1BZ. strnim. i lmkui, i MMk, 17. jiiiji m. xm. itto. .Slovenski Narod" vdja: v Ljubljani na dom dostavljen: . v upravništvu prcjeman: «clo leto.......K 24 — I ćelo leto .•••••» K 22*~ pol leU ,,-«•• 9 • . 12— I pol leta • • -•.....11-— Četrt leta •*•*• •*• • . 6-— I čctrt leta • • ••••• . 550 na mesec ••••«• 9 2-— I na mesec......» l'9O Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne \TaČajo. Iraftništvci Knallova illn it 5 (v prftličjn levo,) telefon ftt M. tsfcaf« nak šmm **•*•* IsvMBrif M**elJ« lai pi ■■■!!■ Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za tmknt pm 36 vin., za d\'akrat po 14 vin„ za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 Viru Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih tnsercijah po dogovoru. Upravnlštvju naj se poSiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. đ, to je administrativne stvari ' Potamtuui ittvllka *el|a 10 vinari«*. ——— Ni pismena naročita brez istodobne vposlitve naročnine se ne ozlra. „ffartJaa tiskanu- ttlefoa it •!• .Slovenski Narod* velja po poSti: za AvsUo-Ogrsko: • za Nemfljo: ćelo leto ••••••• K 25*— I ćelo leto ... • • K 3fr— ifetrt^t«* * I ! I I I I 16-Š0 I za A*1«*1*10 ta V66 ***&* Ueželc: na mesec •••«•• • 2*30 ■ ćelo leto .....•• K 35«-«' VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vpramidtvo (»podaj, dvorišče levo). EaaOova ulio« ŠL 5, 4«l«fon St. 83- V pogibelj? (Od odličnega jugoslovanskega državnika.) D u n a j, 16. julija. Poraz bolgarske armade gre roko v roki s porazom diplomatskih kombinacij bolgarskih državnikov. Vojaški nacrt Bolgarije je bil, da z brutalno in iznenadno akcijo zavza-me Makedonije t. 3. one predele, ka-tere so imeli dosedaj Srbi in Grki okupirane ter da na ta način svoje zaveznike prisili k taki razdelitvi od Turčije osvojenega ozemlja, kakr-šno je ona hotela. Medtem, ko je Bol-garija tajno pripravljala svojo voja-ško akcijo, je gledala diplomatičnim potom zadržavati Romunijo in Tur-čijo. Zato se je cbotavljala predati Romun. Dester (Silistrijo), kateremu se je bila v Petrogradu odrekla, in je molčala na razne romunske note. — Turčiji Je jzopet poslala emisarje, katerih namen je bil, zavleči evakuacijo turškega teritorija do crte Enos - Midiia. Trdno računajoč na uspeh bolgarskega orožja nad Srbi in Grki, je bolgarska diplomacija eskomptirala, da bodo i Romuni i Turki pred zmagovalnimi Bolgari mirovali. Zgodilo pa se je narobe: voja-ško je Bolgarija igro izgubila in na-padeni so io dobili. Poražena pa je bila tuđi diplo-matično. Romunija se ni dala zadržavati, prodrla je na bolgarsko czemlje, Turčiia okupira trakiiski teritorij, iz katerega se morajo bolgarske čete umikati. Naenkrat se nahaja Bclgarija med štirimi neprijatelji na Balkanu, od katerih sta ji bila dva se včerai zaveznika in pomoćnika v vojski proti Turčiji.Pa tuđi Evropa jo je zapustila. V strašni zagati se je morala obrniti na Rusijo ter prositi za posredovanje v Belgradu in Atenah. — Toda. medtem, ko se bolgarski za-stopniki obračajo na evropske kabinete, je Sofija že zopet zapadla pasivnosti, ne žuri se niti za mir, niti za premirje. Ne vem, kaj da v Sofiji se pri-čakujejo in misliio. Zdi se, da se ne morejo odreci dosedanji pogubni po- litiki. Potem bodo seveda nastale vse konsekvence, ki jih običajno iz-zove — vojna. Bolgarija ima se nekaj dni časa. Niti Srbija, niti Grška ne moreta in ne smeta želeti, da se bolgarska država popolnoma uniči in poniža. To bi ne bilo niti v interesu zmagoval-cev. Narobe, one morajo želeti, da ostane Bolgarija njima ravna. To se da pa samo doseći, ako odlože bolgarski državniki svoj na-pačni ponos, da priznajo svoje pre-greške in da se nemudoma obrnejo na Srbijo in Grško v svrho skoraj-šnjega vzpostavljenja miru. Svoje nekdanje zaveznike morajo zaprositi za pogoie miru, ki gotovo ne bodo pretežki, ako se pokaže Bolgarija iskreno. Srbija in Grška ništa vodili osvojevalne vojne, zato ne moreta zahtevati sedaj več, kakor takrat, ko je šio še za mirna pogaianja. Edino ! kar lahko s polnim pravom vec za- ! htevata. so r.ekatera važnejša stra-tegnična mesta, ki bi služila državno - obrambnim namenom, Grška, da si zavaruje stalno posest Soluna, Srbija, da si zasigura varnost Vardarske doline in pa Ovčje Polje. Dobra volja Bolgarije, ter iskreno in brzo likvidiranje današnje situacije, ima Še lahko lepše uspehe, kakor to pričakujeio Bolgari sami. Ako pa se bolgarski državniki zanasajo, da priđe do drugih kompii-kacii. katere bi škodovale Srbiji in Grški, ako hočejo urediti svojo politiko v smislu ten nad, potem pa že-nejo svojo domovino — v pogibelj. Spoznao: sebe in svoje savražnifee! (Slovenskemu ljudstvu v pouk, svarilo in vzpodbudo.) I. V začetku svojega članka: »Ide-alizem v politiki-, izraza dr. Aleš Ušeničnik dvojno bojazen. Prvič, da bi se najboljši (v klerikalni stranki) ne umaknili iz političnega življenja. Na strani 297. v »Času« piše t ko-le: »Ob grdi sliki. ki nam jo nudi parlamentarna politika, se je dvojega ba-ti. Najprej se zdi, ni neupr vičena bojazen, da bi se ne polotil mnogih nekak gnus pred vso politiko, ter bi se začeli nele umikati s političnega torišča (posl. Mandelj, Sukljeta so sami spodili), temveč tuđi odtego-vati vsemu političnemu delu. Ta po-jav lahko opazujemo tuđi drugod (povsod, kjer so klerikalci na vladi), da se namreč ob času posirovelih političnih razmer (kdo pa je ravno kriv te posirovelosti, nišo li klerikalci sami za to najbolj poskrbeli.Op. pisca) ravno najboljši možje začno umikati iz javnega življenja.« Na str. 300 nadaljuje tako - le: »Pustite v zbornico slabe in najslab-še (namreč klerikalce. Op. pisca), za zlato bodo prodali najvitalnejše ljudske interese! (To so že klerikalci itak storili, manjka še samo, da ne-sejo našo kožo na trg. Op. pisca). Ali ne vidite, kako preži svobodomisel-stvo na ugoden trenutek, da bi udarilo na cerkev in krščanstvo? (Gospod doktor: Nur nicht den Teufel an die Wand malen, strah ima velike oči, toda ta bojazen radi slovenskih libe-ralcev je popolnoma iz trte zvita. Op. pisca.) Pustite v zbornico slabe in najslabše, še sami se bodo pridružili svobodomiseicem, da čim najpre-je ubijejo svobodo cerkve, pogazijo kršćanski zakon in vržeio križ iz šol! (To zadnje je res bale storil bivši deželn glavar Šuklje, ko je bil profesor v Novem mestu. In Šukljetu imajo danes klerikalci vse zahvaliti, kar so dosegli. Kršćanski zakon ga-zijo najbolj duhovniki, ker jim je že-nitev zabranjena. Debele knjige bi se dale o tem pisati. Svobodo cerkve pa liberalci nišo v nobeni državi ubijali, za to so že poskrbeli duhovniki sami, ki nišo znali ločiti cerkve od vere. Op. pisca.) Drugič izraza dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v ljubljanskem semenišču, bojazen, »da bi ljudstvo ne nehalo bojevati se in podpirati svoje najboljše v boju (z drugimi besedami. boji se, da bi Ijud-tsvo ne spregledalo vse sleparstvo klerikalnih vodi] in jim pri prihodnjih volitvah ne obrnilo hrbet) zoper verski in gospodarski liberalizem in si osvojalo svoje pravice.« (Vera je pač pri duhovnikih Madchen fiir Al-les. za vse je porabljiva. Žalostno je to in se vidi, kako malo je vera dan-danes duhovnikom in klerikalnim voditeljem sveta!) Od tu dalje cika v svojem spisu na politične boje zadnjih 6 let na Kranjskem in vobče po slovenskih pokrajinah, odkar je ljudstvo (?!?) doseglo zmago. Na str. 301. beremo: »Dolgo časa je bil izid navidez (res je!) nego-tov, dvomljiv in gospodujoči liberalizem sam ni verjel, da bi se bližalo njegovo gospostvo koncu.« (Za tako naivne politike bi nas pa res ne smel gospod doktor smatrati. Vsak količ-kaj razsoden politik je moral pri politični zaostalosti našega ljudstva in vsled obče volilne pravice, vsled strašnega pritiska naše duhovščine, vsled zlorabe spovednice in političnih pridig že vnaprej biti na jasnem, da si napredna stranka na deželi ne bo niti enega mandata pridobila. Op. pisca.) »Zato pa je bila ta doba v zgodovini slovenskega ljudstva, doba največjega idealizma.« Navduše-nje za sveto pravdo (Katero, kako ji je ime?) nesebična ljubezen do ljudstva (izkazalo se je pač sedaj v po-polni luči pri deželnem glavarju: nesebično ravnanje z denarjem »Ljudske posoiilnice«, 60.000 (reci šestde-settisoc) kron ljudskega denarja, da malo obnovi svoje stanovanje v deželnem dvorcu) »požrtvovalno delo (plačuje se iz fonda za obmejne Slovence) to so bili znaki te lepe dobe.< Verjamemo radi g. dr. Ušeničniku, toda vsaka neumnost se enkrat neha in vsaka malha ima tuđi svoje dno. Potem nadaljuje: »Sedaj je tuđi iz praktičnih ozirov bolje biti na strani ljudstva« (S. L. S.). I, ševe, kje pa? Pri liberalcih je malo korit, ali jih pa vobče ni! To praktično stran v S. L. S. so najprej zavohali politični štreberji, katere ni mogla napredna stranka zadovoljiti, potem vsi tišti reveži, ki bi si bili svoj materijalni položaj radi izboljšali ugodnejše, bolj mastne službe dobili itd. Prehod v S. L. S. se ni otežkočeval, tu pa tam je bilo treba samo kak reverz pod-pisati, ali pa samo z glasovnico v roki ob času volitev javno posvedo-čiti svoje pripadništvo k S. L. S. In mladi ljudje med profesorji v Ljubljani so dobili na pr. na ta način stalna mesta.* * Dež. odb. dr. Pegan je rekel na nekem shodu na Viču: »Ni treba, da moliš in v cerkev hodiš, samo glasu! Ideal Se bil vsem voditeljem m koritarjem: »Zlata skleda«, kakor pri kršćanskih socijalistih na Dunaju, o katerih je imel prof. dr. Janežič v Celju kaj dobro in pravilno sodbo: Z Luegerjem vred so sami hinavci. Tako ej ta pobožni mož pred 20. leti sodil o njih in ni se zmotil. (Prim. »Zeit« in druge napredne dunajske časopise od 5. in 6. tebruarja 1912, ki so prinesli senzacijonalna razkritja o korupciji in gnilobi v kršćansko - socijalni stranki, baš tako, kakor sedaj naše slovensko časopisje pišemo aferi Kamile Theimerjeve proti dr. Suster-šiču in dr. Kreku.) »V taki dobi se rada razvije politična spekulacija.« To je bilo ved-no tako! »Ne čast ne denar, ne vleče več političnih špekulantov v vrste, kjer. so bili doslej — v narodno - napredni stranki, — oboje pa jih vleče na stran ljudstva« t. j. S. L. S. iz že zgo-raj navedenih vzrokov. »A tuđi dobri nišo vselej tako dobri, da bi jih ne omamila slava in denar . . . ampak se bodo temu in onemu budili v srcu sebični nagoni* t. j. koritarji in odpadniki iz napred-nh vrst bodo hrepeneli še višje, za-htevali še več in odrivali od korita one ki jim gre po njih starem pripad-ništvu v S. L. S. prvo mesto. Torei teh lažiidealnih političnih pritepen-cev je že preveč, proč ž njimil Alt vas nič ni sram, vi, naimlajši koritarji - odpadniki, da vas tako neusmi-ljeno dr. Ušeničnik zmerja za slabe klerikalce in grde sebičneže?. Bratomonfla vojna na Balkanu. Demisija ministrstva Danev. — Položaj v Sofiji. Poročali smo že v snočnem listu, da je podal bolgarski ministrski predsednik Danev svojo demisijo. Do sedaj pa še ni znano, ali je car Ferdinand demisijo sprejel, ali ne, toda to v sedanjem trenutku tuđi ni glavna stvar. Ministrstvo Danev ne za našo stranko! Sapienti sat! »Sis fur, sis sacrilegus, et es bonus miles factionis nostrae« bi rekel Katilina. LISTEK. Do!p raka. M. Gardenhire. (Dalje.) Nekoliko je obrnil krmilno kolo in avto se je oštro izognil na stran. Pojčasi se je umaknil s pota velik novofundlandski pes. Bila sva že na novojorški cesti. »Vi bi danes ne povozili psa,« sem rekel- »Ravnotako malo kakor otroka,« je odgovoril Conners, »in vi veste, kaj to pri meni pomeni. Ne dvomite nikdar več o inteligenci živali in ozi-rajte se tuđi na uboga kljuseta, kadar vozite avtomobil. Spominjajte se vedno izreka Viktor Hugota o nezna-nem.« Ko sva pustila voz v garaži, sva šla skupaj navzdol po Broadway. Pred nišo, kjer sva stanovala, je čakal neki velik, neokreten mož.^ »Zakaj pa ni nikogar v vašem stanovanju, če greste ven, mr. Conners?* je vprašal. »Jaz vendar ne morem vreči denarja skozi odprtino za pisma.« »Zakaj ne?« Je vprašal Conners. »No, ker bi rad imel potrdilo.« »Pojdite z menoj! Dam vam potrdilo.« Tega Človeka sem videl že pred par meseci v Connersovem atelijeju, toda takrat me ni posebno zanimah Oba sta ostala v spodnji veži, dočim sem jaz stopil v dvigalo, da pridem v svojo pišamo. Bilo je že zgodaj ziutraj. Da sva mogla še v jutranjem mraku napraviti najin izlet, sem prišel že prejšnji večer iz mojega stanovanja v mesto. Zajtrkovala sva v neki gostilni blizu Jonkersa. Ko sem hitro pregledal na pisalni mizi ležeča pisma, sem opazi! tuđi nekatera važna, s katerimi pa sem se hotel baviti sele potem, ko se Še nekoliko pogovorim s Con-nersom. Ko sem vstopil v atelije. je bil tujec še tam. Vsled tega sem se hitro obrnil- »Le vstopite!« je rekel Conners. >Mr. Henderson namerava že oditi.« »Privedite vendar svojega prijatelja s seboj,« je rekel rnr. Henderson. »Hvala?« Conners me je nato predstavi!, in jaz sem podal obisko-valcu roko. »Morda pridem danes popoldne,« je pristavil Conners. »Dobro!« je rekel mr. Henderson, ko je M odhajal. »Jaz sem ves čas tam.'