bi se zrcalil ves njen razvoj izza srednjega veka do danes, je vendar verjetno, da bi sc prav gotska dvorana dala dopolnili z marsikaterim gotskim kipom, ker le-ti mnogokrat niso več prikladni sedanjemu cerkvenemu čuvstvovanju. Prav tako bi bilo mogoče pridobiti, sneti in raz -iti tiste gotske freske, katere so v nevarnos, da se uničijo, fn ker bi vee to vendarle ne zadoščalo, ^a ilustrira zgodovino figuralne gotske umetnosti, bi pomen iega oddelka histveno dvignila zbirka velikih, sistematično 1 izbranih, kronološko in po stilnih skupinah urejenih fotografij, za katero nam (po zaslugi dr. Ste-leta) ne primanjkuje gotovega gradiva. — Vse 16. in 17. stoletje je nezadostno predstavljeno. Izmed mojstrov 18. stoletja so Jelovšek, Wergant in Cebej slabo predstavljeni m štajersko gradivo je čisto izpuščeno; one pomanjkljivosti ne bo mo-I goče odpraviti, кат se pa tiče štajerskega slikar-! stva, bi tesna kooperacija z mariborskim Zgodo-I vinskim društvom bila velikega moralnega in znanstvenega pomena. — Glede Kavčiča je odbor NG že svoj čas sklenil, da se njegova edina, galeriji le posojena slika dopolni z izborom risb iz zbirke dunajske umetnostne akademije, ki bi jih NG mogla , pridobiti za ugodno ceno. — Poleg starejše grafike, ki je v NG zaetopuna le z nekaj in manj važnimi I imeni, bi bilo treba pridobiti tudi dobre liste vseh I živečih pomembnejših slikarjev; to zbiranje je da-
Komorni večer v Dvoru
Tiho pa vztrajno delo rodi dostikrat velike uspehe. Lepo ee občuteva to dejstvo v delu glasbenega društva »Sloge«, ki v pestrem večstranskem delovanju prireja tudi intimne koncerte predvsem komorne glasbe in s tem dviga ne le zanimanje zanjo, temveč tudi splošni okus, ki se prav v tej panogi umetnosti vežba v spoznavanju podrobnih muzikalnih fines. — V ponedeljek zvečer se ie v dvorani »Dvora« vršil zopet komorni koncert kvarteta (gosli — I. Trost, viola — V. Su-šteršič, čelo — G. Miiller, klavir — H. Svetel). Izvajalci so nas to pot seznanili s tremi skladbami omenjene zasedbe in sicer v smeri razvoja prve do pozne romantike; bili pa so to trije večstav-kovni kvarteti Beethovna, Schumanna in Suka.
Izvedba 'e imela lepo lice, dasi ji pravo visoko vrednost zavira že ne prav popolna vigrauost, (ki zlasti v komorni sestavi radi velike občutljivosti zahteva izredno dolgega skupnega dela, da se zlije v polno ubranost), ki je pa na drugi strani zopet problematična vsled nedostajanja čistosti in estetske polnosti zvoka vijoline. V splošnem pa se je v izvedbi zrcalila lepa poglobljenost v slog in vsebino glasbenih misli, kar bi pa utegnilo doseči še višjo stopnjo v jasnejši plastiki, čeprav jc la mestoma dosegala že lepe vtise. Tudi dinamika in čuvstveni zaleti zlasti v zadnji skladbi so vsebovali mnogo pozitivnosti, kar vse ie celotnemu vtisu dalo toliko moči, da je bilo mogoče ujeti obilo glasbenega užitka.
Občinstva ni bilo ravno mnogo, a vendar večina z vsebino pravega glasbenega dojemanja, kar lepo dviga celotno ozračje; kalilo ga je le nekaj prisotnih ljudi brez pravega razumevanja, kar zelo mučno vpliva vsled njihovega nemira. Kdor ne zmore pravega dojemanja, naj na koncerte ne prihaja, da s svojo nezrelostjo nc moti potrebne splošne ubranosti.
