KS BESNICA V mesecu marcu so krajtvno skupnost obiskali predstavniki občinskih upravnih organov v sklopu obiskov po KS. Razgo-vor je potekal v prustorih gostilne Alauf v Besnici. udeležilo pa se ga jc s strani KS precejšnje število občanov, s strani pred-stavnikov občine pa so bili navzoči pred-sednik IS Matjašec, predsednik skupščine Jančar, podpredsednica IS Jevšnikova, se-Itretarka za urbanizem Erjavec-Hauptma-nova, svetovalka za pravnc zadeve Rupni-kova, sekretar za gospodarstvo Kramžar, svetovalec za komunalo Pičkur in sekretar za kmelijstvo Zajc. Tema razgovora so bile predvsem ko-munalne zadeve ter urbanizem. Ga. Erjav-čeva je povedala, da veljajo za vse KS dolučila urbanističnega reda. Pn naši KS gre tendenca v posamezne spremembe zmanjševanja zazidljivosti nekaterih ob-močij. Trenutno so v pripravi odloki o spremembah prostorskih ureditvenih planov. Naša KS se sooča tudi s pojavom nedovoljenih gradenj. Nekatere take grad-nje bo mogoče legalizirati - predvsem ti-ste, ki ne ležijo na spornih območjih, za preostale. ki nimajo pravne podlage, pa se predvideva celo rušenje objekta. Nače-loma se bo za nedovoljene gradnje vodil poseben postopek in se bo vsaka »črna« gradnja obravnavala individualno. Glav-nina območij. kjer po dolgoročnem planu naselja spadajo nezazidljiva. so v naši KS vasi: Malo Trebeljevo, Volavlje. Zg. Bes-nica in Javor - Laniše. Na koncu je bil sprejet sklep. da si bo občina kolikor je mogoče prizadevala najti možnost za lega-lizacijo objektov. ki niso sporni. Obstajajo pa seveda nekatere ovire. na katere pa občina ne more vplivati. saj je zakonodaja sprejeta na republiški ravni, občina pa je zakone dolžna spoštovati. predvsem za-radi zaščite kmetijskih zemljišč. G. Zajc je dodal. da je za KS Besnica kmetijstvo ena izmed poglavitnih dejavnosti. Zakonodaja s področja kmetijstva kasni. prav tako za urejanje prostora. Vendar pa pričakujejo. da se bodo razmere izboljšale z novim režimom - PUP-i. S sprejemom le-teh bo mogoče do 3/4 nedovoljenih gradenj lega-lizirati. G. Kramžar se je vključil r pogovor z informacijo, ki jo je dobil od PTT. V letu 1994 je predvidenih 300 novih telefonskih priključkov. Glede šolstva je poudaril, da se sistem šolstva sicer spreminja, vendar pa je stališče občine. da se scdanji stan- dardi ne smejo zmanjšati. mogoče pa je v okviru podružničnih Sol opraviti preraz-poreditev. Mreža šol. kakršna je zdaj. bo torej ostala - v primeru pa, te na republi-ški ravni ne bo potrebnih finančnih sred-stev. bodo potrebni dogovori. G. Piškur je nato spreguvoril o komu-nalnih zadevah. Navedel je najpomemb-nejše naloge KS. ki naj bi se uresničile v letu 1992. Naloge so že ovrednotene. sredstva pa se bodo črpala iz mestnega proračuna. zato ocenjujejo. da vseh nalog ne bo mogoče izvesti že v tem letu zaradi znanih razmer, pač pa naj bi bilo realizi-rano 3/4 naštetih nalog. Te so: - vodooskrba za vodovod Pečovje (Prežganje) - I. faza. zajetje. tlačni cevo-vod. rezervoar. vodovod Tuji grm - Zavrl ter problem krajevnih vodovodov, - krajevne ceste: asfaltiranje ceste V. Trebeljevo - M. Vrh. cesta Žg. Besnica proti Vnajnarjem (spodnji del), cesta Zg. Besnica - Javo (zaščitna mreža na brežini in zatravitev) - lokalne ceste: asfaltiranje ceste Pod-grad-Besnica (tudi regulacija potoka). as-faltiranje ceste skozi Prežganje. asfaltira-nje ceste skozi Volavlje. - javna razsvetljava po programu KS, - obnova pokopališč: Prežganje - ob-nova oz. izgradnjamrltške vežice. Janče - obnova pokopališkega zidu. Navzoči so imeli še dodatna vprašanja, po razpravi pa je g. Zajc še povedal, da je bila na območju KS izvedena mala in ve-lika meliuracija. Pn gozdarski dejavnosti je omenil sušenje kostanja, ki dobiva kata-strofalne razsežnosti. Občina je že uvedla ukrepe za sanacijo - posek in obnovo na-sadov, izvedli pa bodo tudi usposabljanje gozdnih posestnikov. Omenil je tudi škodo. ki jo povzroča divjad ter odnose med kmeti in lovskimi družinami. Le-ti se v zadnjem času izboljšujejo. G. Žust je omenil. da hočejo Ljubljanske mlekarne zmanjšati odkup mleka. Mleko. tudi če je dobre kakovosti. se vedno uvršča v IV. razred. G. Žagar je na temo govedoreje dejal. da bo v perspektivi lahko nastal problem pri nadaljnjem razvoju živinoreje. Trenutno prevladuje pri tukajšnjih kmeto-valcih pasma za mlečnost, v primeru pre-nehanja odkupa mleka pa kmetje nimajo goveda, ki bi bilo za prirejo mesa, kar bi dolgoročno pomenilo izpad prihodka. Predstavniki občine so zagotovili, da bodo skušali zagotoviti razmere, ki bodo v korist kmeta. omogočiti nadaljnji obstoj hribovskih kmetij in normalno delovanje. BOJAN JERLAH