< »To je lastnik »Hendersonovega največjega cirkusa na svetu« in »menažerije^,« je pripovedoval Conners, ko je Henderson odšel. »Vodi poto-valni cirkus, ki se vozi od kraja do kraja na vozeh — kakršnih je pač še malo. In kakor se vidi,, prav uspešno vzdrži konkurenco z železnico. V Long Island Citvju imam šupo, ki sem mu jo dal v najem, da hrani tam čez zimo svoje stvari. Današnji lep dan, ki sva ga tuđi midva nekoliko užila, smatra kot znamenje, da se bliža sezija. Dal je osnažiti kletke, sklical svoj personal k skušnjam, z eno besedo, začel ie marljivo pripravljati. Danes je prišel plaćat na-jemnino in pri tej priliki je naju po-vabil, naj si ogledava cirkus, predno odide na potovanje.« > Famozno! Jaz pojdem,« sem pritrdil. »Dobro! Prav interesantno bo, če si enkrat mirno ogledava tak cirkus« Spominja! sem se onih srečnih otroških let, ko sem imel potovalni cirkus za višek vse lepote, ko sem sanjal. kako bi bilo lepo, če bi bil, ko odrasem, kloven s koničastim klobukom ali pa jahalec, ki na neosedla-uem konju skače skozi obroče. »Kdai pa odrineva?« sem vprašal. »Danes popoldne, če hočete. Saj ste slišali, kaj ie rekel Henderson. Poglejte pred obedom še nekoliko v svojo pisarnojaz pa hočem hitro naslikati jutranje nebo, kakor sem Ie danes videl na Long Islandu, za ono skupino nimf. Ko sem odšel iz atelijeja, je že prijel za paleto in Čopič ter sedel pred stojalom. Ko sem odpravil svoja pisma, je bilo poidne. Sel sem nato b Conner- su, in po kosilu sva najela voz ter se peljala do broda. Ko sva prišla na nasprotni breg, sva kmalu dospela do velike šupe, kjer je imel Henderson spravljene svoje čudovitosti. Pri vhodu sva vprašala po lastniku, ki je takoj prihitel ter naju iskreno po-zdravil. »Le vstopita, gospoda,« je rekel prijazno. »Prišla sta ob pravem času, ker sem ravno pri delu.« »Tako, pri kakšnem pa?« je vprašal Conners. »Imamo ravno kostumno sku-šnjo, če jo smem tako nazvati. Umet-niki se bolje počutijo v svoji uniformi in jaz dobim tuđi rad popolen vtisk od svojega »ansambla«, kakor sem imel navado reci v prejšnjih časih, ko sem bil še gledališki ravnatelj. Vedno sem tako delal pred turnejo, ker morem potem bolje presoditi, kakšen efekt bo napravila prva predstava.« Takoj pri vhodu sva videla mnogo zanimivega. Okoli in okoii ob stenah so stale kletke, ki so se dale prevažati, dočim je bilo na praznem prostoru v sredi — ki je bil kakor cirkuska maneža potresen z žaga-njem — vse polno kostumiranih oseb ki so se v kar najboli čudnih pozicijah pregibali in postavljali. Vadili so se v raznih trikih, ki naj vzbu-jajo pri prebivaltvu na deželi obču-dovanje ter je navdajajo z grozopol-nim pričakovanjem- Pred kletkami je bil hodnik, ki je bil ločen od srednjega prostora z vrvjo. Dritrjeno na že- leznih drogih, in ki je bil napravljen za strežaje, ki so stregli živalim. »Še enkrat tako velik cirkus bom imel letos, kakor vidite,« je rekel Henderson ter ponosno zamah-nil z roko, »razentega pa še poseben, tako velik šotor za živali. Razentega pa najizbornejše privlačne sile! Upam, da se bo izplačalo.« »Menda,« mu je pritrdil Conners. »Ali imate tu dovolj prostora?« »En del mojih ljudi biva v levem delu,« je odgovoril Henderson, »dočim stanuje več artistov v bližnjih hotelih.« »Kaj je, Lizzie?« se je obrnil na neko žensko, ki se mu je približala ter pristavil svareče: »Pazite, tu sta dva tuja gospoda.« »To mi je popolnoma vseeno,« je odgovorila razburjeno. »Skrajni Čas je, da izpregovorite enkrat z mojim možem resno besedo. Prej ne bo miru. Tako pa ne more iti. Četudi ni po mojem mnenju prav nič vreden, vendar pa moram koneno ž njim ži-veti!« Velika, močna ženska je bila tipična cirkuska krasotica z ogljeno-črnimi obrvi in umetno barvanimi lasmi. Oblečena je bila v kričečo* promenadno obleko. Ni imela torej pri vajah ničesar opraviti, »No, no!« je rekel Henderson, tolažeč jo. »Zaradi mene! Poskusil bom.« (Dalje prthođnjič.) •trm Ž.__________________________________________________________„SLOVENSKI NAROD«, dne 17. julija 1913. ____________________________________________________162 Stcv. eksistira, zato eksistira interemistič-no ministrstvo Danev. Dancv Je de-jnisijoniral, ker je čutil, da ne more več nesti odgovornosti za. vse nezgode, ki so zadele Bolgarsko. Položaj Bolgarske je v seda-njem trenutku naravnosti obupen in več kakor dvomljivo Je, če se bo našel za Dancva naslednik. Kdo bo hotel prevzeti dedšcino, ki Je tako obremenjena? Kdo bo rnož, ki bo prevzel v teh usodnih trenotkih va-jeti in rešil domovino? ReŠil? V Čem more obstojati rešitev? Romunska prodira proti Sofiji, Srbija je na potu tja in TurČija hiti proti Odrinu. So-vražniki na vseh straneh, pa tuđi v notranjosti sovražnik, morda največ-Ji sovražnik — revolucija. Kje je rnož, ki bi hotel v tako usodnem trenutku prevzeti težko nalogo, resiti domovino, kje je oni, ki bo našel pravo pot? Bati se je, da ostane ta naloga še staremu kabinetu. Kaj bo po-tem, Na obzorju revolucija, sovraž-niki na vseh straneh, ali bodo mogli uspešno delovati za domovino mož-je, ki so vse to povzročili? To ni vprašanje, ki si je je stavil samo Danev, predno je podal svojemu carju demisijo, tuđi od sten bolgarskega dvora odmeva to vprašanje. Danev je odstopil in v hipu, ko se je začela odpirati njegova železna roka, se je razvedela po Sofiji vsa Strašna usoda bolgarske armade. Sofija nudi sliko popolne zmedenosti. Po molku zadnjih dni ta strašna gotovost. Po upanju to razočaranje. Od vseh strani te velike nevarnosti, groza vojne pred sofijskimi vrati sami-mi! Sredi te zmede pa šcuva vojna stranka še vedno na nadaljevanje vojne. Velik del častnikov general-nega štaba zahteva, da poskusi bol-garska vojska še eno odločilno bitko, predno podpiŠe premirie. Čemu bitka, čemu kri? Ali ni teklo že dosti krvi. Ali je mogoče z vojsko, ki se že tedne umika, doseći kak uspeh? Res je. da beg ni raztrgal zvez med posameznimi deii vojske, umikanje se je izvršilo večji del v lepem redu, kar je vsega priznanja vredno, toda posamezne bolgarske armade se ne morejo združiti, mogoče je ćelo, da jih Srbi odrežejo drugo od druge. Zakaj tedaj prelivati še več krvi? Za nov poraz? In potem bi sovražni-ki še pooštrili svoje zahteve. Bolgar-ska upa na pomoč Evrope. Z drugimi besedami bi se to reklo, da upa Bol-garska na pomoč Avstriie in Nem-čije. Toda upoštevati bi morala, da se je rudi v takozvani Evropi že mnogo izpremenilo, odkar se je začela vojna, odkar so se bile bitke pri Kumanovu in Bitoiju, odkar so Srbi prišli v Drač, odkar je Esad paša paktiral s Crnogorci. Tuđi ni več Prochaska v Prizrenu in zaradi Albanije se ne vrše več pogajanja. Pač pa se odpirajo vrata onim. katerim so bila do sedaj zaprta. To naj bi Bolgarska tuđi premislila, predno se odloči. Nov človek z novimi idejami, bi morda še kaj dosegel, Danev nik-dar. V Sofiji pa se pripravlja revolucija. Bati se je, da izbruhnejo nemiri v najkrajšem Času, zlasti ker nima bolgarska vlada dovolj vojaštva v mestu. Dan na dan dobivajo člani vlade grozilna pisma in ćelo do po-sameznih manjših spopadov je že prišlo. Upravičeno se tedaj ozira Bolgarska po možu, ki bi jo rešil. RomunskI prestolni govor. Romunski parlament je pričel včerai z izvanrednim zasedanjem. Ministrski predsednik Majorescu je prebral kraljev prestolni govor, v katerem izjavlja, da je balkanska vojna zopet nepričakovano izbruhni-la, Dovzročena vsled postopanja Bolgarske napram svojim zaveznikom. Vlada je morala vse potrebno odrediti, da zajamči Romunski spričo no-vega položaja na Balkanskem pol-otoku stališče, ki ji gre. Mobilizacija ćele armade se je odredila dne 20, junija in dne 28. junija so romunske čete prekoračile bolgarsko mejo. — Parlament je bil sklican, da sklepa c predlogih, ki so v teh razmerah potrebne. Prestolni govor je bil sprejet i navdušenim pritrjevanjem in odobravanjem. • m • Romunska nota veiesilam. Romunska vlada je poslala rr> munskim zastopnikom v inozemstvi noto, v kateri jih poziva, naj izroč< velevlastim stališče Romunske gled< splošnega miru in meje Dobrudže Ta nota natančno določa topografič ne točke za določitev meje, da s preprečijo nepotrebna pogania. Romunske vojaške operacije. Romunsko vojno ministrstv< objavlja oficijalno poročilo, da ie rc aasska vojska že zasedla trdaiavsl četverokotnik Turtukaja - Dobri*. Ru&uk - Vama. Romunski kralj Karei se je pred-včerajšnjim zveče r s posebnim vlakom odpeljal iz Bukareite, da in-spicira čete, ki so koncentrirane ob Donavi. Kraljevo potovanje Je prera-čunano na šest dni. Neposredno pred odhodom je dobil kralj na kolodvoru nujno brzojavko prestolona-slednika in generalnega poveljnika armade, da je bil veliki most čez Donavo končan v 71 2 ure in da romunska armada koraka na bolgarsko ozemlje. »Milita'risehe Rundschauc poro-ča, da so ta most zgradili blizu Co-rabie. Močnejše čete so začele kora-kati čez most dne 15. Julija. Spričo romunskega prodiranja se bolgarska severna armada pod poveljstvom Kutinčeva umika v severni smeri proti Sofiji. Berolinski »Lokalanzei-ger« poroča, da je zelo lahko mogoče, da bodo Romuni začeli prodirati proti Sofiji. Romunska hoče kmalu imeti zopet normalne razmere. Pohod na glavno mesto smatraju romunski vodilni politiki kot najboljši predpogoj za to. Romunski kralj je včeraj zju-traj prisostvoval prekoračenju romunske armade čez Donavo. Bolgarska je pri Ruščuku potopila vse svoje manjše ladje. Potopili so tuđi jadrnico kralja Ferdinanda. vAgence Havas« poroča, da so Romuni predvčerajšnjim zasedii Varno, včeraj pa baje Ruščuk. Romunska še ni odgovorila na bolgarsko ponudbo, da hoče Bolgarska odstopiti crto Turtukaja - Bal-čik. Princ Henrik Nizozemski je spo-ročil romunski vladi, da bo dal romunski vladi na razpolaganje veliko sanitetno ambulanco. • * Turske vojne operacije. Kolnische Zeitung« je izvedela iz Carigrada: Turčija energično na-daljuje oboroževanje, kakor meseca oktobra. Cataldška in bulairska armada se pripravljate za novo vojno. Upanje, da zopet osvoje Odrin, in pa hrepenenje po maščevanju za vse grozovitosti, ki so se zgodile moha-medancem, sta povzročili, da se je poieglo strankarsko sovraštvo. Iz Sofije poročaio: Turske čete so prišle predvčerajšnjim 30 kilo-metrov tostran crte Enos - Midija na ozemlje pri Bunar - Hissarju, ne da bi naletele na odpor, ker ni v deželi nobenih boigarskih čet. Kršćansko prebivalstvo beži pred Turki. Lodonski »Central News« poro-čajo iz Carigrada: Turska armada je v resnici na pohodu proti Odrinu. Dosedaj nišo Turki nikjer naleteli na odpor. Nikakor pa ne mislijo, da bodo tuđi Odrin zasedli brez boja. Prepričani so, da zbira Bolgarska okoli IOdrina svoje čete, da na vsak način obdrži trdnjavo, ki jo je odvzela Tur-kom. Tursko višje armadno povelj-ništvo je pripravljeno na krvave boje pri Odrinu. Bolgari so trdnjavo oborožili z vsemi modernim! obrambnimi sredstvi. V trdnjavi je 40.000 mož. Dunajsko poročiio o polož :ju. Z Dunaja prihaja o polo/aju na Balkanu sledeče poročilo: Ru^ki poslanik v Sofiji je predvčer išnjini svetoval bolgarski vladi, da naj iz-politi zahteve Grške in Srbite. Obe ti državi namreč zahtevata da se osvojeno ozemlje na podlag razmerja, kakor so to ozemlje zavez-niki do danes zasedli, razdeli, št predno se sklene premirje. Konferenci, ki se je vršila včera v Skoplju med ministrskimi pred sedniki Srbije, Grške in Crne gore bo sledila v prihodnjih dneh drugi konferenca, katere se bo udeležil tu di romunski ministrski predsednik V nastopu Rusije se je izvrši preobrat. Medtem, ko je Rusija š< • pred kratkim zahtevala, da se so : Vlažnosti ustavi jo in da se sestanej« balkanski ministrski predsedniki < > Petrogradu, sedaj take konferenc • ne zahteva več ter ponuja svojo po moč za ustavitev sovražnosti. Pi - tem jo podpira zlasti Francoska. -■ Francoska vlada pa ne bo prišla lastno inicijativo. Ce bi se sovražnosti še nadalje vale, so v Parizu mnenja, da bo si Edvard Qrey tekom prihodnjeg - tedna predložil velesilam skupni e\ J ropski predio«. b Kakor poročajo iz Bukarešt« c nima prodiranje romunske vojsk - namena, razširiti romunske zahtev - marveč naj le krepko podpira sed« e nje romunske zahteve. Vcrjetno j da udari romunska vojska na Sofij< Pozornost vzbujajo izrazi sin patije za Romunsko v Atenah, iz č< sar se da sklepati, da bosta ti d\ o državi tuđi še nadalje sodelovali. - >- Vesti o romunsko - grški zvezi i d se dementirajo. Kat se tiče TurčiJe, se poroča, da je turska vojna uprava vpoklica-la železniške, poštne in brzojavne uradnike v Lile Burgas. V dobro podučenih krogih se zatriuje, da na-merava Turčija prodreti do Odrina. V enem tednu bodo najbrže padle zadnje ođločitve. Slike iz vojne. Napisal Mile P a v I o v i ć. XXIV. Mali osvetnik« Bilo je to pred več leti. V ar-navtsko in srbsko vas Velika Oca je prispel četniški vojvoda in znani organizator Sava Milošević s svojim prijateljem Kuiundžićem in s sedmorico drugih četnikov. Sava je bil med Arnavti na do-brem glasu in je užival veliko zaupa-« nje in spoštovanje. Vsi so ga poznali in gostoljubno sprejemali. Begi in go-spodarji, prvaki posamnih plemen so bili njegovi prijatelji in znanci. Kamorkoli je prišel, povsodi je bil varen. Govoril je arnavtsko, kakor svoj rodni jezik. Že večkrat je križem prehodil vso severno Albani-jo — prišel je tuđi v Drenico in na Malo Kosovo; poznal je PeČ in Dža-kovico z okolico, kakor svojo nišo, prehodil je Ljumo, bil je v Debru,mu-dil se je v Tirani — a nikjer ga ni zabolela glava. Imel je arnavtsko beso (zaobljubo) in s to zaobljubo je potoval brez skrbi. Tako je prišel tuđi v Veliko Očo. Povabil ga je na razgovor v svojo hišo prijatelj Meh-med beg. Arnavt ostane zvest svoji besiv a Mehmed beg jo je prelomil. Postal je izdajalec: naznanil je turski oblasti, kdo se nahaja v njegovi hiši. Turski vojaki so takoj obkolili Mehmedovo hišo in so se pripravljali, da ujemo četniškega vojvodo živega. Sava, ki se je zanasal ob svojem prihodu na beso, je takoj opazil, kaj se pripravlja. Hitro je imel nacrt na-rejen: zabarikadiral je vrata, zaprl vse vhode v hišo, ustrelil dva Meh-medova sina ter se vzpel v zgornje nadstropje hiše, odkoder je začel z vso silo streljati na vojake- Vojaki so morali hišo zažgati, da bi ga izgnali iz nje. V hiši je bilo s Savo še devet četnikov. Vseh devet je poginilo in Sava ž njimi. Umri je junaške smrti: poginil je poslednii. To je bilo pred več leti. * Arnavt ie svoje izdajstvo poza-bil, toda zapomnili so je srbski čet-niki. Na svojem uspešnem prodiranju pod poveljstvom Vuka Tankosića so se ustavili v Opteruši, da prenoče. Drugi dan zjutraj so obkolili Veliko Očo in ujeli živa Mehmeda bega in njegovega brata Husejina, ki sta izdala vojvodo Savo. Našli so oba skrita pri neki Srbkinji, kateri sta zagrozila, da jo ubijeta, ako jih ne skrije. Mehmeda in Husejina so privedli pred četniškega poveljnika. Tankosić jih je hladno ogovori!: »Vidita, usojeno je, da se vama z zlim povrne, kar sta storila zlega.