Produkcija korbfservaSot^istov
V	tiru tradicijonalnega manifestiranja glasbeno vzgojnega dela našega konservatorija se je v ponedeljek vršila v Filliarmonični dvorani produkcija kons. gojencev s pestrim sporedom skladb, podrejenih hotenju prikazovanja sposobnosti različnih re-
Broduktivnih strok. Nastopili so trije pevci in sicer: rago Burger, Mira Gnus in Marta Obervvaldcr, od katerih je slednja dosegla lep uspeh; nadalje pri klavirju Pia Mcnardi in flerta Seifert; čuli smo tudi vijolinista Marka Severa, flavtista Viktorja Čampo in čelistinjo Karolo Jerajevo, ki je pokazala mnogo pravega mtizikalnega smisla. — Soliste sta spremljala na klavirju Rožena Mucha in z resno
nee lahko, čez nekai desetletij bo ta dragoceni material brez primere težje dosegljiv.
NG je vsaj tisti trenutek, ko je vsem odprla svoje dvorane, stopila v novo razdobje 6vo;ega življenja; poslej ni več zgolj družba umetnostnih ! ljubiteljev, marveč ie postala znanstven zavod in jc prevzela nove dolžnosti. V njej sami se bo moralo opravljati intenzivno delo, čigar neposredni ramen bo, da kritično obdela vsakega izmed svc.|ih razstavljenih magaciniraoih predmetov, in čr.gar posledica bo dokumentiran galerijski katalog, 'orez katerega resna ustanova te vrste pač ne more predolgo ostati, kakor gotovo ga seveda tudi ne more čez noč izdelati. Nadaljnja posledica tega podrobnega pečanja z razstavljenim gradivom bo ta, da se bo okrog njega vedno iasneje očrtaval njegov nekdanji ambient, umetnostni in kulturno zgodovinski, in če ga bo NG zuala s predavanji, tečaji in nc vem kako še posredovati občinstvu, bo tudi popolnoma izvršila svojo socialno funkcijo: obi-skovavec NG si bo nje vrednote duhovno asimiliral, kar je slednjič zmisel galerijske eksistem-e. Vse to zahteva mnogo dela in žilavosti, a ee ne sme pozabljati, drugače je galerija zatohel mavzolej in kvečjemu shajališče redkih umetnostnih interesentov in snobov, če ne zgolj ena izmed točk v programu lokalne turistične propagande.
Med drugim omenja Cankar še potrebo spiska inventarja NG, novega razstavnega paviljona, ker Jakopičev, dasiravno ima epohalen pomen v slovenskem kulturnem življenju, v nobenem pogledu ne odgovarja več svojim namenom, ter končno potrebo posebne južnoslovanske dvorane v prostorih NG. Državno sožitje Slovencev s Srbi in Hrvati bo namreč povzročilo, da se bodo pri nas j>omnožile umetnine srbske in hrvatske (morda tudi bolgarske) provenience, s čimer se bo značaj umetnostnega inventarja v Sloveniji ter nato nujno tudi т ! NG izpremenil. Vse misli Izidorja Cankarja so ne-: dvomno koristne in prav bi bilo, da si jih NG polagoma osvoji in uresniči. Seveda pa bo morala to delo podpirati vsa ona slovenska javnost, ki se zaveda pomena našega kulturnega hrama.
tehtnostjo Reinhold Gallatia. — Produkcija je dobro podčrtala sposobnosti gojencev, ki naj bi se razvijale nadalie v resnem in pravem glasbenem
smislu.	V. U.
*
Antika in zatiad. Snoči je predaval v Ljubljanskem klubu, čigar predsednik je dr. Fran W in d i -scher, vseuč. profesor dr. Marius Rebek o temeljnih razlikah v vseh duhovnih in naravnih pojavih antične in zapadne kulture. Predavatelj, ki ie iz realnih ved, je širokopotezno razvil bistvene razlike v obeh kulturah. V vseh naravnih in duhovnih vrednotah ( religija, umetnost, naravoslovje, filozofija ild.) ee javljajo razlike zlasti v tem, da je antična kolektivna duša statična, pokojna, zapadna pa dinamična, nasilna. To svojo tezo je predavatelj dokazoval s konkretnimi dejstvi in jo končno zaostril s sledečim zaključkom; Antika je v svojem bistvu nasprotna zapaclu: klasična duša ima čut za sedanjost, zapadna za preteklost in jn-ihodnost, tam je vidna v vsem doživljanju kulture bližina in omejenost, tu dah'ava in prostranost, tam konkretnost, ta abstraktnost, tam senteza, tu analiza, tam mirno motrenje, tu strastno hotenje, tam statika, tu dinamika . .. Zanimiv je bil med drugim poudarek (ko je predavatelj govoril o razlikah v spoznanju narave), kako so vse podmene o svestavu kozmo-gonije in vseli kompleksih narave zgolj relativne. Od grškega pojmovanja dalje so se spreminjale vse do danes in se hodo še naJalje, zakai gledanje vsakokratnih dob, ki ni usmerjeno Ie v eno smer celotnega naturnega in kulturnega sestava, se vsako stoletje menja in nesmiselno je priseganje na to ali ono podmeo, ki se bo ob svojem času do temelja porušila. — Predavanje ie poslušavce zelo zanimalo in predsednik kluba dr. Windisclier je predavatelju toplo čestital.
Misterij »Der ThOringer Spiel von den zehn Jungfrauen«, ki ga je predelal in razširil Franz Fheodor Csokor, je doživel te dni v nemškem Vplkstheatru na Dunaju velik uspeh. Ob dunajskih pomladnih »prazničnih tednih« pa bo uprizoricn na prostem pred staro univerzo. Nato bodo sledile uprizoritve po raznih avstrijskih mestih (Gradec, Celovec, Salzburg itd.). Za ta misterij ec zanimajo zlasti katoliški krogi, duhovno silo pa mu priznavajo tudi listi s svobodoumno miselnostjo.
A. Freudenrcich: Gluma. Pod tem naslovom bo v bližnji prihodnosti (kakor nam javljajo iz Zagreba) izšel strokovni priročnik za ideologijo ka-| kor tudi za teoretično in praktično porabo ljudske I igre. Knjiga bo obsegala nad 300 strani in bo stala I v knjigarnah 100 Din. Načrt notranjega sestava kniige, ki jo jc napisal zaslužni hrvatski kulturni I delavec, Freudenrcich, pošilja: Zadruga »Sklad« I (A. Freudenreich), Zagreb, Gajeva ul. 2 B, VI.
Tržaški zavarovalnici: »Assicurnzioni Generali« in »Riiinione Adriatica« bosta za 1933 dali i9to dividendo kot za prejšnja leta: 35%, oziroma 20%.
Padovanski sejem. Dne 9. junija se otvori v Padovi XVI. vzorčna razstava enega najstarejših velesejmov, katerih začetek sega nazaj v leto 1265, ko je bila dograjena veličastna bazilika sv. Antona in so sc pričeli veliki romarski shodi. Takrat so pričeli dohajati v Padovo trgovci iz vseh krajev Lvrope, predvsem iz raznih balkanskih pokrajin, ne v zadnji meri iz Srbije. Svetovna vojna je seveda tudi tej instituciji zadala udarec; v letu 1919 pa so padovanski vzorčni sejmi zopet oživeli in XVI. razstava bo iznova prirejena v po\ sem novih, naieleganlneje prirejenih velesejniskih oddelkih.
Borza
Denar
Dne 25. aprila.
Danes je popustila le Praga, dočim so druge devize ostale neizpremenjene, deloma pa so se učvrstile.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling nadalje naraste!: Ljubljana 9.37—9.47. Zagreb 9.485 in Belgrad 9.47, 9.45. — Grški boni so v Zagrebu iu Belgradu nolirali 33 blago. - Angl. funt ie bil zaključen v Zagrebu po 253.20. v Belgradu pa po 254.50, 254.25. — Pezcla v Ljubljani 6.40 denar.
Ljubljana. Amsterdam 2316.51-2327.87. Berlin 1336.80 -1347.60. Bruselj 801.07 805.01, London 174.36-175.96, Curih 1108.35 -1113.85. New York 3365.22—3393.48, Pariz 225.88 227, Praga 142.17 do 143.03, Trst 290.68 293.08.
Zagrebški promet je znašal 61.049 Din.