« Brata sta molčala in zrla v tla. I »Napočil je čas, da maščujemo i smrt naših bratov in da vaju kaznu- jemo. Beso sta dala, beso sta poga- , žila. Ništa bila moža . . .« Husejin je hotel nekaj pripomni-ti. Hotel je prositi za milost. »Ne,« ie rekel vojvoda, »milosti • za vaiu ni! Savina smrt mora biti 1 maščevana. Sam vaju bom kazno-[ val s svojo roko na istem mestu, kjer ' sta pogazila zakletev.« V času, fco je vojvoda govoril J obsodbo Mehmedu in Husejinu, je ' stal ob strani mladenič, domaćin, • kakih 16 do 17 let. Čeljusti so mu 1 drhtele od razburjenja, kar z očmi je požiral Arnavte. Vojvoda je dal z roko znak in ■I četniki so krenili, vodeč sabo zločin-e ce, k hiši, ki je bila precei daleč iz-ven vaši. čim so bili iz vaši, se je t> vojvodi približal oni mladenič in sto-v pil pređeni. e »Vojvoda, nekaj ti hočem pove- •- dati, nekaj te hočem prositi, zelo 'i prositi.« Kaj pa hočeš?« ga je vprašal z I vojvoda. Mladenič je pokazal z roko na :- Mehmeda. ir »Vidiš, ta-le Mehmed mi je ubil a očeta in ga oropal, strica mi je ubil, r- I sestro mi je odvedel in jo posilil . . . I prosim te, daj mi ga, da mu sodim e, zaradi krvi mojega oČeta!« ;e Vojvoda mu je odrekel prošnjo, e, Toda mladenič ni hotel odnehati i- Spet je stopil pred vojvodo. e, »Poslušaj me, vojvoda . . . kri o. I me peče, kri mojega očeta in sramo-i- ta moje sestre. Zaklel sem se in za-e- rotil ... Ne pusti, da bi se izneveri re svoje zakletvi.« - No, med četniki velja pravilo )a kar je enkrat odločeno, se ne sm< I več spreminjatu Mladenič je ves otožen stopal za četniki in nekaj premišliaL Naenkrat je dvignil glavo in se ozrl okrog sebe. Prehitel Je četnike in skočil pred Mehmeda. Tu se Je ustavil. V zraku nad glavo je zabliSčal nož. En mah. en močan udarec v sredo na prsi, v srce in curek krvi je brizgnil kvišku. Mehmed, zadet sredi srca, se je mrtev zgrudil na tla. Mladenič je potegnil nož iz Meh-medovih prs in stopil pred vojvodo Tankosića, »Evo, vojvoda, zaklel sem se pri mrtvem svojem očetu, da bom Mehmeda ubil. Nisem mogel dru-gače . . . evo . . . ubil sem ga ... sedaj me kaznuj s smrtjo, ubij me.« Vojvoda Tankosić mu je odpu-stil in ga vzel sabo v svojo četo. Poročilo glede ustanovitve mestitigapogrebnegazavods v Ljubljeni. (Dalje.) Na čelu podjetja stoji na Dunaju precei samostojen ravnatelj; v Gradcu, odnosno v Mariboru pa ravnatelj, odnosno upravitelj, ki sta podrejena posebnemu upravnemu odboru. Leta odbor sestoja v Gradcu iz 4 ob-činskih svetovalcev, iz mestnega svetnika-uradnika in iz ravnatelja; v Mariboru pa iz 5 občinskih svetovalcev in iz upravitelja, ki pa tu nima pravice glasovanja. V kolikor zadeve nišo pridržane občinskemu svetu, fungira ta upravni odbor kot nadzorovalna, odnosno od-ločevalna instanca; na Dunaju pa nadzoruje ves obrat magistratno ravnateljstvo. Osobje na Dunaju, kjer oskrbuje na dan okoli 50 pogrebov, je seveda ogromno — okolu 400 oseb; v Gradcu, odnosno v Mariboru nastavljeno je z ravnateljem vred 12, odnosno 3 uradniškimi moči ter 50, odnosno 11 drugih uslužbencev (koci-jažev, profesijonistov, slug itd.). Na Dunaju je osobje nastavljeno deloma stalno, deloma provizorno; za prve velja občinska službena pragmatika, za druge veljajo določila trgovskega in obrtnega zakona. V Gradcu, odnosno v Mariboru, sta le ravnatelj, odnosno upravitelj stalno nastavljena: drugo osobje se smatra kot zasebne nastavljence občine in podvrženo je trgovskemu, odnosno obrtnemu zakonu. Glede štolnin obstoja med obči-nami in med farami poseben dogovor. Koncesije so popolne in zavodi izvršujejo v lastni režiji vsa v stroko spadajoča dela. Za pogrebe obstoja poseben ceremonijel in pa oblastveno odobren cenik. V Mariboru je povprečno 400 pogrebov na leto; število graških pa ni znano. Denarni uspehi, ki nas zanimajo pač v prvi vrsti, so popolnoma zado-voljivi. In to tuđi na Dunaju, vzlic okolnosti, da tvorijo tukaj 80% vsega obratnega prometa pogrebi najnižje vrste s ceno 50 do 80 K in da so režijski stroške zelo veliki. 2e prvo leto 1908 je znašal na Dunaju čisti dobiček. ki se je izročil mestni blagajni, zaokroženo 153.000 kron; leta 1909. 55.000 K; leta 1910. 127.000 K in leta 1911 125.000 K. V Gradcu je znašal čisti dobiček leta 1910. zaokroženo 34.000 K: leta 1911 68.000 K in leta 1912. 34.000 K ter v Mariboru leta 1911. okroglo 30.000 K in leta 1912. 19.000 K. • Opažamo pozornost vzbujajoče dejstvo, da je čisti dobiček v drugem odnosno (v Gradcu) v tretjem letu obstanka mestnega obrata znatno neugodnejši, kar temelji na izrednih investicijskih stroških in drugih potrebnih napravah. Sklepamo lahko iz teffa, da fundus instruetus in inventar, katerega so občine prevzele od zasebnih podjetij, faktično ni za-dostoval za občinsko obratovanje, na kar bi se moralo ozirati pri skle-panju pogodb. Glede prvotno investirane osnovne glavnice je omeniti. da Je dunajska občina naiela posebno po-sojilo ter odkupila zasebna podjetia za ogromno vsoto. 2,350.000 K: gra-Ška za 1.865.000 K in mariborska za 270.000 K. Zadnji dve omenjeni ob-čini odkupnine ništa izplačali naenkrat, marveč odplačujeta letne obroke po 10 do 30.000 K ter obrestujeta ■ ostalo vsoto po 4V2 do 41A%. Samoobsebi je umevno, da so se 1 iz kosmatih dohodkov krili ne samo I vsi tekoči obratni stroški, marveč plaćalo se je tuđi razne obresti, zalagalo investicije in amortizačne kvote i. t. d. i Investirana prvotna glavnica se - je obrestovala na ta način povpreč- • no: I dunajski občini s 4*89% • graški občini z 2*43% mariborski občini z 907% t Rentabiliteta pogrebnih podjeti] je tore] brezdvomso dokazana, in sicer vobče, kakor tuđi posebej glede navedenih treh občin. Postransko moram pri tem še omeniti, da se peča dunajska občina tuđi z zavarovalno stroko. Ustanovila je »Mestno cesarja Franca Jožefa jubilejno zavarovalni-co za življenje in za rente«, koji se je priklopil posebni oddelek za zava-rovanje pogrebov ter za vzdržava-nje nagrobnih spomenikov in grob-nic. Ta zavarovalnica razteza svoje delovanje ne samo na Dunaj, marveč sploh na vso Avstrijo in omenjati jo je zaradi tega, ker ima tuđi v Ljubljani svoje zastopstvo, in sicer pri pogrebni tvrdki Franc Doberlet Tuđi iz te zavarovalnice dobiva dunajska občina veliko dohodkov. I graška, i mariborska občina imata ž njo posebne zveze in dogovore; mariborska občina je prevzela ćelo njeno trgovsko zastopstvo za Maribor. Če je vsakemu teh treh mest novoustanovljeno mestno pogrebno podjetje prineslo dobiček, ni dvomiti, da se bo stvar obnesla tuđi v Ljubljani. Priporočam torej na vsak način, da bi mestna občina ustanovila lastni pogrebni zavod ter si pridobila v to potrebno koncesijo. Oglejmo si v to svrho ljubljanske razmere, kakršne so sedaj. V Ljubljani obstojajo nastopna pogrebna podjetja, in sicer: 1. Starodavno in dolgo časa edino podjetje tvrdke Franc Doberlet, sedaj obstoječe pod imenom-.»Prvi kranjski pogrebni zavod v Ljubljani«. Koncesijo je izdal še mestni magistrat dne 5. junija ^869. 1. pod št. 3607- Ker se koncesijski dekret glasi splošno na »Konzession zur Einfuhrung einer Leichen - Aufbahr-ungs- und Bestattungsanstalt«, je tvrdka upravičena, izvrševati vsa v to stroko spadajoča dela. 2. Podjetje trvdke Josip Turk, čigar koncesija z dne 26. julija 1910, št. 22.502, obsega pravice § 1., lit. a in b zgoraj citirane ministrske naredbe. 3. Pogrebno podjetje »Concor-dia« usmiljenih hcera kršćanske lju-bezni sv. Vincencija Pavljanskega v deželni bolnišnici. Koncesija z dne 20. julija 1906, št. 26.043, obsega pravico posredovanja (ne oskrbovanja) pogrebnih predmetov, odnosno del, je tedaj manjša, kakor Turkova in je vrhu tega še omejena na one smrtne slučaje, ki so se dogodili v deželni bolnišnici ali v hiralnici. 4. Pogrebno podjetje izvoščeka Franca Kušarja, ki je glasom konce-sijskega dekreta z dne 19. julija 1906, št. 26.043, omejeno na pravico za posredovanje predmetov, del in oskrb-nih služb, ki jih je potrebno za po-polno izvedenje prevažanja mrličev. Te koncesije pa navedenec, kolikor je znano, že ne izvršuje od leta 1909. sem, in koncesija je le na papirju. 5. Pogrebna podjetja: a) »Pogrebnega podjetja Marijine bratovščine« in b) društva »Bratovščine sv. Jožefa«, ki imata oba namen, oskrbo-vati pogrebe svojih umrlih društvenih čianov in njih zakonskih otrok do 15. odnosno 12. leta starosti. 6. Nadalje prireja vsaka mestna župnija pogrebe Če se jih tam naroči in izvršuje jih običajno po svojih cerkovnikih. Le frančiškanska je od-dala protizakonito vse to kleparju in posestniku Ivanu Rojini v Spodnji Siški št. 59, ki ima pogrebni zavod le za Siško. Ker imamo 5 župnij — evangeljska (protestantovska) župnija se s prirejanjem pogrebov ne peča — je torej tuđi 5 takih cerkve-nih podjetij, kojih obseg pa seveda ni velik. 17. KonČno je ustanovilo se »Pogrebno in podporno društvo železni-ških in državnih uslužbencev v Ljubljani« v najnovejšem času svoj pogrebni zavod. Koncesija z dne 17. junija 1913, št. 14.650, obsega iste pravice, katere ima Turkovo podjetje; a omejena je le na društvene elane, umrle na Kranjskem. Računati nam je torej vobče z 12 pogrebnimi zavodi, izmed katerih pa prideta resno v poštev le zavoda I Doberlet in Turk. I (Konec prihodnjič.) Štajersko. Novi ravnatelj deželne deške meščanske sole v Celju. Ker ima se- danji ravnatelj Paul po namigljaju prositi za upokojitev, se bode bojda imenova! za njegovega naslednika kot kandidat nemške stranke v Celju meščanski učitelj H 01 z 1. Zato je bojda obljubil, da ne bode na zavod več sprejemal slovenskih učencev. S tem bi bili Slovenci v Celju in daljši okolici prikrajšani za edino pri-ložnost izobraževati se na kaki meščanski soli, četudi je ista nemška. Celjska deška meščanska šola je glasom ustanovne listine namenjena Slovencem in Nemcem; ker imajo Slovenci y celjskem okolišu pretežno većino, je naravno, da je bilo na 162 Stev.