Curili. Pariz 20.38, London '5.80. Ncw Vork 307. Bruselj 72.25, Milan 26.285. Madri ' 12.25, Ani »tel dam 209. Berlin 120.85, Duuaj 73.28 (priv. 57.15),
Stockholm 81.45, Oslo 79.35, Kopenhagen 7Г) 55 Praga 12.835, Varšava 58.32, Atene 2.02, Cari-nu 2.50, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes za državne papirje ne enotna, za dolarske papirje pa slabejša in so njih tečaji popustili. Neenotna tendenca se je poznala tudi v prometu na zagrebški borzi, ki je bil znat nejši in jc znašal: vojna škoda 800 kom., !<*/, inv. pos. 75.000. agrarji .50.000 in 7% Blerovo ptsojilo 2000 dol.
Ljubljana. 7% inv. pos. 70-72, agrarji 34 50 do .35.50, vojna škoda 305- 308. begi. obv. 53 75 do 54.50, 8% Bler. pos. 52—53, 7% Bler. pos. 50.50 do 51, 7% pos. Drž. hip. banke 65 67, Kranj. ind. 250 bi.
Zagreb. Dri. papirji: 7% inv. pos. 71 72 (72), agrarji 36—37.50 (37.50). vojna škoda 307 do 309 (305, 307), 6% begi. obv. 53.50—54.25, 7% Ble rovo posojilo 50.25 51 (50.50, 50). - Delnice: Priv. agr. banka 207 210, Osj. sladk. tov. 140 do 160. IJnion 50 den.. Trboveljska "3—100.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv pos. 71 do 71.50 (71), vojna škoda 306.50—'307 (307 50). 6% begi. obv. 54—54.25 (54), 7% Bler. pos. 50 51.50 (50), 7% pos. Drž. hip. banke 66 bi. — De 1 n i ce : Narodna banka 4070 4100 (4100), Priv agr. bank: 209- 211 (213, 210).
Žitni trg
Cene so ostale na žitnem trgu neizprcnvnjcnc. V pšenici pa je postalo razpoloženje živahnejše ker se je raznesla vest, da bo v prihodnjih dneh začela Priv. izvozna družba nakupovali večje količine za Avstrijo, ki nam je odobrila za Pol milj. stolov preferencijal 4 zlatih kron pri 100 kg. T en denca za pšenico je postala izredno čvrsia. čeprav se pri cenah lo še ne pozna in je tudi kupčija oživela.
Radio
Programi Radio Ljubljana!
Četrtek, 16. aiirila: 12.15 Plolče. 12.45 Poročila. 18 Ca«, plošče. 18 O človeku (dr. Boto fikerlj). 18.50 8rl>o-hrvnS'iua (dr. Rupel), lil Plošče po željah. 19.80 Pogovor s poelušnloi (prof. PrezelJ). 20 Prenos lz Delgrada. 22 Сан. poročilu, lahka glanha.
Petek 27. aprila: 11 Šolska urn: OtroSke ронт1 poje mladinski pevski zbor. 12.15 Plošče. 12.15 Poročila. 18 Pas, ploščo. 18 Rndljskl orkester. 18.30 Sodobni problemi socialno politike (dr. BaJIč St.). 19 Francoščina (prof. Prezelj). 19.30 Izleti 7.a nedeljo (dr. Rudolf An-drejka). 20 Prenos opero lz Zagreba.
Drugi programi f
ČETRTEK, 26. aprila. BELGRAD: 20 Peti večer sodobnih bolgrajHkih komponistov. ZAGREB: 20 Belgrnd. DUNAJ: 17.15 Plošče. 20 Komična opera v treh stoletjih. BUDIMPEŠTA: 18.30 Madjarske pomni. 20.80 Ork. koncert. MILAN-TRST: 20.55 Ilon Glovanni. mu-■/.ik. drama. RIM: 20.45 Simfonični koncert. PRAGA: 19.20 PeHlrn uru. 20.20 Ork. lil vok. koncert. VARŠAVA: 20 Ork In vok koncert. 21.15 I.nhkn gl. in nar. pomni. VSA NEMČIJA: 20.15 Alpska simfonija т.а veliki ork., Rich. Strnuss.
Petek, 27, aprila: Belgrad: 30 Zagreb. — Zagreb: 20 Prireditev v čast hrv. komponistu Llslnskomu. 21 Klavirski in violinski koncert. — Dunaj: 17.30 Jok in h meh (vokalni koncert). 19.15 Zabavni koncert. 20.55 Simfonični koncert. — nudimpeita: 19.30 Ana Karenina, opora. Ilubaj. — Milan-Trst: 20.45 Simfonični koncert. It itn: 20.45 Godim na pihala. - Praaa: 20 Prvi koncert Smetnnovih proslav. — Variava: 20.15 Koncert lz * 11-harinonije. — I'«a NemMja: 20.15 NemSki kovač (lz življenja nomšklh rokodelcev).
Poizvedovanja
Izgubila som peresnlco z zlatim nalivnim peresom. Poštenega najditelja prosim, da Jo proti nagradi vrne v uredništvu »Slovenca«.
XVI. TRIVENETSKI VZR0RCM SEJEM
PAD0VA
9.—24. junija 1934
Najvažnejše italijansko tržišče za trgovino poljedelskih proizvodov med Italijo, Podunavjem in Balkanom. Visoki popusti na železnicah in ladjah. Obiščite Padovo in udeležite se sejma, kamor bodo prišli milijoni posetnikov bodisi radi sejma kakor tudi radi (CrKVC-
nin svečanosti sv. Antona!
Dražba
Dne 27. in 28. aprila 1934 popoldne ob četrt na 2 se bo vršila v Celju, Cankarjeva cesta, v bivših prostorih »Prve južno-štajerske vinarske zadruge v Celju« dražba sodov razne velikosti, raznega kletnega orodja, cevi, novega in starega filtra, barake na dvorišču itd Natančnejša pojasnila daje interesentom konkurzni upravitelj dr.
Orožen Milan, odvetnik v Celju.
MAJNIŠKE KIPE
od 10 cm velikosti dalje, bele kakor barvane, domače in tuje izdelave nudi po izredno nizki ceni
Prodajalna H.Ničman
Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »sako beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Moli oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega inaCaJa ae računa enokolonska 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloilH znamko.
Tudi Vaša obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip Pralnica — Svetlolikalnica
Prireditve
V kavarni »Stritar«
vsak večer koncert. (h)
Dekle
srednjih let, vešča vseh gospodinjskih in vrtnih del išče stalno službo s 1. majem pri manjši družini. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 4528. (a)
Izprašan šofer
nekadilec, trezen, zmožen slovenščine, nemščine in hrvaščine — išče službo. Izpit imam za vsakovrstna motorna vozila ter se razumem na vsa popravila. Franc Fras, Orehov-ci 28, Gornja Radgona, a
flužbodobe
Barvarja
vajenega barvanja nogavic in preje takoj sprejme tovarna Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo 19. (b)
Trgovsko pomočnico
zmožno kavcije, iščem za svojo trgovino na deželi. Cenjene ponudbe prosim pod »1. maj« štev. 4659 upravi »Slovenca«. (b)
Posestva
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiii Droben oglas v »Htavr-ncu. posestvo ti hitro proda; če ie ne x gotovim denarjem nai kupca ti s kniiiicn da ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
Parcela
ca. 3000 m' — naprodaj. Za Gradom št. 3. (p)
Kupiš lahko lepo stavbno parcelo
645 m3 veliko, v Krekovi ulici v Mostah. Razen dela kupnine v gotovini sprejmemo tudi hranilno knjižico Ljudske posojilnice ali pa kakega drugega dobrega denarnega zavoda. Poizveš v Cigler-jevi ulici 27 v Mostah, p
Denar
Vsakovrstno
zlato knt»n|£
200.000 Din posojila
išče veliko podjetje v Sloveniji s primernimi
obrestmi in vknjižbo na	.„ШЦ) oenah
prvo mesto. Ceni. ponud- v ' , . , , ,. be na upravo »Slovenca« CERNE. luvelnr. Liubliaoa, pod »Plodonosno podjet- Woliova ulica It 3. je« št 4633.	(d)
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
velikih denarnih zavodov Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d)
stanovanja
IŠČEJO: Dvosobno stanovanje
eventuelno s kopalnico, po možnosti vrt, išče za junij solidna, mirna tričlanska družina, 10 minut od centra, pri solidnem gospodarju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Solidna cena« št. 4660. (c)
ODDAJO:
Lepi poslovni prostori
v pritličju, 3 sobe s pritiklinami in vsem modernim komfortom ev. s pisarniško opremo, veliko železno blagajno, v najlepši mirni legi in v neposredni bližini kavarne Evrope, primerni za poklicno delo ali trgovsko poslovanje, se oddajo s 1. avgustom, na željo tudi preje. V isti hiši se odda v I. nadstropju tudi istočasno
štirisobno udobno stanovanje
z vsemi pritiklinamL — Prednost ima rellektant na poslovne prostore. — Vprašanja naj se naslovijo na upravo »Slovenca« št, 4616.