______________________________________________ »SLOVENSKI NAROD', dne 17. julija 1913._____________________________________________________Stran 3. omenjenem zavodu vedno več slovenskih ko nemških fantov in }e bilo tuđi splošno znano, da so bili slovenski fantje boljši učenet. Z nasilno in krivično odstranitvijo dobrega slo-venskega materijala bi prišla celjska meščanska šola Čisto na psa. Zato zahtevamo, d* se imenuje za desko deželno mešČansko solo v Celju tak ravnatelj, ki mu ne bo treba kleče-plaziti pred magistratnimi heilovci, temveč bode gleđal le na solo in bo pravičen obema narodnostima. Iz Vranskega. Priprave za pev-sko slavnost »Vranske Vile« dne 27. julija so v polnem teku. Pevski zbor, broječ 40 moči, se pridno vadi, vo-jaŠka godba iz Celovca je zasigura-na in vse kaže, da bode ta rodoljubni sestanek prijateljev petja in godbe v štajerski Švici na Vranskem nekako nadomestilo prejŠnih vsakoletnih slavnosti od slov. pevskega društva v Ptuju. Slavnost se vrši pri vsakem vremenu na vrtu in vseh gornjih pro-Storih gostilne Šentak. Drobne novice iz vranskega okraja. Vranski Sokol poleti dne 3. avgusta v Ločico k Ceretu. Zlet je združen z javno telovadbo. •— Poroka. Letuški nadučitelj Pa-vel Flere se poroci v soboto dne 10. julija na Teharjih z učiteljico Nikieo Kosijevo. Prisrčno čestitamo! — V K a p 1 i je umri kovaški mojster Blaž Kolenc. Bil je odločen naprednjak. Bodi mu zemljica lahka! Pozor trgovci, obrtnik!, posest-niki! MoŠka podružnica »Branibora< v Celju brezplacno posreduje pri prevzetju, prodaji in nakupu narodno važnih posestev in trgovin, pri otvo-ritvi novih obrti in podjetij po vsem slovenskem ozemlju. Obraćajte se v vseh takih slucajih na naše društvo! Šoštanj. Tuk. Sokol priredi 27. t. rru popoldne v Družmirju pri Šo-štanju javen nastop Sokolov in Sokolić. Ta nastop je namenjen v prvi vrsti prijateljem našega društva, posebno pa sokolskemu naraščaju, ki bo imel priliko videti, kaj vse se lahko doseže z vztrajno in pridno telovadbo! Pričakujemo polnoštevilne udeležbe iz Šoštanja, Družmirja, Ve-lenja in drugod! Po telovadbi prosta zabava pri Gregorevčiču. Veselica in izlet na Mrzlici se vrši nepreklieno v nedeljo, dne 20. t. m. Za dobro vino, kislo vodo in po-kalice bo poskrbljeno. Vsakoletna veselica pri liausenbihlerjevi koči se je splošno priljubila ter je pričako-vati velike udeležbe, posebno iz Celja, Žalca, Hrastnika, Trbovelj, Zida-nega mosta. Laškega trga. Griz, Št. Pavla in sosednih krajev. Kdor hoče en dan prebiti v zdravem planin-skem zraku med prijetno slovensko družbo, pridi v nedeljo na Mrzlico. Odhod iz Celja z avtomobilom 6*30 zjutraj ali vlakom 7*45 zjutraj. Ciril-Metodov dan v Središču je uspel nad vse povoljno. Toliko či-tega dobička, kakor tokrat, še naša podružnica ni dosegla pri nobeni pri-reditvi. Da je bil gmoten uspeh tako povoljen, zahvaliti se je pred vsem vrlim darovalcem dobitkov in denar-nih prispevkov, da pa se je priredi-tev sploh mogla vršiti, k temu so pripomogli sledeči: g. Franjo Seraj-n i k , kot vodja godbe in petja. izborna središka narodna godba ter pevke in pevci, gdč. Lojzka Koc-m u t, kot oskrbiteliica cvetic in raz-prodaje istih, gospodične Ter. Bra-t u š a , Anica Marovt, Olga S e -r a j n i k , Alojzija Š a 1 a m u n , Ema U n g e r in Lizika Zollenstein kakor tuđi g. Jože Ravsl pa kot razprodajalci kart, ozir. cvetic. Vsem navedenim izreka podpisani odbor na tem mestu najprisrčnejšo zahvalo! — Odbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Središču. Iz Slov. Bistrice. Ciril Metodov kres, ki se je priredil v nedeljo, dne 6. julija, je nadvse nepričakovanje lepo uspel. Pri svitu ognja je igrala godba iz Ptujske gore pod vodstvom kapelnika g. Polica, navduše-no je govori! g. dr. R. Ravnik o po-menu te svečanosti in pevski zbor je zapel nekaj lepih slovenskih pesmi, vmes pa. so pokali topiči. Navzočega Je bilo prav mnogo ljudstva. Po kon-čanem slavlju smo v sprevodu z godbo na čelu korakali skozi rnesto v hotel Avstrijo, kjer se je razvila pravcata narodna veselica. Umri je v radgonski bolnišnici Lovro Slana, posestnik v Morav-cih pri Mali nedelji. Pokojnik je bil vedno med narodnimi buditelji in pr-vaki domaćega kraja. Bil je dalje časa moravski župan in opravljal tuđi več drugih častnih služb. N. v m. p.! Iz Slovenske Bistrice. Vsled ne-pričakovanih ovir se ustanovni občni zbor slovenjebistriškega Sokola v nedeljo, 20. t. m. ne more vršiti in se preloži na nedoločen čas. Toliko bratskim društvom v vednost! Razmere na Pragerskem. Mimo te postaje sem se vozil zadnjo nedeljo večer. Ker stoji vlak približno eno uro. sem porabil priliko, da ta zna* meniti kraj nekoliko pogledam. Ko-maj izstopim iz vlaka, vidim več sto hrvaških delavcev, ki so hoteli vsto-piti. Med istimi pa je skakal žeiezni-ški uradnik in jih suval, kakor kake hlode. Tako sirovo se je obnašal, da me je pograbila jeza in bi mu najraje z lastno roko povrnil, kar si je za-služil. Čudil sem se samo, da so re-veži to sirovino tako mirno prena-šali. — Ko pridem v restavracijo, sHŠim, da se vrši ta dan na Pragerskem turnarska slavnost. Baje je bila udeležba celih 50 oseb. To ravno ni preveč, ampak vseeno je resnica, da so naskočili Nemci Pragarsko z vso silo. Naša dolžnost je, da storimo proti nemškemu navalu, kar le mo-remo. Komaj sedim par minut v ta-kem razmišljevanju, ko prihruje v kolodvorsko restavracijo kakih 20 nemških turnarjev. Tako pobalinski obrazi so to, da se človeku začnejo gnusiti. Je pač zaslužena kazen, da je dala narava nemskutarju že v obraz znamenje ničvrednosti in pro-palosti. Ti pobalini seveda nišo prav nič upoštevali, kje se nahajajo in so takoj zatulili svojo »Wacht am Rhein«. Samoobsebi se razume, da restavrater ni rekel k temu niti be-sedice. Kaj pa bi hinavski Troster rekel, Ce bi se zapelo slovensko? Predno sem odhajal s kolodvora, sem še zvedel, da je tuđi sedanji po-stajenačeinik prepovedal uslužben-cein govoriti slovenski in so mu de-lavci baje že dali spomenico, da se naj v enem mesecu poboljša, sicer ga bodo pregnali, kakor so njego-vega prednika. Slava tako ponosnim delavcem! Pozivamo pa tuđi po-slance, naj store najenergičnejše korake, da se takim lopovstvom na Južni železnici naredi enkrat konec. Ali ni sedanji pragarski postajena-čelnik služboval v tej postaji že 1. 1908? Ce je bil takrat tam, potem sem ga brezdvomno videl dne ZO. septembra 1908 hoditi z debelo gor-jačo po Celju, ko so se vršili izgredi proti Slovencem. Obraza se spominjani čisto natančno. Iz Šmarja pri Jelšah. V nedeljo, dne 13. t. m. se je vršil v Gradovi go-srilni v Šmarju izredni občni zbor tukajšne Rokodelske obrtne zadruge. Zborovanje, katerega sta se ude-ležila tuđi predsednik in tajnik Obče-slovenskega obrtnega društva v Celju gg. Ivan R e b e k in Ivan Bov-h a, je bilo zelo dobro obiskano. Iz poročila načelstva posnamemo, da ste je ta zadruga 98 članov; v mino-lem letu so pristopili trije člani, eden je pa obrt odznanil; 10 učencev je bilo sprejetih in ravno toliko učencev je bilo uka oproščenih. — Do-hodkov je imela zadruga v tem letu 90 K, izdatkov pa 39 K 13 v, torej je preostanka 50 K 87 v. — Poročilo se je vzelo naznanje in odobrilo. G. Iv. R e b e k je na to obširno utemelje-val potrebo tesnejše združitve spod-nještajerskega obrtništva v Zvezi spodnještajerskih obrtnih zadrug, ter priporoča, da današnji občni zbor sklene k tej Zvezi pristopiti. G. Iv. B o v h a je pozivat Zadrugo k inten-zivnejšemu delu, katero edino more prinesti skupni organizaciji, kakor tuđi posameznim obrtnikom velike koristi; poudarja potrebo ustano-vitve strokovne kreditne zadruge in sicer, ker bode imelo tako podjetje le tedaj živliensko moč. ako se mu da širša podlaga, naj se osnuje skupno s spodnještajerskimi trgovci; priporoča, da občni zbor sklene, naj Ro-kodelska obrtna zadruga v Šmarju pri Jelšah pristopi k Trgovsko-obrt-ni zadrugi v Celju vsaj z enim glavnim deležem, ter pristavi: Ako pri-stopijo spodnještajerske obrtne zadruge k Zvezi, ako si osnujejo tako zvezo tuđi trgovske zadruge, bi skupno s Trgovsko-obrtno kreditno zadrugo bio s časom mogoče ustva-riti posebno Trgovsko-obrtno zbornico za Spodnje Štajersko, katera bi bila za spodnještajersko trgovstvo in obrtništvo neizmerne važnosti. — Občni zbor je nato sklenil, da pristopi Rokodelska obrtna zadruga v Šmarju pri Jelšah k Zvezi spodnještajerskih obrtnih zadrug in k Trgov-sko-ohrtni kreditni zadrugi v Celju. G. Mihael Skale, čevljarski mojster in gostilničar v Šmarju se je pri-toževal, da ima šmarski okraj posebno veliko število obrtnih škodljiv-cev, takozvanih »fušarjev«. Rokodelska zadruga jih je enkrat kar 200 skupaj naznanila c. kr. okrajnemu glavarstvu v Celju, katero pa ni niti mezinca zganilo proti njim, nasprot-no je bila zadruga pokarana, zakaj tako» veliko število obrtnih škodljiv-cev kar naenkrat ovadi! Po mnenju okrajnega glavarstva bi smela zadruga to le polagoma, to je posamez-ne slučaje ovaditi. Poudarja! Je, da ti obrtni škodljivci ne plačujejo nika-kega davka, potem se še pa obrtnikom posmehujejo, češ, mi izvršujemo obrt ravno tako, kot vi, ki davke plačujete! Ti obrtni škodljivci se rekrutirajo na ta način, da gredo naši domaćini par let v inozemstvo kot navadni delavci v kako tovarno ali v kako večje obrtno podjetje, potem se vrnejo domov, ter začnejo to, kar so v tujini videli, brez vsakega znanja, na svojo roko kot obrt izvrse-vati! Taki obrtni škodljivci imajo svoje stroje, s katerimi vandrajo od hiše do niše ter opravljajo obrt. Ako se jih zaradi tega pozove na odgovor, izjavljajo, da izvrŠujejo obrt za lastno potrebo, da ne zahtevajo od soseda, kateremu opravljaj obrtno de!o nikakega plačila, marveč dobe le nagrado v naturalijah, kakor drva, žito, slanino itd. Ako se jih ovadi, so kaznovani navadno z zaporom 12 do 24 ur. To kazen z neko ironijo od-služijo tako, da gredo v soboto zve-čer v zapor, v ponedeljek pa že svoje kaznivo dejanje zopet nadaljujejo, rekoČ da je bolje 24 ur presedeti kot kazen ali pa davek plačati! Na ta način izvršujejo ti obrtni škodljivci protipostavno razne obrti, izvežbani obrtniki, ki morajo od svoje obrti davek plačevati, pa skoz prste gledajo, ker zaradi umazane konkurence ni-majo dela. Za obrtni stan je tuđi zelo škodljivo, da obrtniški novinci začnejo brez potrebnih sredstev in praktične usposobljenosti svojo obrt prekmalu izvrševati, mojstrom pa primanjkuje pomočnikov ter so primorani obrt izvrševati le v toliki meri, kolikor premore njihova lastna delavska moč. Starim, izkušenim mojstrom je torej izvrševanje obrti otežkočeno, ker nimajo delavskih moči, novinci pa ne morejo iste uspešno izvrševati, ker jim manjka za to potrebnih sredstev in praktične izurjenosti. KonČno predlaga g. Skale sledečo resolucijo: »Na obč-nem zboru Rokodelske obrtne zadruge v Šmarju pri Jelšah dne 13. julija 1913 zbrani obrtniki prosijo c. kr. okrajno glavarstvo kot višjo obrtno oblast v Celju, da nemudoma stori potrebne postavne korake zoper svoj čas po tej zadrugi ovadenim obrtnim škodljivcem, ter jim pod občutno kaznijo prepove nadaljno izvrševanje obrti; obenem izjavijo, da bodo v slučaju, ako bi c. kr. okrajno glavarstvo v Celju do konca tega leta v tem oziru ničesar ne ukrenilo, še pred novim letom 1914 vsi odložili svoje obrtne liste. Resolucija se od-pošlje c. kr. okrajnemu glavarstvu in državnemu in dež. poslancu.« Podpredsednik fe na to dve in pol ure trajajoče, zelo zanimivo zborovanje, zahvaljujoč se za tako lepo ude-ležbo, zaključil. —a. Iz Ormoža. Dr. Delpinov svak Adolf Stammen in Saaleg Alojzij sta dne 15. junija 1913 v Sallegovi gostil-ni v Ormožu psovala ključavničarja Mirka Potočnika z besedo »Laus-bub«. Radi te žalitve je Potočnik vložil tožbo. Stvar je docela eno-stavna gostilniška rabuka. Dr. Delpin pa je napravi! iz te malenkosti ćelo veliko afero. Odklonil je ćelo ormo-ško sodnijo in svojim ušesom ne mo-remo verjeti, če pravi govorica po Ormožu, da je dr. Delpin spravil ta incident v gostilni Sallegg v zvezo s slavnostjo v Frankovcih. Če je ta govorica resnična, bo težko na celem svetu najti modrijana, ki bi iztaknil kako drugo zvezo med slavnostjo v Frankovcih in med nekvalificiranim obnašanjem Stammena in Sallegga, kakor k večjemu to, da sta ta dva bila v svoji zagrizenosti vsled slavnosti »ogorčena«. Razumemo to od-klonitev. Dr. Delpin ve, da je kazen-ski sodnik v Ormožu sedaj slučajno Slovenec. Hine illae lacrimae. Ta odklonitev je smešna in kaže, kako daleč šega domišljavost gotovih or-moških krogov. Ako bi bili ti dobro vzgojeni, ne bi prihajalo do takih go-stilniških kravalov, ki se ne spodo-bijo za odrasle ljudi. Otročje pa je, zaradi take malenkosti poklicati na pomnč izjemno sodišče. Će sta se drznila Stammen in Sallegg mirne ljudi žaliti, se naj upata tuđi stopiti pred pristojno sodišče. Edino to je možato. Vsako drugo postopanje je bojažljivo. Ako pa hoče dr. Delpin zase in svojo žlahto doseći izjemno sodišče, naj gleda, da priđe makari pred urad najvišjega dvornega maršala v Berlin. Dokler pa tega ne doseže, naj skrbi za to, da se njegovi ljudje po gostilnah dostojno obnaša-jo, potem se ne bo treba bati sodni-kov. Prepričani smo, da c. kr. nad-sodišče v Gradcu ne bo Delpinu na ljubo kršilo zakona in ne bo odtegni-lo obdolžencev pristojnemu sodi-šču. Drobne novice. Od Sv. Mar-jete na Dr. p. poročajo: Dne 9. t. m. je učiteljica Pavla Augustinčič po zajutreku med podukom nevarno zbolela. Lomili so jo krči in morali so hitro poklicati zdravnika. Ta je ugotovil zastrupljenje in je dal učiteljici še pravočasno protisredstvo, Preiskava je dognala, da je 91etni dečko Janez GojčiČ, ki nosi učiteljici mleko za zajutrek, dal vanje neka] kapljic takozvanega volčjega mleka. Storil je to iz maščevanja, ker Je bil za kazen po pouku zaprt — I z P t u- I a poročajo, da so enega izmed pijo-nirjev, ki so zadnjič utonili v Dravi, potegnili iz vode v Št. Vidu pod Ptu-jem. — I z C e 1 j a. V Svetini je padel kmečki fant Borovšek tako nesrečno s črešnje, da je vsled notranjih po-škodb na mestu umri. — Iz Celja. V Savinji za kolodvorom so našli mrtvega 731etnega delavca Mihaela Ulaga iz Marijagradca. — I z G r a d-c a. V torek popoldne smo imeli v mestu in okolici silno nevihto s točo. Te je padlo osobito v okolici jako mnogo. Horoško. Dalmatinska veleizdaja? Pred celovškim deželnim kot za to zade-vo delegiranim sodiščem se vrši v ponedeljek, dne 21. t. m. obravnava proti javnemu notarju markiju Bona in dr. MiČiću iz Dubrovnika. Obto-žena sta oba, da sta povodom slavja zmag balkanskih zaveznikov ščuvala proti državnim organom. Realna gimnazija v Celovcu. Od 25 maturantov realne gimnazije je napravilo maturo 21 učencev, med temi 5 z odliko, 4 so padli. Poskušen atentat na brzovlak. Zelezniški čuvaj Anton Haberl v Podkloštru je našel na progi ne daleč od svoje čuvajnice tik pred prihodom brzovlaka na tiru velik na štiri cgle obrezan kamen v premeru pol metra. Če bi ne bil kamen pravočasno odstranjen, bi bila nesreća neizogibna. Uvedla se je stroga preiskava, ki pa dosedaj še ni imela no-benega uspeha. Nesreća na vojaški vaji. Pri od-hodu na vojaško vajo 9. topničarske-ga polka v Celovcu proti kranjski meji so se splašali konji voza, na ka-terem so bila naložena živila in druge potrebščine. Med dirom je padel raz voz voznik topničar, vjel se je za oje in se držal kakih 150 m daleč, nato je omahnil na tla in voz ga je vlekel precej časa za sabo, nato pa ga je vrglo v neko drevo. Mož je strašno poškodovan, odpeljali so ga v bolnišnico, kjer bo bržkotne števil-nim ranam podlegel. Primorsko. Društvo jugoslovanskih železni-ških uradnikov v Trstu si ustanovi podružnico v Gorici. Ustanovni občni zbor se vrsi v nedejo. dne 20. t. m. ob pol 4. popoldne »Pri zlatem jelenu« v Gorici. — Na to zborovanje so vabljeni ne le Člani društva, temveč tuđi narodni zastopniki in drugi prijatelji društva. OgenJ je izbruhnii snoči v neki šupi na cesti Strasig v Gorici. V šupi je bil tuđi en avtomobil. K sreči so ogenj takoj zapazili in ga pravočasno zadušili, kajti če bi se bil razširil na ulico, bi bil postal lahko usađen. Škoda, ki jo je povzročil ogenj v šupi, znaša čez 8000 kron. Nesreča. V papirnici v Podgori je padel voz materijala na dva delavca. Ko so jih odkopali, so jih našli ne-zavedna. Eden izmed delavcev si je ranil samo roko, drugi pa je dobil težke notranje poškodbe, katerim bo bržkotne podlegel. Oba so odpeljali v goriško bolnišnico. Na slov. trgovski Šoll v Trstu je bilo minulo leto 79 učencev in sicer 77 Slovencev, ozir. Slovenk in dva Hrvata. Bilo je 40 Tržačanov, 6 Istrijanov, 18 Goričanov. 