Sobo
s posebnim vhodom takoj oddam solidnemu gospodu. Sv. Petra cesta 93. s
ODDAJO: Trgovski lokal
se odda v najem ali na račun proti gotovini. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »1. julij« št. 4487. (n
Ugodna prilika
Vinsko klet in kuhinjo, na prometnem kraju, oddam na račun. Pismene ponudbe na upr. »Slov.« pod »Kavcija 10.000« 4628.

• 1»
11 L t:
iiuunuuunuiuuuuuinuniumnun Ce avto svo/ stari p rodu/ as oP motorja bi tnebil se rad hri kupcev ti mnogo prižem Slnveniev na/mani? inserai
lllllUlUlIlllllllllUlllllllllllllllItlUlIUI
Zelo poceni
se oblečete pri Preskerju, Sv Petra cesta 14.
Jajci za valjenje
od prvovrstnih rdečih Rhode Island kokoši, proda A. Lottspeich, Rimske toplice.	(1)
^ ^ Tefefon 2059
/4 PREMOG KARBOPAKETE DRVA. KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulicn i). 5. Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodneje in naiceneie tvrdka Kari Prelog. Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg. (1)
Gramofon
in kuhinjska oprava ugodno naprodaj. Za Gradom št. 3.	(1)
Ročni voz
za razvažanje vode gnoj niče prodam. Mariborska St. 18.	(1)
Pozor slaščičarjil
Hladilne avtomate za proizvajanje in konzerviranje sladoleda izdeluje in prodaja: Strojna tovarna G. F. Schneiter, Škofja Loka.
Psička	
6 tednov starega,	volčja-
ka, čiste pasme,	proda
Kolinska tovarna,	Ljub-
ljana.	(D
■IDBRIBi	
Inserirajte v
»Slovencu'!
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena, zvesta, dolgoletna uslužbenka, gospodična
IVANA ŽONTAR
dne 24. L m. po dolgotrajni, mukapolni bolezni, previdena s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 26. aprila 1934 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti Kolezijska ulica št. 6 na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dna 25. aprila 1934.
ŽALUJOČI OSTALI
Globoko užaloščena javljava vsem prijateljem in znancem, da je včeraj, dne 24. aprila, previden s tolažili ev. vere, zaspal v Gospodn, po daljšem bolehanju, najin dragi oče in tast, gospod
Potočnih Franc
industrijalec in posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 26. aprila ob pol 18 iz hiše žalosti Murščeva ulica št. 26 na pokopališče v Ptuju.
Ptuj, dne 25. aprila 1934.
Olga Širca roj. Potočnik, Franc Širca, posestnik.
Posebna obvestila bodo izdana samo v Ptuju.
Zahvala
V veliki boli, ko smo žalovali ob krsti in preranem grobu našega nepozabnega očeta, gospoda
Bizilja
posestnika in gostilničarja
so nam bili v uteho mnogoštevilni dokazi sočuvstvovanja in prijateljstva, ki smo jih prejeli od vseh strani.
Zahvaljujemo se stolnemu kanoniku g. dr. Klinarju za versko tolažilo in spremstvo na zadnji poti, g. mestnemu liziku dr. Rusu za pomoč v težki bolezni, rojaku pokojnega očeta senatorju g. dr. Valentinu Rožiču za tople in prisrčne besede ob odprtem grobu, gg. pevcem pod vodstvom g. Prelovca, Gostilničarski zadrugi in železničarski godbi »Sloga« za ganljive žalostinke, ter končno vsem številnim znancem in prijateljem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti
V Ljubljani, dne 25. aprila 1934.
Žalujoče hčerke.
Ludvik Ganghofer:	73
Samostanski lovec
Čoln je pristal ob bregu. Wolfrat je stopil na suho, segel molče hlapcu v roko in hitro odšel. Zadihal je svobodneje; nekaj, kakor uteha je zajelo njegovo žalostno dušo. Koderkoli je hodil — povsod svetloba in solnce. Rjave rosnate livade, s pajčevinami preprežena strnišča, uvele žive meje in drevje, bela cesta, po zraku plavajoče niti — vse je odsevalo. Iznad hiS in koč vzdolž po dolini se je vil dim v ravnih slopih proti nebu. Zdaleč so se izmed vitkih smrek svetlikali pozlačeni križi na samostanskih stolpih in strehah, iir za njimi, podoben ogromnemu mejniku samostanske zemlje, se je dvigal Untersberg, ki mu je najvišje skaline že zapadel tanek sneg, tako nežen in rahel, kakor da bi rdeče marmornate skale belo ovetele.
Nedaleč od jezera je Wolfrat začuden obetal. Iz zemlje je bila vzrastla tam lepa hiša; stala je med drevjem in sredi trate, ki jo je mejil novo spleten plot. Spodnji hišni del je bil zidan, zgornji narejen iz lično naperjenih tramov. Vrh bele skod-laste strehe je s pisanimi trakovi okrašena jelčica oznanjevala, da je hiša dograjena. Ob hiši je stala druga stavba: hlev s skednjem. Kopica delavcev ee je žurila, da bi očistila stavbišče; iz vsega Iru-Sča se je vedno znova razbiral zapovedujoč glas, ki ga je šolar menil poznati.
»Da, da, bo že pravile je zamomljal in z zamišljenim pogledom sledil korarju, ki se je v svoji črni obleki pojavil zdaj tu, zdaj tam, na vseh koncih in krajih, in spet izginjal med pridno kopico delavcev.
Na ceeti Je sta! voz, naložen z odpadki stavbnega gradiva. WoIfrat je vprašal hlapca, ki je nosil lee In kamenje na voz: »Čigava je pa ta hiša?«
»Samostanska. 0 kresu še kamen ai bil položen — in zdaj poglej hišo!« Hlapec ga je mežikaje meril z očmi. »Kdo pa si?«
WolIrat je odšel brez odgovora dalje; čul je še, kako se je za njegovim hrbtom priveril hlapec: »Pri moji duši, če ni to šolar sam, ki ga je imel medved v delu I«
Čim bolj se je Wolfrat bližal Podsamoetanu, tem bolj ga je grelo pri srcu. Že oddaleč je opre-zal za svojo fevdno hišo; ni je izsledil — in zajela ga je mučno tesnoba, ko mu je ob Eggerjevi strehi, tam, odkoder je sicer kukal mahoviti opaž njegove hišice, zableščalo nasproti sleine iz novih desk. In čim bliže je prihajal, bolj debelo je gledal. Ali je bil to še njegov dom? Ilovnate slene lepo pobeljene, streha prekrila, nobeme skrivljene oboknioe več, povsod nove podnice in deske, vsa hiša za polovico večja; kajti iz nizke šupe je zraeel hlev in gumno. In ono rdeče v vrtu — kaj je bilo spet to? Moj Bog, saj sta to dve pasoči se kravi!
NVolfrat je pobledel in zadrhtel. Zdaj je vedel, pri čem da je. Njegov fevd je dobil nekdo drugi, ki si je gnezdeče uredil lepo toplo in čisto...
Opotekel se je po cesti naprej. Tedaj je ugledal nagrobno deščico svojega deteta.
»Poglej, lega pa le ni odstranil!«
Toda deščica je stala pošev, kakor da bi se vanjo zadelo kolo. Wolfrat jo je postavil spet pokonci in utrdil zemljo, kjer je tičala.
»Marijicalc
Strmel je v znake njenega imena, s katerih je dež epral že akoro veo barvo.
Potem je odšel s povešeno glavo naprej. Napravil je ovinek, da b« mu ne bilo treba hoditi mimo solarne.