13 Kranj-cev, en Štajerc in en Korošec. Pouče-valo je na soli 12 učnih moči 17 obveznih predmetov. Šola je zasebna s pravico javnosti. Uspeh je bil sledeč: 7 učencev I. red z odliko, 38 I. red, II ponavljalni izpit, 14 drugi red in 7 tretji red, neklasificirana sta ostala dva privatista. Kolesarska dirka. Kakor se nam poroča, priredi znano kolesarsko društvo »Balkan« v Trstu, veliko mednarodno kolesarsko dirko. Proga je določena Trst-Postojna in obratno z 115 km. Ker so darila kaj bogata, ni dvoma, da se bode udeležilo te dirke mnogo kolesarjev dirkačev. Dirkalo se bode ob vsakem vremenu. Prijave in vloge je poslati na ome-njeno društvo. Posilil in venerično okužil je neki neznanec v Trstu 61etno hčer-ko policijskega agenta Dardija. Dekle, ki je vsled zanikrnosti matere prepuščena sami sebi, je obiskalo neko bližnjo gostilno. Tam je prosilo. Neki neznanec jo je zvabil v pod-strešje in jo posilil. Delke so oddali v bolnišnico. Aretiran trgovec z dekleti. V Trstu so aretirali vsled brzojavnega obvestila budimpeštanske policije nekega Hermana Schreinerja v spremstvu neke Wunderlichove. Schreiner se je seznanil z Wunder-lichovo v nekem kopališču. Izdal se je za bogatega trgovca in je v krat-kem dekle zasnubil. Pregovoril je ne-vesto, da je odpotovala ž njim v Bu-. dimpešto. Mož je hotel tu dekleta prodatf v kaki javni hiŠi, ker pa to ni šio, je sklenil, da pelje svojo kraso-tico na Tursko. Imel je pri sebi potni list, vidiran od turškega konzulata, V Trstu je izdal svojo nevesto za sestro. Preiskava je dognala, da je do-zdevni Schreiner neki Abraham Schufer iz Kapošvarja, ki je bil že delj časa na sumu, da trži z dekleti. Schuferja so aretirali, njegovo spremljevalko, ki je srečno utekla pogubi, pa so izročila njeni materi, ki se je pripeljala, brzojavno obvesče-na, včeraj v Trst. Na begu neznano kam je prišel v Trst neki Cifer, ki je odpeljal 191et-no hčerko tovarnarja za svilo Wun-derlich pl. Helenenfelda. Cifer je dekle hipnotiziral in dekle mu sledi pod hipnotičnim vplivom. Sledili so jih na Dunaj, v Budimpešto in konč-no v Trst. kjer so sled izgubili. Kam in zakaj je Cifer dekle odpeljal, še ni znano. Albanska komisija. Iz Pulja poročajo: Poikovnik generalnega štaba Gottlicher, ki je prideljen povelj-ništvu vojnega pristanišča v Pulju, je bil designiran za člana mednarod-ne komisije za določitev albanskih mej, za slučaj, če se ta komisija snide. Prej so govorili, da bo Gottlicher or-ganiziral albansko vojaštvo. Izredno velika kazen. Iz Reke poročajo. Tvrdka Brister, ki je zgra-dila v prosti luki veliko železniško skladišče, je bila obsojena na 27.000 kron carine in 54.000 kron globe, ker je vtihotapila potrebno stavbno že-lezje iz inozemstva. Ablturijenfom! Sedaj, ko ste zapustili gfrnnaztjes in realke in se več ali mani odločili, kako hoćete uravnati svojo bodoč-nost, vas vabimo v svoj krog. Vabimo vas vse, ki nočete biti samo suhoparni kruhoborci, ampak hočete delati tud za narod, iz katerega ste izšli. »Iz naroda za narod« je naše geslo: vzgajati akademika tako, da bo po končanih študijah v domovini mož na svojem mestu, je namen naših društev. Ali smo doslei izpolnje-vali nalogo, ki smo si jo stavili? Ozrite se po domovini, tovariši, in prepričajte se, da se je ogromna ye-čina naših kulturnih delavcev iz-obrazila v naših društvih. Kakšno pa je bilo notranje življenje naših društev o tem se lahko prepričate iz naše »Omladine«. S ponosom lahko rečemo: če nismo delali veliko, pa smo delali med vsemi slov. akade-mičnimi društvi največ. Eno vprašanje vam je na jeziku, le na kratko se ga tu dotaknemo: ju-goslovansko vprašanje. Očitalo se nam je, da smo separatisti, da smo utopisti. V resnici pa nismo separatisti, pa tuđi utopisti nočemo biti ne na eno, ne na drugo stran. Jamstvo hočemo ne samo v cilju, ampak tud! na poti do cilja in pa pozitivnega dela. Tovariši, malo nas je mladih moči, zato glejmo, da nam te ne posta-nejo brezpomembne pri delu za ures-ničenje našega ideala! Izmed strok priporočamo realne vede: tehniko, gozdartvo, rudarstvo, poljedelstvo. morda medicino. Glede visokošolskih mest vam pa kličemo: V Prago! (Več o tem glej »Omladina« št. 1. do 4., st. 45.) Kdor želi na-tančnejših podatkov, naj se obrne na naše tovariše: Za Dunaj: filozofija: Jože Rus fil. Ribnica; za pravo: Fr« G o r i č a n, iur., Vojnik pri Celju; medicina: Karei Luschiitzky, med., Ljubljana; Elizabetna cesta 5; za abit. tečaj: M. B e z 1 a j, iur., Šte-panja vas pri Ljubljani; za tehniko: Fr. B u r n i k, Idrija. Le-ti informi-rajo tuđi o ostalih strokah. Za Prago: Filozofija: Josip Vu-ga, fil., Maribor, »Narodni dom«; pravo: Pekle Darin, iur., ViČ pri Ljubljani; medicina: Fr. Marinič, med.. Dobna pri Ptuju; tehnika: Vinko Zorman, tehnik, Ljubljana; abit. tečaj: Riko Debelak, Ljubljana, »Prosveta«. Za Gradec: filozofija: fil. Maks Kovačič, Sv. Trojica v Slovenskih goricah; riravo: iur. Filip Omladič, Braslovče v Savinjski dolini; medicina: med. Milko Gnezda, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4; tehnika: tehn. Fr. Miklič, Trebnje na Dolenjskem. A odločite se, tovariši abituri-enti, za to ali ono mesto, ne poza-bite naših društev! Toplo pozdravljen vsakdo, ki hoče hoditi z narai skupno pot: Iz naroda za narod! Organizacija narodno . radikalnega dijaštva. Za »Slovenijo«: Med. Ivan Oražem, t. č. predsednik. Iur. Alojzij Zbačnik, t. č. tajnik. Za »Adrijo«: Med. Fran Marinič, t. č. predsednik« Med. Janko Rak, t. č. tajnik. Za »Tabor«: Iur. Filip Omladič, t. č. predsednik. Iur. Fraojo Jubart, t č. tajnik. SfriB 4. _______________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 17. julija 1913.________________________________________________________162. štev. Dnevt e vesti. + Kdo Je nedij na povriju? Znano je, da je ti 1 dosedaj absoluten gospodar v klerin Ini stranki dr. Šu-steršič, kateremu s\ je moral ponizno pokoriti tuđi sam škof Anton Bona-ventara. Škof je bil Advisen od Šoster-šičeve milosti v prvi i sti pač zategadelj, ker mu je le-ta pr vladi izposloval ogromno posojilo, kt terega bi sicer ne dobil, ako bi Šustei* ič ne bil za ta denar proda! vladi kak narodni postulat slovenski. No, sedaj, odkar je jela Šusteršičeva zvezda * evarno temneti, kar zlasti izpričujejo zanpnice dr.Šuster-šičn, za katere se kierikalci v potu svojega obraza pehajo, se je položaj znatno izpremenil. Iz zanesljivega klerikalnega vira namreč vemo, da je sedaj škof Anton Bonaventura na površju in zdi se, da bo škof tišti, ki bo imel odločiti, kdo bo v bodoče voditelj klerikalne stranke. Ali bo Se nadalje Šusteršič? Če bi bilo po gvobodni volji škofa samega, čisto gotovo. Anton Bonaventura se je Su-steršičeve komande že tako zelo pri-vadil, da niti ne čuti več Šusteršičevega biča, marveč si ga naravnost želi tuđi v bodoče. Toda so momenti, v katerih ne odločuje lastna volja, in tako se lahko zgodi, da bo tuđi bivši ponizni shiga primoran zadrgniti zanko nad glavo svojega prejšnjega gospodarja. ■+■ AH Je res, klerikalna gospoda? PoroČa se nam, da so v de-želnem odboru sklenili, deželni dvorec ob času katoli§kega shoda slovesno okrasiti z zastavami. Vsakdo bi pač mislil, da se samo ob sebi razume, da bo deželni odbor dal razobesiti zastave v deželnih barvah, to je belo-modro-rdeče. Toda, kakor smo izvedeli, se to ne bo zgodilo. Deželni odbor je namreč odredil, da se bodo v dneh 23. do 27 avgusta razobesile na deželnem dvorcu ne deželne belo-modro-rdeče zastave, marveč žolto-modre-rdeče zastave nekdanjih kranjskih deželnih stanov. To pa baje z ozirom na Poljake, ker bi bila nevar-nost, da bi na katoliški shod došli Poljaki zamenjali kranjsko dežel-no in slovensko narodno belo-modro-rdečo zastavo z — rusko, kar bi utegnilo poljske goste razbu-rlti. Naj bo Že razlog za zapostavljanje deželne zastave ta ali oni, vsekakor je nečuven skandal, ako hoče deželna avtonomnaoblast sama zatajiti deželno zastavo! ~ Dobre posled ce klerikalnih napaćov. Vsakomur je pač še v živem spominu članek „Cirilmetodarija4*, v katerem je pred leti na tako nesramen način napadel „Slovenec" Družbo sv. Cirila in Metoda. Vihar ogorčenja je takrat završel v slovenski pošteni javnosti in ves narod, ki je dobre volje, je takrat tekmoval, da izkaže svoje simpatije, svojo ljubezen in naklonjenost napadeni družbi z obilnimi darovi. Pod vtiskom in vplivom onega nesramnega wSlovenčevega* članka je dobila Družba sv. Cirila in Metoda ćelo vrsto bogatih dedščin — Kotni-kovo, Vilharjevo, Fabjančičevo. In tište dni je tuđi prišel v družbino pisarno star gospod, ki je položil na mizo obligacijo za 200 K, češ da je to da-rilo odgovor „Neimenovanca iz selske doline" na podel napad „Slovenca" na Družbo sv. Cirila in Metoda v članku „Cirilmetodarija". In ta stari gospod je bil pokojni .višji štabni zdravnik dr. Košmelj! Cisto gotovo je tuđi, da ga je oni napad tuđi napotil, da je sedaj volil naši šolski družbi 8000 K Klerikalci so torej kakor Bileam izšli, da bi proklinjali, pa nehote morajo blagoslavljati, zato se ni čuditi, da je ,Slov.' osra-močen do kosti, opustil javne napade na Ciril-Metodovo družbo. 4- Narodna pravičnost socialnih demokratov. Eden izmed najzagrize-nejših sovražnikov Slovanov je du-najski magistrat, torej magistrat državne rezidence, ki bi brez Slovanov ne mogla živeti niti eno uro. To sicer ne more iznenaditi nikogar, ki pozna gospodarje Dunaja, krščanske soci-aliste, ki so zmožni vsake podlosti in vsakega nasilja. Tuđi nemški radi-kalci in drugi prijatelji krščanskih socialistov ne morejo nikogar iznenaditi, če kar najsurovejše nastopajo proti slovanskim narodom in slovan-skemu življu na Dunaju. Toda še bolj zanimivo v tem oziru pa je postopa-nje dunajske — socialne demokracije. Dunajski občinski svet je pred par dne vi sogiasno, torej tuđi z glasovi socialno - demokratičnih občinskih svetnikov dovolil v proslavo sedem-desetletnice Roseggerjeve nadaijnih 10.000 kron za Roseggerjev fond, t. j. za germanizacijo slovanskih, torei tuđi slovenskih otrok. Kdor ve, da ima Šulferajn z ozirom na to, ker je za nemške sole v Avstriji predobro pre-skrbljeno, edinole ta namen, da po-nemčuje našo deco, ta bo znal cenito to glasovanje dunajskih socialnode-mokratičnih občinskih svetnikov. Stališče »jugoslovanske« socialne demokracije napram naši šolski dn£bi sv, Orila in Metoda Je dovoU znano. Znano pa je tuđi, kako so so-cialnodemokratični občinski svetniki tržaški, izvoljeni tuđi s slovenskimi socialnodemokratičnimi glasovi, glasovali proti podpori družbi sv. Cirila in Metoda. Zdaj pa vprašamo naše »jugoslovanske« socialne demokrate: Ali je pravično, ali odgovarja težnjam slovenskega delavstva, da socialnodemokratična stranka odre-ka pravico podpore slovenski šolski družbi, k] na] vzdržuje sole edinole slovenski deci, docira ista socialnodemokratična stranka glasuje za podporo nemškemu šulferajnu, ki ima edinole ta namen, da germanizira slo vansko deco? -r Dva napačna duhovnika. Iz novomeške okolice se nam poroča: Tu se širi govorica, da lazita po šmi-helsko-stopiški občini dva kot duhovnika oblečena možakarja, ki pobirata podpise za dr. Šusteršičevo zaupnico, na drugem papirju pa podpise, da bi šmihelski župnik bil izvoljen predsed-nikom posredovalnega urada namesto župana Zurca. Ljudje jih imajo splošno za prava duhovnika. Neki mož pa, ki je zdaj v Hrušici prodal svojo po-sestvo, ju je zalotil v neki gostilni ob državni cesti blizu meje med brus-niško in šmihelsko faro, ja v enem teh „duhovnikov" spoznal moža, o katerem dobro ve, da ni bil nikdar duhovnik. Dotični naviJez duhovnik da je sorodnik tistega Pečnika, ki je svojčas v Kopru kot posojilniški tajnik napravu1 veliko poneverjenje. Ko sta dozdevna duhovnika videlat da sta razkrinkana, sta jo hitro pobrala iz gostilne. Dobro bi bilo, če bi orož-ništvo poizvedelo, kaj je na tej govo-rici resnice. -p Od vojne mornarice. Kor-vetni kapitan Ant. D