Potem je stal ob vznožju Nunskega hriba ob
samostanskem zidu in je potegnil za zvonec. Prišla je strežnica.
»Kaj hočeš?«
»Ali je Zefa še tu — Polzerjeva Zefa? Rad bi govoril z njo.«
Sestra je pokimala in zaprla vrata: slišal jo je odhajati po škripajočem pesku. Čez čas so se začuli počasni koraki in Zefa se je prikazala na pragu. Prebledela je od strahu in veselja. Molče sta si segla v drhteče roke in se s solzami v očeh pogledala.
Končno je Zefa globoko vzdihnila. »Dobro jutro, NVolfrat!«
»Bog daj tudi tebi, Zefa!«
»Da si le spet prišel! Moj Bog, to so bili strašni časi!«
»Kajne!«
Rahlo jo je potegnil izpred vrat; ob zidu sta se usedla na trato.
Zaskrbljeno ga je pogledala. »Ali si spet popolnoma zdrav?«
»Zdrav — razen tele tu!« Ozrl se je na svojo hromo roko. »Ta pa ne bo več drugačna — nositi jo bom moral tako!«
Greznica jo je stresla v ramenih, ko se je s prsti dotaknila mahedravega rokava in začutila golo kost. Za čas sta obmolknila.
»A ti?« je potem vprašal NVolfrat. »Kako gre tebi? Menda si tudi ti še nekaj bleda?«
»Bodi brez skrbi! Pri meni je že dolgo spet vse v redu in lahko delam ko prej. Toda zdaj veš — taka sem samo, ker — ker pač...« Zardela je. »Ali nič ne opaziš?«
Pogledal jo je od vrha navzdol. »Zefa! Zefa! O ti moj ljubi Bog!« je zaječijal in jo z drhtečimi rokami prišel k sebi. Tako sta sedela dolgo molče in strmela brezciljno v svetlo jutro.
»O, zdaj je dvakrat hudo!« je zamrmraL
»Bo pac otrok bolečin, ubogi črviček!«
»In fant? Kaj počne fant?«
Nasmehnila se je. »Kar spoznal ga ne boš več. Kakšen je| Življenje samo! Dobro mu je. Najboljše koščke odrivajo sestre zanj. Sploh, Wolfrat — kako so tu dobri z nama, tega ti kar povedati ne morem!« Solze so jo zalile, a si jih je obrisala z rokavom, »čakaj, grem po fanta, da boš sam videl.«
On je pa odkimal in jo pridržal. »Pusti ga, Zefa — dokler se ne vrnem.«
»Kam pa hočeš sedaj?« Tedaj je opazila njegovo zmedenost v obrazu in jeknila. »Kaj pa ti je?«
»K valptu moram — naznaniti se moram ...«
»Wolfrat!« je kriknila in se prestrašeno ozrla na vse strani. Kar besedo ji je vzelo; le s težavo je še vprašala: »Ali pač mora biti?«
NVolfrat je prikimal. »Opravim kratko, Zefa. Z Bogom za ta čas!«
Oklenila se je njegove roke; niti besede ni mogla več spregovoriti.
Oprostil se je in naglo odšel. Ko se je čez čas oarl, je stala Zefa še med vrati. Počasi je krenil naprej. Kjer se je cesta lomila, je spet postal. Zefa je stala še vedno na istem mestu.
Sel je naprej. Nekaj ljudi ga je nagovorilo, toda samo prikimal je za odzdrav in stopal dalje. Kmalu je bil pri samostanu. Valptova čakalnica je bila prepolna. Pravkar je gospod Schlutteniann potisnil iz pisarnice vanjo starega kmetiča, ki se je med zahvaljevanjem venomer priklanjal.
»Že dobro, inož, že dobro!« je govoril valpet. »In če boš spet česa potreboval, se še kar oglasi.« Tedaj je ugledal in spoznal šolarja. »Predobri Bog! Mar prav vidim? Wolfrat, ti? Pojdi sem! Pojdi semle notri k meni!« Zgrabil ga je za roko in ga potegnil ЛН seboj v pisaruiou.
&a »Jugoslovansko tukunoc v Ljubljani: Karel Ce*.
Izdajatelj: Ivan Bakovoa
Urednik: Loisc Gole bit