o 1 e n c je po-klican k c. in kr. pomorskemu po-veljstvu v Trstu kot predstojnik tetanič-nega oddelka. — Jernej Tomšič. Pri dopisu, nriobčenem pod tem naslovom v Slov. Narodu«, me je zatekel neljub lapsus pennae; zamenjal sem namreč v naglici Jurja Šubica z njegovim bratom Ivanom. Ivan ni bil ni-koli vojak in je istodobno, ko je Juri v Trstu nosil »sukno belo«, študiral na beneški slikarski akademiji. Po-motoma sem ga »asentiraU le jaz, ne pa avstrijska oblast. Juri je bil tuđi za časa okupacije v Bosni pri »Jane-zih«: tam se je rodila »Raja«, slike, ki jih je priobčeval prof. Stritar v »Dunajskem Zvonu«. — Pozdravljamo vse napredne jugoslovanske učiteljiščne abituri-jentke in abiturijente, ki so prispeli danes popoldne na IV. sestanek avstr. jugosl. napr. učiteljiščnih abi-turijentov in abiturijentk. Opozarja-mo vse napredno občinstvo na to zborovanje, ki se vrši jutri dopoldne ob pol 9. v veliki dvorani Narodnega doma in upamo, da se ga isto udele-ži v čim večjem številu in pokaže s tem, da se zanima za boi in razvoj naprednega učiteljstva. Ze danes opozariamo tuđi na koncert in veselico, ki \o prirede zborovalci v sobo-to ob 8. zvečer v veliki dvorani Na-rodnega doma. Vstopnina 1 K za osebo. — Nov slog nastaja. Sicer pola-goma. ampak reci moramo, da je po-polnoma naš. Brez vseh tujih pr.me-si, iz domaćega materijala, se rr >rda približuje kubističnim oblikam. pa tuđi okrogle ploskve prihajajo do ve-Ijave. Tako smo tuđi mi popoir oma neodvisni od vseh futurističnih moj-strov prispevali svoj del k razvoju novih idej. Kdor hoče občudovati to novo arhitekturo, pohiti v nedeijo v Ribnico. — Nedeljski posebni vlak na Gorenjsko. Ta vlak voz;i vsako nedeijo (ne oziraje se na vreme) in odha-ja iz Ljubljane južni kolodvor 1*20 popoldne ter dospe v Lesce ob 3. popoldne in v Jesenice 3'22 popoldne. Ravno ta vlak se vrača zvečer ob V4 na 8. iz Jesenic in je ob pol 8. v Lescah, ob 811 v Kranju in točno ob 9. v Ljubljani, Južni kolodvor. Zniža-ne vozne cene vlaka veljajo le ako se vzame listek za tja in nazaj skupaj, sicer se plačajo navadne cene pošt-nega vlaka. Vozne cene III. razred so (skupno za tja in nazaj) Ljubljana-Kranj 1 K 40, Ljubljana-Lesce 2 K 60 vin., Ljubljana-Jesenice 3 K. — Razredna loterija. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je bila določena kot poslovno mesto c. kr. avstr. državne razredne loterije ter sprejema predznambe na srečke, ki se bodo razpošiljale avgusta meseca t. L Z ozirom na to, da je zanimanje za te srečke jako veliko, se opozar-jajo interesenti, da se kmalu prigla- Požar na Malem L^og'avu. Iz Šmarja nam poročajo. Dne 16. t. m. okrog pol dveh pop. je udarila strela v kozolec Jan. Božja vulgo Jesih na Malem Lipoglavu št. 4. Domačini nišo mogli pogasiti ognja, ampak so branili samo bližnje objekte. Nato je pri-hitela požarna bramba iz Smarija in je pogasila ogenj. Prizadeti ima okrog 2000 K škode, zavarovan je bil pa kao z* 300 1C t Ž#Uzniiki mojster v. p. g. Ko« zlna. Izmed vsakokratnih opazovalcev zgradbenih del nove proge okoli no* vomeSkega kolodvora je zginila markantna postava navadno z dolgo pipo v ustih: železniški mojster v. p. g. A. Kozina, oče enega najboljših telovad-cev novomeškega „Sokola". V soboto ga je zadela kap, kateri je kmalu sledila smrt. Pokojnik je bil star 80 let. Pogreb se je vršil ob častni udeležbi v torek ob 6. pop. Lahka mu zemlja! Žrtev razširjenja novomeškega kolodvora je postal tuđi lepo zarasli gozdni park desno nad kolodvorsko cesto. Ta teden so ga pričeli z vso resnobo uničevati. Sekira poje smrtno pesem posebno lepovzraslim borovcem, mecesnom, hrastom, pa tuđi miajšim gozdnim nasadom ni prizanesla. Že ta teden bo najlepši del tega parka zginil. Z njim vred pa bo zginil tuđi del hriba, ki ga že pridno razkopujejo in raztreljujejo ter prevažajo čez cesto navzdoli po stmini proti Krki za veliki železniški nasip. Nesreća ali zločin. V bolnico usmiljenih bratov v Kandiji so pripe-Ijali iz Prelog železniškega delavca, ki je bil ustreljen skozi pljuča. Ker vsled zelo nevarne rane ustreljeni še ne more biti zaslišan, se še ne ve, jeli je bil iz zločinskega namena ustreljen, ali se je pri poškodbi zgodila samo nesreća. tz Mokronoga nam pišejo: Slučajno sem prišel 6. t. m. v Št. Janž. Kake pol ure pred prijazno vasjo sem zagledal od daleč rdeče srajce. Ko pridem nekoliko bližje, sem spoznal, da so srake v pavovem perju — čuki. Bilo pa jih je celih pet, med katerimi sta bila dva trobentača, da sta ostalim trem kratek čas delala. Bili so to „čili" orli iz TržišČa, ki so tako „čvrsto" ko-rakaši, da so zamudili ćelo maso, kajti prišli so v Št. Janž še le ob četrt na 1 uro. Kakor je bilo razvidno iz lepa-kov, je bil napovedan mladeniški tabor, obenem pa otvoritev nekakega klerikalnega oz. društvenega doma. Po slo-vesni, dopoldanski službi božji je bil oddih vsled preobilega „truda* in „napora", da so dobile mišice potrebne moči za delo, ki je čakalo vse v po-poldanskih urah. Ob dveh popoldne so bile litanije v cerkvi. Kar naenkrat pretrese zrak „mogočen" glas godbe. Prikorakala je slavna orlovska godba iz Radeč, broječa 12 možakarjev, ki so igrali, kakor da bi se vrag jokal za svojo taščo. Pred godbo je korakai „oberčuk* v crni suknji, in da se ni prehladil, s kolirjem okoli vrata. Za tem pa je šio 16 četverostopov, ki so predstavljali nekako ćelo armado do-lenjskih čukov. Za temi so marširale „marinarice*. Bilo jih približno toliko, da je prišla na vsakega čuka ena. Ta „veiičastni sprevod* je trikrat okrožil cerkev. Tik pred cerkvijo, na tako-zvanem slavnostnem prostoru se je sprevod ustavil. Postavljena sta bila dva odra, eden za godbo in pevce, drugi za govornike, med katerimi so se predvsem blesteli obrazi župnika Bajca, dr. Lampeta in dr. Pegana. Zastonj smo iskali telovadno orodje. Tabor je otvoril župnik Bajc s tem, da je pozdravil vse svoje sosede, ki so se drenjali okoli njega, nato pa je oddal predsedstvo nekemu čuku, ki je jecljajoče navduševal svoje „gospode brate" za borbo. Nato pa je pričela govoriti neka komaj 401etna marina-rica. Po prisrčnem pozdravu svojih „duševnih" bratov je pozivala na ne-izprosen boj proti „ničvrednim libe-ralcem". Pravila je tuđi, da so g. župnik rekli, da liberalci nišo vredni, da hlače nosijo in da bi bilo najboljše, če bi se oblekli liberalci v „vatiranke". Tedaj pa se dvignil veliki gromovnik dr. Lampe, da poroča o „uspešnem" delovanju klerikalne večine dež. odbora. Bavil se je tuđi z Ijudskošolskimi za-devami. Ubogi otroci kmetskih starišev. morajo, namesto, da bi doma delali, hoditi v solo. Kmet ima po dr. Lam-petovem mnenju za to otroke, da mu delajo. Priučiti se morajo vseh kmetskih del, čitanje in pisanje je le postran-ska stvar. Bilo je to tako grob pesek, da so mnogi poslušalci zmajevali z glavami, mnogo pa se jih je ogorčeno odstranilo. Ko je dr. Lampe kon-čal, so se oglasili pevci, ki so menda izganjali misi in podgane iz b ižnjih hiš. Ko je bilo to srečno končano, je začel dr. Pegan vezati otrobe. Toda to ni bil več pesek, temveč že debelo kamenje v oči prebivalcev. Hujbkal je direktno na poboje. Pravil je o nekem fantu, ki so drugi prej večkrat dražili. In tako je pri taki priliki vrgel med hujskače hleb trdega kruha ter enega tako nesrečno zadel, da je ta umri. Ko je prišel pred sodišče, se je zago-varjal prav katoliško, češ da se ne čuti krivega, saj stoji v sv. pismu: ako te napade sovražnik s kamenjem, daj i mu kruha! Komentarja ni treba. Ako bi kak naprednjak na javnem prostoru govoril kaj takega, bi ga brezdvotnno prav kmalu imelo državno pravdništvo i na svoji operacijski mizi. Dr. Pegan je pa dalj nego eno uro hujskal. Na-posled je govoril še neki kmetski fan1 v uniformi, ki je tuđi prav po pejgan-sko pozival v boj — na nož. Ljudje 9O začtli odbajftti ter smajevati * gla- vami. Prostor pred cerkvijo se je začel prazniti, in kmalu so ostali klerikalni voditelji le z maloštevilnimi svojimi pristaši in kimovci. Tak je bil torej v resnici oni mladeniški tabor, o katerem so klerikalni listi tako slavo peli. Eno pa je gotovo, da bodo taki shodi en del našega kmetskega ljudstva, ki je vdan alkoholu, popolnoma podivjali — drugi treznejši in razum-nejši del pa bo obrnil klerikalcem hrbet, ker bo moral videti posledice te politike. Avtomobilna proga Postojna-Gorica. Ob tej progi ni niti enega Nemca in prejkotne se bo po tej progi vozilo kaj malo Nemcev, a vendar si je podjetje preskrbelo slovensko-nemske vozne listke. Poleg tega pa so še na voznih listkih spačena slovenska krajevna imena: mesto Raz-drto je tiskano Razderto, mesto Hru-ševje — Hrušovje, mesto Hrašče — Hraše itd. Menimo, da imamo pravico zahtevati, da podjetje, ki je navezano na Slovence, spoštuje slovenski jezik tako, kakor je treba. Kinematograf »Ideal«. Danes se predvaja zadnjič krasna kolorirana drama „Neuresničene sanje." Jutri srecialni večer z Nordiskdramo „Uspavanka stare matere". — V soboto senzacijska drama „Bele lili je" protikomad k „Ženska brez srca". Francoski dezerter v Ljubi ani. KljuČavničar Rudoii Ilg, rojen 8. sept. 1888 v Sommerau na Badenskem je vstopil pred dvema in pol letom k iraneoskim prostovoljcem in bil poslan iz Belforta v Maroko k tujski legiji, kjer bi imel služiti 5 let, kar mu pa nikakor ni dišalo in je toliko časa iskal prilike, da je pred kratkim po-begnil. To je pa slo težko. Ko je bil namreč poslan na patruljo, se ni k svojem t. j. 2 polku več vrnil, marveč se 25 dni skrival oborožen s puško, sabljo v vojaški obleki, seveda vrhu tega je imel s seboj pa tuđi 125 oštrih nabojev. Ko je prišel do pristanišča Oran, se je prikradel mimo trdnjavskih utrdb do pristaniškega nasipa, ob katerem je v okrilju noči splaval do neke nemške ladje, ki ga je vzela brez-plačno s seboj, a je moral zato opravljati razna ključavničarska dela. Dezer-tacija je bila pa riskantna stvar in mora biti tam zelo slabo, da si je toliko upal. Ko bi bil uhićen, bi dobil v najboljšem slučaju 15 let ječe, običajno pa zažvižga dezerterju kroglja skozi prsa. Prostovoljci v francoskih legijah silno trpe. Hrana slaba — riž in krompir jim priđe največkrat na vrsto, kadar je pa kaj mesnine, je pa skoraj neužitna — vedni boji, kampiranje na prostem, vročina neznosna — češče do 62 stopinj — plača pa okoli 10 vin. v našem denarju na dan. Disciplina je izredno stroga, za naj-manjši nedostatek je 15 dni kazen, y ponovnem slučaju pa kar 60 dni. Zapori so brez postelj in odej, ležati se mora na cementnem nazidku. Do-živel je, da je vsak mož pri taki ne-znosni vročini dobil za 2 in pol dne po četrt litra vode in so jih takrat ne-kaj postrelili, precej pa jih je one-moglo. Za prevažanje provijanta rabijo mule in velblode. Častniki so neiz-rečno strogi. A tuđi bodočnosti nima legijski vojak posebne. Služiti mora celih 15 let in potem dobi letne po-kojnine 750 frankov. In kdo- jih naj pa v teh razmerah dosluži. 15 let prenašati štrapace, 15 let ležati na prostem ter trpeti lakoto in hudo žejo, za to je malokateri. Vsega je nam pri-manjkovalo, pravi Ilg, le žensk ne in zato sem sklenil na vsak način resiti se nadčloveških muk, če se mi dezer-tacija posreći, dobro, če ne, pa naj umrjem zadet od kroglje. In posrećila se mu je. Včeraj je prišel po odgonu iz Trsta v Ljubljano in tako se bode nadaljevala njegova povrnitev do doma. Odgonski zapori sicer nišo prijetni, a pravi, da se mu tako dobro že 2 in pol leta ni godilo. Mladenič je zelo simpatičen in inteligenten. Oblečen je Še vedno v francoski legijski obleki. Težke, podkovane čevlje, rdeče, dolge precej široke hlače, vijolično moder suknjič z rdečimi našivi, pod vratom polkovna št. 2, ter rdečo franeosko kapo obrobljeno z vijolično modrim trakom — pa je pristen Francoz v nemški koži. Vzoren brzovlak na c. kr. državni železnici. Piše se nam: Ko sem se včeraj popoldne peljal iz Beljaka v Ljubljano z novim brzovlakom, je hudo lilo in smo morali pasažirji v vozu III. razreda tuđi občutiti dobrote boga Pluvija. Nenadoma so začele postajati klopi mokre in začeli smo se umikati zdaj sem, zdaj tja, a za-man. Končno smo pa opazili s stropa kapljati. Analogno bi morali imeti v II. in I. razredu še več mokrote, a če so bili tuđi tam tako srečni, mi ni znano. Vzorna novost. No pa saj je za slov. dežele vsaka kareta dobra, Pristaviti imam pa še, da sem na be-ljaškem kolodvoru moral znati nem-ško, ako sem se hotel odpeljati do-mov. Vzor čez vzor. Karambol. Včeraj popoldne ]c Pred škofijo trčil voz električne cest- ne železnice ob s premogm težko na-ložen tovorni voz s tako močjo, da so vsled šunka na desni strani elek-tričnega voza vse sipe popokale, kar je povzročilo silen ropot. Dogodek je privabil vse polno radovednega občinstva in umevno je, da so se pasažirji zelo prestrašili^ Ljudje trdi-jo, da krivda zadene voznika elek-tričnega motorja, ker voza ni pravo-časno ustavil. Res pa je tuđi, da voz-niki češče električnim vozovom radi nagajajo, kar pa še ne opravičuje voznika motorja, da bi vozil dalje in tako svoj voz in pasažirje izpostavi! nevarnosti, pač pa se mora pravo-časno ustaviti, nagajivca naj se pa naznani, ki gotovo ne uide eksem-plarični kazni. Oni gospodje, ki so se v nedeijo zjutraj odpeljali iz Zvezde na državni kolodvor h kamniškemu vlaku in nišo plaćali vožnje, se prosijo, naj to poš-ljejo izvoščku Matiji Dežmanu, Kra-kovski nasip 24. Ne hodite na počitnice, predno ne zavarujete svojega stanovanja zo-per tatvinno pri banki »Slavili« v Ljubljani. Društvena naznonllo. Za IV. zlet sokolske župe LJuH* ljana !., ki bo prihodnjo nedeijo 20. t. m. v Ribnici je povsod splošno zanimanje, Ćela dolina bo praznično oblečena in se veseli velikega sokol-skega dneva. Bratje v Ribnici, zvesti narodopisni preteklosti svoje doline, , spoštujoč svojo tipično obrt „stlhe robe" postavljajo velik slavolok v de-koracijah same in čiste domače suhe robe. Telovadišče bo pripravljeno za 100 telovadcev. Po dosedanjih prijavah sodeč bo to največji telovadni nastop v tej dolini. Veseliti nas mora, da borno v svoji sredi pozdravili tuđi brate iz Kočevja, ki so pričeli, dasi prega-njani od kočevskih šovinistov, v zadnjih mesecih redno reiovaditi. — Pater Janez v Ribnici uganja velike burke: bojevito je potegnil krvavi meč jezuitskih milosti, preklel je vse, ki se po-kažejo pri sokolski slavnosti, češ kar Sokol, to antikrist itd. Toda dovtipni Ribničan se mu smeje. K bojevitosti spada tuđi razum: Janez naj gre štu-dirat pariško Sorbonno, kakor je to napravi! Lojola! — Sokolstvo ima povsod dosti nasprotnikov, zato naj bo poset tem impozantnejši. Odhod iz južnega kolodvora okrog 7. ure (na-tančno jutri), povratek iz Ribnice ob 972. Vožnja bo za polovico znižana. Po vseh gostilnah je cena za obed določena na 80 v. Šentiakobski semenj. Kakor običajno vsako leto priredi tuđi letos Gospodarsko napredno društvo za šent-jakobski okraj ob priliki žegnanja v šentjakobski fari t. j. 27. julija v prid svoji javni ljudski knjižnici veliko vrtno veselico pod naslovom „Šentjakobski semenj". Ta prireditev bo na prostranem vrtu g. Mohorča na Nadvojvode Friderika (Gruberjevi) cesti, od koder je eden najlepših in roman-tičnejših razgledov v šentjakobskem okraju na desno in levo Gruberjevega nabrežja. Ker se nova podgrajska re-stavracija otvori s to veselico, vlada povsod opravičeno veliko zanimanje zanjo in je pričakovati največje ude-ležbe. Na vrtu in notranjih prostorih je prostora za tisoc oseb. Gorenjski Sokol razvije 3. avgusta ponosno svoje perutl in prihiti v prijazno Radovljico. Kakor mogočen orkan bo plahutal in odnesel vse prijatelje sokolstva v navduŠenju s seboj. Na severu pa bo stražil velikan Stol in poslušal vzklike krepkih prsih nav-dušenih Sokolov. Kakor se zdrzne oko kondorja, ki priplava v svoje gnezdo, tako se bo divil gost, ki prihiti v krog priprostih, a trezno mislečih mož. Ra-dovljica nam obljublja, da nas sprejme tretjega avgusta kot prijatelja, ki gori za isto idejo sokolsko. Narodna društva v Mokronogu prirede, dne 3. avgusta 1.1. na prostem veliko ljudsko veselico z raznovrstnim vsporedom, na kar se opozarjajo so-sednja društva. Društvo za varstvo otrok v Idriji je priredilo, kakor že poročano [ na dan sv. Petra in Pavla t. 1. veliko javno tombolo. To prireditev je društvo vprizorilo, ker si prizadeva doseči, da bi v njegovem okrožju sploh ne bilo nikakih izprijenih otrok, v kateri namen se poslužuje raznih vzgojevalnih sredstev. Ker pa tirja to velikih gmot-nih žrtev, katerih naše revno prebival-1 stvo ne zmore, smo v nadi pridobitve : bogatega vira priredili tombolo. Ta je 1 uspela v vsakem oziru prav sijajno. ■ Zanimanje med prebivalstvom vseh i stanov in vseh političnih struj je bilo ' tako živahno, da nam je že dopoldne ; pred prireditvijo zmanjkalo igralnih i tablic. 8000 smo jih imeli in za par i tisoč bi jih še bilo šio. Ne more se ► ravno trditi, da bi le lepi dobitki mi-kali, ampak uverjeni smo, da se je • ljudstvo žrtvovalo, ker spozna potrebo našega društva. Točno ob določeni uri se je zbralo pred cerkvijo okrog s 4000 ljudi. Prišli so od blizu in daleč .' in ćelo vrli Logatčani so nas posctiU. 162. Stev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 17. Juliji 1913, Stran 5. Le-te je dovedel v Idrijo velik dobrot-nik našega društva g. Ivan Siherl iz Logatca s svojim avtomobilom, gosp. Siherl nam je sam odkupil 100 tablic in večje število nazaj daroval, ko nam jih je primanjkovalo. Temu vrlemu dobrotniku, kakor vsem drugim, ki so na kakšen koli način pripomogli do lepega uspeha, bodi v imenu bedne in zapusčene mladine izrečena tisočera zahvala. Prav posebno pa izreka društvo zahvalo c. kr. nidniŠki direkciji, ki je brezplačno postavila oder, ,De-lavskemu bralnemu društvu* za prepu-stitev potrebnih rekvizt in „Godbenemu društvu* za prireditev koncerta po tomboii in podantev vstopnine našemu društvu. Gmoten uspeh je bil sijajen; zakaj društveni blagajni je prireditev donesla 1165 K Čistega dobička. Marsi-kateri revi bomo zopet lahko utrli solzo bede in marsikaterega zanemar-jenega otroka bomo skušali privesti na pot poboljšanja. Šolsha pororilo. VI. izvestje mestnega deki škega ficeja v Ljubljani in z njim združenih oddelkov. Sol. leto 1912 13. Uvo-doma sta spisa .Kranjska s posebnim ozirom na francosko medvladje in zo-petno združitev s habsburško monarhijo", ob priliki stoletnice spisala Frida Klečeva; in pa „Varujte cvetlice!* spisal J. Macher. Na licej u je pouče-valo 26 učnih moči. Koncem leta je bilo 321 rednih in 14 izrednih gojenk. Po materinščini '* bilo 32-i Slovenk, 5 Hrvatic in 6 Čehinj. Odlično sposobnih jih je bilo 90, sposobnih 211, vobče sposobnih 8, nesposobnih 5, ponavljalna izkušnja se je dovolila 7. V trgovskem tečaju je poučevalo 5 učnih moči, učenk pa 43. Na ljudski soli , Ml a dika* je poučevalo 7 učnih moči. Učenk pa je bilo 186. Ražen 1 so bile vse Slovenke. Izvestje priobčujc tuđi nastop učenk „Mlađike* pri sla-vnosti dvestoletnega jubileja pragmatične sankcije, ki ga je sestavila Marija Grošljeva. Pridejana pa je tuđi slika tega nastopa. Letno poročilo petrazredne de-kliške ljudske sole v Kranju za sol. leto 1912 13. Uvodoma je govor o .Pragmatični sankciji", ki ga je govorila ob priliki dvestoletnice pragmatične sankcije M. Roos=. Na soli je bilo 8 učnih moči. Koncem leta je bilo 219 učenk, in sicer 209 Slovenk, 5 Nemk in 5 Hrvatic. Za višji razred je sposobnih 160, za višji oddelek 21, za vižji razred ali oddelek je nesposobnih 34, neizprašane so ostale 4, Matura na novomeški gimnaziji. Ustmeni zrelostni izpit na novomeški državni gimnaziji se je pod predsed-stvom bivšega ravnatelja, vlacinega svetnika dr. Detela pričel v ponedeljek 14. julija in zakijučil v torek, 15. juli ja. Izrned 17 dijakov so se maturi podvrgli 15, ker sta dva dobila red za ponavljalno izkušnjo. Kolikor doslej znano, sta dva maturanta napravila izpit z odliko in sicer Cirman in Springer. Padel je Kljun iz Ribnice, (bo čez 6 mesecev še enkrat maturiral). Drugi so izpit prestali večinoma s soglasno dobrim uspekom. Maturirali so: Cirman, Human, Gorenc, Hostnik, Jerin, Kurabic, Kljun, Komljanec, Mrgole, Pakiž, Schneider, Smola, Springer, Skofic, Zupancie. Matura je bila končana 15. julija ob 6. uri popoldne in sicer so zadnje maturirali: Springer (z odliko) Skofic in Zupancič (oba soglasno z dobrim uspehom.) Po isti klasifikaciji so izpit napravili: Gorenc, Hostnik, Jerin, Kambic, Komljanec, Mrgole, Schneider in Smola. Isti red samo z većino glasov sta dobila: Amon in Pakiž. Na c. kr. višji državni realki v Idriji s pripravljalnim razredom je v šolskem letu 191213 poučevalo poleg ravnatelja še 13 učnih moči za obvezne predmete in pomožni učitelj za petje. Koncem šoiskega leta je bilo 151 rednih učencev in 7 privatistov. Po rojstnem kraju jih je bilo iz Idrije in okolice 88, Kranjskega 42, Primorskega 19. Po materinščini so bili razun dveh Ćehov in enega Nemca vsi drugi licenci Slovenci. Učni uspeh je bil po-voljen. Odlično sposobnih je bilo 5, sposobnih z dobrim uspehom 111, vobče sposobnih 14, nesposobnih 16, neizprašan je bil eden, ponavljalni izpit jih ima 10 in dodatni izpit en učenec. Zrelostne izkušnje so se vršile od 12. do 15. julija t. 1. Predsedoval je c. kr. dvorni svetnik Franc Hubad. K izkušnjam se je priglasilo 23 kandidatov; 20 kandidatov je dobilo izpri-ćevalo zrelosti, med temi 3 z odliko, 7 soglasno, 10 pa z većino glasov; 2 sta bila reprobirana za eno leto, eden je pred ustnimi izkušnjami od-stopil. Izpričevalo zrelosti so dobili: Ćretnik Viktor iz Ljubljana, Eržen Josip, Kenda Ivan iz Idrije, Klavora Vladimir z Malega Lošinja, Likar Franc z Vojskega, Lindtner Mirko iz Rasice, Mare Josip iz Planine, Ostan Franc iz Bovca, Peruzzi Ivan, Peteln Anton I iz Ljubljane, Pivk Leopold iz Idrije, Plevnik Ivan iz PiŠec, Sedej Franc iz I Idrije, Skušek Franc iz Ribnice, Starec 1 Vladimir iz Lokev (z odliko), Sinkovec Ferdinand iz Idrije, Sotola Jaroslav iz Idrije (z odliko), Uršič Julij iz Ilirske Bistrice (z odliko), Vončina Anton iz Idrije. Ravnateljstvo je izdalo šolsko izvestje, v katerem sta poleg šolskih vesti sestavka Spominski list 1813—1913 napisal ravnatelj dr. Beuk in Pragmatična sankcija od prof. dr. Matija Po-točnika. Iz izvestja tuđi posnemamo, da je jako marljivo in uspešno delo-valo podporno društvo za dijake na realki v Idriji. Poleg izposojenih knjig je društvo večim dijakom nabavilo obleko in obutev. Zdravstvo na zavodu je bilo povsem ugodno, pridno se je gojilo telovadbo in razne sporte. Pouk v novem šolskem letu se prične v so-boto dne 20. septembra, v prvi razred pa se bo vpisavalo 15. septembra. Književnost. — ,,O slovenskem ucnem jeziku na srednjih šolah, namemenih Slovencem." V Ljubljani 1913. Založilo „Društvo slovenskih profe?orjev v Ljubljani. Brošurica obsega dve po-glavji: „I. Slovenski učni jezik na srednjih šolah kot predmet obravnav deželnega zbora* (Zgodovinski pregled) in „Slovenski profesorji o slovenskem ucnem jeziku na naših srednjih šolah*. Kdor se hoće poučiti o križevem potu naše borbe za slovenski pouk na naših šolah, bo z zanimanjem čital to knjižico, ki se dobiva v vseh knjigarnah. — „Slovenski Trgovski Vestnik11 ima v svoji 7. številki sleJcčo vsebino: 1. J. Skalar: Trgovska visoka šola v Avstriji. 2. Dr. K. Hinterlechner: Prak-tiška geologija. 3. Jubilejska slavnostna seja in občni zbor „Dcželne zveze obrtnih zadmg na Kranjskem*. 4. Fr. Zelenik: Odlcmki iz trgovske kores-pondence. 5. Val. Žun: Nekatera po-glavja iz finančne vede. 7. Društvene vesti. 8. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. Izpređ sodisčo. Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Predrzen vlom se je izvršil v go-stilni Andreja Petschauerja v Stari Žagi pri Crmošnjicah. Tat se je vtihotapil skozi gostilniško okno, ki ga je razbil, stopil k mizi, kjer se je nahajal predat z denarjem. Z oštro pripravo je vlomil v mizo, vzel iz nje predal z denarjem ter ga odnesel na cesto. Tu je iz predala pobral denar, predal pu-stil na cesti in zbežal. Najpreje je padel sum na nekega Pucelja, glede ka-terega pa se je kmalu dognalo, da se je ob istem času nahajal v deželni prisilni delavnici. Uspešnejši pa je bil drugi sum na Janeza Pahingerja iz Nove gore, ki je služil za hlapca v blizini Petschauerjeve gostilne. Ko so ga aretirali, je že na orožniški postaji priznal, da je cn pravi tiček in da je Petschauerju ukradel 106 K. Ta vlom mu je pri novomeškem okrožnem so-dišču donesel 4 mesece teške in pri-merno pooštrene ječe. Nevarna semanjska tatica pod klučem. V družbo sejmskih tatov spada tuđi že 60 let stara, zaradi tat-vine že večkrat kaznovana tatica Marija Kebelj, znana pod imenom J r-načkova iz Spod. Karteljevega, obč—a Mirna peč. Ta stara tatica Jernačkov . m m\ .. - . 11805i 11835 Franki . i . '. .". • . 9580 P6_ Ure . .... .%<• B 9325 9345 Rubiji. ...;;.'.; || 253— 25375 Žitne cene v Budimpešti. Dne 17. julija 1913. Termin. Pšenica za oktober 1913. . za 50 kg 11-35 Pšenica za april 1914 . . za 50 kg 11*85 Rž za oktober 1913 - . . za 50 kg 8'95 Oves za oktober 1913 . . za 50 kg 8 25 Koruza za julij 1913 . . . za fiO kg 801 Koruza za avgust 1913 . . za 50 kcr 8 09 Koruza za oktober 1913 . za 50 kg 726 Meieorolosično poročilo. Vlilaa nad tnorjem 306*2 Srednji zračni tlak 736 mm = TZ ™£ 1= Vetrovt Neb0 16. 2. pop. 730-4 21-1 j sr. jjvzh. nevihta „ 9. zv. 731 8 15-2 > sr. zah. dež 17- 7. zj. 733 0 13O sl. jug Srednja včerajSnja temperatura 17*5•, norm. 19-8°. Padavina v 24 urah 26-0 m*n. ^m Vsem sorodnikom, prijateljem in ^M ^M znancem naznanjamo žalostno vest, ^B H da je naša iskreno ljubljena sestra H ^M in teta, gospodična 2527 ^1 I Amalija Berzč I H snoči ob 6. uri v starosti 70. let H ^M mirno in vdano preminula. H^ H Pogreb bo v petek, dne 13. t. m. H ■ ob 3 4fc. uri popoldne iz mrtvašnice H ^m pri Sv. Krištofu na pokopali^e k ^1 ■ Sv. Krisu. ■ H ▼ l4«M|ul, dne 17. julija 1913. I ^M Žalujoči rodbini ^M H Skerbino in BerzA. B ^H Pnri sloreaski pog>ebni sarod Josip Turk. ^H ■ Brez vsakega posebnega obvestila. ■ t ^m Potrtim srcem naznanjamo vsem |H ^M sorodnikom, prijateljem in znancem ^M H| žalostno vest, da je naša iskreno ^M H ljubljena sestra, mati, stara mati, H ■ tašča in teta, gospa 2523 ■ I Marija Jerala I H včeraj zvečer v 64. letu svoje dobe, H ^B previđena s tolažili sv. vere, mirno BB ^1 v Gospodu zaspala. |H ^M Popreb r.epozabne rajne bo jutri, ^m H v petek, dne 18. julija ob 4. pop. g| ^M iz hiše žalosti, Rožna dolina št. 112, ■■ H na pokopališče k Sv. Križu. ^fl H Maše zadušnice se bođo služile HH ■■ v križevniški cerkvi v Ljubljani. H Hj Nepozabno rajnico priporočamo ■■ ■B v blag spomin in molitev. |H jS Boina dolina, 17. julija 1913. M Bj Žaluioči ostali, fl B Zahvala- B ifl Vsem dobrotnikom in znancem J| ■B za vse tekom bolezni naše ljubljene HB W soDroge, ozir. matere, sestre, sva- ^B H kinje, tete, gospe 2525 H| I GacrijelG Bli m. Ww\i 1 B izkazane dobrote in sočustva, kakor H WM tuđi za vso izkazano čast na njeni ^B ^B zadnji poti, za krasne darovane ^B wM vence, šopke ter za vsa izražena ^B B| nam sožalja najsrčnejša zahvala. |H CT Vinica, dne 15. juli ja 1913. H 9 Žaluioči ostali. B Dobro uvedeni provizijski 2513 klimi zistiDi S6 išče za že dolgo obstoječo tvrdko na Kranjskem, za Ljubljano in okolico. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Vsled ugodnoga nakupa točim pristno rdeče in crno dalmatinsko krvno in tuđi druga VIliA po znlžanl tenL J. BOLE, gostilna in prenočišče = „Tabor11 v Liubljaai. =: Za leseni jarem (Gatter) na parni žagi rabim dobrega žagarja, ki zna žagati na dva lista. Plača od 1000 kosov 34 desk 36 kron brez robljenja (žamanja) ali od kub. m. 1 K 20 v. Ponudbe je nasloviti: „I. H. Litija". 2522 Išče se za takoj proti 12°|0 posolilo IK do konca aprila 1914. 2526 Pojasnila daje upravništvo »SL Naroda«. Odda se v Dajem 11. januariem ali lakoj staroznana 2524 gostilna Od kolodvora je oddaljena 4 minute, od fame cerkve 1 minuto. Gostilna obstoji iz 4 sob, kleti, ledenice in le-pega senČnatega vrta za goste. Več se izve pri lastniku Emanuel TomŠičuf :s v Trebnjem na Dolenlskem. :: Ki poli v Primorje, naj obišče 843 Hotel Bristol, Reka 80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavama, restavracija z iz-vrstno kuhinjo. Zmerne cene. Bolni alovenskl hotel na Reki Spostovanjem Pero Trpinac. 162 štev. __________ .SLOVENSKI NAROD\ dne 17. julija 1913. Stran 7. Učenec ki ima veselje do trgovine, veŠ£ slo-venskega in nemŠkega jezika, si sprojme tako] v ipecerijsko io deL trgovino M. Seidl naši- 2518 Brata Kobe v Novem mestu. Išče se dober 2468 ^^^^^H ^^K ^^K ^^^^^B ^9 ^^kh^C ^^B^V ^^^^?* ^^^kmŠ^ J^ ^Jb^^K :zurjen za žago z dvema turbinama, 2 polnima jarmoma (Vollgatter), 4 cir-kularnimi, eno cepilno (Spalt) ža^o in elektriko; znati mora nemško. S'užba ie v KoČab, Ziljska dolina (Kotschah, Gatltal) na Koroškem. Ponudbe tvrdki Br*t]e Tamborllnl, Planina pri r= Rakeku na Kranjsliem. -— I Sprejema zavarovanja človeSkegi živ- SII^^^^VI TJr^.** Zavaruje poslopja in premičnine proti I ljenja po najrmznovrstnejilh kombi na- ** *^ %P 4*r^* požarnim škodam po najnižjfh cenah. I cijata pod tako ugodnimi pogoji, ko •>. • .•. viaitiHHO lavarovilni banka V Pragl. •■• • ••• Škode cenjuje takoj In najkulantneje. I nobcna druga zavarovalnic*. mmumrvmi torti E 9Mtl.43a«St — I*pl**a»t o4fcko u w W : (Eolizei).: M ■••■li '^*^ W : (Kolizei). : W Df y K tf v !tf i?Sc x x x yg ^Tg g g yyyo yyy •g"g~7 ^ : LoiGĐo POOlMi'd !il loptiilljilSP 91393.: | Zaloga spalnlb ter ledilnib sob d Ofomsne. divani in zimnice g n :: ? različnih najoovejših slogih. :: W ■„, ■ različae kakovosti. ===== W 6 VsakovniDB igo pohistvo, 5 , We"k1" "bi.r"MOS« p pri.......«d.. bi.g. S otroskih vozičkov, g y^ u _____ ._ M Alberi Drganct brlvec tu posredovale«? sa starine in posestva v Ljubljani, Franca Jožefa četa Št. 1 Ini pilšieni posnitt za starine za vso deželo, preskrbi tud* ćele zbirke, obenem pa tuđi posreduje : pri prodaji posesttv. - 2248 2 gospodični iz boljših rodbin i&Čete za prihodnje .Šolsko leto 2.r20 lepo sobo s hv&nom Pogoj: prosta poraba g'.asovirja ia po možnosti kopalna soba. — Pismene ponudbe pod „fiospodinlski tečaj štev. 2520" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. % %• ^X • ^ Proti prah2jem, lnskinam m izpadanjn las deluje najbolj«e prlznana TafiDO-GMniD tinta matera okrepčuje laelšče, odstranjuje tu8k# m preprečuje Izpadanje las. f steklenl«a z naiodom I krono. RaxpoŠilja se z obrstno oošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh pre zkušenlh zdrivil, medlc. mli, medicina!, vln, Specijalitet, ncifineliih parfumov, kirurgiških ohvezf svsžih mineralnih vod itd. Đež. isHarna Milana leusteho vLiubljanl R»sl;eva cesta št, L pole^ novozgrajcnega Fran Joiefovcga inbli. naostu. 17 V tei lekarni dobtvajo rdravila tnđl ćlani bolniskih blagafn fnine železaica, c. kr. tob?5ne tovara© in okr. bol niske ble^sioa v Llublfanl. fotografske aparate kakor tuđi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalomi 2387 fotomanufaktura in drogerija 9fAdrijacc oblastveno koncesijonirant prodaja si rupo v ▼ LJablfanf, Seianbiirgova ulici 9. Temnica na razpolago. Zunanja naročila £ obratno pošto. — Zahtevajte cenike 1 Niski pomotmk \ ešč in soliden, se spreime. Nastop 21. t. m. Šf ofao StrmoIL Ljobllena, Pod Tranto I. Prav dober 2207 m klavir m (železna konstrukcija) se zaradi pomanjkanja prostora proda prav pocenL ^^■^8 ^tI^^ 90 • 0 V/O čez potok SViošenik v Tržiču na skupno K 13 500— proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali do-plaČila v odstotkih na enotne cene proračunana naj se predlože do 31. julija t. 1. ob 11. dop. podpisanemu dež. odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za er.o krono, dopo- slati je zaoe^atene z napisom: „Fosndba za prevzeije gradbe dvoh ielezobetoaskih občiaskih Kristov čez potok Mošenik v Tržiču11. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5 % stavbnih stroŠkov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati j^onudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo po-nudbeno razpravo. Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu (TurjaŠki trg št. 3) v uradnih urah. Od dežein. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 15. julija 1913. B^Bb t* ^^^^^VbbSPt^SuHbIbV ■! B^HBC ElBvaBf Ib^bSE 3B^^^h^?^^B^F *~13 }*; ^^Tf^^BB^^^Lai^^^^^^^^^^BB^B^B^^B^B^BSB^BVB^B^B^BliBBVB^^^^B^^VP^ M*7 FvSJ ^^r "w~^^^^dBB^^B^HHb^B^b^b^^^^bb^^' '^^^^^BBb^bIbs^^^^^-^ Laurin & Klement del. dr. 2436 Tvornica v Mladi Boleslavi* C. kr. avstrifske ^ državne železnlce. laevleček iz voznega reda. __ Veiiaven od 1a mala 1d13i = Postaja; Meblfane fnini kolodvor. Odhod. 6e54 zjutraj. Osebni vlak na Krani, Tr-Žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec. Št. Vid ob Glini, Dunaj. 7"S2 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, KcČevje, Trebnje, Št JanŽ, Rudolfovo, Stražo- Toplice. 9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kran], Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnogrrad, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, DraŽdane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, TržiČ, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1*20 popoldn«. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Raaovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). U-3O popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice. 3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, TržiC, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, fi-38 ivečtr. Osebni vlak na Kranj, TržiČ, jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč Dunaj. 7-4g zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo. 10'SL P° »oči« Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin. Prihod. 7-25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) Vlissingena, Monakoyega, Solnograda, Ino-mosta, BeJjaka), Tržiča, Kranja. 8-59 z i uf i*3 j. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9-52 dopoldne. Osebni vlak iz TrbiŽa, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaia, Linča, Celovca, Monakovega, Solnogmaa. Inomosta, Beljaka. 11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja. 3-00 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljegi. 4*33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja. 5*5< zwečer. Brzovlak Iz Jesenic t zvezo na brzovlak iz Berlina, DraZdan, Prage, Dunaja, Linča, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Pran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). 8-16 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9-52 svečep. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih), 9-16 po nočl. Osebni vlak iz Straže-1 o- plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. 11'21 po nočl« Osebni vlak Iz Trsta, Go-nce »Trbiža, Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Poatajai Ljubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-32, 11-50, 3-12, 7-iSp (11-22 ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11*OOV 2-41f G.kr. irtavno-toleznlSko ravnatellstvo vTratb Stran 8.__________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD", dne 17. julija 1913. 162 štcv. [T.iefon št«v. 16. TtMw mm. it. 982 Stavbno podjetniitvo | pitama za arhitekturo in stavbno- | "*" ■"•*" ISIt" —*•"•"'*•" *•»«■**• ****** -mm iahniika Hel«j tosarstvo in mizarstvo s strojnim obratom I 1 se letnega pola za trgovino z vinom, žganjem in Špiritom, katera tvrdka hoče razširiti svoj delokrog po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Od ponudnikov se zahteva majhno kavcijo. — Kdo, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2515 lwlftii tvornica TraUkirclien pri »•Mi«, LlebUia * Co. Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo STEARIT (obi. varovano.) 2291 NajidealnejŠe sredstvo za osušenja vseh vrst zadrzanje talne vlažnosti. Nepremočljive fasade z apneno malto. Zastopstv« in zaloga: F. P. Vidic & Comp., Ljubljana Priporoča sei Zahievajte vzorce! manufakturna trgovina franc Souvan sin, £j ubijan a Mesini trg štev. 22. w Priznano dobro blago! — Nizke cene! — Solidna postrežba! Sppefme mm 2499 kuriai - stroievodja. U se razume tuđi na polno iago- Vstop koncem mescca. — Naslov pove upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. Naprodaj je, 2480 gostilna io mesarija Ha Spod. Štajerskem v sredi mesta zraven okr. sodnije, okr. glavarstva in fame cerkve Zaradi smrti se proda za 60.000 K- Izve v uprav. «Slov. Naroda « Me se prodaialka zmožna slovenskega in nemŠkega jezika v govoru in pisavi, vešča Špecerijske in manufakturne stroke. Plača po dogovoru. 24^4 Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«. G. fKrblć Zagreb, Ilica 40. • Tvornica zalazij rolet, lesenih in železnih vetrnic Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno. 4p*± ozdravi brez vbrizganja pri A\jr^^ gospodih in damah vse bo- AP^flA lezni spolovil, iz tok, kapa- fi^9l *ic°i bolezni v mehurju, kjer L| ?££ drugi pomočki odpovedo. wHeiiiial-Dr39ei! Skatlja (100 kom.) K 5 —. 2 škatlji za 13 eno zdravljenje. — Izdeluje Delta Laboratoiie de Prodnits aiimiqnes a Pariš Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko: Likana Manatiilt, infapeiti m. um \mu-\i\ n po povzetju ali ako se znesek posije napre. ■»1T! 1! "^———^^—^—^^^——^^^—^— I ■!■■■ I TI F modna in sportna trgovina P. 31AGD1C Ljizbljčuna nasproti glavne pošte ## Ljubljana li* 1 ¥^ Vozovi brez ventila: ^ d I 25 30 in 30 35 BP. ^^BflL I Kratek dobavni rok. ^ ^^^^ ^Takoj dobavno:^ ^Hfl^^^ / ^^^ :: Ventilni vozovi n ^ ^B^^V 1418, 2428 in 40 45 HF> ~^MbW ^^^ak^^nl ^^^^^^^^^Btt^n^^n^n^L. '^n^n^B^nin^^n^n^nHnln^Hn^^^n^n^n^n^n^nm ^HT^^h \ f LibeRka tvornica avtomo&ilov ^n^n^ni ^n^Bnl LI"bercs, Češko. ^- m ti« 11. W Ljubljana, Dunajska cesta 9-12. se zaradi odpotovanja 2487 cenć proda na Poljanski cesti :: štev. 41, L nadsiropje, levo. :: imm se gospodična (utiteljka ali mirni) od 1. avgnsta napref. 2501 Naslov se poizve v uprav. ,Slov. Naroda.' Proda se dobro vpeljana li yu vili u l uicj. iiioyiiiii pri Ljubljani. Potrebni kapital 5000 K. Lep promet. — Vprašanja, oziroma ponudbe naj se pošljejo pod „1. S. 10.000" poste resiante Ljab-l]ana, glavna pošta. 2457 NA IZBIRO pošilja tuđi na deželo: Krasne BI II 1 nP kri|3f kostume, I II I L nočne halje, I II f I perilo in vsako I || I I modno blago. LULL Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar L|ubljana, Stari trg 9. Lastna hlša. Neprekosljiva v otroškihoblekcah :s in krstni opravi. :s " Narodna hnjisarna - I v Ljubljani 1 1 ima v zalogi lepo žitoi HRVnSKIH M s ki jih prodaja š I antikvarično f - po izredno oizkili cenah. - I Otvoritev ot>rti ±&. jtjilija 1O13! I Telefon ». 266 — Ljubljana I 1 Uli Ullul Selenburgova ulica Siev. 4. I Spedicije vsake vrste, dovažanje blaga, selitve, zacarinanje, skladišča, reklamacijska pisama za vozninske diference Ud. — I Komisijski posli. — Prodaja premoga (en groš) za domačo in industrijsko vporabo, drv in potrebščin. — Zastopstva. I —■•—""■— I' i a • -.-JS-m-njKIn p- "• G1ede n* to> da sem "'toP'1 iz sluibe »Balkana«, trgovske, spedictjske in kom. deln. dr. podružnica Ljubljana in se s 15. julijem na flliVSIm III lmlKIlfllHII* tukaJšnJem ''8° ■■■•■*•!— etabliram, si usojam s tem vsem trgovskim prijateljem in p. n. naročnikom, ki so me osebno obilo podpirali od UlilUlll III |ll I|IUI ULI1U • ustaoavljanjm firme »Balkan« p* do mojega izstopa, izrekati najtoplejžo zahvalo in prosim te dobrohotnosti tuđi pri moji lastni firmi. __ I Priporočam se s Telespoštovanjem tCm^^—. ■■■_ I 2502 rran Uner. j BI ._______..... i iim-i^—i■!■ .^^^—.^^ri^^^i^^i^^B^^^i^H^^ ^n^^^^^^^^^^k ^^^^ti^^^a^M^ni^n^na^Bn^n^nln^Hk ^_^^^__^_^^~ ^^M|B^^BBHHHHnlnM>n\ ^^^^^^^^^^^^^MHMIiaa^^^^^^^MB^^^_^^^^^^^^^^ .-... _ .___________________